Ttf TEDEN / TA TEDEN
Tudi obrtniki
lahko gredo na
cesfo, mar ne?
v ponedeljek so predstavniki obrti iz občin Lenart, Ormož in
občin na Ptujskem trem poslancem državnega zbora s tega
območja (drugih ni bilo) v dveurnem pogovoru natrosili veliko res-
nic o razmerah v obrti, ki izgublja razvojno sapo in ki črpa zadnje
rezerve, ker država ne dela drugega, kot da jih obira, ničesar pa
ne naredi, da bi jih razbremenila, da bi s tem vzpodbudila nov
razvojni ciklus. Zakoni, ki jih je v zadnjem času sprejela, so izra-
zito kaznovalno naravnani in takšni, da je lahko nekdo za
kršenje zakona kaznovan huje kot za kaznivo dejanje. Poleg tega
pa se je v zadnjih letih občutno povečalo administriranje, ki
jemlje manevrski prostor za delo in razvoj.
Pa obrtniki ne zahtevajo ničesar nemogočega, samo življenjske
in dokazljive stvari, kijih pozna tudi Evropa, v katero želimo in
se z njo primerjamo. Predvsem pa si želijo, da bi delali v razvojno
spodbudnem okolju. Zato se ne morejo načuditi vladnim ukre-
pom, ki delujejo na obrt zaviralno, če vemo, da je obrt skupaj z
malim gospodarstvom v zadnjih letih bila edina, kije še odpirala
nova delovna mesta. V fazi sprejemanja je paket zakonov, ki so
izrednega pomena za razvoj obrti in jih je treba sprejeti, vendar v
taki vsebini, da bodo vzpodbujali razvoj. Zato so se predstavniki
slovenske obrti lotili neke vrste lobiranja v celi državi, da bi pos-
lance v državnem parlamentu skušali zainteresirati, da glasujejo
za tako vsebino zakonodaje, ki bo prinesla razvoj, ne pa le dodat-
no obremenjevanje tistih, ki so že tako prekomerno obremenjeni,
ker pač država v svoji lagodnosti še ni sposobna zajemati davkov
od tistih, ki v tem trenutku delajo nelegalno. Teh pa je veliko, po
eni od ocen celo za četrtino družbenega proizvoda.
Ne moremo reči, da poslanci državnega zbora s Ptujskega v
ponedeljek niso prisluhnili argumentirani razpravi predstavnikov
obrti, čutiti pa je bilo mlačnost in skrivanje za strankarsko
disciplino, kot da ne bi vedeli, da če ne bomo nekaj naredili za
razvoj, bodo kmalu brez dela še tisti, ki ga v tem trenutku imajo.
Besede o vladnem interesu za podporo tistemu delu gospodarstva,
ki je sposoben ustvarjati nova delovna mesta in preko davkov
prispevati v proračun, pa kot tolikokrat doslej ostajajo zgolj bese-
de z grenkim priokusom. Politika v tem trenutku skrbi le zase,
zato se obrtniki upravičeno vprašujejo, kako dolgo se bo ta država
še poigravala z njimi. Verjetno pa je napočil tudi čas, ko bo tudi
državni parlament moral pokazati svojo odgovornost, ne glede na
lo, kako je razdeljen. Skrivanje za tem, da je nekdo v opoziciji in
zato naj ne bi sprejemal odgovornosti, pa je najprej veliko sprene-
vedanje in nesposobnost prizadevati si za uveljavljanje širših
družbenih interesov. Ko bo potrpežljivost odpovedala, bosta odpo-
'vedali tudi metoda strpnega
dialoga in politične modrosti.
Tudi obrtniki lahko gredo na
^esto, mar ne?
ORMOŽ / SKUPSCINA ZLD PTUJ
Lova čedcil/e mani
POZIV UPORABNIKOM PROSTORA ZA SODELOVANJE • RED ZA LOVSKE ZASLUGE III. STOPNJE RADIU-TEDNIKU
v Ormožu se je v petek končala skupščina zveze lovskih družin
Ptuj. Na njej so delegati vseh 23 lovskih družin razpravljali o
programskih nalogah zveze in lovskih družin, sprejeli in potrdi-
li pa so tudi zaključni račun za lani in finančni načrt za letos.
Največ pozornosti so na
skupščini, ki jo je vodil predsednik
zveze mag. Emilijan Trafela, na-
menili aktualnim nalogam lovske
organizacije na širšem ptujsko-
ormoškem področju. Ugotovili so,
da se naravne razmere za gospo-
darjenje z divjadjo slabšajo in da je
gospodarsko pomembno vrsta di-
vjadi v vseh lovskih družinah
samo srnjad. Po poročilih s terena
pa se tudi številčnost srnjadi
zmanjšuje, tako da bodo morali lo-
vci z njo umno gospodariti. Stanje
poljske divjadi je marsikje že
zaskrbljujoče, tako da so storili do-
datne ukrepe za zaščito in varo-
vanje zajcev in fazanov. Ptujska
lovska zveza je letos nosilka repub-
liškega projekta naseljevanja
poljske jerebice. Vse kaže, da bo ta
priljubljena poljska kura v loviščih
na Ptujskem polju ostala in da bo
akcija dolgoročno gledano uspela.
Na petkovi skupščini so lovci iz-
razili zaskrbljenost zaradi
mačehovskega odnosa nekaterih
uporabnikov okolja in opozorili na
prekomerno uporabo kemičnih
zaščitnih sredstev, na pranje škro-
pilnic v potokih in na nenadzoro-
vano odvažanje gnojevke. Predla-
gali so več sodelovanje z občinami
in upravnimi enotami. Zavzeli so
se za nove oblike izobraževanja in
usposabljanja lovcev in predlagali
učinkovitejše sodelovanje pri sti-
kih z javnostjo. Lova bo vse manj,
zato že iščejo druge oblike
druženja.
Na zadnji skupščini Zveze lovs-
kih družin Ptuj so v Ormožu pode-
lili lovsko odlikovanje red za lovs-
ke zasluge III. stopnje Radiu-
Tedniku Ptuj. Zahvalili so se
programskim delavcem in sodela-
vcem naše hiše za spremljanje
problematike lovstva, ki bo še bolj
na očeh kritične javnosti. Prav v
tem smislu je izzvenel večji del
vsebinsko izjemno bogatih razp-
rav, ki jih je uvodoma vzpodbudil
predsednik ZLD mag. Emilijan
Trafela. Med drugim je poudaril,
da so razmere v LD sicer različne,
da pa je vendarle povsod velika
pripravljenost za delo in
spremljanje razmer v okolju, ki di-
vjadi ni naklonjeno. ZLD Ptuj je
bila med prvimi v Sloveniji, kjer
so sprejeli učinkovite ukrepe za
zaščito male poljske divjadi.
Povsod so dostojno proslavili 50-
letnice ustanovitve in lahko "smo
ponosni, kako vsebinsko bogato so
se lovske organizacije predstavile
javnosti", je menil Emilijan Trafe-
la. Govoril je tudi o nekaterih
odprtih vprašanjih in nesoglasjih v
LD, ki nastajajo zaradi delovanja
ozkih skupin, ki žele uveljavljati
osebne in strankarske politične in-
terese. Poudaril je, da je treba
preprečiti sleherno prehitevanje
pred sprejemom nove lovske zako-
nodaje.
Vse LD s ptujsko-ormoškega
območja so izdelale srednjeročne
lovsko-gospodarske načrte in pri
tem sodelovale z območno enoto
Zavoda za gozdove. Tudi sicer
lovstvo in gozdarstvo dobro sode-
lujeta, so poudarili razpravljalci in
se zavzeli za več ustvarjalnega so-
delovanja tudi s kmetijstvom.
Opozorili so na problematiko vla-
ganja male divjadi iz umetne vzre-
je. Ponekod se kažejo uspehi, sicer
pa bodo morali najprej ustvariti
razmere za obstoj divjadi. V prvi
vrsti velja to za fazana, deloma pa
tudi za zajca. Zdaj načrtujejo za
odstrel le še 1/3 od odstrela te di-
vjadi v zadnjih petih letih. To pa je
ravno toliko kot nič in tudi v pri-
hodnje bodo izvajali učinkovite
varovalne ukrepe. Večje uspehe z
vlaganjem imajo LD Jože Lacko,
Dravinja Majšperk in Cirkovce.
Projekt vlaganja jerebice je na
Ptujskem polju vseslovenski in ga
je treba nadaljevati.
Rdeča nit petkove dobro
pripravljene skupščine, na katero
so povabili tudi vseh 10 županov
ptujsko-ormoškega območja, je
bila ugotovitev, da bo lova čedalje
manj in da bo zato treba lov nado-
mestiti z drugimi učinkovitimi ob-
likami druženja lovcev. Ti bodo še
naprej skrbni varuhi narave in
lovišč in kol del organizirane civil-
ne družbe bodo imeli veliko nalog
tudi pri osveščanju ljudi. Lovstvo
ni in ne more biti preživeto, tudi v
Evropi uživa ugled, organizacija je
trdna in s prostovoljnim delom je
doslej opravila pomembno pos-
lanstvo. Zato v ptujski ZLD raču-
najo na podporo ustreznih mini-
strstev in se zavzemajo za višje ob-
like organiziranosti, pri tem pa
bodo namenjali posebno skrb in
pozornost strokovnosti. Podprli so
tudi delo ptujskih rogistov in Lov-
skega kinološkega društva Ptuj.
Marjan Toš
2
četrtek, 3. julij 1997 - TEDNI|t

CERKVENJAK / KONČAN TEDEN KRAJEVNE SKUPNOSTI
Ob prazniku novi grb in zastava
PRIPRAVILI MEDOBČINSKO SREČANJE FOLKLORNIH SKUPIN, UUDSKIH
GODCEV, PEVCEV IN TAMBURAŠEV • KONEC Z "ANTONOVO NOČJO"
Ob letošnjem prazniku KS Cerkvenjak v Slovenskih goricah so
pripravili pester program praznovanja. Začeli so minulo nedel-
jo, 22. junija, ko so imeli jutranjo budnico in nato v farni cer-
kvi sv. Antona še slavnostno mašo v počastitev praznika. V šoli
in prostorih doma društva upokojencev so odprli zanimivo
razstavo ročnih del in likovnih izdelkov, nato pa je bila v sre-
dišču Cerkvenjaka velika povorka starih kmečkih običajev. Z
njo so prikazali del značilnih opravil cerkvenjaških goric in
del kulturne dediščine teh krajev. Videti je bilo marsikaj zani-
mivega, tudi sicer pa jim takšne povorke v Cerkvenjaku niso
tuje, saj so pred leti v Gornji Radgoni na veliko pobirali laska-
va priznanja za udeležbo na Pomurskem sejmu.
Vrhunec praznovanja je bilo
razvitje nove krajevne zastave, ki
je sinje modra, takšna, kot so
barve tradicionalnega kmečkega
predpasnika - "furtošnce", tako
da so ohranili nekaj izvirnosti. V
sredini zastave je krajevni grb, ki
simbolizira cerkev na enem pol-
ju in na drugem grozd in jabol-
ko. S tem so ponazorili tipiko
tega dela Slovenskih goric, pri
izboru pa so upoštevali strokov-
ne pripombe in mnenja pozna-
valcev.
Oba simbola bodo odslej
uradno uporabljali, potrdil pa ju
je svet KS Cerkvenjak.
Pripravili so tudi veliko
športnih in kulturnih prireditev,
med njimi prejšnjo soboto me-
dobčinsko srečanje folklornih
skupin, ki so se udeležile prire-
ditve Cerkvenjak v pesmi, plesu in
glasbi. V goste so povabili folk-
lorne skupine z Destrnika, iz
Kranja, Radencev, z Zg. Velke,
iz Gornje Radgone in domačine
iz Cerkvenjaka. Prišli so tambu-
raši iz Črešnjevcev pri Gornji
Radgoni, ljudski pevci pa od Sv.
Trojice, iz Trnovske vasi, z Zg.
Velke in Gornje Radgone. Poleg
domačega KUD je srečanje po-
magala pripraviti ZKO iz Le-
narta. Cerkvenjačani in njihovi
gostje so se ob koncu enote-
denskega praznovanja še veselo
zavrteli na Antonovi noči, ki jo
je pripravilo gostinstvo Braček.
M. Toš
ORMOŽ / OB PRAZNIKU
Sveionosti ob
dnevu držtivnosti
v počastitev dneva državnosti
so v Ormožu pripravili kar več
prireditev. V gradu so po topli
dobrodošlici ormoške godbe
obiskovalci prisluhnili kultur-
nemu programu, ki so ga pripra-
vili klarinetist Bojan Zelenjak,
dekliški pevski zbor Okarina
pod vodstvom Klavdije Zorjan
in Gregor Geč, absolvent drams-
ke igre na ljubljanski AGRFT. V
programu so se na prijeten način
prepletale slovenske narodne
pesmi, basni in ljudske pripo-
vedke. Po proslavi je župan Vili
Trofenik pripravil sprejem, na
katerem je prisotnim čestital ob
dnevu državnosti in jim namenil
kratek nagovor. Še posebno po-
zornost pa je namenil domačim
športnikom, ki so pred kratkim
dosegli izstopajoče rezultate -
ekipi radiogoniometristov in
ekipi, ki je zastopala Ormož na
Igrah brez meja v Budimpešti.
Istočasno je na Humu poteka-
lo kresovanje, ki ga že tradicio-
nalno na predvečer praznika slo-
venske državnosti organizirajo
stranke slovenske pomladi.
Zbrani so najprej prisostvovali
maši za domovino, ki je potekala
ob somaševanju vseh deka-
nijskih duhovnikov. V kultur-
nem programu so tudi na Humu
prisluhnili dekletom iz Okarine,
Maji Frangež in mladinskemu
pevskemu zboru od Sv. Tomaža.
Prireditev je nekoliko zmotil
dež, a ni uspel pogasiti kresa, ki
je gorel še dolgo v noč. Da pa je
gorel varno, so poskrbeli gasilci
iz Loperšic.
•••
Praznik slovenske državnosti je
spomin na dogodek, ki naj bi
končno združil Slovence v lastni,
samostojni državi. S precejšnjo za-
mudo smo dobili svojo identiteto,
svoj jaz. Osamosvojili smo se z željo
in vero, da bomo tako lažje in bolje
prosperirali. Ker smo za tujce pre.
več nezanimivi, zafrustrirani
nevzgojeni, se ne ukvarjajo z nami
Zato si je potrebno prijatelje in
sovražnike najti doma. In prav ta
združitveni praznik je Ormožane
dokončno razklal. Dve proslavi sta
se dogajali oh isti un. Ena za tiste
ki bolje slišijo na desno, in ena za
druge. Glavna organizatorja se k.
tos menda niti nista poskušala do-
govoriti o tem, kako bi uskladila ter-
mine svojih proslav. Ubogi
državljani - občani so tako hiteli z
ene na drugo proslavo, prisostvo-
vanje eni pa je pomenilo dokončno
opredelitev. Eni so zamudili zares
kvaliteten program v gradu, drugi
pa dobro vzdušje ob kresu. Oba an-
tijunaka ormoškega političnega pri-
zorišča pa bi ob svojih osebnih za-
merah in zdrahah morala upošteva-
ti, da praznik državnosti ni njuno
zasebno praznovanje. Prav lahko
se je namrečpeteliniti in meriti moči
na tuj račun - na račun občanov.
vlci
PTUJ / JAVNA PROGRAMSKA SEJA ZAVODA BISTRA
Znanost m gospodarstvo
za novo vrednost
V sredo, 18. junija, sta Zavod
Bistra Ptuj - Biro za strateško-
tehnološki razvoj in Tehno-
loški center ministrstva za
znanost in tehnologijo orga-
nizirala v Narodnem domu v
Ptuju prvo javno programsko
sejo s predstavitvijo dosedan-
jih rezultatov dela in možnosti
za nadaljnje sodelovanje v
okviru razvojnih prizadevanj.
Šlo je za eminentni zbor, ki je
na enem mestu zbral stro-
kovnjake in raziskovalce z
dveh univerz oziroma Fakulte-
te za kemijo in kemijsko tehno-
logijo Maribor in Fakultete za
kemijo in kemijsko tehnologijo
Ljubljana ter Inštituta Jožef
Štefan in predstavnike nekate-
rih ptujskih institucij, gospo-
darstva ter politike v zelo
skromni udeležbi. Pokazal je
na nujnost sodelovanja z
znanostjo v vseh tokovih, kjer
gospodarski subjekti želijo
ustvariti neko novo vrednost,
saj lahko le skupno delo rodi
sadove, območju, ki razvojno
zaostaja, pa prinese toliko žele-
ni in pričakovani razvoj.
Predsednik sveta zavoda
Bistra dr. Roman Glaser, dr. vet.
med., je uvodoma predstavil ne-
katere najznačilnejše podatke o
poslovnem izidu gospodarstva
na območju upravnih enot Ptuj
in Ormož, ki nujno zahtevajo
ukrepanje. Prihodki tega
območja so bili v letu 1996 za
skoraj deset odstotkov manjši
kot na ravni države, čisti
dobiček pa celo deset odstotkov
nižji oziroma v primerjavi z
državo za več kot dvajset in po-
dobno. Posvet Ptuj včeraj - danes
-jutri iz novembra 1993 je opre-
delil način razvoja lokalne skup-
nosti. Dana so bila izhodišča za
strateški način razvoja lokalne
skupnosti, ki bo razvoj gradila
na strateških prednostih ob jas-
no oblikovanih strateških razvo-
jnih področjih. Sledila je razvo-
jna konferenca Revit, na kateri
se je izoblikovalo 24 strateško
razvojnih in strateško profitnih
področij. Leta 1994 pa je bila ob-
likovana vizija Ptuj - podjetje
lastnega razvoja na razvojno os
Slovenije, ki temelji na opiranju
na lastne sile, oblikovanju razvo-
jnih programov, ki bodo zanimi-
vi za državo in Evropsko skup-
nost, ter gradi na tem, da bodo
nosilci razvojnih projektov
prebivalci ptujske lokalne skup-
nosti, ki na partnerski način so-
delujejo z državo in evropsko
skupnostjo. Tak način priprave
in vodenja razvojnih projektov
je narekoval potrebo po ustano-
vitvi profesionalne inštitucije, v
kateri so zaposleni ljudje, ki jim
partnerji (država. Evropska
skupnost in drugi) priznavajo
enakopravnost pri soodločanju.
V ta namen je bil leta 1994 usta-
novljen zavod Bistra kot tehno-
loški center ministrstva za
znanost in tehnologijo; ustano-
vila sta ga občina Ptuj in mi-
nistrstvo za znanost in tehnolo-
gijo. Po več kot dveh letih dela je
Bistra z javno programsko sejo
želela predstaviti svoje dosedan-
je delo in vzpodbuditi zanimanje
zanj tudi pri drugih, ki še z njo
ne sodelujejo. S krajšimi pris-
pevki se je oglasilo 14 stro-
kovnjakov z različnih področij
dosedanjega dela, ki pa niso zaje-
li vsega, kar se je v dosedanjem
delu Bistre že naredilo. Poleg
predstavitve dela dejavnosti
Bistre so snovalci javne
programske seje namreč iskali
odgovor na vprašanje, ali se je to
območje z njo odločilo za pravil-
no filozijo svojega razvoja.
Svetovalec ministrstva za
znanost in tehnologijo Drago
Gorjup je predstavil tehnološke
spodbude ministrstva, ki se
kažejo v treh oblikah: financi-
ranju tehnoloških centrov, sofi-
nanciranju patentov in subven-
cijah dela plač doktorjem
znanosti, ki se zaposlujejo v gos-
podarskih družbah. Finančne
spodbude za prenos znanstvenih
dosežkov v industrijsko prakso
je predstavil mag. Štefan Celan,
direktor Bistre. Tehnološko-raz-
vojni sklad Slovenije je sofinan-
cer tistih tehnologij in njihovega
zagona v industrijo, pri katerih
sodeluje slovenska znanost na
dva načina: z ugodnimi krediti
ter sovlaganji. Direktor Bistre
mag. Štefan Čelan je predstavil
razvojne možnosti ptujskega
območja na področju naara-
voslovja in družboslovja. Gre
predvsem za tri področja: nova
gradiva (nove materiale), bioteh-
nologijo in renesanso umetnosti.
To so področja, kjer se da v so-
razmerno kratkem obdobju veli-
ko narediti glede na obstoječe re-
surse ljudi, raziskovalno opremo
in ki imajo za seboj že industri-
jo: Silkem in Vitomar pri novih
gradivih, pri biotehnologiji pa
Kmetijski kombinat s projek-
tom krmne biomase iz gnojevke,
ki se je že pokazal kot izvedljiv,
pokazal pa je tudi, da v gnojevki
ni strupenih elementov. Tudi
avtomobilska industrija išče
partnerje na Ptujskem. Možnos-
ti se odpirajo za Agis, zlasti še
pri izdelavi mehanskega
frekvenčnega reduktorja pri
električnem avtomobilu, katere-
ga aplikacijo so si udeleženci
javne programske seje lahko tudi
ogledali. Pri tretji globalni raz-
vojni usmeritvi so si Ptujčani za
zdaj izbrali področja muzeologi-
je, emologije, umetnostne zgo-
dovine, arheologije, muzikologi-
je in emomuzikologije, na kate-
rih tudi že razpolagajo z lastnim
kadrom. Dr. Darja Mihalič,
znanstvena svetnica in redna
profesorica na univerzi v Ljubl-
jani pa je k tem področjem pred-
lagala še zgodovino, glede na to
da je Ptuj eden izmed treh slo-
venskih zgodovinskih biserov.
Po njenem mora imeti Bistra
ambicije tudi na področju hu-
manističnih raziskav, ker te vo-
dijo do samozavesti in samoos-
veščenosti.
Tri izbrane globalne razvojne
usmeritve so tiste, ki dajejo pro-
dukte ne samo z dvajset, temveč
s sto tisoč markami dodane vre-
dnosti. Dodana vrednost je edi-
no realno merilo uspešnosti sis-
temov. "Naša strategija je, razvi-
jati tehnologije, kjer bomo part-
nerji pri projektni ideji," je med
drugim povedal direktor Bistre.
Dr. Uroš Stanič z Inštituta Jožef
Štefan, ki vodi projekt Femirc-a
Slovenije, ki se zavzema za spod-
bujanje vključevanja slovenske
industrije, srednjih in malih
podjetij ter raziskovalne sfere v
programe evropske zveze, je po-
vedal, da je potrebno pospešiti
prenovo tehnologij, pri čemer pa
se velja opreti na slovenske in
evropske raziskovalno-razvojne
dosežke. Pred kratkim organizi-
ran informativni dan mi-
nistrstva za znanost in tehnolo-
gijo ob sodelovanju Femirc-a
Slovenija je pokazal veliko zani-
manje za raziskovalno sodelo-
vanje z Evropo in tudi realne
možnosti za uspešnost prijav, ki
jih prejemajo do 26. septembra.
Javna progamska seja Bistre je
dosegla namen, prispevki razp-
ravljavcev so bili ob nekaterih
predlogih zelo spodbudni.
Zvonko Hajduk iz ene od Agiso-
vih družb je med drugim pove-
dal, da je samo znanost, ki se
uporablja v proizvodnji in se
vnovči, prava znanost. Dodal je
še, da se "počuti" osamljeno, ker
se je kovinskopredelovalna in-
dustrija doslej premalo vključila
v delo Bistre. Osnovna poanta
razprave je bila, da nakopične
gospodarske težave lahko rešimo
le z novimi proizvodi in novimi
znanji. Pri tem so bile besede di-
rektorice Save Gumarne Ptuj
Saše Štros, ki so jih slovenski gu-
marji slišali na nedavnem posve-
tu v Revozu, "da nimajo možnos-
ti za vključevanje v avtomobils-
ko prvogradnjo, ker nimajo do-
volj znanja", le še nova spodbu-
da, da znanost, gospodarstvo in
politika začnejo delati skupaj, da
bomo nadoknadili razvojno
coklo in hitreje prišli do 100
tisoč dem dodane vrednosti, ki
jo ima v tem trenutku Avstrija,
Slovenija pa le nekaj manj kot 23
tisoč. In tudi njene možnosti za
razvoj so bistveno boljše od slo-
venskih, kjer so prevladujojoči
dejavniki finančniki in ekono-
misti. Gospodarstvo se koplje v
izgubah, bankirji pa v denarju.
MG
TEDNIK je naslednik Ptujskega
tednika oziroma Našega dela, ki
ga je ustanovil Okrajni odbor OF
Ptuj leta 1948. Izdaja RADIO -
TEDNIK, d.o.o., Ptuj.
Direktor: Franc Lačen.
Uredništvo: Jože Šmigoc
(odgovorni urednik), Jože
Bracič, Majda Goznik, Viki
Klemenčič - Ivanuša, Martin
Ozmec, (novinarji), Slavko
Ribarič, (grafično-tehnični
urednik), Jože Mohorič (tehnični
urednik).
Propaganda: Oliver Težak,
»041-669-509
Naslov: RADIO - TEDNIK, p.p.
95, Raičeva 6, 2250 Ptuj;« (062)
771-261, 779-371, 771-226; faks
(062) 771-223.
Predstavništvo Ormož: Vrazova 5;
tel./faks: (062) 702-345.
E-pošta: tednik© kdm-ptuj.si
Celoletna naročnina 6.360
tolarjev, za tujino 12.720 tolarjev.
Žiro račun: 52400-603-31023
Tisk: MA-TISK, Maribor.
Po mnenju Ministrstva za
informiranje Republike Slovenije
št. 23158-92 z dne 12. 2. 1992 se
šteje Tednik za izdelek
informativnega značaja iz 13.
točke tarifne številke 3, za
katerega se plačuje petodstotni
davek od prometa proizvodov.
Nenaročenih fotoprafij in
rokopisov ne vračamo.
DESTRNIK - TRNOVSKA VAS /
DOGOVOR O VEČKRATNI DOSTAVI POŠTE
Poštar zvoni
ilvakrat tedensko
Krajani Destrnika in Vitomarcev so na zborih občanov izrazi-
li nezadovoljstvo z dostavo pošte, saj nekatere kraje obišče
poštar samo dvakrat tedensko. O teh težavah se je v ponedeljek,
23. junija, župan občine Destrnik - Trnovska vas Franc Pukšič
pogovarjal z mariborskim direktorjem Pošte Petrom Homet-
rom, vodjo oddelka za poštni promet Štefiso Orajč in referentom
za dostavo pošte na tem območju Vladom Mužino.
Dogovorili so se, da bodo za pošto v Vitomarcih v dveh mese-
cih zagotovili avto za poštarja, s tem pa bo dostava pošte hitrejša
in takrat bo možnost preiti na dnevno dostavo za celotno kra-
jevno skupnost.
V KS Destrnik pa je problem oddaljenosti posameznih hiš od
dostavljalčeve poti. Zato so predstavniki Pošte predlagali, da na
območju KS Destrnik vsi občani zagotovijo pogoje o dostavi
pošte po novem zakonu o poštnih storitvah. Ta predvideva, da
morajo vsi ob vhodu v objekt na primernem dostopnem mestu
namestiti in vzdrževati hišne predalnike za vročanje poštnih
pošiljk. Uporabniki, katerih bivališče je zunaj strnjega naselja
ali je od dostavljalčeve poti oddaljeno več kot 200 metrov, pa
prejemajo poštne pošiljke preko izpostavljenih predalnikov. Ko
bodo vsi občani zagotovili te pogoje, bo pošta pripravila nov ter-
minski plan dostave pošte za KS Destrnik.
Zmago Šalamun
DESTRNIK - TRNOVSKA VAS / SEJA OBČINSKEGA SVETA
O šolstvu in ureditvi sedeža
v ponedeljek, 23. junija, so se na 23. redni seji sestali
svetniki občinskega sveta občine Destrnik - Trnovska
vas. Izdali so soglasje dr. med. Francu Šuti za upravljan-
je zdravstvene dejavnosti na območju občine dvakrat
tedensko. Opravlja jo v prostorih novega zdravstvega
doma v Trnovski vasi. Takoj ko bo pridobil status za-
sebnega zdravnika, pa mu bodo izdali koncesijo.
Ponovno so govorili o ureditvi sedeža občine in se do-
govorili, da mora KS Trnovska vas do naslednje seje
pripraviti finančno konstrukcijo za adaptacijo. Zupan
občine Franc Pukšič pa je predlagal občinskemu svetu v
sprejem sklep o viziji razvoja šolstva v občini do leta
2002. V njem predlaga zagotovitev popolnega osnovnega
šolstva v vseh treh krajevnih skupnosti. Vendar sklepa
svetniki niso potrdili in so ga preložili na naslednjo sejo.
Takrat bodo tudi sprejemali osnutek odloka o ustanovit-
vi javnega vzgojnoizobraževalnega zavoda osnovne šol^
Mladika Ptuj. Svetniki iz Trnovske vasi in Vitomarce^
pa so zahtevali zagotovilo, da do izgradnje šol v Trnovski
vasi in v Vitomarcih otroci iz teh dveh krajev obiskujejo
OŠ Mladika Ptuj.
Imenovali so tudi komisijo za pripravo odloka o usta-
novitvi javnega vzgojnoizobraževalnega zavoda Destr-
nik, sprejeli sklep o priključitvi oddelka male šole
VVZ Ptuj k OŠ Destrnik in potrdili prioritetno listo ^
infrastrukturo za letošnje leto. Svemikom je bilo podan"
tudi poročilo o delu projektnega sveta srednje slovenji'
goriške vinske turistične ceste. Svetniki so sprejeli skleP'
da bodo zagotovili delež za njeno ureditev 600.000 tolaf'
jev z rebalansom proračuna.
Zmago Šalaitn"'
ivCONIK - Četrtek, 3. iulii 1997
3
KOtMHfltUMO
I ^ ' L , • i f• M
JUTRI 31. SEJA MESTNEGA
SVETA
Na 31. seji sveto mestne občine Ptuj, ki bo jutri,
4. julija, bodo ptujski mestni svetniki in svetni-
ce predvidoma razpravljali o 14 točkah dnevne-
ga reda. Komisija za priznanja in odlikovanja je
pripravila sklep o podelitvi priznanja mestne
občine Ptuj zlata plakete (predlog je za Hildo Sle-
kovec, ravnateljico osnovne šole dr. Ljudevita
Pivka, za njen izjemni prispevek pri uspešnem
razvoju osnovne špie s prilagojenim progra-
mom). V roku je komisija dobila pet predlogov za
podelitev zlate plakete in en predlog za podelitev
priznanja - imenovanje za častnega občana, a
ga letos naj ne bi podelili. Sprejem predlogov
odlokov o spremembah in dopolnitvah prostors-
kih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega
plana za območje mestne občine Ptuj za obdobje
1986-200 oziroma 1986-1990 je pomemben
tudi zato, ker prinaša traso obvoznice, za investi-
torje gradnje golf igrišča pa predstavlja osnovo
za pridobitev lokacijske in gradbene dokumenta-
cije. Kot so povedali v oddelku za okolje in pros-
tor ter gospodarsko infrastrukturo mestne občine
Ptuj, so za spremembe in dopolnitve prostorskih
aktov mestne občine Ptuj pridobili vsa potrebna
soglasja z ministrstev za okolje in prostor, za pro-
met in zveze ter kmetijstvo, gozdarstvo in preh-
rano. Po sprejemu na mestnem svetu mestne
občine Ptuj jih mora potrditi še slovenska vlada,
šele nato jih bodo lahko tudi objavili v uradnem
glasilu. To naj bi se zgodilo še v juliju. Četrtega
julija bodo ptujski mestni svetniki in svetnice razp-
ravljali tudi o nekaterih poročilih o delu v
prejšnjem letu, med drugim Komunalnega
podjetja Ptuj, Čistega mesta in Podjetja za stano-
vanjske storitve. O točkah dnevnega reda 31.
seje sveta mestne občine Ptuj bodo stališča in
predloge zavzeli tudi nekateri odbori in komisije
sveta.
UGODNA POSOJILA
STANOVANJSKEGA SKLADA
P«' dobrih petih letih poslovanja je Stano-
vanjski sklad Republike Slovenije ob koncu
prejšnjega leta postal največja finančna ustano-
va, ki posoja ugodna stanovanjska posojila, po
višini kapitala v tem obdobju pa se je uvrstil celo
med tri največje slovenske banke. Vtem obdobju
je izvedel 1 1 razpisov posojil za fizične osebe, tri
razpise za neprofitne stanovanjske organizacije
in en razpis za invalidske organizacije. V petih le-
tih so posojila dodelili 15097 fizičnim prosilcem
v višini 21,2 milijarde tolarjev, med njimi je bilo
več kot 70 odstotkov mladih družin in kar 88,9
odstotka takih, ki niso imeli rešenega stano-
vanjskega problema. Z dodelitvijo 2,6 milijarde
tolarjev posojil neprofitnim stanovanjskim orga-
nizacijam pa je Stanovanjski sklad omogočil iz-
gradnjo 1.01 1 neorofitnih stanovanj, od tega jih
je 734 že vsel|enih.
V KLUBU OBZORJE TUDI ŠAH
8. julija bo v klubu Obzorje na Potrčevi 34 v
Ptuju šahovski popoldan. K sodelovanju vabi-
jo vse ljubitelje šaha, posebej še tiste, ki želijo
odigrati simultanko z mladinskim državnim prva-
kom Gregorjem Podkrižnikom. Začetek bo ob
1 7. uri, prijavnine ni.
V PETEK NA KTV GORIŠNICA
Ekipa gorišniške kabelske televizije je za ta ko-
nec tedna pripravila novo mesečno kroniko s
petindvajsetimi prispevki o aktualnih junijskih do-
godkih v občini Gorišnica. Kronika bo na inter-
nem kanalu KTV Gorišnica v petek, 4. julija, ob
20. uri in ponovitev v nedeljo, 6. julija, ob 15.
uri. Tokrat bodo gledalcem ponudili daljše
poročilo o dejavnosti občinskega sveta, o
svečanosti položitve temeljev za gradnjo novega
prizidka, sledil bo prispevek o obisku kmetijskega
ministra Cirila Smrkolja, predstavili se bodo na-
juspešnejši gorišniški in cirkulanski šolarji, letošnji
državni prvaki v ribičijadi - upokojenci iz Zago-
jičev, predstavili bodo rezultate eksperimentalne-
ga vrta v Forminu, bogato gasilsko dejavnost v
preteklem mesecu in še sprejem za maratonce v
Forminu. Kroniki bo sledila še kratka reportaža o
Sredozemskih igrah, kjer je gorišniški judoist
Damjan Petek osvojil srebrno medaljo. (T. M.)
LETNA SKUPŠČINA
ZDRAVLJENIH ALKOHOLIKOV
Člani terapevtske skupnosti zdravljenih alkoho-
likov Ptuj so se 21. junija v Domu krajanov v
Skorbi sestali na 24. redni letni skupščini. Delo
skupnosti poteka v štirih skupinah, ki imajo sku-
paj okrog 60 članov. Skupščine se je udeležilo
tudi nekaj veteranov, eden med njimi abstinira že
25 let. Pregledali so delo po skupinah, pet-
najstim članom pa so za eno- in večletno absti-
nenco podelili priznanja. Prvič pa so se skupščine
udeležili tudi člani anonimnih alkoholikov in
predstavniki skupine Al-Anon, ki jo sestavljajo
svojci anonimnih alkoholikov.
Osnovna poanta tokratne skupščine je bila, da
niso pomembne poti, po katerih se pride do
cilja, samo da se cilj doseže. Izmenjava izkušenj
med anonimnimi alkoholiki in terapevtsko skup-
nostjo zdravljenih alkoholikov je pomembna tudi
zaradi tega, da zdravljenci spoznajo, da obstaja-
jo tudi druge oblike zdravljenja.
VTS zdravljenih alkoholikov Ptuj delajo kot te-
rapevtke Milena Drakšič, Jasna Toplak in
Marija Tominšek. Skupine se sestajajo ob
ponedeljkih, torkih in četrtkih, vsak drugi mesec
pa je pn/i torek v mesecu skupni sestanek vseh
skupin.
V SOBOTO NA PTUJSKI
TELEVIZIJI
V prvih poletnih dneh se je v Ptuju in okolici
marsikaj dogajajalo. Nekaj najpomem-
bnejših dogodkov je Tinček Ivanuša ujel tudi s
svojo kamero. Ob dnevu državnosti so tek ob
mejah Slovenije zaključili maratonci, peto oblet-
nico je praznovala ptujska vojašnica, Perutnina
Ptuj je obnovila živinsko klavnico in praznovala.
Bistra je organizirala javno programsko sejo. Vi-
narstvo Slovenske gorice - Haloze je prejelo viso-
ko priznanje za vino in pelinkovec, na ptujskem
gradu postavljajo zbirko mask, v blagovnici Mer-
cator pa razstavlja Cilka Bernjak.	,
Pripravila: MG
foVORI SE ...
prihaja državnoturistični
^fkretar domov. Področju svojega
'fla pa se nikakor ne namerava
^^ineveriti, zato kupuje hotel sredi
^farega mesta.
.. da
si Ptujčani, pa tudi vsa-
f^odnevni in priložnostni obisko-
'^'^Ici mesta želijo, da bi hib slavje
'Cestarjev v bližini apoteke. Potem
sedaj spominja na površino lune.
... da je v pisarno direktorice na-
jbolj šen^firme v Ptuju udarila
'^jrekL.Šefice ni bih v pisarni, sicer
pa delavke menijo, da bi se v pri-
meru, če bi tam bila, to slabo
'končalo za strelo.
... da so se lukarski mentol bon-
bonarji zbrali na pravem ci-
ganskem pikniku. Med drugim so
obžabvali usodo, da se lahko s
svojo ciganijo pojavijo v javnosti
le enkrat letno. Tudi na za javnost
zaprtem pikniku pa so bili tako
identični, da so jih preganjali celo
z lastne parcele.
... da je železni peš most že po-
vezal oba bregova Drave. Hidrav-
lika, ki ga je vlekla z desnega na
levi breg, je sicer omagala pet met-
rov pred koncem. Zagato je rešila
"kišta" piva.
... DA so policisti s pomočjo zako-
na spremenili staro resnico, da
"kdor hitro da, dvakrat da." Pri
njih velja po novem: "Kdor hitro
da, da samo pobvico." Pa naj še
kdo reče, da niso zakoni pomem-
bnejši od življenja.
... da trg deluje tudi pri devizah.
Ko seje izvedeb, kakšna količina
bankovcev po 200 mark bi utegni-
la priti v obtok, jih lahko kupite za
pet jurjev. Menda, po pripovedo-
vanju dotičnih, pa tako rastejo kar
ob cesti.
... da 50 se dacarji končno spra-
vili še nad društva. V tem je seve-
da bgika: v društvih delajo vsi
zastonj, tako so stroški manjši in
bi lahko ostalo še kaj za požrešno
državo.
4
četrtek, 3. julij 1997 - TEDNI|t
lAMmiVOSTh RMPORTMZS
s TEDNIKOM NA LETALONOSILKI JOHN.F. KENNEDY / Foto: M. Ozmec
Uro in pol na ameriškem ozemifu
Obisk ameriške letalonosilke John F. Kennedy je bil za Slovence zanimiv dogodek, saj si je plavajočo železno čudo, veliko
skoraj tri nogometna igrišča, v koprskem zalivu, kjer je bila zasidrana, v štirih dneh, od ponedeljka, 23., do četrtka, 26.
junija, ogledalo več kot 11.000 obiskovalcev, nekaj tisoč pa jih je žal čakalo zaman. Med tistimi, ki so si lahko ladjo
dobro ogledali, smo bili tudi mi. Novinar Martin Ozmec je iz Ptuja odpotoval s skupino Združenja častnikov slovenske
vojske iz Ptuja in Ljutomera, ki si je letalonosilko ogledala na dan slovenske državnosti, v sredo, 25. junija.
Ko smo po nočni vožnji okoli
devetih prispeli v Ankaran, kjer je
odcep za luko Koper, smo že pred
parkiriščem naleteli na kolono
čakajočih vozil. Prestopili smo v
posebni avtobus, ki je vozil samo
od parkirišča do glavnega pomola
v luki, tam pa sta nas že čakali
ladjici Burja in Lahko ter nas sku-
paj z drugimi obiskovalci popeljali
do letalonosilke, ki je bila zasidra-
na v zalivu dobro miljo od obale.
Po posebnem pontonu smo se po
povzpeli v plavajočo velikanko,
kjer so nas pozdravili člani
posadke. Razdelili so nas v skupi-
ne po 10 in vsaki skupini dodelili
svojega vodnika. Eno največjih le-
talonosilk na svetu sem tako
spoznaval s pomočjo mlajšega ofi-
cirja Thomasa Costa, ki je doma
iz Pensilvanije, na krovu J.F.K. pa
je specialist za letalsko mehaniko
in hidravliko.
Po krajšem sprehodu skozi tem-
no podpalubje, kjer so parkirana
različna letala z zloženimi krili,
med katerimi je kar mrgolelo voja-
kov, smo stopili na izbočen rob
ladje, na kakih 200 kvadratnih
metrov veliko tovorno dvigalo, ki
nas je skupaj z dvema letaloma
dvignilo na zgornji krov letalono-
silke. Z zanimanjem smo si ogle-
dovali bombnike in lovce, ki so v
vsakem času pripravljeni na akci-
jo. Na nekaterih letalih so bili me-
haniki, ki so se ukvarjali s tekočim
vzdrževanjem in se ob tem posve-
tovali s člani posameznih posadk.
Med njimi sem spoznal simpa-
tičnega črnopoltega oficirja, pilota
Acklanda Preda Danielsa iz eno-
te S6-DIV, ki je sicer doma v
državi Illinois. Veliko bolj
sproščeno sva se pogovarjala. In
tako sem izvedel, da so med vojaki
v glavnem mladi ljudje, ki so na le-
talonosilki po pogodbi vsaj tri leta,
da je osnovni pogoj za vstop na
krov vsaj končana srednja šola in
da so za vse skupaj plače prenizke.
Mladi fantje se na letalonosilki
izobražujejo za različne specialne
vojaške poklice. Povedal je tudi, da
so bili čez novo leto v Sredo-
zemlju, maja pa so zapluli v Jad-
ransko morje in prvič tudi v Slove-
nijo. Naša dežela mu je zelo všeč,
saj je po njej že prvi dan kolesaril,
preseneča pa ga veliko zanimanje
ljudi za letalonosilko. Takšnega
navala obiskovalcev se namreč
sam ne spominja v nobeni luki, pa
je na krovu že nekaj let. Sicer pa
meni, da je J.F.K. stara dobra
ladja, a žal že zastarela, zato je
prepričan, da jo bodo po nekaj le-
tih oblasti "dale v pokoj".
Med pogovorom mu povem, da
sem iz Ptuja, najstarejšega mesta v
Sloveniji. Veliko težav je imel ob
izgovorjavi imena naše radijske
postaje, kajti namesto radio Ptuj,
je bilo lep čas slišati le "rejdio tuj".
Pokazal sem mu tudi novo številko
barvne priloge Tednika, ki ga jo z
zanimanjem prelistal in mi
zabičal, da mu izvod z objavljeno
fotoreportažo obezno pošljem, saj
mu bo drag spomin. Vse bralce
Tednika lepo pozdravlja in to je
storil tako, da sem ga fotografiral s
Tednikom v roki, medtem ko je
lepo pomahal.
Poglejmo nekaj zanimivih po-
datkov o ladji. Letalonosilko J.F.
Kennedy je 27. maja 1967 krstila
hči umorjenega predsednika Joh-
na. F. Kennedyja. V ameriških po-
morskih silah je bila sprva namen-
jena letalom lovcem, v zgodnjih
70. letih so jo prilagodili za podpo-
ro bojnemu letalstvu za boj s pod-
mornicami, pozneje pa je postala
funkcionalna letalonosilka za na-
jrazličnejše borbene in mirno-
dobne naloge, kar je še danes. V
prvih desetih letih je do prvega ge-
neralnega remonta leta 1977 opra-
vila 12.483 izkrcanj na kopno, nje-
na letala pa so opravila 31.568 po-
letov.
Med številnimi nalogami je leta-
lonosilka J.F. Kennedy opravila
tudi več pomembnih nalog v Sre-
dozemskem in Rdečem morju.
Njena zadnja pomembnejša naloga
je bila leta 1990, ko je v Rdečem
morju prevzela vlogo poveljujoče
ladje v vojni akciji ZDA Puščavski
vihar. V času zalivske vojne je op-
ravila 114 različnih bojnih akcij -
napadov na iraške vojaške enote, s
tremi letalskimi posadkami je op-
ravila 2.895 jurišev, njena letala pa
so v času te vojne opravila 11.263
ur bojnega letenja. V letih 1992 in
1993 je zaradi vojne v Jugoslaviji s
svojo posadko bujno bdela v Sre-
dozemskem morju.
Letalonosilka J.F. Kennedy ima
5.200 članov posadke, med kateri-
mi je bilo v času obiska v Sloveniji
na krovu tudi 384 žensk (vojakinj
in častnic), zanimiva pa je tudi po-
vprečna starost posadke, ki dosega
komaj 21 let. Za posadko
pripravljajo dnevno po 15.600
obrokov, s hrano pa se oskrbujejo
običajno vsakih 14 dni, ko je
potrebno obnoviti zaloge z novimi
80 tonami hrane. Na krovu in v
prvem podpalubju je bilo ob obis-
ku v Sloveniji 74 letal in 6 helikop-
terjev.
Še nekaj tehničnih podatkov.
Letalonosilka J.F.K. dosega po-
vprečno hitrost okoli 30 vozlov.
Poganjajo jo štirje motorji skupne
moči 200.000 konjskih sil, vsaka
od elis propelerja je težka dobrih
34 ton in meri 30 m. Za sidranje je
opremljena z dvema sidroma, od
katerih je vsako težko več kot 30
ton. Letala vzletajo s pomočjo šti-
rih katapultov, od komande do
prvega vzleta je potrebno le 5 mi-
nut, hitrost vzletov je vsakih 15 se-
kund eno letalo, za montažo bojne-
ga streliva pa je potrebnih 30 mi-
nut. Vsa letala so med vožnjo pritr-
jena z jeklenimi verigami, tako da
jih ne moti nobeno neurje. Ob
pristajanju se letala s kavljem iz
zadka zataknejo za jekleno vrv, na-
peljano prek pristajalne steze, da
se prej ustavijo, za vsak primer pa
so ob robovih nameščene še velike
mreže.
Ob odhodu z letalonosilke smo
se na kopno vračali s številnimi
ameriškimi mornarji, oblečenimi
v športna oblačila in opremljenimi
s teniškimi loparji, kolesi, rolkami
in palicami za rugby. Izvedeli smo,
da so imeli ta dan (v sredo popold-
ne) v Kopru rugby tekmo s slo-
vensko ekipo, zadnji dan, v četr-
tek, pa so pred odhodom izvedli še
skupno vojaško vajo s slovensko
vojsko, ki je bila namenjena iskan-
ju izgubljenih pilotov.
M. Oxme<
Skupina iz Ptuja na krovu J.F.K.
V podpalubju tehnične ekipe v pogovoru pred novimi
nalogami
Po ploščadi letalonosilke premikajo letala s po-
sebnimi vlačilci
Med letali so tudi izvidniška letala - "leteči radarji"
Letalonosilka John F. Kennedy v koprskem pristanišču
Slovenska zastava na
kontrolnem stolpu
Tehnične ekipe so op-
ravljale redne preglede
in vzdrževanje letal
Helikopter je vzletel z letalonosilke
Fred Daniels pozdravlja bralce Tednika
četrtek, 3. julij 1997
____J ILIHJ«! lito.»;
5
WKlUmVOSTh REPORTAŽE
0udimpesta / IGRE BREZ MEJA
tigošnif ki jo Itomo pripovedovali vnukom
Pred leti smo Igre brez meja zelo
[■adi spremljali na malih zaslonih,
yendar so takrat sodelovale le tuje
ekip^-	igram pridružila
tudi Slovenija in pred dobrim
tednom je na prizorišču v Budim-
pešti našo državo zastopala ekipa
Ormoža. Ormožani so se na igre
^eio resno pripravljali tako v orga-
nizacijskem kot tudi v tekmoval-
jjeni smislu. Turistično društvo je
priprave pričelo kmalu po pustu,
gaj je bilo treba zagotoviti
precejšnjo vsoto denarja. Pred-
račun je znašal okrog 5 milijonov
tolarjev in v največji meri so jih za-
gotovile Carrera, Jeruzalem
Ormož, Tovarna sladkorja Ormož
in občina. Precej sredstev so pris-
pevali tudi manjši sponzorji.
V	aprilu so povabili k sodelovan-
ju športnike, izmed katerih so po
zahtevnem testiranju izbrali na-
jboljše. Ekipa se je redno
pripravljala v športni dvorani v
Ormožu in v bazenu v Radencih.
2a Ormož so v Budimpešti nasto-
pili Mirjana Panič, Suzana Vesel-
ko, Mojca Majerič, Mateja
Kovačič, Denis Jurčec, Zvonko
Gašparič, Mladen Grabovac in
Marko Antolič. Rezervi sta bila
Milan Korotaj in Tanja Rep, ekipo
pa je vodil kapetan Vekoslav Pre-
jac. Za pripravljenost tekmovalcev
so skrbeli štirje trenerji: Slavko
Voršič, Marjana Ozmec, Boris Po-
lak in Ivan Golob.
Naše ekipa je v Budimpešto pris-
pela v sredo popoldne. Nastanjeni
so bili v hotelu Stadijon skupaj z
drugimi ekipami. Večino časa so
bili zaposleni z plavanjem, pripra-
vami, spremembami v scenariju,
kostumi, sprejemi, tako da jim je
za ogled Budimpešte zmanjkalo
časa. Skupina najpogumnejših pa
se je že prvi večer odločila, da je
potrebno zaužiti malo nočnega
življenja in kot srednješolci so se
podali v mesto. V hotelu so bili
spet - kot Pepelka - okrog polnoči.
Hitro so navezali stike z drugimi
ekipami, saj smo Prleki znani kot
družabni ljudje. Na igrah so sode-
lovale ekipe mest Belmonte Mez-
zagno (Italija), Larbeek (Nizo-
zemska), V. F. Xira (Portugalska),
Colderio (Švica), Biarritz (Franci-
ja), Agrinio (Grčija) in Gyula
(Madžarska). Prve dni so vsi sode-
lujoči z velikim rešpektom
spremljali Italijane, ki so prepevali
kot za stavo in dajali vtis najbolje
pripravljene in strumne ekipe. To
se je izkazalo za krinko, saj so se
kmalu spoprijateljili, v tekmovan-
ju pa se tudi niso preveč izkazali,
saj so zasedli osmo mest. Med za-
nimivejšimi ekipami so bili tudi
Nizozemci, ki so bili vidno najsta-
rejša in najbolj neobremenjena
ekipa. Znani po svoji sproščenosti
in veseljaštvu so radi zavili k Slo-
vencem.
V	naslednjih dneh so imeli
Ormožani kot edina sodelujoča
ekipa tudi predstavitev kraja in
dežele. Tuji tekmovalci razlage
niso kaj prida razumeli, saj so le
redki govorili kak tuji jezik. Goto-
vo pa so prav dobro razumeli, za
'^aj je šlo, ko so po uradni predsta-
vitvi župana Vilija Trofenika
uživali v degustaciji, ki jo je vodil
Jože Bešvir. Vino je bilo zgovorno,
sadni kruh prav tako, pogumno pa
so zaplesali tudi po zvokih polke,
^i sta jo v Budimpešti igrala Aleš
^'rapotnik in Vinko Tušek. V pe-
je sodelujoče na igrah brez
sprejel tudi budimpeštanski
^upan, in ker je Budimpešta pač
^sliko mesto in ima več mestnih
^iš, so se Ormožani kar nahodili
preden, so našli pravo. Tekmoval-
ci So med seboj izmenjali tudi sim-
bolična darila in že po njih je bilo
^Jdeti, da so se naši lepo opremili.
Nasprotnikom so podarili majice z
''apisom sponzorjev, kape z grbom
i^ssta, smučarska očala, majhen
šampanjec in majolko.
^a generalki, zvečer pred nasto-
pam, so prvič videli sceno in igre,
p' so jim jih do takrat le opisovali.
oleg tega so bile razmere izjemno
^'abe, saj so nizke temperature
Onemogočale pravo tekmovanje.
Odgovorni so se bali, da se utegne
celotna ekipa prehladiti.
Ormožani so bili z generalko zelo
zadovoljni, saj so zasedli drugo
mesto s 66 točkami. Prvouvrščeni
Madžari so jih pustili kar 15 točk
za seboj. Igre, ki so jih posamezni
tekmovalci igrali na generalki, so
na samem snemanju izvajali drugi,
tako da niso mogli vaditi. Igralci
so bili izbrani z žrebom. V pogovo-
ru so člani ekipe svetovali tistemu,
ki je potem tekmoval. Kapetan Ve-
koslav Prejac je opozoril, da
približno enako število točk,
doseženih na generalki in na sne-
manju, kaže na izenačenost ekipe.
V soboto jih je seveda dajala rah-
la trema, prijetno pa jih je presene-
tilo veliko število Ormožanov.
Teh je bilo na tribunah okrog 150.
Čeprav so igre v veliki meri na-
menjene zabavi, pa so jih naši tek-
movalci vzeli zelo resno in so pos-
kušali doseči čimboljši rezultat.
Na koncu so Ormožani pristali
na drugem mestu z le točko zaos-
tanka za Portugalci. In prav ta
točka razlike je bila najbolj boleča,
saj so si vsi želeli na Portugalsko.
Sicer pa je slovenski potnik za Liz-
bono najbrž že znan. Mito Trefalt
je namreč dejal, da je Šentjernej
zbral kar 80 točk in to bo težko
preseči. Naše je v Budimpešti
spremljala ekipa Slovenske tele-
vizije z voditeljico Evo Longyiko.
Še en lep uspeh je šel v ormoški ta-
bor. Mateja Kovačič je bila
proglašena za najuspešnejšo tek-
movalko iger in je prejela posebno
priznanje.
S tem je bil uradni del končan.
Takrat je z ramen Ormožanov
padlo breme in slavje se je lahko
začelo. V bazenu so končali trener-
ji, kapetan, in ker je bilo treba oko-
pati tudi koga iz organizacije, so
tekmovalci vzeli na piko Bojana
Burgerja. Ker se je ravnatelj oko-
pal s priponko, na kateri je pisalo
"Vili Trofenik", ni povsem jasno,
koga so tekmovalci želeli
namočiti. Sicer pa smo Ormožani
lahko srečni, da je župan še živ in
zdrav. V velemestnem vrvežu je
menda z avtomobilom zapeljal na
tramvajske tračnice in pred priha-
jajočim tramvajem ga je lahko rešil
le pločnik. Skoraj bi torej ostali
brez župana. Naši tekmovalci pa so
ostali brez vse opreme. Kot je po
tekmovanjih v navadi, se po nasto-
pu med ekipami izmenjajo majice,
trenirke, kape in druga drobnarija.
Naši tekmovalci so bili dobesedno
oblegani in vsi so želeli menjati z
njimi, ker so imeli najboljšo opre-
mo. Najboljše menjave je organizi-
ral Marko in je bilo z vseh koncev
slišati: "Marko, Marko!" - vsi so ga
klicali, da jim organizira čimboljšo
menjavo. Potem ko je bilo zamen-
jano že vse, kar se je menjati dalo,
so naša dekleta resno razmišljala,
da bi menjala še Marka - za dva
Italijana.
Igre so za nami, dosežen je dober
uspeh, imeli smo se lepo in boga-
tejši so za eno zabavno zgodbo. Vsi
sodelujoči si zaslužijo le še iskrene
čestitke in hvala!
Besedilo in fotografije
Viki Klemeniii Ivanuša
Igralci so bili oblečeni v najrazličnejše
domišljijske kostume, zato je bilo iz garderob po-
gosto slišati smeh.
Juliji je bilo treba podariti cvet na dovolj dolgem
peclju, da je spustila viseče stopnice In je Romeo
lahko splezal na balkon.
Igre brez meja so namenjene tudi sproščenemu druženju nastopajočih iz
najrazličnejših držav. Naši so se najraje družili s predstavnicami in
predstavniki Italije.	Foto Slodnjak
Navijači Ormoža so bili sprva odeti v enake majice z grbom naše občine, pri
vstopu na tribuno pa so prejeli enake majice v barvi ormoške ekipe z znakom
Iger brez meja. Kako prijetno pa je bilo vzdušje, pa se lepo vidi na sliki.
6
četrtek, 3. julij 1997 - TEDNIK
PTUJ / GLEDALIŠKA PREMIERA
Psiha v izvedbi
Teatra HI
Ena zadnjih skupnih vaj Teatra lil v preurejeni steklarski delavnici.
Teater III, ki deluje v okviru DPD Svoboda Ptuj, je tik pred
letošnjo premiero. Odločili so se za gledališko delo Psiha
Emila Filipčiča, ki jo bo na oder postavila Branka Bezeljak
Glazer s sodelovanjem še nekaterih drugih mentorjev. Pri
uprizoritvi bo sodelovalo več kot 30 mladih, večinoma dija-
kov, ki so v Teater III vključeni že četrto ali peto leto. Pre-
miera bo 10. julija v prostorih stare ptujske steklarske de-
lavnice, ponovitve pa 11., 14. in 15. julija, vedno ob 20. uri.
•	Zakaj ste se
odločili ravno za
Psiho?
Branka Bezeljak Glazer:
"Običajno pripravimo ob koncu
leta produkcijo, tokrat pa smo se
odločili za pravo gledališko
predstavo, saj se člani preskušajo
na odrskih deskah že dovolj dol-
go, nekateri že pet let. Gre za
zahtevno besedilo, ki ga je Fi-
lipčič napisal kot improvizacijo
na Molierovo igro. Iskala sem
besedilo, ki bi dalo možnost
vsem v gledališkem teatru. Gre
za odnos med ljudmi, za odnos
med starši in otroki, za vredno-
te."
•	Za izvedbo ste
izbrali prostore
stare steklarske
delavnice ...
Branka Bezeljak Glazer:
"Teater III je že imel dve
predstavi zunaj gledališča: Igra-
lec na ptujskem gradu in
Mrožkovo na Odprtem morju v
Ljudskem vrtu. Tudi besedilo
Psiha zahteva drugačen am-
bient. Najprej smo mislili na sta-
ra vojaška skladišča ob Potrčevi,
ampak ko smo videli, kaj bi bilo
tam potrebno postoriti, da bi jih
usposobili, smo se odločili za
manjši prostor bližje Narodne-
mu domu. Steklarska delavnica
je bila že nekaj let opuščena.
Občina nam jo je posodila in do-
volila, da spremenimo namem-
bnost. Za usposobitev so bili
potrebni veliki posegi, napeljali
smo vodo, elektriko ... Zahvalila
bi se vsem donatorjem, ki so
nam pomagali usposobiti te
prostore. Res neverjetno je, kako
so nam prisluhnili. Dela so
vredna več kot milijon tolarjev.
Ta prostor bo vsaj letos namen-
jen mladinski kulturi in mla-
dinski ustvarjalnosti."
• Trideset
sodelujočih je
najbrž težko
časovno uskladiti
za vaje ...
Branka Bezeljak Glazer:
"Imeli smo veliko težav, saj smo
premiero nameravali imeti že v
aprilu ali maju. Predstavo dela-
mo že več kot pol leta, saj so po-
goji za delo v današnjem času za
amatersko predstavo nemogoči,
neznosni. Sodelujoči so
srednješolci, ki obiskujejo šole v
Ptuju ali Mariboru, in sicer v
dveh izmenah, nekaj je že zapos-
lenih. Nemogoče jih je uskladiti
za vajo. Poleg tega smo bili veza-
ni na proste termine v dvorani
Narodnega doma, kjer imajo
stalne termine druge skupine
čez vse leto. Ob koncu so matu-
ranti delali še maturo. Vaditi
nismo mogli po posameznih pri-
zorih, kot je v gledališču
običajno, pač pa smo se prilago-
dili času igralcev in smo se le
redko lahko zbrali vsi, ki so za
prizor potrebni. Upam, da bo
premiera uspela."
Milena Zupanli
BUKOVCI / PREDSTAVITEV KASETE DOMAČIH PEVCEV
"Sinoči /e pela"
v nedeljo, 22. junija, so pevci iz Bukovcev predstavili v cerkvi
sv. Marka v Markovcih svojo kaseto. Veliko truda in dela je bilo
potrebno, veliko ur, preživetih na vajah, veliko trenutkov, pol-
nih skrbi, da je kaseta lahko izšla. Vsekakor si marsikdo, ki
tega še ni poskušal, ne more predstavljati, koliko prostovoljne-
ga dela je vloženega, ker če bi si, bi si v nedeljo vzel uro in pol
časa, da bi prišel v cerkev in s svojo navzočnos^o poplačal trud
pevcem, ki so vse svoje moči vložili v to, da bi nam lahko dali
vsaj nekaj trenutkov duhovnega miru in kulture. Niso se trudili
zase, temveč za ljudi, v katere so veijeli, da jim pesem nekaj po-
meni, da jim je del življenja, ki da človeku novih moči in mu
vsaj za trenutek zbriše skrbi.
Žal so jih ti ljudje gotovo zelo
razočarali, čeprav tega niso po-
kazali. Vsak, ki želi nekaj poka-
zati, si želi, da bi to videlo čim
več ljudi. Kljub 300 razdeljenim
vabilom, obvestilu po radiu in
KTV, obvestilu v cerkvi in v
ptujskem Tedniku je bil obisk
porazen. Zato si človek ne more
kaj, da se ne bi vprašal: Kje so
bili vsi tisti, ki znajo toliko pove-
dati o povezovanju med društvi,
o pomoči drug drugemu? Kje so
bili tisti, ki so vodilni med kul-
turnimi delavci in bi se jim vse-
kakor spodobilo priti, saj je bila
to vsekakor kulturna prireditev?
Kje so bili vsi, ki so osebno pre-
jeli vabila po pošti, in nazadnje
kje je bila večina sponzorjev, ki
se jim očitno ni zdelo vredno, da
pridejo poslušat, kam so vložili
svoj denar, da bi jim pevci v zah-
valo lahko podelili svoje
skromno darilo. In kje so bili tis-
ti, ki vedno znajo kritizirati stva-
ri, še preden si jih sploh ogleda-
jo, ki imajo toliko kulture, da va-
bilo na predstavitev raztrgajo na
koščke, še preden ga do konca
sploh prečitajo, češ - to bo brez
zveze. To verjetno lahko počnejo
le tisti, ki nikdar niso znali sami
nekaj pripraviti, zato tudi ne
znajo in nikdar ne bodo znali ce-
niti dela nekoga drugega.
In če po nekaterih izjavah, da
takšna prireditev ne spada v cer-
kev, vprašam: Kje pa naj bi jo
naredili, da bi vi prišli? Kaj bos-
te odgovorili?
Le kaj bi bilo potrebno naredi-
ti za našo kulturo, da bomo znali
ceniti delo tistih, ki nam želijo
pripraviti lep nedeljski popol-
dan, in kje bomo lahko kulturo
sploh še iskali? Morda v gostil-
nah, na nogometnih igriščih ...
Očitno o njej znamo samo še go-
voriti. Besede, besede, besede...
M.K.H.
PREJELI SMO
Študenije spre-
minlamo svei?
Rujski študentje smo redni obiskovalci koncertov v
Mariboru. In ko smo v našem klubu pregledali, za katere
koncerte smo kupili največ vstopnic, smo ugotovili, da
so bili to koncerti, kjer so zvečine nastopili iirvaški ali ju-
goslovanski glasbeniki, le redko kakšen Slovenec.
In zakaj imamo Slovenci raje tujo kot našo glasbo?
Eden od razlogov je jezik, npr. Iirvaški je veliko bolj me-
lodičen, pa tudi besede se dajo lepše "zložiti". Ali pa so
krivi mediji, ker premalo pozornosti posvečajo slovenski
glasbi, ali pa morda organizatorji glasbenih koncertov,
ki vabijo tuje "zvezde"? Slednji seveda gledajo na
dobiček in pripeljali bodo tistega, ki jim bo najbolj napol-
nil denarnice, kljub temu da je dražji od naših, saj je za
kakšen Parni valjak potrebno odšteti deset tisoč mark,
najdražji na slovenski sceni pa so Čuki, ki pojejo največ
za šest tisoč mark.
Torej hodimo na koncerte glasbenikov, ki so nam na-
jbolj pri srcu. Študentje imamo najraje ročk glasbo.
Dobrih izvajalcev v Sloveniji pa je zelo malo (Kreslin, ki
se počasi izpeva, ker nima nič novega, Predin je postal
komercialen, vendar je še vedno zelo dober, Lovšin nas
ne bo izdal in bo ostal rocker, Šank ročk so zelo dobri
instmmentalisti, vendar jim manjka dober tekstopisec,
Orleki igrajo "brez napak",...), medtem ko so tuji (Parni
valjak. Plavi orkestar, Bajaga, Psihomodo pop,
Balaševič, Crvena jabuka, Prijavo kazalište, ...) veliko
zanimivejši, saj niso tako pogosto v Sloveniji in ustvar-
jajo vedno na novo. Tudi naši ustvarjajo na novo, ven-
dar jih pri tem zavira država. Morda, če se naši glasbe-
niki ne bi toliko ukvarjali z administracijo in bi več ener-
gije vložili v glasbo, bi imeli več kvalitete.
Veliko dobrih glasbenikov je med mladimi, in ker mla--
di, še neznani izvajalci, niso nikomur zanimivi, počasi
odnehajo, ker jim zmanjka energije, ko se trudijo za
preživetje, namesto da bi to energijo vlagali v ustvarjan-
je. Tukaj bi sedaj morala nastopiti država in mladim po-
magati, ne pa da nekatere zanese na ulico k alkoholu in
drogam. Če bi se tega resnično zavedali, tuji glasbeniki
pri nas ne bi imeli kaj delati, naša mladina pa se ne bi
ukvarjala z vprašanjem, kako preživeti.
Če bomo kdaj začenjali akcijo "Z glasbo proti drogi",
bomo morali dati denar v glasbo in to tistim, ki jo
ustvarjajo. Lep primer je akcija "S športom proti drogi",
kjer poizkušajo prijatelji športa mlade odvrniti od drog s
športnimi aktivnostmi, država pa da za šport vedno
manj. Ali imajo takšne akcije potem sploh smisel?
Če sem začel ta članek s glasbo, ki jo poslušamo štu-
dentje, naj ostanem pri študentih in državi. Stavkali smo
zaradi prekinitve subvencioniranja študentske prehrane
in dosegli smo, da nimso ostali lačni. Žal tudi študentje
kot bodoča slovenska inteligenca ne gledamo daleč v
prihodnost. Ne vprašamo se, kaj bomo jedli, ko bomo
doštudirali, saj je delovnih mest, kjer potrebuješ diplo-
mo, še vedno premalo oziroma je delo premalo
plačano. Ali bomo stavkali takrat, ko bomo že v službi?
O tem bi morali razmišljati že sedaj in začeti spreminjati
sedanjost, kajti samo tako bomo lahko imeli lepšo pri-
hodnost.
Vendar ne bo se spremenilo, če bomo samo govorili
in zahtevali denar, če zato ne bomo storili nič. Zdaj smo
glasni vsi, prav mi pa bomo zamenjali tiste, ki jih sedaj
obrekujemo (predstavnike države). Ali bomo takrat sto-
rili to, o čemer sedaj samo govorimo, in dali možnost
takratni mladini, ali pa bodo oni nas obrekovali?
Rek pravi, da se zgodovina ponavlja. Ali se bomo kaj
naučili?
MIlan Kralnt
Počitniške
urice
Zdaj pa gre zares! Vreme je
spodobno za prve počitniške
dni in le upati je, da bo prijetno
poletno tudi ostalo. Vsem tis-
tim, ki jim ne prija poležavanje
do zgodnjih popoldanskih ur
in radi tudi med počitnicami
ustvarjajo ali na zanimiv način
preganjajo dolgčas, smo v
mladinski knjižnici pripravili
POČITNIŠKE URICE. Od
ponedeljka, sedmega julija,
do petka, triindvajsetega av-
gusta, vas vabimo ob DESETI
uri v knjižnico, kjer smo vam
pripravili pester počitniški pro-
gram. Urice so namenjene
šolskim in predšolskim otro-
kom in prilagojene željam ot-
rok. Predvsem bomo poskrbe-
li za zabavne igre, družabne in
tekmovalne; likovno in lutkov-
no delavnico, izdelovali bomo
origami (japonska papirna
veščina), izdelovali okraske in
cvetje iz papirja, sami izdelali
čedne pisemske ovojnice in
razglednice ... Vsak drugi pe-
tek bodo POČITNIŠKE URICE
zapolnjene z nagradnimi igra-
mi (literarne uganke, križanke,
rebusi, skrivanke, kvizi ...).
Nagrade bo prispevalo
podjetje za izobraževanje KA-
TARINA. Seveda bodo urice
dodobra prevevale nove in za-
bavne pravljice, zgodbice in
pesmice. V knjižnico vabimo
vse naše člane, zaželeni so
tudi vaši prijatelji! Prosimo, da
zraven dobre volje prinesete
tudi copate.
ŠTIRI KNJIGE ZA
MLADE
RAZISKOVALCE
Pri založbi Didakta iz Radovlji-
ce je pred kratkim izšla zbirka
poizkusov iz naravoslovja Štir-
je letni časi. Knjige so namen-
jene učencem nižjih razredov
osnovne šole, a tudi manjši
otoci bodo ob pomoči odrasli
z veseljem raziskovali naravne
pojave in zanimivosti. Avtor
zbirke je John VVilliams, ma-
gister biologije in svetovalec
za naravoslovje in tehnologijo
v osnovnih šolah Anglije. Dos-
lej je za otroke napisal čez
dvajset poučnih knjig, ki so
prevedene v več jezikov. Knji-
ga POLETJE zajema štirinajst
privlačnih nalog, ki jih lahko
otroci izvedejo med počitnica-
mi: proučevanje izparevanja in
njegovo vlogo pri kroženju
vode v naravi, izdelava balona
na vroč zrak, izdelava modela
jadrnice in ročne črpalke. Za-
nimivo je pridobivanje soli iz
morske vode in izdelava
vrtička v steklenici. Naloge so
natančno opisane in barvno
ilustrirane. Knjigi je pridan slo-
varček in opombe za učitelje
in starše. Kot preostale tri knji-
ge iz zbirke Štirje letni časi ima
tudi ta trideset strani in jo je
prevedla Simona Čeh. Tudi
druge knjige te zbirke -
Pomlad, Jesen in Zima -
vsebujejo naravoslovne vaje in
zanimivosti, ki vam bodo po-
pestrile počitniške dni.
ŠTIRINAJSTA
UGANKA
Najprej poglejmo komu se je
sreča nasmehnila pri žrebanju
med pravilnimi rešitvami
dvanajste uganke. V mladinski
oddelek Knjižnice Ivana
Potrča, Prešernova 35, vabi-
mo Gorazda Gaiserja iz
Lovrenca na Dravskem poju
8d, kjer ga pričakuje knjižna
nagrada.
Štirinajsta uganka je povezana
z znamenitim mladinskim pi-
sateljem, ki ga poznajo otroci
po vsem svetu po številnih na-
petih pustolovščinah. Po nje-
govih knjigah so posneti tudi
mladinski filmi. Današnja
uganka išče ime in priimek
nemškega pisatelja (1899-
1974), ki se je mladim bralcem
priljubil s knjigami EMIL IN DE-
TEKTIVI, EMIL IN TRIJE
DVOJČKI, LETEČA UČILNICA,
35. MAJ ... Za lažje reševanje
preberite še odlomek iz knjige
PIKICA IN TONČEK:
"Kajpak," je rekel Tonček. "Kaj
pa naj storim? Moja mama je
vendar že zelo dolgo bolna, pa
kuham jaz, ko pridem iz šole.
Saj ne gre, da bi za lakoto
umrla."
"Prosim, nikar se ne daj motiti,"
je rekla Pikica, posadila Puflja
na tla, slekla plašč in odložila
klobuk. "Kar lepo dalje kuhaj.
Gledala bom. Kaj pa bo danes
za kosilo?"
"Krompir v krhljih," je rekel, vzel
cunjo in stopil k štedilniku.
Pravilno izpolnjeno nagradno
okence izrežite in pošljite čim-
prej na naslov KNJIŽNICA IVA-
NA POTRČA, MINORITSKI
TRG 1, PTUJ, z oznako KVIZ.
LIliana Klemenih
ifCDNIK - Četnek, 3. julij 1997
7
-it ^
PIŠE: branko vnuk / KRATEK PREGLED ZGODOVINE NEKDANJEGA PTUJSKEGA DOMINIKANSKEGA SAMOSTANA - 29
Dominikanski
samostan
I u vil\>'uri.v Miivn.i.iA.'
Dostop do samostana in cer-
kve je bil možen po dokaj širo-
ki dovozni cesti, ki je tekla
vzdolž severne stene samos-
tanske cerkve in jo je ob se-
verni strani ograjevalo mestno
obzidje, ob južni strani pa
notranje samostansko obzi-
dje. Dovoz je na zahodnem
koncu omejeval prečno pos-
tavljen zid, gotovo glavni sa-
mostanski vhod, nad katerim
naj bi se nahajal leta 1580
postavljeni kip Albertu Velike-
mu. Skozi ta vhod se je stopa-
lo na zahodno samostansko
dvorišče, ki je še v tlorisu dan-
danes ohranjeno. Šele iz dvo-
rišča je bil možen dostop do
cerkve, pokopališča in same-
ga samostana. Pred zahodno
cerkveno pročelje je bila pris-
lonjena ozka, na fasadno ste-
no prečno postavljena, verjet-
no pritlična vhodna lopa -
loggia. Kaže, da je imela vsaj
trojno funkcijo: iz severnega
dela loggie, ki je segal pred
severno cerkveno steno, se je
stopalo na samostansko po-
kopališče - samostan umrlih,
ki se je raztezalo vzdolž sever-
ne stene cerkvene ladje in se
je končevalo v višini severne-
ga opornika petosminskega
zaključka cerkvenega dolge-
ga kora, iz osrednjega dela
loggie se je vstopalo direktno
v cerkev, iz južnega dela
loggie pa se je direktno vsto-
palo v sam samostan, v tem
primeru kar v severni krak
križnega hodnika, kar je bil
npr. v Italiji kar razširjen pojav.
Cerkvena ladja nima vrisanih
zunanjih opornikov, kar govori
za to, da je bila njena enola-
dijska(?) dvoranska prostorni-
na ali ravnostropna ali pa je
imela odprto ostrešje. Gotovo
pa je cerkev imela zahodno
emporo, o kateri pričajo os-
tanki talnega zidca, še vidne-
ga v južni steni cerkve, in os-
tanki ostenja okna, ki je v prit-
ličju z južne strani osvetljevalo
vhodno vežo empore. Skozi
vzdolžno usmerjeno cerkveno
ladjo sta se lahko videla ob
vzhodno slavoločno steno
prislonjena, verjetno nekoliko
privzdignjena baldahinska ol-
tarja, med njim pa so se vzdi-
govale stopnice, ki so pre-
meščale več kot dvometrsko
nivojsko razliko med samo
cerkveno ladjo in dolgim ko-
rom. Tako je vzdolžna na-
ravnanost cerkvene ladje in
privzdignjenost kora vernikov
pogled usmerjala k najsve-
tejšemu. Sam dolgi kor so
sestavljale, po načrtu ter oh-
ranjeni občni poli sodeč, tri
obočne pole ter petosminski
vzhodni zaključek kora, sam
kor pa je izza glavnega oltarja
delila v višini prehoda druge k
tretji obočni poli korna pregra-
ja, s čimer se je dobil ločen
prostor za redovnike. Višinsko
razliko med cerkveno ladjo ter
prezbiterijem pa je pogojevala
naprava kripte. ki se je nahaja-
la pod korom. V dolžini prve
obočne pole je bil ob kor ter
južni del slavoločne stene
prizidan zvonik, pod katerim
se je nahajal portal, ki je po-
vezoval cerkev z vzhodnim
samostanskim traktom. Ob
južno steno dolgega kora, ki
so ga obstopali zunanji opor-
niki, je bila prislonjena dokaj
dolga zakristija, ki se je zakl-
jučevala nekoliko pred pričet-
kom petosminskega zakl-
jučka.
Ob južno cerkveno steno se
prislanjajo vsi trije samostans-
ki trakti, ki tvorijo zaprt prostor
- notranje samostansko dvo-
rišče, ki ga obhaja z vseh štirih
strani samostanski križni
hodnik, v južnem delu tega
notranjega dvorišča pa je vh-
san obzidan prostor samos
tanskega studenca.
Poleg najstarejšega slikov-
nega vira, Kreiztallerjevega
načrta iz leta 1644, so za
poznavanje stavbne zgodovi-
ne dominikanskega samosta-
na pomembne še štiri vedute
Ptuja iz 17. stoletja. Gre za tri
grafične upodobitve mesta
Ptuja, delo G. M. Vischerja
(pomagal mu je še A. Trost),
od katerih sta dve upodobitvi
datirani z letnico 1681, tretja
pa je verjetno osnutek. Četrta
veduta je na osnovi nekaterih
ključnih mestnih arhitek-
tonskih elementov datirana v
leto 1687 in jo je neznani sli-
kar naslovil Ober Pettau.
G. M. Vischer: Styriae Ducatus Beiicosissimi Gemina Figu-
ra, 1681; prekopirano iz M. CIGLENEČKI 1989, kat. št. 3
PIŠE janez jaklič / PO ZAHODNI AFRIKI - IIL
Zlata obala
Da je kupčije konec, sem mis-
lil samo jaz. Ohrabreni z uspe-
hom svojega brata, so me drugi
prodajalci obstopili. Zgrabili so
me, potegnili s seboj in me vodi-
li od stojnice do stojnice. Poriva-
li so me od zlata do slonove kos-
ti, kazali so mi starine dvomljive
starosti in temu primerne astro-
nomske cene, pa tudi drobnarije
za vsakdanjo rabo. Branil sem se
le v toliko, da me niso raztrgali.
Njihovo prizadevanje sem nag-
rajeval s prikimavanjem, obl-
jubljal sem, da bom vse stvari
pokupil, vendar pa da danes s se-
boj žal nimam denarja. Oddah-
nil sem si. Stojnic je na koncu
vendar zmanjkalo, jaz pa sem os-
tal cel. Vljudni trgovci so me
upognjenih teles pospremili še
košček poti, oči pa so jim žarele
in se pohlepno bleščale ob misli
na prihodnji dan.
Sonce je počasi izgubljalo moč.
Cvrčanje in preletavanje velikih
netopirjev, ki so čez dan viseli v
Srozdih skoraj na vsakem dreve-
su, je naznanjalo bližajočo se
noč. Pohitel sem proti, prista-
nišču, svojemu domu. V meni je
Gorelo spoznanje, da je tržnica
2ame tabu, sveti kraj, ki se ga bo
treba izogibati. Preveč sem obl-
jubil, preveč sem razburkal du-
hove. Črni trgovci so koprneli v
upanju na prihod bogataša
revnega videza s kupom denarja,
ki bo pokupil vso njihovo kra-
mo.
Dnevi so počasi minevali.
Trebuh nenasitne ladje se je na-
polnil. Zaprli smo pokrove skla-
dišč in začelo se je nakladanje
lesa po ladijski palubi. Vse na-
okrog se je v vročem soncu širil
osladen, kiselkast duh po lesu in
razpadajočem lubju. Zaradi na-
rave dela je bil moj delavnik
razvlečen čez cel dan. Prav tako
je morala biti na ladji vedno ob-
vezna tretjina posadke. Tako so
bili izhodi v mesto zelo redki.
Vezani so bili na pozne popol-
danske ure. Zaradi vročine in
tropske vlage sem bil zbit. Dnevi
so se mi zdeli še bolj turobni in
dolgočasni. Za popestritev so tu
pa tam poskrbeli starejši mor-
narji z neslano šalo na račun la-
dijskega podmladka.
Nekega dne me je poklical
drugi oficir stroja. "Struja, mesec
je okoli, pojdi in poberi takso za
elektriko. Najbolje je, da začneš
pri vrhu." Napotil sem se proti
ladijskemu mostu, proti vrhnjim
nadstropjem, kjer sta imela svoje
prostore "kapo" in kapitan. Ko-
lena so se mi tresla. Bližal se je
moj prvi neposredni stik z
možema, ki sta na ladji vedrila
in oblačila. "Tok, tok," so odgo-
vorila vrata na moje trkanje in že
sem vstopil. "Oprostite, kapo,
prišel sem po prispevek za elekt-
riko." Upravitelj stroja, atletsko
razvit možakar srednjih let, se je
prebudil iz razmišljanja in me
pogledal. Ogorel obraz se je
razpotegnil v čudno grimaso,
nato se je njegov pogled ustavil
na svinčniku v moji roki, ki je
podrhteval na papirju. Zamahnil
je z roko: "Nimam drobiža, pojdi
k barbi, naj plača še zame.
Dolžan mi je nekaj denarja."
Naslednja postaja je bil ladijski
most. Suha postava je bila globo-
ko sklonjena nad zemljevidi, ka-
pitan je bil sam. Zadel me je pro-
doren pogled: "Kaj želite?"
"Prišel sem po prispevek za
elektriko. Kapo pravi, da boste
plačali tudi zanj," sem negotovo
spregovoril. "Kdo ste?" so me
prebodle jezne sive oči. "Novi
elektrotehnik," sem izdavil, rdeč
v obraz. "Zopet so si privoščili
novinca," je zagodrnjal kapitan
in se potopil v svoje delo, kot da
ni nikogar pred njim. Izginil
sem kakor kafra. Moj besni ses-
top v strojnico ladje je spremljal
gromoglasen krohot mornarske
tovarišije. Jeza je hitro izpuhtela.
Že naslednjega dne sem se sku-
paj z drugimi smejal asistentoma
stroja. Več kot uro sta razdirala
diesel motor reševalnega čolna
in neumorno iskala vžigalno
svečko.
Zadnjo nedeljo pred odhodom
sem doživel prijetno prese-
nečenje. Prvi oficir in mehanik
sta me povabila v živalski vrt.
Abidjanski živalski vrt je izven
mesta. Sprva sem naivno upal,
da se bomo na poti vanj srečali s
prvobitno Afriko. S tem ni bilo
nič. Cesta, po kateri smo se pel-
jali s taksijem, se je kakor reka
vila med dvema bregovoma, po-
raslima z gostim bambusom in
drugim grmovjem. Na odprtih
čistinah je bil vsepovsod priso-
ten vpliv pristaniškega mesta.
Tudi živalski vrt je bil eno
samo razočaranje. Maloštevilne
živali so bile zaprte v majhnih
kletkah ali privezane na prekrat-
ke verige. Od boga pozabljen
kraj je označeval duh po zane-
marjenosti in zapuščenosti. Ste-
kleni pogledi zveri so izdajali
strah, lakoto in nepopisno sovra-
štvo. Premikale so se kot roboti.
Šimpanzi so se trgali na kratkih
verigah, grabili kepe prsti in
šope trave ter s tem obmetavali
mimoidoče sorodnike. Svetla
točka žalostnega gledališča je bil
mlad lev. Veselo se je podil med
obiskovalci in se jim dobrikal s
premetenostjo mlade muce. Bele
gospodične so ga obkolile in ga
napadle z bolestnim ljubkovan-
jem. Toda levje potrpežljivosti je
bilo hitro konec. Mlada zverini-
ca se je začela vzpenjati po
nežnih vitkih nožicah, obutih v
elegantne sandale. Nastal je vik
in krik, jok in beg. Mladi vragec
ni odnehal, dokler ni dobil krep-
kega udarca z gumjasto cevjo po
zadnji plati od svojega krušnega
očeta. Ure prostosti za mladega
leva je bilo konec. Pristal je v
kletki. Njegovi zobje so predelo-
vali aluminjasto posodo za
hrano v neuporaben kos pločevi-
ne. Zmrazilo me je.
Dvigovanje sidra je spremljalo
prijetno zvončkljanje verige.
Naš naslednji cilj je bila ganska
luka Takoradi. Okoli Afrike smo
potovali v isti smeri, kot so pred
stoletji plule prve portugalske
ladje. Velika raziskovanja je v
15. stoletju zakrivil človek z
imenom Henrik pomorščak.
Kot mladenič je spoznal vojaške
prednosti ladje v boju z musli-
mani. V pomorstvu je zaslutil
široke možnosti za majhno
deželo Portugalsko. Mladi princ
se je odločil, da bo svoje življenje
zapisal morju in vsem znanos-
tim, ki so povezane z njim.
Glavni vzrok za njegova razisko-
vanja je bila sveta vojna proti is-
lamu. Privlačila pa ga je tudi
enostavna želja, da bi spoznal
svet. Henrik je načrtno iskal in
zbiral vse tisto, kar je bilo doslej
že znano o svetu, morju in lad-
jah. Znanje je predajal svojim
pomorščakom, hkrati pa pridno
beležil njihova nova dognanja in
opažanja. Princ je veliko priča-
koval od svojih pomorščakov, ki
jih je pošiljal v neznano. Mislil
je, da bodo hitro obpluli obalo
Afrike in se vrnili z novicami, ki
si jih je tako želel. Upanje, da
bodo mornarji tujo obalo do
konca raziskali in zarisali, da
bodo spreobrnili brezvemeže v
krščansko vero in vspostavili
vrsto novih trgovskih vezi, se je
izjalovilo.
Orožje in obredne predmete so prodajali izključno moški.	Foto: Andreja Svete
- v naravi kralj živali, v živalskem vrtu le bedna kreatura.
Foto: Andreja Svete
8
četrtek, 3. julij 1997 - TEDNI|t
fEDNIK - 3. jum 1997
REPORTAŽE -9
ŽEST let po incidentu v ptujski vojašnici / BORIS FRAS - PRVI RANJENEC ZA SAMOSTOJNO SLOVENIJO
fe se težki spomini
pi^i strel v borbi za samostojno Slovenijo je pred šestimi
padel prav na območju tedanje ptujske občine. Bilo je
24. m^U^ nekaj pred šestnajsto un), ko je med odklapl-
janjem električne energije ptujski vojašnici vojak tedanje
jLA ustrelil elektrikaija Borisa Frasa iz Ptuja. Po šestih le-
{jh smo Borisa Frasa obiskali na njegovem domu in svoje
težke spomine je prvi ranjenec v vojni za Slovenijo takole
obujal:
"Spominjam se, da sem bil tis-
ti teden na Elektru Ptuj, kjer
sem zaposlen, dežurni elektri-
l^ar. Zaradi napete politične si-
tuacije smo redno spremljali
vse informativne oddaje, saj je
bilo čutiti, da bo med sloven-
skimi oblastmi oziroma med
pripadniki teritorialne obram-
be in tedanjo JLA vsak čas
počilo. Zaradi znanih zaostro-
vanj razmer smo dobili nalogo,
da ptujski vojašnici odklopimo
elektriko. Ker sem poznal rajon
in transformator ob vojašnici in
ker so menili, da bi jaz lahko to
najhitreje opravil, so me tistega
usodnega dne, ki je moje živl-
jenje povsem spremenil, pokli-
cali in mi naložili to nalogo.
Ni me bilo strah, le v globok
nemir sem čutil. Ne bi ponav-
ljal podrobnosti, slišal sem ne-
kakšno kričanje, ko je počilo. V
levem kolenu me je močno za-
skelelo in klecnil sem. Tisti tre-
nutek sem mislil samo, kako bi
se rešil, da me streli ne bi zade-
li, zato sem se z velikimi muka-
mi leže plazil čez njivo do so-
sednjih hiš. Stanovalci, ki so
verjetno slišali streljanjei so se
hitro odzvali in takoj je bilo
slutiti, da so potegnili z mano,
saj so me Kolaričevi fantje brž
potegnili na varno v njihovo
hišo. Ne vem, kdo je prvi obve-
stil policijo, reševalce in našo
firmo, a vsi ti so bili kmalu na
kraju dogodka.
Sicer pa o tem ste na radiu
Ptuj poročali v nekaj minutah
in popoldne še nekajkrat o tem,
kako se je razpletlo. Resnično
smo vsi držali skupaj, zato se je
varjetno tudi kočalo tako."
# Tisto popoldne sem bil na
radiu Ptuj dežurni voditelj in
vsega se dobro spominjam. V
arhivu hranim posnetke prvih
obvestil o incidentu pri
vojašnici, ki sem ga sporočil
našim poslušalcem ob 16.05,
pa poznejši pogovor z Mila-
nom Cušem, ki je bil takrat
komandir policijske postaje
Ptuj, in tudi poznejši pogovor
z vami in vašimi sodelavci.
Kljub vaši rani in kljub nape-
tosti med oficirji in policijo pa
se je vendarle vse skupaj
ugodno izteklo?
"Da, težki so ti spomini in ne-
rad jih obujam, kajti bil sem v
smrtni nevarnosti. Bil sem ran-
jen in obkoljen v hiši zavednih
Slovencev in napeto je bilo, ko
so zunaj kričali oficirji JLA in
nam grozili, da se takoj preda-
mo. Postavili so rok 5 minut, in
ko se je čas iztekel, so zadnjo
minuto že pričeli repetirati in
rožljati s puškami. Nisem se
hotel predati, legel sem med
vrata, a so me vojaki JLA izvle-
kli ven. Še sreča, da je takrat
prišel civilni zdravnik in ugoto-
vil, da imam prestreljeno kole-
no."
#	In potem se je začelo
zdravljenje. Spominjam se
dneva, ko sem vas obiskal v
mariborski bolnišnici; kar ne-
kaj operacij je bilo potrebno,
da ste se sploh lahko postavili
na noge. Posledice pa so ver-
jetno ostale?
"Seveda. Kar sedem mesecev
se je vleklo, preden sem s
pomočjo bergel sploh lahko
shodil, rehabilitacija pa je traja-
la skoraj dve leti. Vendar kole-
no še zdaleč ni takšno, kot je
bilo, čeprav ga redno razgiba-
vam. Počasno hojo še nekako
zmorem, za večje napore pa pri
hoji še vedno uporabljam berg-
le."
0 Po tem incidentu smo bili
na ptujskem sodišču tudi
priča sodnemu procesu zoper
vojaka, ki je na vas streljal.
Kaj menite o razsodbi?
"Moram reči, da sem pričako-
val malce drugačen razplet.
Osebno menim, da je kriv vsak,
ki neupravičeno strelja na civil-
no osebo, četudi je vojak in
četudi je dobil ukaz, naj strel-
ja."
#	So vam zaradi hude
poškodbe kolena priznali voj-
no invalidnost?
"Vojna invalidnost je v samos-
tojni Sloveniji razširjena na
zelo širok spekter ljudi, saj gre
za za vse od Karadjordjevih
borcev naprej, borcev NOB,
izgnancev do invalidov zadnje
vojne za Slovenijo. Za svojo
ranjenost seveda dobivam inva-
lidnino."
0 Je dovolj velika, ste z
višino zadovoljni?
"Težko je odgovoriti, ampak
lahko rečem, da ta invalidnina
ravno zadošča za stroške, ki jih
imam z redno rehabilitacijo v
Termah Ptuj, enkrat na leto pa
si privoščim tudi zdravljenje."
# Občasno vas videvam tudi
na kolesu, se pravi, da je s ko-
lenom že bolje?
"Ker je gibljivost poškodova-
ne noge bistveno manjša, imam
posebej prirejeno kolo, da
lahko tudi kolesarim. Moram
reči, da je zame to najboljša te-
rapija."
0 In kakšni so vaši občutki
6 let po vojni ob dnevu držav-
nosti?
"Moji občutki so mešani. Pog-
lejte, v firmi so me delno inva-
lidnega kar dobro sprejeli, de-
lam samo 4-urni delavnik in
imam stvari dokaj dobro ureje-
ne. Kar pa se tiče države, pa
moram odkrito povedati, da je
skrb za vojne invalide po mojih
spoznanjih zelo slabo urejena.
Ne gre le za moj primer, poz-
nam primere, ko so otroci ostali
brez očeta, ki je padel v tej voj-
ni, in nimajo urejenih ni-
kakršnih rent ali drugih dohod-
kov, ki bi otrokom zagotavljali
recimo nemoteno šolanje ali
bognedaj življenje nasploh."
% V družini pa verjetno za-
radi tega nimate kakih poseb-
nih težav?
"Posebnih ne, ampak pre-
pričan sem, da so moji otroci
zaradi poškodovane noge bist-
veno prikrajšani za marsikaj,
kar bi zdrav lahko počel. Včasih
sem rad hodil v gore, otrokom
sem obljubil Triglav, a jim tega
žal ne morem več nuditi, ne
morem z njimi na smučanje;
navsezadnje pa so prikrajšani
tudi finančno, saj z invalidnino
ne dosegam dohodkov, ki sem
jih recimo prej dosegal s hono-
rarnim delom, da ne omenjam
tega, kar sem včasih lahko
doma postoril sam ... Nikoli več
ne bo tako, kot je bilo prej."
# Še to me zanima, ali ste
po incidentu za vojašnico že
kdaj odšli na tisto mesto?
"Ne, kajti tega mesta se enos-
tavno izogibam. Mogoče sem
bil službeno le enkrat v bežnem
obhodu, ampak ničesar si ni-
sem in ne želim podrobneje og-
ledati. To so težki spomini..."
M. Ozmec
Boris Fras, dan po streljanju ob ptujski vojašnici, po operaciji
v mariborski bolnišnici...
... in danes, 6 let pozneje, s svojo družino pred hišo v naselju
Bratje Reš v Ptuju.	Foto: M. Ozmec
Na obisliu pri ivanu Bukšeiiu iz Žetai
Ob dnevu državnosti in ob šesti obletnici vojne za Slovenijo
smo obiskali Ivana Bukšeka iz Žetal 51, ki je bil v sicer
kratkotrajni vojni drugi ranjenec na območju tedanje ptuj-
ske občine. Kot vojak takratne teritorialne obrambe je bil
hudo ranjen v četrtek, 27. junija 1991, nekaj pred 23. uro
zvečer, kmalu po incidentu in streljanju ob upravnih pros-
torih radia in Tednika, v neposredni bližini starega mestne-
ga pokopališča ob Tihi poti. Našega obiska je bil vesel,
čeprav smo ga zmotili med gradnjo nove hiše. A spomini na
tiste dni so z njegovega obraza kmalu spodili vedrino.
% Se še spominjate tiste
Usodne noči?
Spominjam se, kot da je bilo
včeraj, čeprav so ti spomini zame
2elo težki. Bil je lep in vroč dan, ko
smo bili zaradi napetosti med JLA
m slovenskimi oblastmi v teritori-
^ni obrambi nameščeni na
položaje. Spominjam se streljanja,
katerega je prišlo pred stavbo
^dia in Tednika, pozneje sem iz-
)^edel, da so naši prvi vžgali po vo-
'^h JLA. Dobili smo ukaz, da se
^Jmaknemo prek potoka Grajena,
'^ckdo je vžgal tudi po nas in ena
od krogel me je zadela v spodnji
del trebuha. Začutil sem pekočo
bolečino in padel. Sprva sploh ni-
sem vedel, kako hudo sem ranjen,
čeprav sem kar precej krvavel. Na
pomoč mi je priskočil poveljujoči
Damjan Finšgar, ki sem mu
dolžan posebno zahvalo, saj bi
brez njegove pomoči zagotovo
izkrvavel. Hitro je poklical pomoč
in prej kot v pol ure so me vsega
krvavega prepeljali v ptujsko bol-
nišnico, kjer so mi nudili prvo
pomoč in me pozneje še operirali.
Sele v bolnišnici sem med pregle-
dom izvedel, da me je krogla pre-
strelila. Vhodna rana je bila spre-
daj tik pod levo ledvico, izhodna
pa zadaj nekaj centimetrov od
hrbtenice. Takoj so me operirali,
pozneje so mi povedali, da je ope-
racija trajala skoraj 5 tu*. Zahvaliti
se moram dr. Sokoliču in dr. Tošu,
ki sta me dobro zakrpala. Povedali
so mi, da sem imel izjemno srečo,
saj je krogla ledvico le delno
poškodovala, ledveno arterijo je na
srečo le oplazila, poškodovala pa
mi je tudi živec."
# So za to, da ste ranjeni iz-
vedeli domači?
"Da, še isti večer, saj smo takrat
vsi poslušali radio Ptuj, ki je odda-
jal noč in dan in sporočal vse, kar
se je kje dogajalo. Kmalu po strel-
janju je bilo objavljeno, da sta
hudo ranjena teritorialec Ivan
Bukšek iz okolice Žetal in neki vo-
jak JLA. Pozneje so mi domači po-
vedali, da so bili zame zelo
zaskrbljeni in da so si malo od-
dahnili, ko so drugo jutro na radiu
slišali, da sem operacijo dobro
prestal."
O Ko sem vas drugi dan obi-
skal v bolnišnici, je ob vas
ležal tudi vojak JLA, ki je bil
ranjen isti večer. Kako sta se
razumela?
"Da, to je bilo res nenavadno in
ne vem, kdo je prišel na idejo, da
so naju spravili skupaj v isto sobo,
saj sva bila z nasprotnih strani.
Morda je bolniško osebje želel j
samo pokazati, da pomagajo vsem
ranjencem, kaj vem Sicer pa se
spominjam, da je bil kot bolnik pe-
cej zahteven, pogosto je klical se-
stre in tarnal."
# Bolnišnico ste zapustili
žele po dobrih dveh mesecih
in pol?
"Da, po 73 dneh zdravljenja sem
s pomočjo bergel že lahko zapustil
bolnišnico, vendar so mi naročili,
da moram tudi doma mirovati in
ležati."
O Pozneje, ko se je vse sku-
paj pomirilo, ste ob prvi oblet-
nici dogodkov kot ranjenec v
vojni za samostojno Slovenijo
dobili državno odlikovanje.
Kako pa je bilo z vašo zapos-
litvijo?
"Res je, leto dni po dogodku sem
dobil državno odlikovanje in odli-
kovanje za ranjence. In ker sem bil
tisti čas skupaj z drugimi sodelavci
na borzi, ker je podjetje Olga Me-
glič propadlo, sem kmalu po
zmožnosti za delo, 1. marca 1993,
dobil zaposlitev v slovenski vojski,
kjer sem še danes. Sprva sem delal
na območnem poveljstvu, od lan-
ske jeseni pa sem vzdrževalec ogre-
vanja v kotlovnici ptujske
vojašnice."
0 Ali ob redni plači dobiva-
te kakšen dodatek zato, ker
ste bili ranjeni v vojni za Slo-
venijo?
"Da, dobivam invalidnino 14.000
tolarjev mesečno."
# Ali ste s tem zadovoljni?
"Moraš biti, kaj pa češ, če ni več.
Sicer pa moram reči, da se me kar
pogosto spominjajo ob obletnicah
in praznikih, ko sprejemam kot
ranjenec v vojni za Slovenijo čes-
titke, tudi od predsednika države."
#	Ob našem obisku smo vas
v Žetalah 51 zmotili med
gradnjo hiše. Torej ste si že
kar opomogli?
"Da, z življenjsko sopotnico sva
dobila hčerko, in če si želiš ustva-
riti dobre pogoje za družino, mora
biti tudi hiša. Veliko naredim sam
s pomočjo prijateljev in sorodni-
kov."
9 In kakšni so vaši spomini
ob šesti obletnici dogodkov?
"Spomniš se pač, čeprav ne pre-
več rad in ne pogosto. Razmišljaš,
kako bi se laihko vse skupaj
končalo tragično, kaj bi bilo, če bi
takrat ukrepal tako ali drugače, če
bi stopil malce hitreje ali če bi
ležal, morda sploh ne bi bil ranjen.
Ali pa ... Obupati ne smeš nikoli,
živeti je treba z brazgotinami na
telesu in v duši..."
#	Ste po dogodku že bili na
kraju, kjer so vas ustrelili?
"Bil sem, nekaj mesecev zatem in
nikoli več. Zelo neprijetno je bilo,
saj se zdi, kot da je bilo včeraj, ne-
kakšen notranji nemir te obdaja,
skrajno njeprijeten občutek, ki ga
je težko opisati..."
M. Ozmec
fvan Bukšek (levo) ob ranjenem vojaku JLA v ptujski bolnišnici
dan po dogodku, v petek, 28. junija 1991 ...
... in šest let pozneje pred svojo novo hišo v Žetalah 51 z
življenjsko sopotnico in hčerko.	Foto: M. Ozmec
10 - NASI KRAJI IN LJUDJE
3.JULU 1997- TEDNIH
gajevci / POGOVOR S KMETIJSKIM MINISTROM
Kmetijstvu več preročunsirega cfenar/o
Slovenski minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano |
Ciril Smrkolj se je pred kratkim mudil na kratkem obi-
sku v Ptuju in okolici. Najprej je odprl 2. regijsko razsta-
vo plemenskih prašičev v Ptuju, zatem pa se udeležil slo-
vesnosti ob peti obletnici dela specializirane Mlekarske
zadruge Ptuj - slovesnost je bila v Gajevcih. Povsod je go-
voril o aktualnih nalogah kmetijskega ministrstva in o
načrtih za prestrukturiranje slovenskega kmetijstva v
naslednjih letih. Kljub časovni stiski je minister za Ted-
nik odgovoril na nekaj vprašanj.
TEDNIK: Kaj lahko rečete o
cenovni politiki v kmetijstvu?
Kmalu po prevzemu ministro-
vanja ste namreč dosegli
zvišanje odkupnih cen mleka,
pohiteli pa ste tudi z določitvijo
odkupnih cen pšenice.
Ciril Smrkolj: "Cenovna politi-
ka v kmetijstvu je pomemben
element obstoja in razvoja dejav-
nosti. Mi želimo doseči
predvsem to, da se pokrijejo
stroški pridelave, in zato smo
sprejeli dva ukrepa: povečanje
odkupne cene mleka in določitev
odkupne cene pšenice. Ob pri-
merni ceni se borimo za čim
višjo kakovost proizvodnje, iz-
redno pozorno pa naše ministrst-
vo spremlja tudi to, da cenovna
politika preveč ne obremenjuje
potrošnikov."
TEDNIK: Kaj je trenutno ak-
tualno v vašem ministrstvu, ki
ga vodite nekaj mesecev? Zago-
tovo ste že spoznali, kje tičijo
največji problemi.
Smrkolj: "V prvih sto dneh mi-
nistrovanja smo, tako sam oseb-
no kot moji sekretarji, izredno
resno prevzeli delo in se temelji-
to seznanili z delom, ki ga bo po-
trebno opraviti. Zelo pomembna
je ta čas razprava okoli pro-
računa za obdobje 1997-98, saj
bo njegova višina odločino vpli-
vala na izpeljavo nekaterih ukre-
pov na področju intervencijske
politike v kmetijstvu. Drugi po-
memben del je priprava zakono-
daje. Pripravljamo tudi strategijo
za obdobje našega mandata, torej
za naslednja štiri leta. Pri tem
zaznavamo precej velike proble-
me na področju zaraščanja slo-
venskega kmetijskega prostora
in prav temu področju bomo na-
menili precej naše pozornosti.
Zaraščanje je potrebno preprečiti
in pospeševati obdelavo, kar vse
sodi v resno intenzivno pripravo
na Evropo."
TEDNIK: Ko ste govorili čla-
nom Mlekarske zadruge, ste
omenili nujnost bistvenega
povečanja proračuna za kme-
tijstvo. Dejali ste, da bi bilo po-
trebno sredstva za kmetijstvo
povečati za petkrat. Menite, da
vam bo to uspelo?
Smrkolj: "V tem trenutku se
borimo za tisto, kar je kmetijstvo
že imelo v prejšnjih obdobjih.
Podpora kmetijstvu je znašala v
letih 1990-92 140 do 150 dolarjev
na hektar, v tem trenutku pa je
samo 70 do 80 dolarjev. Doseči
želimo torej le vrnitev razmer, ki
jih je kmetijstvo že imelo. V pro-
računskem memorandumu za
obdobje 1997-2001 bo treba ja-
sno začrtati proračunsko podpo-
ro kmetijstvu v fazi prestrukturi-
ranja in približevanja Evropi.
Obenem bo potrebno jasno
začrtati politiko do predelovalne
industrije, ki je eden izredno po-
membnih elementov za uspešno
vključevanje kmetijstva v evrop-
sko konkurenco."
TEDNIK: Kot sem slišal, ste
nekoliko bolj naklonjeni kme-
tom kot predelovalni industriji,
čeprav ste tudi dejali, da se bos-
te o problemih pogovarjali le v
troje, torej s kmeti, predeloval-
no industrijo in trgovino.
Smrkolj: "Menim, da vodimo
na ministrstvu izredno objektiv-
no politiko do vseh segmentov
pridelave, predelave in tudi trgo-
vine. Vse tri elemente pa vzpod-
bujamo k dialogu, saj bodo lahko
le združeni in enotni dosegli
večji vpliv na politiko vlade,
državnega zbora. Le skupaj
lahko zagotovimo čim boljše po-
goje za prilagajanje slovenskega
kmetijstva in podeželja evrop-
skim razmeram."
TEDNIK: S prejšnjim in se-
danjim ravnanjem kažete svojo
naklonjenost specializiranim
kmetijskim zadrugam. Kako
sploh gledate na zadružnišvo,
ki je kljub zakonu o zadrugah,
ki ureja to področje, v precej
globoki krizi?
Smrkolj: "Specializirane za-
druge so zagotovo ena od oblik,
ki peljejo k specializaciji in kva-
liteti. Ptujska mlekarska zadruga
to dokazuje. Res je v za-
družništvu kriza, to priznam
tudi večkrat poudarjam, v okvir^
našega ministrstva pa bomo sto.
rili vse, da se ta kriza čimprej
konča in da se zadružništvo
okrepi tako organizacijsko kot
kapitalsko. Želimo, da zadružijj
sistem uveljavi svoje deleže v
predelovalni industriji in dobi $
tem večji vpliv. Pomembno je, dj
bodo vsi segmenti, tako kmetje,
zadruge, kmetijsko šolstvo in
predelava, zelo resno pripravlje.
ni na izziv, ki je pred nami. Čg
bo samo en člen v tej verigi os-
labljen, bo imela celotna repro-
dukcijska veriga velike težave in
manjše možnosti komkurirati na
evropskem trgu."
i. Braiii
Kmetijski minister Ciril Smrkolj s spominskim darilom Mle-
karske zadruge Ptuj
V soboto dopoldan je bilo v sejni sobi mestne občine Ptuj
delovno srečanje predstavnikov francoskega mesta Saint
Cyr sur Loire, ki jih je vodil župan Philippe Briand, tudi
poslanec francoske narodne skupščine ter član
skupščinskega odbora za obrambo, poleg tega pa pod-
predsednik regionalnega sveta regije Center. V francoski
delegaciji so bili še podžupan, dva mestna svetnika in ge-
neralni sekretar občine. Kot gost je sodeloval dr. Janez
Sumrade, redni profesor francoščine na fUozofski fakul-
teti v Ljubljani, ki je tudi nekaj časa delal na slovenski
ambasadi v PariziL
Njegova zasluga je tudi, da je
prišlo do navezovanja stikov
med Ptujem in že omenjenim
francoskim mestom, ki je zelo
podobno Ptuju. Oba povezuje
rimska zgodovina, tradicija vina,
kultura, zgodovina. S strani
mestne občine Ptuj so na pogo-
voru ob županu sodelovali tajni-
ca mestne občine, vodja oddelka
za družbene dejavnosti mestne
občine, direktor GIZ Poetovio
Vivat, tehnični vodja ptujskih
Term, direktor zavoda Bistra,
ravnateljica gimnazije in nekate-
ri drugi.
Potovanja in obiski mest ter
pokrajin so tradicija golizma, ki
vodijo v izgradnjo mreže prija-
teljstva in izgradnjo Evrope, ki si
jo vsi želimo, je med drugim
poudaril župan mesta Saint Cyr
sur Loire. V tem smislu ima Slo-
venija ob Romuniji tudi vso
francosko podporo za vstop v
NATO. Slovenija pa ima tudi po-
polnoma kompatabilen zakon o
obrambi. Francija po besedah
francoskih gostov ni izgubila po-
guma glede vstopa Slovenije v
NATO.
Prvo srečanje s Ptujem je bilo
hkrati iskanje možnosti za pove-
zovanje na nekaterih področjih,
zlasti še na mladinskem in turis-
tičnem. Največ možnosti za so-
delovanje se v tem trenutku od-
pira ptujski gimnaziji, ki je s
Francijo že tradicionalno pove-
zana. Francozi ponujajo za
začetek izmenjavo skozi dopiso-
vanje in morebitne obiske dija-
kov. Možna področja sodelovan-
ja so Evropa, okolje in gledališče.
Sobotno delovno srečanje med
Ptujem in francoskim mestom
Saint Cyr sur Loire se je končalo
s svečanim podpisom protokola
o prijateljstvu med mestoma, ki
je osnova za zbliževanje, izmen-
javo na področjih gospodarske-
ga, komercialnega, znanstvenega
in tehničnega, kulturnega, izo-
braževalnega, športnega in dru-
gega delovanja. Načelni protokol
je tudi osnova za podpis listine o
pobratenju obeh mest. Popoldne
so si francoski gostje ogledali ne-
katere ptujske mestne zanimi-
vosti in klet, v nedeljo so se naj-
prej pogovor j ali z vodstvom ptuj-
skih Term, zatem pa obiskali
Ptujsko Goro. Po kosilu na turis-
tični kmetiji Golob v Stopercah
so svoj prvi obisk v Ptuju, ki so
ga začeli v petek, končali.
V petek se je Philippe Briand
pogovarjal tudi z vodstvom slo-
venskega parlamenta in stranke
SDS. V teh pogovorih je bila os-
rednja pozornost namenjena or-
ganiziranosti lokalne samoupra-
ve v Franciji, ki je v tej državi
zelo razvita, saj ima Francija to-
liko občin kot vse druge evrop-
ske države skupaj. Francija pa je
tudi država, v kateri je kar 80 od-
stotkov poslancev županov, ker
gre za dopolnjevanje obeh vlog.
MG
Protokol o prijateljstvu med mestoma sta podpisala župan
mesta Saint Cyr sur Loire Philippe Briand in župna mestne
občine Ptuj dr. Miroslav Luci.	Foto: Langerholc
PTUJ / DRAGICA CUCEK, MERCATORJEVA NAGRAJENKO ZA
LETO 1996
Na dnevu Mercatorja v Novem mestu so 7. jiuiija poleg
nagrad za športne dosežke podelili tudi nagrade poslov-
nega sistema Mercator za leto 1996.
To so nagrade, ki jih glede na
razpis lahko prejmejo delavci in
kmetje iz družb in kmetijskih
zadrug poslovnega sistema za
dosežke na področju inovacij-
skega, tehnološkega, proizvod-
nega in organizacijskega delo-
vanja, pomembnega za Merca-
tor, tisti, ki so pomembno pris-
pevali k uveljavljanju firme in
blagovne znamke Mercator
doma in v tujini, vidno prispe-
vali k urejanju medsebojnih od-
nosov v družbi, tisti, ki so dose-
gli viden ugled in spoštovanje
med ljudmi zaradi delovnih in
osebnostnih vrlin ter vsestran-
ske aktivnosti, izjemoma pa
tudi posamezniki izven poslov-
nega sistema kot priznanje za
uspešno poslovno sodelovanje
oziroma prispevek k ure-
sničevanju razvojnih usmeritev
poslovnega sistema Mercator.
Iz Mercatorja SVS, d. d., Ptuj
sta nagradi za prejšnje leto pre-
jeli poslovodkinja samopost-
režne trgovine Rimska peč Ptuj
Dragica Cuček in poslovodkin-
ja samopostrežbe v blagovnici v
Lenartu Ida Dajčman.
Dragica Čuček je vest o na-
gradi pričakala dan po odpustu
iz bolnišnice. Bila je zelo prese-
nečena, saj ni vedela, da je bila
med kandidati. Nagrada ji veli-
ko pomeni. "To je priznanje za
moje delo in za ves trud, ki ga
vlagam v to, da so naši kupci za-
dovoljni. To je tudi nagrada, ki
pomaga pozabiti na vse tiste
ure, ki jih vložiš v svoje delo in
ki niso nikoli plačane in kako
drugače povrnjene. Trgovka
sem že skoraj 22 let. Ko sem se
leta 1975 izučila, sem najprej
pol leta delala v Termah Ptuj
kot natakarica, nato sem se ok-
tobra istega leta zaposlila v
Mercatorju in mu ostala zvesta
vse do danes in tako bo tudi v
bodoče. Lahko rečem, da sem se
trgovskemu delu v celoti posve-
tila, z njim sem, kot pravimo, "z
dušo in telesom" in ga ne bi za-
menjala za nobeno drugo delo.
Zame je največje zadovoljstvo,
če so zadovoljni tudi kupci in da
se vračajo. V trgovini danes ni
lahko delati, vedno bolj prihaja
do izraza dejstvo, da je kupec
kralj, ki zahteva vljudno post-
režbo in tisto, kar išče.
V naši samopostrežbi najde
tudi zelo razvajena gospodinja
vse, kar potrebuje za dom in
družino. Če kakšen artikel
občasno zmanjka, ga hitro na-
domestimo. V naši trgovini je
vedno več tudi izdelkov, ki jih
za svoje življenje in ohranjanje
zdravja potrebujejo nekateri
bolniki oziroma tisti, ki želijo
živeti zdravo. Trudimo se, da bi
kupce in njihove zahteve v naj-
večji meri zadovoljili. Lahko
rečem, da naša trgovina dobro
dela in da ima zelo zveste kupce,
ki se radi vračajo. Lahko pa tudi
rečem, da se je zasuk začel s pri-
hodom konkurence, ljudje nam-
reč gredo v tisto trgovino, kjer
so prijazno postreženi in kjer
lahko želeno blago kupijo po
nizjih cenah. Sicer pa )e dobro,
da je konkurenca, ker te to sili,
da si nenehno prizadevaš za še
boljše. Čeprav delavci v trgovini
veliko delajo, so za svoje delo še
preslabo plačani. Delavnik tra-
ja, dokler ni vse urejeno. Dela-
mo ob sobotah, ob praznikih,
ob nedeljah pa, ko smo dežurna
trgovina. Delo mora biti tako
organizirano, da kupci ne vedo,
da nas je včasih premalo.
Moja želja je, da bi se razmere
v trgovini, če je le mogoče, v
bodoče izboljšale. Naše zado-
voljstvo so zadovoljne stranke,
želim si, da bi jih bilo čim več.
Pobude za izboljšanje našega
dela pa pričakujemo tudi od
naših strank. Le tako bomo
lahko naše delo še izboljšali in
kupce zadovoljili v največji
možni meri," je ob prejemu
Mercatorjeve nagrade za leto
1996 povedala poslovodkinja sa-
mopostrežne^ trgovine Rimska
peč Dragica Čuček.
MG
Dragica Čuček.
Foto: M. Ozmec
KS SV. ANDRAŽ
v sredo, 25. junija, zvečer so v
KS Sv. Andraž pripravili
srečanje in proslavo ob 6. oblet-
nici samostojnosti Republike
Slovenije. Zbrane ob lipi v cen-
tru Vitomarcev, ki so jo posadi-
li ob prvi obletnici samostoj-
nosti, je pozdravil predsednik
krajevne skupnosti Sv. Andraž
Albin Druzovič in poudaril po-
men boja v letu 1991 za samos-
tojno Slovenijo. Takratne do-
godke in želje Slovencev je po-
vezal z njihovimi zahtevami z^
samostojno občino in dodal:
"Govorijo nam, da ne izpolnju-
jemo osnovnih pogojev za pri-
dobitev samostojne občine,
vendar sem prepričan, da borno
uspeli."
V kulturnem programu so so-
delovali otroci z recitacijami)
ženski pevski zbor domačega
KUD in ljudski pevci Turis-
tičnega društva Vitomarci, ki so
ob lipi z zbranimi prepevali poz-
no v noč. Srečanje ob lipi sta se
udeležila tudi župan občini
Franc Pukšič in podžupan Boris
Toš.
Zmago Šalanttf'
V programu je nastopil ženski pevski zbor KUD Vitomarci, pri-
pravili pa so tudi nekaj recitacij.	Foto: Z. Šalamun
fEDNIK • 3. JULU 1997
NASI KRAJI IN LJUDJE -11
VtUKA NEDELJA / MIKLOVA ZALA
fredslava, kot je še ni Itilo
V prv ih treh predstavah si je Mikh)vo Zalo na prostem og-
ledal« okn)g 2200 gledalcev. Zanimanje je zares veliko, saj
gre za prvi tovrsten projekt v našem okolju, pripravili pa
ga domači amaterski gledališčniki iz Velike Nedelje. Ob
m-ah, ko se igra Miklova Zala, je Velika Nedelja kot
j^uinrla, saj skoraj cela vas na tak ali drugačen način so-
deluje pri predstavi. Sodelujočih je okrog 140, na prizo-
pa pridirjajo tudi številni "turški jezdeci".
Dogajanje je postavljeno v leta
1478-1485 v Rož na Koroškem in
deloma v Skopje. Ljudska igra
Miklova Zala ima preprosto in
hitro razvidno pripoved, ki ji
gledalec brez težav sledi. Za Se-
rajnikovega Mirka (Peter Kirič)
se potegujeta dve dečvi - domača
Zala (Darja Kosi) in tujka Almi-
ra (Mihaela Kosi). Ljubezen
slednje je tako vroča in brezkom-
promisna, da je pripravljena s
pomočjo očeta (Tonček Žumbar)
uničiti celotno vas, če ne bo do-
bila svojega ženina. Niso ji tuje
najrazličnejše spletke in v sili se
posluži celo izdaje, pri čemer
njenim ciljem služi celo Turek
Iskenderbeg (Andrej Vaupotič),
ki zasužnji Zalo in skoraj ure-
sniči Almirine želje. V zgodbi se
prepletajo tri slavja s pesmijo in
plesom, ki ju prispevajo moški
oktet pod vodstvom Franca
Štuhca in folklorna skupina Pod-
gorci pod vodstvom Stanka Ku-
kovca. Delo je režiral Lojze Mat-
jašič, ki je hkrati zaigral tudi
kmečkega modreca in vodjo Se-
rajnika.
V turški ječi... Foto: vki
Za gledalce so postavili velike
tribune, s katerih je odličen pog-
led na vseh pet prizorišč.
Domačini so se zares potrudili in
naključni popotnik skozi Veliko
Nedeljo se nemalo začudi, ko
zagleda na trgu pred šolo leseno
Za/o ugrabijo Turki
kmečko hišo, kulise skalnatih
vrhov in temno turško ječo. Do-
gajanje je poudarjeno s svetlob-
nimi efekti, v katerih so se svetili
pisani turški in koroški kostumi,
ki jih je izbrala Marta Frangež.
Dobra je tudi slišnost, saj so vsi
igralci opremljeni z brezžičnimi
mikrofoni, tako da je dobro
slišen vsak vzdih in vsaka tožba.
Maska je tako dobra, da se mi-
mogrede zgodi, da starega znan-
ca ne prepoznate; naredil jo je
upokojeni profesor, masker Vin-
ko Tanjšek iz Celja.
Foto: vki
V velikonedeljski predstavi ni
bilo slabega člena v verigi, ki bi
ob vsem tem obsežnem pogonu
dal slutiti, da kaj ni do konca
naštudirano in premišljeno.
Tonček Žumbar je povedal, da so
bili na to igro pripravljeni veliko
bolje kot na druge, manjše, ki so
jih pripravljali doslej. Velikone-
deljski spektakel je gotovo vre-
den ogleda in pozornosti
občinstva. V naslednjih predsta-
vah pa si bodo igro ogledali šte-
vilni gostje iz vse Slovenije.
vki
Zala (Darja Kosi) in Mirko (Peter Kirič).
Foto Hozyan.
ZAVRH / NEGOTOVA USODA MAISTROVE SPOMINSKE SOBE
Bodo kulturni dom porušili?
NA NI0AVNI OKROOi.1 MIZI SO VNOVIČ Oi>OZORiLi NA NESMISIINI POSEGE V
OBCUTUIVO TIPIKO ZAVRHA IN OKOLICE KRAJANI NEZADOVOLJNI ZARADI NAG-
LE DENACIONALIZACIJE STUPIČEVE VILE IN ČUDNEGA ODNOSA MINISTRSTVA
Urad lenarškega župana Slavka Kramberger-
ja je y okviru priprav na ponovno odločanje o
prostorsko-ttreditvenih pc^ojih na Zavrhu na
občinskem svetu pripravil okroglo mizo o do-
gajanju v tem delu občine. Vzrok za sklic je
bilo precejšnje nezadovoljstvo strokovne in
širše javnosti zaradi neodločnega ukrepanja
državnih organov ob predlogu Branka Poriča
za izgradnjo gostinsko-stanovanjskega objekta
v bližini Maistrovega stolpa. Pred časom je
občinski svet terjal dodatne preverbe in stro-
kovna mnenja, ki jih je na okrogli mizi pred-
stavil Sašo Ostan, arhitekt iz Liubljane.
Posredno je dal vedeti, da poseg ni v skladu s
strokovnimi rešitvami, in tako odgovoril na šte-
vilne dvome. Tudi predstavnik Zavoda za varst-
vo naravne in kulturne dediščine iz Maribora
prof. Aleš Arih je bil proti spreminjanju prostor-
skoureditvenih pogojev, saj je bilo ravno na
Zavrhu veliko prostorskih preverb, ki naj jih
zdaj upoštevajo. Sicer pa je jasno povedal, da naj
bo Maistrov Zavrh zares Maistrov, s spominsko
sobo vred, in da naj kaj stori tudi država, saj je
Zavrh v slovenski zgodovini vendarle nekaj av-
tentičnega. Menil je še, da ljudem ni vseeno za-
radi dogajanja okoli doma kulture, v katerem so
bile včasih odmevne Maistrove prireditve.
Posegu ob Maistrovem stolpu nasprotujejo
tudi domačini z Zavrha, ki so še riajbolj
razočarani zaradi preuranjene denacionalizacije
Štupičeve vile. Z njo so izgubili Maistrovo spo-
minsko sobo, za katero so sami veliko storili.
Upajo, da bo občina Lenart našla skupni jezik z
državo in da ne bo dovolila rušenja ktUturnega
doma. Ta objekt stoji na zemljišču, ki naj bi bilo
vrnjeno in novi lastniki terjajo vračilo v naravi.
Na okrogli miži je prevladalo prepričanje, da je
treba za ohranitev identitete Zavrha nekaj storiti
in da so zelo koristne rešitve iz letošnje arhitek-
turne delavnice in projektov celostnega razvoja
podeželja in obnove vasi. Kot zanimivost naj še
zapišemo, da so poseg na Zavrhu na zadnji seji
zavrnili tudi člani sveta krajevne skupnosti
Voličina.
M. Toš
PTUJ / MLADINSKI RAZISKOVALNI TABOR
V raziskovalnem društvu Zlatovranka tudi letos, že deve-
tič, v času poletnih počitnic organiziramo mladinski razi-
skovalni tabor. Glede na to, daje osem dosedanjih taborov
Drava dodobra obdelalo začrtane teme s področij omitolo-
gije, raziskave vodnih virov, problematike odpadkov itd.,
smo se odločili, da letos pripravimo tabor z naslovom
ENERGUA9r'.
Tabor, na katerem sodeluje
dijakov iz raznih sloven-
skih srednjih šol, poteka od
junija do 6. julija na
Igrišču SD Hajdina, njegov
osnovni namen pa je seznani-
udeležencev z načini
Varčevanja z energijo, s prak-
tično uporabo pri izdelavi
energetsko učinkovitih na-
prav, delovanje tabora in ob-
novljivih virov energije pred-
staviti širši javnosti ter pri-
prava izdelkov za potrebe ta-
oora.
^ okviru tabora bo v petek,
julija, ob 19. uri v gasil-
skem domu na Hajdini orga-
?^i2irano strokovno predavan-
o učinkoviti rabi energije,
'^a katerega so vljudno vablje-
ni vsi zainteresirani. Na pre-
davanju (predavali bodo stro-
kovnjaki iz Agencije za učin-
kovito rabo energije) bodo vsi
tisti, ki jih omenjena tema za-
nima, lahko slišali veliko ko-
ristnih nasvetov v zvezi z
uporabo energije, izrabo ob-
novljivih virov energije (pred-
stavljena bo samogradnja
sprejemnikov sončne energi-
je), precej pa bo povedanega
tudi o subvencijah in kredi-
tih, ki jih nudi Ekološki raz-
vojni sklad Republike Slove-
nije za čistejše in udobnejše
opevanje.
Se enkrat vljudno vabljeni!
Predsednik RD Zlatovranka:
Aleksander Mlakar,
energetski svetovalec
MAJSPERK / NAJBOLJŠI V ZNANJU
Davorina Lešnika, majšperškega osnovnošolca, smo obi-
skali že lani, saj seje že lani izkazal z znanjem na državnih
tekmovanjih. Letos pa je njegovo učenje v šoli in v prostem
času obrodilo še bogatejše sadove: na njegovi domači mizi
je kar pet priznanj, ki jih je dobil za svoje znanje.
Davorin je letos dosegel naj-
boljši rezultat na državnem tek-
movanju v kemiji in tako prejel
zlato Vegovo priznanje, prav
tako zlato priznanje je prejel za
znanje v matematiki, prvi pa je
bil tudi v računalništvu. Tekmo-
val je še v nemščini in fiziki in
na obeh področjih osvojil srebrni
priznanji, uspešno pa je tekmo-
val tudi na medobčinskem
knjižnem kvizu.
Ne le do priznanj, pač pa
predvsem do znanja, s katerim je
priznanja pridobil, so mu poma-
gali priti učitelji Zinka Pintar,
Nada Planine, Uroš Novak, Lili-
jana Kamenšek, razrednik Jože
Režek in drugi učitelji osnovne
šole Majšperk. Sicer pa se Davo-
rin posveča predvsem knjigam in
računalniku tudi v prostem času.
Za počitnice še nima natančnega
načrta, po njih pa bo pričel obi-
skovati ptujsko gimnazijo.
MZ
Davorin Lešnik, eden na-
juspešnejših osnovnošol-
cev v Sloveniji.
PODLEHNIK / SPOZNAVANJE V PESMI, PLESU IN GLASBI
Kulturno društvo Podlehnik
je bilo organizator letošnjega
srečanja kulturnih društev in
skupin z območja občine Vi-
dem, Prireditev je znova doka-
zala, da posamezniki in skupine
z območja občine negujejo za-
kladnico ljudskih pesmi in ple-
sov ter da v občini deluje tudi
precej sodobnih glasbenih in
pevsldh skupin. Prireditev se je
pred vročim popoldanskih son-
cem "zatekla" v telovadnico
osnovne šole Podlehnik.
Nastopile so skupine, ki imajo
že večdesetletno tradicijo, na pri-
mer tamburaši KD France
Prešeren iz Vidma, ki slavijo 75-
letnico, pa povsem mladi glasbe-
niki in pevci, skupini Ena jazzva
jazza in ŠUS iz Podlehnika. Nas-
topili so pevci, ki so se ponovno
zbrallprav zaradi srečanja v Pod-
lehniku, folklorne skupine iz
Lancove vasi in Dol ene, ki jih
pogosteje srečujemo, ljudske
pevke in pevci iz Lancove vasi,
Podlehnika in Velike Varnice,
muzikantje s klasično zasedbo
harmonike, trobente in klarine-
ta, do dveh "frajtoneric" in or-
glic. Prireditev je bila zaradi tega
pisana, živahna in dobra pope-
stritev nedeljskega popoldneva,
obenem pa predstavitev kultur-
nega bogastva v občini, ki šteje
nekaj nad sedem tisoč prebival-
cev, teritorialno pa je največja
med naslednicami bivše občine
Ptuj.
JB
Po stažu najmlajša skupina Šus iz Podlehnika
Gledališče Ptuj se za prijazno pripravljenost za sponzoriranje
predstav Wilhelma Reicha Govor malemu človeku v letošnjem
letu zahvaljuje naslednjim pokroviteljem: Opel Markovič, Nis-
san Ferk, Zavarovalnici Triglav DE Maribor, Menergi, d.o.o.,
Gledališki kavarni Maribor, Novi KBM, Fineku, d,o.o,, ter Op-
tiki Pirtušek v Mariboru.
ORMOŽ / POLETNE GRAJSKE PRIREDITVE
v nedeljo so na dvorišču ormoškega gradu pričeli glasbene poletne
prireditve, ki so jih odprli mladi pozavnisti, dijaki Srednje glasbene
šole iz Maribora. Kvartet deluje od leta 1995 in je pod mentorstvom
prof Alberta Kolbla na 24. tekmovanju mladih glasbenikov Slovenije
prejel prvo nagrado. Po nekaterih spremembah jih danes usi^šno
vodi profesor pozavne na SGBS Maribor prof Stanko Vavh. Simon
Kramberger, Matej Mertik, Silvo Šnofl in Boštjan Tement redno nas-
topajo na številnih prireditvah v Mariboru in okoliških mestih. V
Ormožu so se predstavili z deli iz obdobja renesanse, ronjantike, glas-
be 20. stoletja, pa tudi z zabavnimi skladbami sodobnih avtorjev. V
prijetnem nedeljskem večeru so s svojo glasbo na grajsko dvorišče
pritegnili veliko število obiskovalcev.
vki
12 - OD TOD IN TAM
3. JULU 1997 - TEDNIK
ptuj / DVOJNI JUBILEJ SLOVENSKIH CESTARJEV
Tretlina €est v
slahem sianlu
v petek, 27. junija, so vse poti slovenskih cestarjev vodile
v Ptuj, kjer je bilo osrednje praznovanje ob 28. juniju,
dnevu slovenskih cestarjev. V organizaciji Cestnega pod-
jetja Ptuj so slavje združili s 35. obletnico ustanovitve
cestnih podjetij^ in 30. obletnico družbe slovenskega cest-
nega podjetja. Ze dopoldne so na dvorišču Cestnega pod-
jetja Ptuj pripravili razstavo mehanizacije za vzdrževanje
in varstvo cest, ob 13. uri pa je bila v palaciju na ptuj-
skem gradu svečana seja skupščine družbe slovenskih
cestnih podjetij.
Skupščine so se poleg dveh mi-
nistrov in svetovalcev vlade ude-
ležili direktorji slovenskih cest-
nih podjetij in nekateri gostje iz
raznih koncev Slovenije. Pred-
sednik družbe slovenskih cest-
nih podjetij France Rihtaršič je
ob obujanju spominov opisal
razA^oj slovenskih cestani podje-
tij. Že pred leti so pričeli izo-
braževati delavce za potrebe
cestnega gospodarstva, kot so
cestarji, asfalterji in strojniki,
kar uspešno počnejo še danes, ko
so dodali še izobraževanje za
cestnega preglednika. Za potre-
be izobraževanja je združenje v
začetku imelo najete prostore v
Piranu, kasneje pa so v Lescah
uredilin sodoben izobraževalni
center. Poleg izobraževanja pa
so cestna podjetja združevala
tudi nekatere poslovne in kome-
ricialne interese za skupno na-
bavo masovnih materialov, kot
so pesek, bitumen, nafta, sol,
stroji in razna vozila, ter raz-
ličnih rezervnih delov. Z libera-
lizacijo uvoza in spremembo
predpisov o zunanji trgovini pa
so cestna podjetja spet pričela
nabavljati vsako zase za svoje
potrebe.
V imenu državnega zbora je
cestarjem ob jubilejih čestital
Jakob Presečnik, predsednik
odbora za infrastrukturo in ok-
olje, ter ob tem opozoril na novo
zakonodajo, ki bo tudi cestarjem
omogočala večji red na področju
financiranja. Ugotovil je tudi, da
si državne, regionalne in tudi lo-
kalne ceste zaslužijo stabilnejše
vire financiranja, kar bi zagoto-
vo bistveno vplivalo na iz-
boljšanje stanja slovenskega
cestnega omrežja. To je sicer kar
precej razvejano, vendar je kar
tretjina cest v slabem stanju. Ob
upoštevanju 10 do 11 odstotkov
letnega povečanja prometa se
država po njegovem mnenju v
tem času nahaja pred veliko pri-
ložnostjo.
Slavljencem je zaželel dobro-
došlico tudi Miroslav Luci,
župan mestne občine Ptuj, ki je
govoril o današnjih ciljih Ptuja
na področju infrastrukture, po-
novil nujnost čimprejšnje
gradnje obvozne ceste ter izrazil
željo, da bi se tudi cestarji radi
vračdi v Ptuj, seveda vedno po
lepših cestah.
Slavje so z ubrano pesmijo
olepšali pevci noneta Območne
obrtne zbornice Ptuj. Družabni
del z nastopom Vlada Kreslina,
Beltinšjce bande, Alenke Pinte-
rič in Štajerskih 7 pa je bila isti
zvečer na dvorišču Cestnega
podjetja Ptuj.
M. Ozmec
Ob dnevu slovenskih cestarjev so na dvorišču Cestnega
podjetja Ptuj pripravili zanimivo razstavo mehanizacije za
vzdrževanje in varstvo cest.	Foto: M. Ozmec
Ljubljanski župan dr. Dimitrij Rupel
je na mestni proslavi 6. obletnice
slovenske osannosvojitve dejal, da
smo zdaj soočeni s "stoterimi pre-
piri, ki so v glavnem povezani s
strankarsko nevoščljivostjo in pri-
voščljivostjo."
Dr. Rupel je seveda predvsem mis-
lil na številne ljubljanske zdrahe in
prepire, ki "pretresajo" številne dru-
ge občine, vendar pa žalostno po-
dobo nesloge ravno te dni na veli-
ko izžareva tudi sam državni vrh.
Predsednik republike Milan Kučan
tako opozarja, da mora država po
šestih letih odgovoriti na nekatera
ključna vprašanja, predvsem pa na
vprašanje, "ali slovenska politika še
ustvarja prihodnost, ali še snuje in
uresničuje smele vizije slovenske
in človeške prihodnosti". Kučan se
boji, da je namesto takšne vizije v
državi nastala stagnacija,
obračanje v preteklost. Kot da bi se
izčrpal razvoj in zagon, ki ga je nav-
dihovala vizija osamosvojitvenega
programa. /.../ Opaziti je malo-
dušje, negotovost in vznemirje-
nost, strah za lastno preživetje, za
varno prihodnost družin zaradi
pešanja gospodarske rasti, rasti
nezaposlenosti, marginalizacije ce-
lih skupin državljanov, saj 14 od-
stotkov državljanov živi v revščini,
brezperspektivnosti mladine, krize
pravosodja in premajhne odgovor-
nosti strank in politikov za prihod-
nost družbe. Kučan misli, da tre-
nutno v slovenski politiki nad skup-
nim interesom prevladujejo "inter-
esi posameznih skupin, čeprav
država še ni razrešila temeljnih
vprašanj razvoja in umestitve v
mednarodni prostor. Kučan je poli-
tično elito pozval, naj stopi na čelo
nujnih sprememb in prek ideo-
loških ločnic, ki so bile postavljene
ob osamosvojitvi, prek teh namreč
politiki zadnje čase ne morejo."
(Večer, 24. junija 1997). Kučan je
tudi dejal, da "bi bilo dobro, če bi
politična elita, predvsem stranke,
ko gre za skupne stvari, prenehala
razmišljati pretežno z vidika ozkih
koristi za stranke, ampak bolj
služiti državi in njenim državlja-
nom". (Dnevnik, 24. junija 1997)
Zanimivo je, da tudi vsi strankarski
liderji govorijo o "škodljivosti" ozkih
strankarskih interesov, ki naj bi
prevladovali nad državnimi, vendar
pa pri tem vselej poudarjajo, da za
"njihovo" stranko to ne velja. Tako
predsednik LDS dr. Janez
Drnovšek opozarja, da taktika "zav-
lačevanja", ko gre za odločanje v
zvezi z vključevanjem v evroatlant-
ske povezave, morda koristi stran-
karskim (prestižnim) interesom,
državnim pa zagotovo ne. Ko gre
za stranke, predsednik Slovenskih
krščanskih demokratov Lojze Pe-
terle vidi "temeljni problem v Libe-
ralni demokraciji Slovenije," ki je po
njegovem mnenju podredila
državo svojim interesom, "ceno pa
plačujemo vsi". Peterle za slabe
razmere krivi tudi "medlost Sloven-
ske ljudske stranke, ki je prinesla v
vladno koalicijo malo svojega in
doslej od tega malo uveljavila."
Dr. Dimitrij Rupel je v že omenje-
nem govoru o "strankarski
nevoščljivosti in privoščljivosti" de-
jal, da je zanj nenavadno in popol-
noma nesprejemljivo, da je "za te
strasti manj pomembna korist vseh
in važnejši neuspeh nasprotnika.
Po njegovem mnenju je to še pose-
bej nenavadno zato, ker bi se mo-
rali v občinah ukvarjati z urejanjem
vsakdanjega življenja meščanov, s
stanovanjskimi, ekološkimi in pro-
metnimi problemi, ki skorajda ne
poznajo strankarskih in ideoloških
rešitev. "Ulic in cest ne moremo de-
liti v leve in desne! Naše ukvarjanje
z njšenjem spomenikov, namesto
da bi postavljali nove, naše polemi-
ke glede imen ulic, namesto da bi
gradili nove ulice in ceste, naše
preimenovanje šol in vrtcev ... to je
provincialna politika daleč od Evro-
pe."
O potrebi "evropeizacije" življenja
in nujnosti preseganja notranjih
sporov pri vključevanju v evropsko
skupnost govori tudi predsednik
države Milan Kučan. "Odločilen ko-
rak za evropeizacijo naše ustave,
še posebej tam, kjer se pokaže de-
janska pripravljenost za upošte-
vanje evropskih meril glede celovi-
te svobode gibanja ljudi in kapitala
po vsej združeni Evropi, bo obe-
nem odločilni korak k hitrejšemu,
evropskemu urejanju javnih zadev,
med drugim tudi k normalnemu va-
rovanju javnega interesa ohranjan-
ja nacionalne identitete."
TRIVOŠČUI'
VOSr PRED
SLOVENIJO
o tem, da ima pri nas "privoščlji-
vost" večjo prednost kot skupno
iskanje najboljših rešitev in poti v
Evropsko unijo in Nato, zgovorno
pričajo tudi številne "privoščljive"
(domače) izjave, ki naj bi potrdile,
da je obračanje Nata in Evrope od
Slovenije nekaj samoumevnega,
povsem razumljivega in upra-
vičenega. Seveda ne gre za to, da
bi vso krivdo za (morebitni) neu-
speh našega vključevanja v eno in
drugo združbo pripisovali samo
'lujim silam" ali celo sovražnikom.
Zavedati se moramo svojih napak
in slabosti, to pa še ne pomeni, da
bi se morali kar tako in takoj nekri-
tično identificirati z vsakim tujim
mnenjem o nas, če le ustreza tren-
utnim "strankarskim" ali kakšnim
drugim političnim interesom. S
tega vidika se zdi preveč enostran-
ska tudi ocena predsednika
Kučana, da je le od nas samih od-
visno, ali bo država prišla v Evrop-
sko unijo in Nato. Seveda pa
čudno in prav nič "državotvorno"
ne zvenijo ocene Janeza Janše
(SDS) in Lojzeta Peterleta (SKD).
Janša tako piše, da "šestletnico
slovenske državnosti praznujemo v
luči doslej največjega neuspeha.
Po letih samohvaljenja in lagodne
graditve Potemkinovih vasi v
domačih režimskih občilih nam je
sliko v ogledalu pokazala tujina.
Slovenija ne sodi v prvi krog kandi-
datk za Nato. Poleg nekaterih stra-
teških razlogov, ki nam niso bili v
prid (drugi strateški razlogi pa so
govorili obratno, to je v dobro Slo-
veniji), so lahko v tujini slišali nas-
lednje zadržke: potrebne bodo še
nadaljnje politične in vojaške refor-
me (Bela hiša), demokratične poti
v Sloveniji so na pol poti (Chicago
Tribune), v Sloveniji so zastoji pri
denacionalizaciji (državna sekre-
tarka ZDA Madeleine Allbright v
pogovoru z Drnovškom), komunis-
ti so še vedno na oblasti (ameriški
kongresnik Joel Heflly, Pentagon,
State Department). Razlogi so bili
torej jasno navedeni. Tudi odgo-
vornost za neuspeh je več kot ja-
sna." Lojze Peterle pa odkriva "iz-
virne grehe", zaradi katerih Sloveni-
ja ne bo prišla v prvi krog širitve
Nata: "Predvsem bi morala Slove-
nija izpeljati napovedane reforme
in se dokazati kot pravna in vero-
dostojna država. Urediti torej zade-
ve doma. Namesto tega je vlada
uprizorila pravo diplomatsko ofen-
zivo, ki je bila na trenutke že vsilji-
va. Vsekakor v svetu niso prezrli
Puckovega prestopa in dejstva, da
je mandatar v prvi različici ponudil
arhivsko rdečo vlado, ali denimo
tega, da še zdaj nimamo pro-
računa in da zaostajamo pri uskla-
jevanju zakonodaje z evropsko.
Vse to je slaba popotnica za Slove-
nijo, ki jo z vseh strani opazujejo.
Janez Drnovšek in Zoran Thaler sta
šla pri vključevanju Slovenije
evro-atlanske povezave P^
napačni poti in si celo privoščila
zamero do ameriških stališč javnc
izraziti. Če smo za zdaj še veljali z^
prvo kandidatko v drugem krog^
širitve Nata, pri čemer ni gotovo, cf
bo do njega sploh prišlo, lahko ne^
diplomatsko vedenje vladnega
predsednika in zunanjega ministri
morda spremeni tudi ta vrstni red
Nezaslišana je razlaga, daje mora-
la Amerika presekati naraščajoč"^
podporo Sloveniji!"
V takšnem samoponiževanju
(nasilnem) samokritiziranju zvenij'^
čudno nenavadno spodbudne
Sloveniji naklonjene) besede
lednega ameriškega senatorja 'J'
lanskega republikanskega p^^'
sodniškega kandidata Boba Doie^
naj si Slovenija do zadnje minu^^
prizadeva za vključitev v Nato že
prvem krogu, kljub drugačfi
odločitvi predsednika Clintona. K®
ima za to "odlične argumente"
Jak Kopri^^
MARIBOR / OB DNEVU SLOVENSKE POLICIJE
fniH ¥ gMli€iiskih
vrstmh negmfhrn^sfl
Ob 27. juniju, dnevu slovenske policije, je bila v okviru
Uprave za notranje zadeve Maribor v petek, 27. junija, os-
rednja regijska slovesnost v mariborskem narodnem domu.
O pomenu praznika in praznovanja, pa tudi o posameznih
negativnostih, ki mečejo slabo luč na vso policijo, je govoril
načelnikllprave za notranje zadeve Milan Čuš. Med policis-
ti, ki so bili v preteklem obdobju za varnost še posebej zas-
lužni, je ministerza notranje zadeve Mirko Bandelj ob praz-
niku nagradil tudi več policistov z območja policijskih pos-
taj Ptuj, Ormož, Lenart ter postaj mejne policije Zavrč in
Središče ob Dravi.
Načelnik mariborske UNZ Mi-
lan Čuš je poudaril, da praznu-
jemo dan slovenske policije v
sklopu praznovanja dneva
državnosti, kar daje temu praz-
niku še poseben pomen, saj so se
v letu 1991 v zadnjih junijskih
dneh sprejemale zgodovinske
odločitve, ki so imele izjemen
pomen pri ustanavljanju neod-
visne in samostojne države Slo-
venije. Ob tem je dejal: "Pripad-
niki organov za notranje zadeve
smo zato ponosni, da smo v tis-
tih usodnih trenutkih dali svoj
izjemni prispevek pri osamosva-
janju, nekateri med njimi so
žrtvovali tudi svoja življenja.
Slovenska policija je v bližnji
preteklosti dosegla nekaj vidnih
operativnih in organizacijskih
uspehov, ki so imeli ugoden od-
mev v slovenski in mednarodni
strokovni in širši javnosti. Pri
tem imam v mislih obisk papeža
in srečanje predsednikov
srednjeevropskih držav v Porto-
rožu. Ob teh dveh dogodkih smo
pripadniki slovenske policije
pokazali visoko stopnjo strokov-
ne in organizacijske sposobnos-
ti."
V nadaljevanju je ugotovil, da
so tudi na območju UNZ Mari-
bor dokaj uspešni pri obvlado-
vanju splošne in organizirane
kriminalitete, ob tem pa nadalje-
val: "Kritično moramo izposta-
viti nekatere negativnosti, k
mečejo slabo luč na vse nas
čeprav so zaznane negativnost
odsev dejanj posameznih našii,
delavcev. Tudi v naših vrstah
žal srečujemo s storilci kazniviij
dejanj, kršitelji cestnoproinet.
nih predpisov, s prekoračitvami
pooblastil zlasti pri uporabi
prisilnih sredstev. Bodite pj
prepričani, da vse naštete devj.
antne pojave rešujemo v disci.
plinskih in drugih postopkih
tudi z najhujšimi ukrepi - s pre.
nehanjem delovnega razmerja."
Po sklepu ministra za notranje
zadeve so z območja Policijske
postaje Ptuj bronasti znak zas-
lug za varnost prejeli Milan Ko.
letnik, Silvo Aiajcen, Janez Vj.
dovič, Danica Zelenik in re-
zervni policist Marjan Skok,
bronasti znak zaslug za varnost
Helena Fišer iz PP Lenart, Jan,
ko Marčec iz PP Ormož tet
Darko Zavratnik iz postaje mej-
ne policije Zavrč, posebne pisne
pohvale ministra za notranje za-
deve Marko Brglez, Branko
Čemejšek, Stanislav Jelen, Sil.
vo Pernat, Borut Štok in G«,
razd Vuk, med dobitniki pisnil
priznanj ^pa so Danilo Juršnik,
Darjan Žižek in Zoran Ahme-
tovič iz PP Lenart, Marjana
Bratušek in Mitija Tramšek n
PP Ormož, Joško Čučko in Aleš
Kokalj s Postaje mejne policije
Središče ob Dravi ter Milan
Hlebec, Olga Plohi, Franc Ma-
rinič, Ivan Paulin in Franc
Kralj s Postaje mejne policije
Zavrč.
M. Ozmec
Načelnik UNZ Maribor Mi-
lan Čuš
ormož / 2. SKUPSCINA DELNIČARJEV TSO
Nove delnke la stare delniiarie
Tovarna sladkorja Ormož
je delniška družba, ki je v
lasti nizozemske družbe Co-
sun (2S%% splošnih zadrug
(24 %), italijanske družbe IS-
FIR (19 %), obeh skladov
(9,8%), Kmečke družbe
(8%), zap<»lenih (6%), 4 od-
stotke pa imajo individualni
lastniki iz javne prodaje. Na
nedavni 2. skiq>ščini del-
ničarjev so predstavniki del-
ničarjev krojili nadljnjo uso-
do ormoške tovarne.
Kljub temu da je tovarna do-
bro poslovala, dobička za pre-
tekla leta ni bilo kaj dosti, zato
so ga morali v skladu z zako-
nom razporediti v rezerve, ker
te še ne presegajo 10 odstotkov
delniškega kapitala. V minu-
lem letu so uspešno znižali
stroške proizvodnje in po
proizvodnih rezultatih bi
družba morala poslovati
bistveno večjim dobičkom. Še
vedno pa so neurejena cenovna
nesorazmerja, zato o izplačilu
dividend še ni bilo govora-
Skupščina je potekala v precej
mirnem vzdušju, prvič je prišlo
do nesoglasij pri razpravi o re-
viziji in določitvi revizijskih
hiš, ki bodo to delo opravljale.
Večini prisotnih se je zaplet
zdel nepotreben, saj v skladu z
običajno prakso in zakonom
revizorja izbira družba in ga
predlaga v potrditev delničar-
jem. Lani,je nastal zaplet, ker
80 delničarji na skupščini iz-
brali revizorja, ki kasneje tega
dela ni želel prevzeti. Na
skupščini je bilo slišati očitke,
da se v upravi bojijo revizije.
Predsednik uprave Jurij Dogša
je takšne trditve zavrnil, češ da
so imeli v zadnjem času tudi
mednarodne revizije, ki pa so
prišle do enakih ugotovitev kot
domače revizijske hiše.
Najobčutljivejša in hkrati
najpomembnejša	točka
skupščine je bil sklep o dokapi-
talizaciji tovarne. Že pred leti
so opozarjali na potrebo njene '
tehnične in tehnološke obnove,
sedaj pa so našli še primerno 1
pot - dokapitalizacijo. Na po- ■
svetovalnem sestanku, ki so ga
imeli predstavniki uprave z
večjimi delničarji, ni bil;
izražen noben dvom, noben po-'
mislek. Toliko presenetljiveje^
je bilo, da so bila na samil
skupščini mnenja deljena. Na-l
jagresivnejši so bili Itdijani, ki |
so celo predlagali povečanje ^
kapacitete tovarne, za kar pa ■
trenutno ni surovinske osnove. |
Lepo je bilo vidno nerazume- j
vanje in nezaupanje med del- i
ničarji, ki so na koncu vendarle •
odločili, da bodo izdali 124.835 j
novih delnic po nominirani i
vrednosti 10.000 tolarjev
delnico. Prodajna cena delnice j
bo znašala 12.611 tolarjev, ku- :
pilo pa naj bi jih 30 največjih
delničarjev, ki obvladujejo
skupaj 91 odstotkov kapitala in j
bodo pokazali interes.	:
vkl
fEDNIK -3. JULU 1997
OD TOD IN TAM - 13
cLOVENSKA BISTRICA / NA OBISKU MINISTRA ZA OBRAMBO
jSR PROMET IN ZVEZE
po leta 2000
Yolašni€e iz mesf
VOJAŠKI OBJEKTI, GASILCI, CESTE - GLAVNE TEME POGOVORA MED VODSTVOM
BISTRIŠKE OBČINE TER MINISTROMA TURNŠKOM IN BERGAUERJEM
"Ne moti nas dejavnost, tem-
več objekti," je na sobotnem
srečanju z ministrom za obram-
bo Titom Turnškom uvodoma
povedal slovenj ebistriški župan
jr. Ivan Žagar, ko je tekla bese-
ja o vojaških objektih v občini
Slovenska Bistrica. Teh pa je
l^ar osem in nekateri, med njimi
skladišče orožja na Zgornji
Ložnici, vojašnica v centru mes-
ta ter naprave na Boču, so za ok-
olje moteči.
Pogovori o preselitvi vojašnice
iz mesta, ki z vsemi objekti, neka-
tere so izločili že v letu 1991, še
vedno zavzema preko osem hek-
tarjev mestnega zemljišča, so se
pričeli že 1991, vendar manj
uspešno. Z osmimi vojaškimi ob-
jekti je Slovenska Bistrica obre-
menjena veliko bolj kot druge
občine, vendar pa kraj z vojsko
zelo dobro sodeluje, kljub temu pa
so jim 1991 leta naprtili sovražno
razpoloženje do slovenske vojske,
so povedali razpravljalci. Dodali
so še, da so bile že v letu 1991
določene nekatere lokacije za pre-
selitev vojašnice iz mesta, vendar
ožjega izbora pri tem niso opravi-
li. Tit Timišek, obrambni minis-
ter, je v odgovor povedal, da bodo
na občino do konca julija dobili
seznam vojaških objektov, ki so za
vojsko dolgoročnega pomena, in
tistih, ki jih bodo izpraznili in
pričeli predajati občinam. Nekaj
teh objektov je tudi v slovenjebi-
striški občini. Strinja pa se, da
morajo vojašnico seliti iz mesta,
ker pač takšni objekti v ta okolja
ne sodijo; izjema je samo
vojašnica v Ajdovščini. Načrt pre-
selitve vojašnice je do leta 2000.
Kdaj se bo to zgodilo s slovenjebi-
striško, pa minister za obrambo
težko pove kaj natančnega, saj je
veliko obvisno od denarja, nekaj
pa tudi od tega, kako jim bo
občina pri tem pomagala.
Bistričani so se s Titom
Turnškom pogovarjali tudi o ga-
silstvu, ki prav tako kot vojaški
objekti sodi pod njegov resor.
Kljub vsem težavam, ki tarejo ga-
silce, v prvi vrsti je to denar, pa so
po besedah obrambnega ministra
ti del slovenske narodne identite-
te, saj se predvsem na podeželju
skoraj vse življenje vrti okoli nji-
hove organizacije. Vendar pa je
težnja, da naj bi gasilci postali
profesionalna organizacija, še po-
sebej v sedanjem času, ko člani
prostovoljnih gasilskih društev ob
požarih in drugih nesrečah težko
zapustijo delovno mesto. Milan
Riegler, predsednik občinskega
odbora SLS, ki se je med drugimi
udeležil pogovora z ministroma,
je menil, da bi bilo nadvse žalost-
no, če bi država ukinila PGD, v
prejšnjem režimu pa so lahko bila.
Ker v petek zjutraj odidejo na ga-
silsko olimpiado na Dansko tudi
gasilci iz Šmartna na Pohorju, je
še dodal, da bi odhod na takšno
srečanje, kjer se v prvi vrsti pred-
stavi država, morali financirati
prav iz njenega proračuna.
Po besedah ministra za promet
in zveze mag. Antona Bergauerja
(do tega ponedeljka še župana so-
sednje občine Rače-Fram) se pri
cestah in reševanju tesno preple-
tata dejavnosti obeh ministrstev.
Minister Bergauer je povedal, da
spravljajo Darsov program za slo-
venj ebistriško občino v življenje.
Letos bo to priključek na Devini,
za mnoge druge pomembne dele
cest, kot so Poljčane - Zgornje
Poljčane, Poljčane - Majšperk in
Slovenska Bistrica - Oplotnica pa,
kolikor že niso v izvajanju, po-
spešeno pripravljajo ustrezno do-
kumentacijo. Ker pa ima občina
Slovenska Bistrica veliko proble-
mov tudi pri vzdrževanju in
gradnji lokalnih ter regionalnih
cest, ji bo v juliju in avgustu naka-
zan (po interventnem zakonu o
cestah) denar za ceste.
Vida Topolovec
Ljubljanska banka v Ormožu
Nova Ljubljanska banka ima razvejano mrežo podružnic in poslovalnic. Podružnica Ptuj
je pred kratkim odprla svojo poslovalnico na Kerenčičevem ti^ v Ormožu. To je že 85.
poslovalnica v Sloveniji in jo vodi Damjan Rajh. V njej bodo na voljo vse storitve hranil-
ništva ter dejavnosti poslovnega bančništva za občane, zasebnike in gospodarske družbe.
Poslovalnico so slovesno odprli
19. junija, ob tej priložnosti pa je
član uprave banke Boris Za-
krajšek poudaril, da Nova
Ljubljanska banka prihaja v to
prijetno mesto na obrobju Panon-
ske nižine prvič, v banki pa upajo,
da bodo skupaj izpeljali veliko
uspešnih poslov, ki bodo koristili
razvoju Ormoža in okolice. Dodal
je še, da prihaja obdobje, ko se bo
banka lahko učinkoviteje in bolj
elastično vključevala na trg
bančnih storitev in pipravljena
dočakala evropsko konkurenco
ter se dejavno vključevala v evrop-
ske integracijske procese.
Tik ob poslovalnici bo mogoče
opravljati enostavnejše bančne
storitve 24 ur dnevno na že 366.
bančnem avtomatu BA poola z de-
pozitno enoto.
MS
Ob novi pridobitvi v Ormožu so na uspešno poslovanje
nazdravili (od leve): vodja poslovalnice Damjan Rajh, župan
Vili Trofenik, direktor Podružnice NLB Ptuj Franc Visenjak in
član uprave NLB Boris Zakrajšek
PTUJ / V DOMU ŠTRK POTEKA MEDNARODNI PROJEKTNI TEDEN
Proksorji in diiaki iz štirinajstih šol
V soboto se je v Centru šolskih in obšolskih
dejavnosti začel 12. mednarodni projektni teden
Panta rhei - vse teče, ki ga organizira Mednarodni
kolidž Alpe-Jadran iz Gradca v sodelovanju z
mariborsko prvo gimnazijo ter profesorji in ^ja-
ki ptujske gimnazije. Sodelujoči prihajajo iz 14
srednjih šol sosednjih držav, delo poteka po raz-
ličnih skupinah in delavnicah, projektni teden
pa bodo končali v soboto, 5. julija.
Mednarodni projektni tedni so načini, s kateri-
mi strokovnjaki preverjajo svoje ideje še pred usta-
novitvijo katerekoli šole. Po zadnjih podatkih je v
enajstih mednarodnih projektnih tednih sodelova-
lo več kot 50 srednjih šol iz Avstrije, Italije, Polj-
ake, Češke, Slovaške, Madžarske, Hrvaške, Slove-
nije, Romunije in evropskega dela Turčije. Vodil-
na ideja projektnih tednov je izmenjava znanj in
metod dela v različnih evropskih šolah ter preizkus
mednarodni praksi. Na osnovi primerjav in
skupnega dela naj bi se porajale nove oblike in me-
tode pouka, saj vzporedno ob delu poteka v
J^^anih skupinah in v prostem času medkulturna
izmenjava med sodelujočimi narodi. Organizatorji
projektnega tedna poudarjajo, da se je marsikatera
ideja uveljavila in postala redni način šolskega dela
na posameznih šolah, da pa si bodo prizadevali
vpeljati splošno priznane metode v šolah vseh
držav udeleženk.
Po sobotni nastanitvi v Štrku in nedeljski eks-
kurziji po Dravskem in Ptujskem polju, Halozah
in Slovenskih goricah se od ponedeljka profesorji
in dijaki po skupinah ukvarjajo z različnimi tema-
mi: evolucijo, energijo in časom, ekologijo, kemijo,
literaturo, jezikom in umetnostjo, zgodovino, vide-
om ter dokumentacijo. Skupini za medije in komu-
nikacijo ter za internet pa bosta poskrbeli, da bodo
informacije o delu skupin na dvanajstem medna-
rodnem projektnem tediiu prišle med širšo javnost,
z vsem pa bodo seznanili tudi šole udeležencev in
starše dijakov. V soboto udeleženci mednarodnega
projektnega tedna Panta rhei odhajajo s Ptuja, po-
tem pa naj bi z različnimi metodami tudi sami uti-
rali pot h kreativnemu učenju in poučevanju.
T. Mohorko
ptuj / SREČANJE PREDSTAVNIKOV OBRTNIH ZBORNIC S
POSLANCI DRŽAVNEGA ZBORA
Nouo nazadovanje v obrti?
v Obrtni zbornici Slovenije so izredno dobro pripravili pregled predpisov, ki jih je
treba čim prej sprejeti, da bi lahko dosegli strateške cilje na področju obrti. Na
prvem mestu so zakonski predlogi, ki so že v držiivnem zboru Republike Slovenije.
Gre za zakon o davku na dodano vrednost, pri katerem ima zbornico glavno pripom-
bo glede mai^ših subjektov, ki jim je treba omogočiti plačilo davka na dodano vred-
nost po plačani realizaciji, prav tako pa je potrebno dvigniti cenzus, nad katerim
nekdo postane zavezanec.
Tudi pri zakonu o trošarinah imajo obrtniki
v glavnem pripombe na tiste določbe zakona,
ki se nanašajo na male gospodarske subjekte.
Pri izobraževanju po novem dualnem sistemu
pa vztrajajo na tem, da država mentorju -
mojstru povrne del sredstev za bodočega va-
jenca. Zahtevajo 330 tisoč tolarjev, kar je gle-
de na stroške izobraževanja vajenca, ki
znašajo skupaj 3,5 milijonov tolarjev, malo.
Po novem namreč vajenci prejemajo nagra-
de, eno in pol leta vajeniške dobe pa se jim
šteje v delovno dobo.
O teh vprašanjih so se predstavniki obrtnih
zbornic Lenarta, Ormoža in Ptuja pogovarjali
na ponedeljkovem delovnem srečanju v mestni
občini Ptuj, ko so se srečali tudi s poslanci
državnega zbora s tega območja. Od njih nam-
reč pričakujejo podporo, ko bodo v državnem
zboru sprejemali omenjene zakone, predvsem
pa da jih bodo podprli v njihovih predlogih in
stališčih, ki govorijo v prid razvoja slovenske
obrti.
Pogovori predstavnikov območnih obrtnih
zbornic s predstavniki lokalnih oblasti poteka-
jo po celi Sloveniji, ker obrtniki glede na dose-
danje izkušnje nočejo ničesar več prepuščati
naključju. Vlada in parlament sta jih doslej v
njihovih zahtevah minimalno podprla ali sploh
ne. S svojimi stališči in predlogi na aktualne za-
kone, ki zadevajo obrt, želijo seznaniti vse pos-
lance, poslanske skupine in širšo javnost. Obrt-
niki, kot je v ponedeljek povedal predsednik
Območne obrtne zbornice Ptuj Roman Toma-
nič, ne želijo ničesar drugega kot življenjske in
že dokazane stvari, ki jih dežele Evropske unije
dobro poznajo. Pri tem pa je njihova zahteva ta,
da se zakoni ne morejo spremeniti čez noč, po-
trebno je prehodno obdobje, da zaživijo. Tako
so se jih lotili tudi v državah, s katerimi se želi-
mo primerjati. Z njihovimi pripombami in sta-
lišči glede zakonskih predlogov, ki zadevajo
pospeševanje razvoja obrti, soglašajo tudi v Go-
spodarski zbornici Slovenije. Ker gre za širši
družbeni interes in ker bi država že enkrat mo-
rala nehati s pobiralništvom, sprejemanjem
vedno novih zakonov, ki obrti mečejo polena
pod noge in ji nalagajo nove obremenitve in
vedno novo administriranje, prav tako bi se
morali vprašati tudi v državnem zboru, do kod
je obremenjevanje še mogoče, pričakujejo, da
jih bodo podprli tako v matičnih odborih par-
lamenta kot pri samem sprejemanju omenjenih
zakonov v državnem zboru. Če bodo sprejeti v
zdajšnjem predlogu in obrtniške zahteve pri za-
konu na dodano vrednost glede plačila po
plačani realizaciji, višjem mejnem znesku na
zavezanca, glede samih zavezancev, ki naj bodo
natančneje opredeljeni, glede davčne stopnje,
ki ne more biti enotna, in podobno, bo brez
dvoma prišlo do osipa števila samostojnih pod-
jetnikov, saj ni mogoče, da bodo pristali na to,
da bodo morali plačevati davek od nečesa, za
kar ne bodo dobili plačila. Prav tako ni odvečna
bojazen pred višjo inflacijo, ker se bodo proiz-
vodi in storitve podražili med osem in deset
odstoki, dodatno pa bodo prizadeti izvozniki in
to kljub nekaterim izvoznim olajšavam. Zakon
na dodano vrednost v zdajšnji obliki tudi ni
operativen, ker še ni izvedbenih aktov.
V pogovoru s poslanci državnega zbora so
predstavniki območnih obrtnih zbornic iz
Lenarta, Ormoža in Ptuja načeli vrsto drugih
aktualnih vprašanj malega gospodarstva, ki bi
jih bilo nujno rešiti, če v Sloveniji želimo v re-
snici razvijati obrtništvo. Na prvem mestu je še
vedno plačilna nedisciplina. Tudi v občinah bi
morali bolj prisluhniti razvoju obrtništva. Za te
namene v tem trenutku glede na zakon o finan-
ciranje občin v občinah ne dobivajo ničesar.
Tudi zato, je dejal župan mestne občine Ptuj
dr. Miroslav Luci, poslanec in podpredsednik
državnega zbora, si prizadevajo, da bi zakon
spremenili v toliko, da bi v občinah v bodoče
dobili za deset odstotkov več sredstev, ki bi jih
lahko namenili tudi za spodbujanje razvoja
obrtništva. Veliko tega denarja je sicer tudi v
različnih državnih skladih, ki jih je po nekih
podatkih že 46 in katerih sredstva se neracio-
nalno porabljajo; boljše bi bilo, da bi jih usmer-
jali v občine. Od države bi že končno morali
tudi zahtevati, da davke začenja odgovorno po-
rabljati.
Srečanja o globalnih problemih slovenskega
obrtništva in pogovori s poslanci državnega
zbora po določenih območji o tem bodo po na-
povedih predsednika Območne obrtne zborni-
ce Ptuj Romana Tomaniča postala stalna prak-
sa, saj tudi državni zbor nosi del odgovornosti
za razmere v obrtništvu.
MG
PTUJ / ZUPAN PO POMAGAL INVALIDNI TATJANI
S Tatjano Majcen seje usoda kruto poigrala. Pred leti ji je
padec s češnje pokopal vse upe, začelo seje življenje na in-
validskem vozičku. Pred dnevi je dobila zaključno
spričevalo, daje končala šolanje za upravno tehnico. Nje-
na velika želja je, nadaljevati študij na visoki strokovni
šoli za podjetništvo v Mariboru, kamor se je vpisala s še
dvema sošolkama.
Leta v srednji šoli je premago-
vala brez štipendije. Najbolj ji je
bilo vedno hudo, ko je želela
ven s prijateljicami in prijatelji,
ker je vedno morala starše prosi-
ti za denar. Kljub obljubam, da
bo štipendijo le dobila, se to ni
zgodilo. Sedaj ji s štipendijo želi
pomagati ptujski župan dr. Mi-
roslav Luci, ki jo bo štipendiral
do konca svojega županskega
mandata, to je do konca leta
1998. Za štipendijo bo namenil
del svojega županskega dohod-
ka. Prvo štipendijo naj bi Tatja-
na dobila že v tem mesecu, tako
da bo imela nekaj malega denar-
ja za svoje potrebe. Zupan je na
ponedeljkovem srečanju s Tat-
jano in njenimi starši tudi pove-
dal, da si želi, da bi ta štipendija
postala tradicija in bi z njo na-
daljeval tudi novi župan. Tatja-
nini starši so se pri županu tudi
zanimali o morebitni pomoči
mestne občine Ptuj iz naslova
odpravljanja arhitektonskih
ovir, ker želijo Tatjani zgraditi
hišo, v kateri bo lahko samostoj-
no bivala. Če bi v zdajšnji hiši
želeli odpraviti arhitektonske
ovire in namestiti dvigalo, bi
bila to prevelika investicija.
Zemljišče za hišo so že kupili,
pa tudi dokumentacijo za
gradnjo imajo skoraj pripravlje-
no.
Del letošnjega poletja bo Tat-
jana prebila v Soči, ker želi
opraviti vozniški izpit. Zupano-
vo gesto pa tako ona kot njena
družina izredno ceni. Upa le, da
se ji bo želja po študiju izpolnila
in da ga bo uspešno končala ter s
pridobljenim znanjem pomaga-
la razvijati podjetništvo na Ptuj-
skem. Čeprav je na invalidskem
vozičku, se ne počuti drugačno.
Zaveda se, da je človek pomem-
ben toliko, kolikor ima v glavi.
MG
Tatjana Majcen z mamo Elizabeto in očetom Marjanom v po-
govoru z županom mestne občine Ptuj dr. Miroslavom Luci-
jem.	Foto: M Ozmec
14 - NASt KRA.I1 IN LJUDJE
3. JULIJ 1997 - tednik
G0Sffsfvo - pomemben
del iMfenja na vasi
Prebivalci Šmartna na Pohorju so minulo soboto skupaj s svo-
jimi gasilci številno pričakali ministra za obrambo Tita
lurnška in za promet in zveze mag. Antona Bergauerja ter
predstavnike občine Slovenska Bistrica. Po končani vaji so jim
gasilci predstavili svoje društveno življenje, ki v tem pohors-
kem kraju poteka vse od 1923. leta.
Obe gasilski desetini, ki jutri
zjutraj skupaj z drugimi tri-
najstimi ekipami iz Slovenije, z
našega območja sta to še ženska
ekipa iz Hajdoš ter ekipa po-
klicnih gasilcev iz Maribora,
odpotujeta na gasilsko olimpija-
do v mesto Heming na
Danskem, sta prisotnim prika-
zali del svojih veščin in spret-
nosti. Obe ekipi sta opravili vajo
neverjetno spretno in hitro, ven-
dar je Rudi Strehar, predsednik
PGD iz Šmartna, povedal, da na
rezultat tekmovanja v veliki
meri vpliva ob hitrosti opravlje-
nih nalog tudi sreča.
Ob predstavitvi svojega dela so
še posebej poudarili, da je ga-
silstvo še zlasti na Šmartnem po-
memben sestavni del življenja
na deželi. "Naši kmetje dajo, če
je potrebno, tudi zadnjo smreko
iz gozda za gasilce, čeprav bi jo
potrebovali še za kaj drugega. Če
kmetu na primer pogori hlev,
gasilci ob gašenju poskrbimo za
živino, krmo, organiziramo zbi-
ranje lesa, denarja in na koncu še
pomagamo pri gradnji," so pove-
dali pri predstavitvi svojega
društva. Boli pa jih, da jim v
zadnjem času zakonodaja in pre-
dpisi s področja požarne varnos-
ti niso naklonjeni. Ker pa šmars-
ko požarno območje zajema
večino pohorskih gozdov slo-
venjebistriške občine, si ob
vsem, kar premorejo, želijo še
dobro terensko vozilo, za katere-
ga so že pričeli zbirati denar.
Šmarsko gasilci so še posebej
ponosni na številne pokale in
priznanja, ki krasijo vitrino v
njihovem domu. Letno jih pri-
nesejo domov okoli petdeset.
Dobre volje pa so dodali, da je v
sredini velike vitrine prostor še
za najpomembnejši pokal - z ga-
silske olimpiade, kar je zanje
novo doživetje in izziv. Rudi
Strehar je ob koncu še pri-
pomnil, da jim je bilo letošnje
leto zaradi nenehnih priprav na
gasilsko olimpiado skoraj pre-
kratko.
Vida Topolovec
NA DANSKEM
BO ODLOČALA
TUDI SREČA
Ta konec tedna bodo tudi
Hajdošani zaželili veliko sreče
svojim gasilkam, ki bodo letos
zastopale barve Slovenije na
11. mednarodnem gasilskem
tekmovanju. Na olimpiado po-
tujejo v zgodnjih sobotnih
urah, danes in jutri pa potekajo
še zadnje priprave pred odho-
dom. Velika gasilsko-športna
prireditev bo trajala do 13. juli-
ja, nastopilo bo 13 slovenskih
ekip in Hajdošani upajo na vid-
nejšo uvrstitev svojih deklet.
Organizacijske priprave na
mednarodno tekmovanje so do-
mala že zaključene, PGD
Hajdoše je uspelo zbrati nekaj
dodatnih sredstev, vsaka na-
jmanjša pomoč sponzorjem jim
je bila več kot dobrodošla. Še
pred tednom dni so bile
hajdoške gasilke skupaj z drugi-
mi ekipami na kondicijskih pri-
ravah na Rogli, še zadnjič so tam
tekmovalcem preverili fižične
sposobnosti in izvedbo gasilske
vaje po mednarodnem progra-
mu. Ocena vodstva Gasilske
zveze Slovenije je bila dobra, to-
rej so slovenske gasilske enote
dobro pripravljene na olimpia-
do, pričakovanja pa so seveda
različna.
Članice PGD Hajdoše so ga-
silstvu posvetile veliko svojega
prostega časa, nemalo ur na tek-
movanjih ob koncih tedna in
precej mesecev priprav na olim-
piado, ki bi jim lahko prinesla
nove uspehe. Tako si želijo tudi
v domačem kraju, kjer jim bodo
ob odhodu zaželeli predvsem
dosti sreče, ki jo bodo na
Danskem še kako potrebovale.
Tam pa jih bomo spremljali tudi
mi, se oglasili preko našega radia
in vtise letošnje gasilske olimpi-
ade zapisali tudi v Tednik.
T. Mohorko
Obe šmarski desetini, ki odhajata jutri zjutraj na
gasilsko olimpiado na Dansko, sta se minulo
soboto predstavili ministroma Turnšku in Ber-
gauerju.	Foto: VT
TRNOVSKA VAS / GASILSKO TEKMOVANJE
MnoiUnost in izurienosi
Gasilska zveza Destrnik-Trnovska vas je v nedeljo, 29.
junija, organizirala občinsko gasilsko tekmovanje v Trnovs-
ki vasi. Udeležila so se ga vsa štiri društva iz občine (Biš,
Desenci, Destrnik in Vitomarci). Nastopilo je 22 desetin: iz
PGD Biš 8, PGD Desenci 6 in po 4 desetine iz PGD Destrnik
in PGD Vitomarci.
Med pionirji so zmagali Desenci, pri pionirkah pa desetina z
Destrnika. Pri mladincih in mladinkah sta zmagali desetini iz Biša.
Med članicami A je zmagala desetina z Destrnika, pri članicah B pa
desetina Biša. Pri veteranih je zmagala desetina iz Desencev.
Kot je povedal predsednik gasilske zveze Danilo Muršec, je pri
gasilstvu pomembna množičnost, vendar se operativna moč
društev meri z izurjenostjo članskih desetin. V tej kategoriji sta prvo
in drugo mesto zasedli desetini prostovoljnega gasilskega društva
Biš, tretji so bili člani z Destrnika.
Ob koncu tekmovanja je župan Franc Pukšič skupaj s
predsednikom zveze Danilom Muršcem, podpredsednikom Fran-
cem Simeonovim in poveljnikom zveze Marjanom Irglom najboljšim
podelil pokale in priznanja. Poveljnik zveze Marjan IrgI pa je pove-
dal, da se desetine iz te zveze ne bodo udeležile tekmovanja za po-
kal Matevža Haceta, ker se na tem tekmovanju izvaja mokra vaja,
plačati pa je potrebno tudi startnino, društva pa nimajo ustrezne
opreme. Desetine iz te zveze pa se bodo letos še udeležile tekmo-
vanja v Avstriji.	(Zmage Šalamun)
paradiž / OB ODPRTJU MODERNIZIRANE CESTE
Haloško blato
zamenjal asMt
v cirkulanskem kuncu občine Gorišnica so letošnji praznik
dneva državnosti obeležili z manjšo slovesnostjo v Paradižu, ko
so v uporabo predali novih 600 metrov modernizirane ceste in
tako končali celotno 1200 metrov dolgo traso od Medribnika
do Paradiža. Drugi del naložbe je vreden 3,2 milijona tolaijev
in so jo v celoti pokrili iz občinskih sredstev. Cesto je blagoslo-
vil dekan završke župnije Emil Dreu.
Že leta 1989 je gradbeni odbor
v takratni KS Cirkulane pričel
zbirati sredstva za modern-
izacijska dela na nekaterih kra-
jevnih cestah, in kot je na sobot-
ni slovesnosti povedal občinski
svetnik Miro Lesjak, nikjer niso
naleteli na gluha ušesa. Svet KS
je odobril 30 odstotkov sredstev
pri investiciji, veliko denarja so
zbrali krajani, pomagali pa so
tudi sponzorji, med njimi največ
KK Ptuj. V dobrem letu so uspe-
li asfaltirati polovico ceste od
Medribnika do Paradiža, osta-
nek, 600 metrov, pa je po
letošnjem infrastruktumem
programu pokrila sedanja
občina.
Gorišniški župan Slavko Vi-
senjak je povedal, da ima občina
tudi po dveh letih in pol še zme-
raj veliko težav z neurejeno
infrastrukturo, predvsem na hri-
bovitih območjih, zato morajo
biti tudi programi investicij
smotrno zastavljeni. Omenil je,
da so letos na cirkulanskem
območju že asfaltirali dobre 3 ki-
lometre cest, v programu pa jim
ostajajo še cesti v Gruškovcu in
Brezovcu ter nekateri manjši do-
seki; skupaj bo letos na tem
območju moderniziranih skoraj
9 kilometrov krajevnih cest. Si-
cer pa je župan poudaril, da so
dali na tem območju v prioritet^
gradnjo vodovodnih sistemov
nekaj sredstev pa vsako leto osta!
ja tudi za asfaltiranje.
Čeprav je na ob cesti ,
Spodnjem Paradižu - tako nam,
reč krajani imenujejo zaselek -
46 hišnih številk in tam živ-j
blizu sto ljudi, pa jim modern.
izirana cesta veliko pomeni, j{
povedal predsednik gradbenega
odbora Franc Tolič. Poleg asfal.
tirane ceste so dobili
obnovljen most čez potok Bela.
življenje v Halozah pa jim bo
tudi zaradi tega nekoliko lažje.
Asfaltirani odsek ceste Medribnik - Paradiž je predal
župan v uporabo Siavko Visenjak
Darja Koren zmagala v Žeroviniih
Letošnje tekmovanje za miss Slovenije '97 je na dobri polovici.
Začetek je za ptujska dekleta nadvse spodbuden: na drugem iz-
boru je bila Ptujčanka Suzana Toplak tretja, na četrtem, ki je
bil v soboto v Žerovincih, pa je bila Daija Koren prva, uspeh
deklet z našega območja pa je dopolnila Tamara Radolič iz
Kidričevegi^ ki je bila prva spremljevalka. Zadnji predizbor bo
19. julija v Smaiju pri Jelšah, kjer bodo izbirali miss Štajerske.
Darja Koren je bila sobotne
zmage izredno vesela. Doslej je
sodelovanje na lepotnih tekmo-
vanjih jemala bolj kot igro,
zadnji uspeh pa ji je dal novo
spodbudo, da se bo na polfinalno
prireditev, ki bo sredi avgusta,
res temeljito pripravila in dala
vse od sebe. Tekmovanje za miss
Slovenije je lepotno tekmovanje,
ki je v Sloveniji najbolje orga-
nizirano in se s tekmovanjem za
najlepšo Slovenko sploh ne da
primerjati.
Konkurenca v Žerovincih je
bila huda, žirija pa je bila v svoji
odločitvi soglasna. Letošnje
počitnice bodo, kot pravi, zelo
zanimive. Za prvo mesto v Žero-
vincih je dobila enotedenske
počitnice, za zdaj pa se še ni
odločila, ali jih bo preživela v
Tuniziji, Grčiji ali Španiji.
Načrtuje pa tudi počitnikovanje
s kolegico na našem morju.
Vmes bo delala na modnih revi-
jah, veliko pa v zadnjem času
dela tudi kot hostesa.
TAMARA DRUGA V
ŽEROVINCIH
Na četrtem predizboru
letošnjega tekmovanja za miss
Slovenije v Žerovincih si je Ta-
mara Radolič iz Kidričevega pri-
pela lento prve spremljevalke,
Tega ni pričakovala, zato se us-
peha toliko bolj veseli. Na tek-
movanju za miss Slovenije se je
poskusila že lani, pa ni šlo. Kot
manekenka dela že nekaj časa.
začela je pri šestnajstih letih
Trenutno je vsa njena skrb pos-
večena pripravništvu. Stara je 18
let in se pripravlja na poklic
trgovke, če bo šlo, pa želi uspeti
tudi kot manekenka. O lepotnih
tekmovanjih nima najboljšega
mnenja, ker pa zaupa vase, ji to
ne jemlje poguma.
MG
Darja Koren (v sredini) in Tamara Radolič (des*
no).	Foto: Viljem Klemenčic
FORMIN, GAJEVCI / NADAUEVANJE TEKMOVANJ V GASILSKI LIGI
V vodstvu Malovaščani
Gasilska zveza Gorišnica in Gasilska zveza
mestne občine Ptuj sta ob koncu minulega
tedna uspešno pripravili še dve gasilski tek-
movanji v okviru letošnjega pokalnega tekmo-
vanja v hitrostni hidrantni vaji. V soboto so
tekmovanji pripravili gasilci v Forminu in po-
tem še nočno PGD Stojnci, po štirih krogih pa
so tako pri moških kot pri ženskah še zmeraj v
vodstvu gasilci iz Male vasi.
V Stojncih in Forminu je tekmovalo dvajset
moških in deset ženskih ekip s sedmimi tekmo-
valci v posamezni ekipi. Ti morajo znati pravil-
no uporabljati hidrantni nastavek, ključ za
podzemni hidrant, dve B-cevi, trojak, štiri C-
cevi, C-ročnike in povrhu vsega tudi zbirati
tarče. Po štirih tekmovanjih so pri moških še
zmeraj v vodstvu gasilci iz Male vasi pred tek-
movalci Prvencev - Strelcev in Formina, pri čla-
nicah so vodstvo še povečale gasilke iz Male
vasi, na drugem mestu so trenutno gasilke iz
Zagojičev in na tretjem gasilke iz Žamencev.
Že v soboto, 5. julija, se pokalno tekmovanje
v gasilski ligi nadaljuje v Gajevcih in potem v
nedeljo v Muretincih, sledijo pa gasilska tekmo-
vanja v Zagojičih, Spuhlji, Moškanjcih in čisto
za konec še v Zavrču.	(T. Mohorko) I
fCDNlK -3. JULIJ 1997
PO NAŠIH KRA.I1H - 15
Se fieriv obetajo
boljši iasi?
y nedeljo je grad Bori ponovno zaživel, saj so se začele
letošnje prireditve mednarodne organizacije Idriart. Njeni
Član že tri leta zapored prihajajo čez poletje sem. Slovensko
fundacijo vodita brata Miha in Marko Pogačnik in tudi letos
je napoveduje pestro dogajanje.
V kulturnem delu se je v
nedeljo predstavila folklorna
skupina iz Poljčan, ki z avten-
tičnimi plesi, pesmimi, šegami,
jiiaskami in nošami s Pohorja in
pravinjskih goric naredi na gle-
dalce močan vtis. Udeležence
festivala je pozdravil tudi župan
občine Gorišnica Slavko Visen-
jak in povedal, da v kratkem
pričakujejo podpis pogodbe o
najemu gradu s slovensko funda-
cijo Idriarta. .
Koordinatorica mednarodne-
ga dela Idriarta Trudi Rubingh
pa je povedala: "Pripravljena je
že pogodba o najemu za grad,
slovesno jo nameravajo podpisa-
ti v času mirovne konference.
Kako dolgo bomo dobili grad v
najem, še sicer časovno ni opre-
deljeno, toda pogovarjamo se za
souporabo dvajset let. V pogodbi
je tudi zapisano da naj bi Idriart
do leta 1998 vložil v obnovo gra-
du dva milijona nemških mark,
v naslednjih desetih letih pa vsa-
ko leto po milijon mark.
Tako kot prešnja leta bo tudi
letos Bori postal središče ev-
ropske kulture. Želimo, da bo
Bori tudi za regijo imel vedno
večji pomen in da se bodo ljudje
s tega področja vključevali v pro-
gram. Želimo, da bi se mladi
vključevali v aktivnosti v gradu
in vse vabimo na koncerte in
druge prireditve.
Ko bodo končana obnovitve-
na dela, bomo vanj namestili us-
trezne programe, ki bodo zani-
mivi in povezani z umetnostjo.
vse leto. Ze v bliznji prihodnosti
pa nameravamo urediti ustrezen
kamp, zgraditi manjši hotel ter
apartmaje. Letos pa bodo ude-
leženci Idriarta prenočevali pri
zasebnikih, uporabljali pa bodo
tudi nekaj počitniških hiš v oko-
lici ali v sedanjem kepu."
Letos bodo na Borlu trije
medkulturni poletni tabori in
vsak od njih bo trajal dva tedna.
Osrednja tedna na Borlu sta le-
tos Mirovno zasedanje ter Polet-
na šola.
To soboto ob 17. uri bo
predstavitev kolumbijskega
gledališča za odrasle in otroke,
v nedeljo ob 17. uri bo predsta-
va danskega gledališča z mas-
kami, plesi in glasbo za odrasle
in otroke, v torek ob 20.30 uri
pa bo tibetanski večer tradicio-
nalne glasbe in plesov iz
vzhodnega Tibeta.
MS
Koordinatorica medna-
rodnega Inštituta Trudi
Rubingh
Utrinek z začetka mednarodnega festivala idri-
arta: nastop folklorne skupine iz Poljčan.
Aitdreanum bo zmvel z
novim aktuletnsidm fefoiti
Po letu in pol gradbenih del so v nedeljo, 22. junija, blago-
slovili poslopje Andreanuma v Mariboru in tako počastili
prvo obletnico papeževega obiska.
Pred blagoslovom je bilo sloves-
no bogoslužje, ki ga je vodil apos-
tolski nuncij v Sloveniji Edmond
Farhat ob somaševanju maribors-
kega škofa dr. Franca Kramber-
gerja, pomožnega škofa dr. Jožefa
Smeja in naslovnega škofa dr. Ve-
koslava Grmiča ter številnih du-
hovnikov.
V 6300 kvadratnih metrov veliki
stavbi Andreanuma v Slovenski
ulici bo največ prostora namenje-
nega teološki fakulteti, v njem pa
bodo še nekateri prostori teološke
knjižnice, dom duhovnikov, pas-
toralna služba, stanovanja za upo-
kojene teološke profesorje, ško-
fijske pisarne in cerkveno sodišče.
V pritličju bodo oddali prostore v
najem za lokale in pisarne.
Stavbo je zasnoval arhitekt Lju-
bo Mišič, graditi pa so jo začeli v
jeseni leta 1995; predračunska
vrednost je bila 10 milijonov
mark. Izvajalec gradbenih del je
bilo podjetje Gradiš - Nova s sode-
lavci. Zgradbo so poimenovali po
svetem apostolu Andreju, ki je za-
vetnik lavantinsko-mariborske
škofije.
Potem ko je Edmond Farhat,
apostolski nuncij, blagoslovil novo
zgradbo kulture in učenosti, je ma-
riborski škof dr. Franc Kramber-
ger simbolično izročil ključe An-
dreanuma, večnamenske ustanove,
prodekanu teološke fakultete in
predstojniku mariborskega oddel-
ka dr. Vinku Potočniku, zatem pa
sta jih dobila še voditelj pastoralne
dejavnosti mariborske škofije Vili-
jem Pangerl in sestra voditeljica
Doma duhovnikov Bogoljuba
Štefko.
Andreanum naj bi v celoti
zaživel z novim akademskim le-
tom letos jeseni, ko naj bi bil do-
končno opremljen. Jeseni, pred
godom sv. Andreja, bodo pripravi-
li slavnostno akademijo, namenje-
no začetku delovanja novega ško-
fijskega zavoda. Do 30. novembra
bo Škofijski ordinariat intenzivno
zbiral sponzorske prispevke in da-
rove za Andreanum. Imena spon-
zorjev bodo vklesana v marmorni
plošči, ki naj bi bila nameščena v
avli Andreanuma, izšla pa bo tudi
knjižica, v kateri bo mogoče najti
imena tistih, ki so najbolj pomaga-
li.
MS
Apostolski nuncij je ob navzočnosti številnih du-
hovnikov In vernikov blagoslovil novo duhovno
središče.
Ptujsko glasbeno
poletje '97 vabi
Mestna občina Ptuj bo poskušala tudi v letošnjem poletju
popestriti del dogajanj v našem mestu z nekaterimi kulturni-
mi prireditvami. Tako se nam bodo od 1. julija do 1. oktobra
predstavili domači in tuji glasbeniki, kot so Simfonični or-
kester RTV Slovenije, Tartini guartet. Trio Lumgana in No-
rtna Radovan, orkester Bolšoj teatra in London Renaissance
Singers z N. Kynastom.
Svečana otvoritev poletnih
l^ulturnih prireditev bo že v sre-
'lO) 9. julija, ob 21. uri, ko se bo
na dvorišču minoritskega sa-
mostana (če bo slabo vreme, pa v
cerkvi sv. Jurija) predstavil
Simfonični orkester RTV Slove-
'^ija pod vodstvom maestra An-
tona Nanuta. V zaključnem delu
Prireditve bo sodeloval tudi Pi-
halni orkester Ptuj. Anton Na-
Jui je od leta 1981 šef dirigent
Simfoničnega orkestra RTV Slo-
^enija (ustanovljenega leta
^55). Z radijskimi simfoniki je
gostoval po vsej Evropi in ZDA,
Posnel pa je tudi več kot 30 plošč
pripravil vrsto arhivskih pos-
netkov za nacionalno RTV. An-
Nanut kot gostujoči dirigent
'Nastopa na številnih svetovnih
'^'^rih po Evropi in Ameriki.
Pokrovitelja prireditve sta
'testna občina Ptuj in Društvo
^^ oživljanje podobe starega
Jestnega jedra za projekt Imago
^oveniae - Podoba Slovenije.
organizaciji bodo kot sopok-
°^itelji sodelovali tudi mino-
l^lf^^^i samostan in cerkev sv. Ju-
s prostorom prireditve in Pi-
orkester Ptuj kot sodelu-
joči v izvedbi prireditve. Vstop-
nice s simbolično ceno 500 tolar-
jev za odrasle in 300 tolarjev za
dijake, študente in upokojence
bodo v predprodaji v Turistično
informativnem centru Ptuj (TIC
Ptuj), Slovenski trg 14, in eno
uro pred prireditvijo na priredit-
venem prostoru.
V okviru koncertnih priredi-
tev na Ptuju v času od 1. julija do
1. oktobra bodo tile koncerti:
-	Na dvorišču minoritskega
samostana bo 17. julija ob 20.30
uri (v primeru slabega vremena
v cerkvi sv. Jurija) nastopal slo-
venski komorni ansambel kvar-
tet Tartini. Med slovenskimi ko-
mornimi ansambli zaseda ta
kvartet mesto na samem vrhu, to
potrjujejo številne odlične kriti-
ke s koncertov doma in v tujini.
Ansambel ima na znamenitih
salzburških Mozartovih serena-
dah že vrsto let svoj ciklus šestih
koncertov.
-	Sledi koncert tria Luwigana
in Norine Radovan, ki bo 29. ju-
lija ob 20.30 uri na dvorišču mi-
noritskega samostana (v primeru
slabega vremena v cerkvi sv. Ju-
rija). Trio Luwigana je dobil ime
v letu 1994 ob obletnici prve
omembe Ljubljane v pisnih vi-
rih. Spodbuda za n[egov nasta-
nek pa je glasbena. Člani tria so
se prvič zbrali, da bi na koncertu
predstavili Beethovnov klavirski
trio, op. 10. V zadnjih letih je
trio uspešno gostoval v Nemčiji,
Avstriji, Italiji, Bolgariji in Bel-
giji. Sopranistka Norina Rado-
van od leta 1990 nastopa kot so-
listka SNG v Ljubljani, gostova-
la pa je v vseh velikih glasbenih
ustanovah bivše Jugoslavije ter
na Dubrovniškem poletnem fes-
tivalu, gostuje tudi v Avstriji ter
na Nizozemskem.
-	V dnevih okrog občinskega
praznika bodo na dvorišču mi-
noritskega samostana gostovali
člani znamenitega komornega
orkestra Bolšoj teatra iz Moskve.
Predstavili se nam bodo 1. av-
gusta ob 21. uri.
-	V okviru Glasbenega sep-
tembra 1997 bo v cerkvi sv. Juri-
ja 10. septembra orgelski kon-
cert London Renaissance Sin-
gers z N. Kystnastom z deli
J.S.Bacha: Dela iz orgel
Buchlein.
Pester program letošnjih kul-
turnih prireditev, naj bo
vzpodbuda tudi za vas, da se
nam pridružite na predvidenih
kulturnih prireditvah na Ptuju.
Pripravila:
Valentina Golob
V priiakovanju sklada
Pred koncem junija so se v prostorih Narodnega doma na
Ptuju srečeli delegati Zveze kulturnih organizacij Ptuj na
rednem letnem zboru. Pregledali so delo ljubiteljske kul-
ture v lanskem letu, poudarili pomen izboraževanja na
vseh področjih, ocenili razvitost in uspešnost ljubiteljske
kulture, poleg tega pa sprejeli nov statut in izvolili novo
vodstvo ZKO Ptuj.
Kot je na začetku zbora poudaril
predsednik ZKO Ptuj Franc
Lačen, je ZKO delovala podobno
kot doslej in nadvse uspešno sode-
lovala z občinami. Povedal je še, da
ni znano, kdaj bo zaživel sklad za
ljubiteljsko kulturo, sicer pa so v
ZKO Ptuj lahko zadovoljni, saj je
na Ptujskem nastalo še nekaj no-
vih kulturnih društev tam, kjer so
nekoč že delovala. Delo je po-
vezano s težavami v financiranju,
kajti občine ne financirajo kultur-
nih skupin po dejanskem obsegu
delovanja in uspehih pri zastopan-
ju na regijskih, državni in medna-
rodni ravni, ampak po merilih, ki
jih določa zakonodaja na osnovi
zagotovoljene porabe občin.
Nevenka Gerl, strokovna sode-
lavka ZKO Ptuj, je med drugim
povedala: "Strokovna služba ZKO
se financira iz proračuna kulturne-
ga ministrstva, društveno de-
javnost pa pokrivajo občine. Zara-
di velikega števila društev in sku-
pin je obseg dela zelo velik, žal pa
še nismo dosegli, da bi novonasta-
le občine delno pokrivale stroške,
ki nastajajo z udeležbo njihovih
skupin na srečanjih. Zmeraj težje
je ob tako velikem številu skupin
izpeljati program srečanj, revij in
izobraževanja, saj je koledar prire-
ditev vezan na šolsko leto, prav
zato pa je večina srečanj zgoščena v
prve tri mesece leta. V teh prime-
rih financiranje poteka po
dvanajstinah, poseben primer pa
nam še zmeraj predstavljajo merila
za financiranje. Občine dobivajo
na drugi strani od ministrstva pre-
malo dotacij za delovanje vseh kul-
turnih društev v svoji občini in
lahko se zgodi, da kakovostno
skromne skupine iz občine z malo
kulturnega življenja dobivajo za
svoje delo več sredstev."
ZKO Ptuj je imela v lanskem
letu na seznamu kar 42 aktivnih
društev in skupin, pripravili pa je
tudi nekaj strokovnih ur
izobraževanja za ljubiteljske
ustvarjalce. Začeli so s folkornimi
seminarji, potem pa nadaljevali z
gledališkimi, plesnimi, seminarji
na področju glasbe, literature, li-
kovne umetnosti in še s festivalom
ustvarjalnosti mladih. Omenjenih
seminarjev se je udeležilo največ
srednješolske mladine, kar je
dobra naložba v delo. Izobraževan-
je štejejo za največji uspeh pri svo-
jem delu v preteklem letu. Ob slo-
venskem kulturnem prazniku so
podelili priznanja za delo na kul-
turnem področju, vse leto pa je
ZKO poskrbela za organizacijo
številnih kulturnih prireditev in
srečanj s pomočjo kulturnih
društev po občinah.
Nekateri predstavniki iz kultur-
nih društev so menili, da je ljubi-
teljska kultura še zmeraj na viso-
kem mestu, pa četudi finančne raz-
mere ljubiteljstvu še zdaleč niso
naklonjene. Priložnostna srečanja,
revije, izboraževanja, druženja in
ne nazadnje podeljevanja priznanj
za prizadevno delo v kulturi pa so
po mnenju nekaterih še zmeraj os-
novno poslanstvo ljubiteljske kul-
ture v naših krajih.
S sprejetjem novega statuta se
delo ZKO Ptuj bistveno ne bo
spremnilo, na čelu kulturne orga-
nizacije pa še naprej ostaja dose-
danji predsednik Franc Lačen, ta-
jnica ZKO je Nevenka Gerl, nekaj
novih članov pa je v izvršilnem in
nadzornem odboru ter častnem
razsodišču.
T. Mohorko
Diplome za delo v preteklosti (od leve proti des-
ni): edini še živeči ustanovni član TD Gomila Ciril
Hojnik, Janko Matjašič, Martin Žajdela, zdajšnji
predsednik društva s priznanjem TZ Slovenije, in
Martin Mavrič.	Foto: Kosi
GOMILA / 50 LET
TURISTIČNEGA DRUŠTVA
Prejšnjo nedeljo so na Gomili
nadvse svečano proslavili 50-letnico
uspešnega dela domačega turis-
tičnega društva in ga povezali s
proslavo ob dnevu državnosti in
peto obletnico postavitve novega
razglednega stolpa. Predsednik Tu-
ristične zveze Slovenije dr. Marjan
Rožič je ob tej priložnosti društvu
izročil priznanje TZ Slovenije z zla-
tim znakom. Društvo pa se je od-
dolžilo trem članom, ki so aktivno
delali v preteklosti. Diplomo
častnega člana so izročili edinemu
še živečemu ustanovnemu članu
TD Gomila Cirilu Hojniku ter Jan-
ku Matjašiču in Martinu Mavriču,
ki sta opravljala pomembne funkci-
je v društvu pred dvajsetimi oziro-
ma tridesetimi leti.
MG
16 - NASVETI
3. JULU 1997 - TEDNIK
Ib^hanm nmmmti
Buike
Bučke se ravnokar bohotijo na naših vrtovih. Tiste^ ki
imajo mehko lupino, spadajo v skupino poletnih bučk in
jih lahko pobiramo še nedozorele.
Vse sorte so prijetnega nežnega
okusa in jih pripravljamo skupaj
z lupino, za vse pa tudi velja, da ^
če jih predolgo kuhamo ali
dušimo, razpadejo na gosto
kašasto zmes, iz katere bi lahko
naredili pire, samo da okus iz-
boljšamo s kislo smetano in
muškatnim oreščkom. Če se vam
zgodi, da bučke predolgo dušite
ali kuhate, lahko iz njih pripra-
vite tudi nadev za lazanje, s tem
da zraven nadeva iz bučk upora-
bite pri pripravi še en mesni na-
dev ali nekoliko bolj suhi zelen-
javni nadev. Če imate večje plo-
dove jih lahko uporabite za
pečenje na žaru ali dodate kot
sestavino pri ražnjičih. Če jih
pečete na žaru, jih narežete na ne
predebele kolobarje, ki jih na-
rahlo solite in počakajte 5 mi-
nut, da spustijo vodo, nato jih
obrišete, po potrebi še enkrat so-
lite in poprate ter spečete na su-
rovem maslu ali drugi maščobi.
Lahko jih pripravite tudi kot
mešano zelenjavo. Po okusu se
zelo lepo ujemajo s paradižni-
kom. Tako paradižnik kot bučke
narežemo na nekoliko debelejše
rezance, segrejemo maščobo,
prisipamo zelenjavo in na hitro
prepražimo. Za boljši okus lahko
dodamo na koščke narezano sla-
nino, kislo smetano ali samo na-
rahlo solimo in ponudimo kot
prilogo ob mesni jedi ali kot sa-
mostojno jed.
Lahko jih tudi ocvremo, tako
da jih prav tako narežemo na ko-
lobarje, solimo in počakamo, da
spustijo vodo. Nato jih osušimo
in paniramo pariško, dunajsko
ali v žvrkljanem testu. Zraven
ponudimo majonezno, drobnja-
kovo ali drugo primerno omako.
Bučke lahko tudi naribamo in
iz njih pripravimo ocvrtke. Pri-
pravimo jih tako, da bučke gro-
bo naribamo in jih narahlo soli-
mo, počakamo 5 minut in jih na-
rahlo stisnemo oziroma odstra-
nimo vodo. Posebej pripravimo
kuhano ali paljeno testo, tako da
juho ali vodo pristavimo, ko zav-
re, prisipamo gladko moko in te-
meljito mešamo tako dolgo, da
nastane gladek cmok. Nato od-
stavimo in ohladimo. Ohlajeni
moki primešamo jajci in nariba-
ne bučke. Vse skupaj dobro pre-
mešamo in vsipamo na pomoka-
no desko. Desko lahko potrese-
mo tudi z drobtinami. Na njej
oblikujemo podolgovat svaljek,
ga enakomerno razrežemo na
hrustavce, jih paniramo in v
maščobi ocvremo. Zraven prav
tako ponudimo hladno omako.
Večje bučke pa lahko tudi na-
devamo. Pogosto jih nadevamo z
mesnim in zelenjavnim nade-
vom. Mesni nadev lahko pripra-
vimo iz mešanice svinjine in go-
vedine, iz perutnine in celo iz
rib. Ribji nadev pripravimo
tako, da osličev file raztrgamo ali
grobo sesekljamo, dodamo se-
sekljan česen, peteršilj, nariban
sir in narahlo premešamo. V na-
devu lahko sir zamenjamo z jaj-
cem in rezine sira nadevamo čez
nadev oziroma s sirom nadevane
bučke prekrijemo. Bučke za na-
dev pripravimo tako, da jih po
dolgem prerežemo na polovico
in z majhno žličko izluščimo
koščice oziroma sredino. Za na-
devanje so primerne nekoliko
zrelejše bučke, ki imajo že kar
veliko koščic. V vdolbinico na-
devamo pripravljeni nadev, čez
nadev po želji položimo rezine
sira, prelijemo z bešamel omako
in potresemo s parmezanom ali
prelijemo z legirjemo oziroma s
kislo smetano in rumenjakom.
Osličev file lahko zamenjate s
katerim koli drugim ribjim file-
jem. Perutninski nadev pripra-
vimo enako, le da izpustimo se-
sekljan česen. Z začimbami pri
bučkah ne pretiravamo, da ne
prekrijemo njihovega tipičnega
nežnega okusa.
HRUSTAVCI IZ BUČK;
Potrebujemo:
-	20 dag juhe ali vode (če upo-
rabljate vodo, dodajte sol)
-	7 dag margarine
-12 dag moke
-	2 jajci, poper, muškatni orešček'
-10 dag ožetih bučk, peteršilj
Za paniranje: moka, jajce drobti-
^	ne. Maščoba
-o- Nada
Pignar,
učiteljica
kuharstva
PRIPRAVUA MAG. BOJAN SINKO, SKC. KLIN. PSIH. /
NEKATERI DRUGI PROBLEMI DUŠEVNEGA ZDRAVJA - 127. NAD
Osebnost stare/slA /fWi
Vedei^e in doživijaiye starejših ljudi je odvisno od šte-
vilnih dejavnikov v n|lh samih in v njihovi okolici.
Opazovanja kažejo, da lahko starostnike glede na nji>
hovo osebnost razdelimo v pet tipov:
L "Zrel tip" - Zanj je
značilno, da stvarno ocenjuje
samega sebe, zaupa v okolico
ter vzdržuje primerno stopnjo
družabnosti in aktivnosti.
2.	"Tip gugalnik" - Za te sta-
rostnike je značilna visoka
stopnja pasivnosti, sami od
sebe redkokdaj kaj ukrenejo. V
glavnem počivajo, berejo in
čakajo na obiske.
3.	Ljudje iz tretje skupine ni-
kakor nočejo biti odvisni od
drugih. Sem spadajo starostni-
ki, ki se rajši pol ure trudijo z
vtikanjem nitke v šivanko, kot
da bi poprosili za pomoČ koga
drugega.
4.	V četrto skupino uvrstimo
starejše ljudi, ki se čutijo
ogrožene in negotove, zaradi
česar postanejo agresivni do
okolice, zamerljivi, pretirano
občutljivi, sumničavi in celo
sovražni.
5.	Iz podobnih vzrokov, kot
smo jih omenili pri četrtem
tipu, prevladujeta pri starost*
nikih iz te skupine potrtost in
žalost.
Druga delitev govori o treh
tipih starostnikov:
- Avtonomni tip - Za ljudi,
ki pripadajo temu tipu, je ob-
dobje starosti nekako novo
rojstvo. Večer življenja je zan-
je obdobje modrosti. Ohranili
so duševne sposobnosti, obe-
nem pa na nove načine uživajo
življenje. Ta tip je relativno
neodvisen od pričakovanj in
zahtev okolice. Značilno je, da
taki ljudje ohranijo živahnost
duha, ki vzdržuje tudi
živahnost telesa, poleg tega so
tudi produktivni. Ni nujno, da
so po značaju "dobro prilagoje-
ni", pogosto so enostranski, sa-
movoljni in z okolico pogosto
težko shajajo. Imajo buden in-
teres in enega ali več kon-
jičkov.
- Prilagojen tip - V to skupi-
no sodi večina starejših ljudi.
Značilno je, da poteka njihovo
življenje po socialnih shemah,
ki veljajo za starejše ljudi v nji-
hovem okolju. Gre predvsem
za izrabo prostega časa, za
način oblačenja, poglede na
življenje in drugo. Trudijo se
izpolniti pričakovanja drugih,
ker jim to daje občutek var-
nosti in koristnosti. S tem pa
so se prisiljeni odreči marsika-
teri svoji želji. Zato sodelujejo
v življenju svojih otrok in pri
vzgoji svojih vnučkov. Za raz-
liko od avtonomnega tipa so
pasivnejši in pričakujejo spod-
bude od zunaj.
- Anomalni tip - Za starost-
nike iz te skupine pomenita-
proces staranja in starost v
bistvu telesni in duševni pro-
pad. Ker nimajo notranje ali
zunanje opore, so nesposobni,
da bi kakorkoli obvladali novo
nastalo življenjsko situacijo.
Posledice se kažejo v številnih
duševnih motnjah in oblikah
neprilagojenega vedenja. Pose-
bej izstopajo zagrenjenost, beg
v bolezen, težka stanja potnos-
ti, brezvoljnost, egoizem in
občutek ogroženosti. Ti ljudje
so za okolico sila težki, vsi se
jih izogibajo, kar jih še dodat-
no peha v osamljenost
In kako pride do takšnih ali
drugačnih osebnostnih potez v
starosti?
Posameznik se običajno na-
giba k določenemu tipu ve-
denja že prej, tako da starost le
izostri nekatere poteze. Prav
zato je skoraj nemogoče bist-
veno spremeniti osebnost sta-
rostnika. Lahko pokažemo le
dovolj razumevanja in ljubez-
ni, ustrežemo njegovim željam
in mu ne dajemo povoda za
občutek osamljenosti, manj-
vrednosti, odvečnosti in osta-
relosti.
Naslednjič pa o tem, kako so-
dijo starejši o svoji osebnosti
in tudi o tem, kakšne interese
imajo,
mag. Bojan Sinko
Krvodajalci
12. JUNIJA: Marjan Hohnec, FaliniČ 8;
Martin Brec, Voltoneiieva 7, Ptuj; Al-
bin Brlek, Severova 3, Ru|; Marija
10-amberger, Prešernova 25, Ruj;
Fr^c ivffičič, Lovrenc na Dr. polju 1;
Zvonko Žabota, IVIestni trg 4, Ruj;
Boštjan Kolar, Gorišnica 117; Zdenka
Vidovič, Velika Varnica 32; Ivan Saga-
din, Brunšvik 68; Štefan Breznik, Ui.
Zofke Kukovič 55, Miklavž na Dr. pol-
ju; Ivan Jaunik, Majeričeva 10, Marl-
t)or; Matjaž Plšotek, Leskovec 25; SI-
rnon Hodnik, Bevkova 3, maribor,
Željko TarodI, Arbajterjeva 8, Ptuj; Bo-
ris Bohi, Grajenščak 45; Andrija Hof-
sl«,Zg. Duplek49.
17.	JUNIJ: Franc Jus, Že^e 23; An-
drej Žuran, Mihovci 76; Andrej Zoreč,
Hajnd115; Ivan Bezjak, Pfwnci 5/d;
Branko Pukšič, Forniln 59; Martin
Kovačec, Zg. Hajdina 17/a; Janez Vo-
grinec, Sobetinci 36/a; Marija Zelenik,
Volkrnerjeva ul. 11, Ptuj; Danilo Rajh,
Pivkova 13i/a, Ptuj; Tomaž Habjanič^
Ul. 5. prekomorske 4, Ptuj; Alojz
Pšajd, Drslelja 40/a; Amrtando Hvala,
Črtkova 14, l%j{; Janez Kovacec, Slo-
mi 1; Boris Ponudič, Tmovec 1; Janez
Štunft)erger,Stojnci20.
18.	JUNIJ: Boš^an Pohar, Rudna vas
5; Vmmc l^rdan, Krčevina 5; Milan
Mere, Čečovje 7; Sašo Vrtiunec, |
Borštnikova 5, Maribor; Matej Kotnik, i
Škapinova ul. 6, Celje; Thomas Sker-
blš, Lokanja vas 4; Miran Fipič, Ra-
domerščak39; Mart«) Podgoršek, Ve-
leniina Orožna 8/c, Šentjur; Dragan
Ašanin, Beblerjev trg 1, Ljubljana;
Dušan Zen^jič, KamnišI« graba 3.
Kamnica; Drago Hozjan, Trnje 28;
Boštjan Stajnko, Vogričevci 6; Robert
Krainovič, Ul. Veljka Viahoviča 8, Ma-
ribor; Mitja Drenik, CIrje 28; DInko
Maučec, Krekova 13, Maribor; Robert
Tement, Hajdoše 1/h; Drago Gajšt,
Krekova 27, Maribor; Bojan ftidau,
Črešnjevci 91; Drago Selinšek, Starše
76; Jože Gontoc, Puconci 137; Go-
ran Sobočan, Gonilice 111; Peter
Iskrač, Kamna Gora 14/a; Peter le-
skovar, Regentova 10, Maribor; San»
Oolamič, Ul. 9. maja 14, Ljutomer;
Dragan Poslončec, Pajkova 22, Mari- j
bor; Igor Ločnikar, Skomarje 47; Ma- i
tej Lah, Zagojiči 8; Mar|an Žižek, I
Gančani 167; IgorVukan, Levstikova
22, Moravske Toplice; Sebastjan
Lašič, Desnjak 23; Kristan Kreft, Tnj-
barjeva ul. 7, Murska Sobota; Alek- j
sander Hren, Črešnova 11, Zreče; |
Leopld Lužar,^ Vorančeva 16, I
Poljčane; Anton Škraban, Plečnikova
ul. 3/a, Murska Sobota; Bojan Vauh-
nik, Morje 115; Zmago Ojsteršek,
Loče 2; Engelbert Rundo, Kicar 134/a.
19. JUNIJ: Bolfenk Pokrivač, Sodlnci
34; Janez Pekllč, Kraigherjeva 17, Ki- i
dričevo; Darico Horvat, Tržeč 11/b;
M^jan Jus, Rujska Gora ^a; Janko
Kodrič, Bukovci 92/a; Jožica Sagadin,
Mlhovce 3; Marjan Rajh, /^ače 294;
Janez Bedrač, Zagrebška 96, Ruj; Ja-
nez Murko, Vitomarci 33; Srečko
Cajnko, RegeričevaS, Ruj; Franc Ko-
rez, Janški Vrh 56; Janez Muhič, Zl-
danškova 26, Ptuj; Marjan Cajnko,
Nova vas 100/b; Anton Cenar, Mez-
govci 55; Milan Fajt, Oraženci 82; Ro-
man Meško, Mezgovci 56i/a; Janez
Čeh, Krčevina 69; Edi Veršič, Bukovci
152; Ivan Bezjak, Breg 37; Franc Lah,
Spuhlja 46; Darko Tomanič, Gerečja
vas 1/c; Marjan Anderlič, Trgovišče
25/b; Branko KrošI, Lovrenc na Dr.
polju 2; Milan Rihtar, Ul. 5. prekomor-
ske 12, Ruj; Ivan Hentak, Gubčeva 5,
Ptuj; Daiiel Nahberger, Zagrebška
118, Ptuj; Franc Kozel, ZakI 37/a; Bo-
ris Polegeg, ingoličeva 10, Zgornja
Polskava; Alojz Sužnlk, Grajenščak
29; Gabrijel Fošnjar, Rujska 213, Ma-
ribor; Franc Fekonja, Hajdoše 3i/d;
Rudi Nahberger, Zg. Hajdina 87; Alojz
Mihelak, Majcigerieva9, Maribor; Go-
razd Kmetec, Orešje 120; Branko Zo-
reč, ArKlrenci 26; Jože Danko, Župe-
tinci 44; Jože Hojnik, Morje 52; Franc
Korez, Uskoška 9, Miklavž na Dr. pol-
ju; Walter Slatinšek, Geršakova 16,
Maribor; Drago Kocjan, Pupinova 6,
Maribor,
PIŠE: ING. MIRAN GLUŠIČ / ^ V VRTU ^ V VRTU t V VRTU ^ V VRTU ^ V VRTU ^ V VRTU #
Wf§n& fipF^Ffltt v nt&lGm sfptinu
Ne da bi ugibali, zakaj julij imenujemo tudi mali srpan, eno je
gotovo: v vrtu se v malem srpanu že čuti prevladovanje opravil
pri žetvi in spravilu pridelkov pred onimi, ki smo jih do sedaj
opravljali pri obdelavi in negi vrtnin, in da je na rastlinju v vrtu
že opaziti pojenjavanje obdobja najbujnejše vegetacije, kar
naznanja, da se je s pričetkom poletja leto prevesilo v drugo
polovico.
Pričenja se obdobje poletnih počit-
nic, ko bomo za sprennembo nekaj
časa preživeli ob morju ali na plani-
nali. Ne pozabimo pa v času svoje od-
sotnosti na vrt. Precej opravil pri obde-
lavi tal, pletvi, košnji trave in škropljen-
ju opravimo še pred odhodom, neka-
tera opravila bo mogoče brez škode
odložiti na čas vrnitve, soseda ali prija-
telja pa zaprosimo, da bo nadaljeval
neodložljiva opravila v vrtu. Nekatere
vrste cvetnic v okrasnem vrtu in prav-
kar posajene sadike, bo potrebno red-
no zalivati, morda bodo prav v času
naše odsotnosti dozoreli kakšni
sadeži ali bo potrebno pobrati seme-
na, ob nevihtah se med rastlinjem
lahko dogodi kaj nepredvidenega,
zato v nobenem primeruvrta za čas
odsotnosti ne pustimo nenadzorova-
nega.
V SADNEM VRTU tudi v juliju skrbi-
mo za varstvo sadnega drevja pred
rastlinskimi boleznimi in škodljivci. To
še posebej velja za mlado, še nerodno
sadno drevje, ki vegetira nekoliko dlje
kot starejše drevje in ga moramo zato
vse do zaključene vegetacije ohraniti
zdravega. Glivične bolezni v tem času
že nekoliko pojenjujejo, zato so tudi
časovni presledki med škropljenji za
nekaj dni daljši. Posebej pozorni pa
moramo biti na pojav listnih uši, ki se
ves čas, dokler poganjki rastejo, na
njih množijo in iz njih sesajo rastlinski
sok.
Doraščajoči in zoreči sadni plodovi
so vse občutljivejši in bolj podvrženi
raznim poškodbam, ki jih povzročajo
bolezni, razni insekti in viharno vreme
s točo. Vsako najmanjšo rano na plo-
du takoj, ko je povzročena, okuži mo-
nilija ali sadna gniloba. S preventivni-
mi ukrepi v sadnem vrtu preprečuje-
nno, da do poškodb plodov ne bi
prišlo, če pa že pride, nagnite in gnile
plodove sproti, ko jih opazimo, pobira-
mo in zakopljemo, da ne bi okuževali
zdravih.
V	juliju nadaljujemo poletno ali zele-
no rez sadnega drevja. Peškarjem iz-
rezujemo odvečne poganjke, ki za na-
daljnje oblikovanje drevesne krošnje
niso potrebni. Pri koščičarjih -
češnjah, višnjah, marelicah in bres-
kvah - pa poletno rez opravimo ob obi-
ranju ali takoj po spravilu pridelka. [
Orehovo krošnjo razredčimo, znižamo |
vrh ali odstranimo veje, ki so nam v na- i
poto, sedaj v juliju ali avgustu, čeprav '
tudi zimska rez ni napačna, le da se
rane, nastale ob poletni rezi, lažje
zaraščajo.
V	OKRASNEM VRTU trate na kosi-
mo več tako nizko, kot smo to lahko i
počeli doslej. Večina vrst trav, ki jih go-
jimo v zelenicah, ima plitve korenine.
Če bi jih pustili nezasenčene, to pa
dosežemo, če opravljamo prenizko
rez, bi jih sončna pripeka v sušnih ob-
dobjih poletnih mesecev posušila in
uničila. Rast trate se je tudi upočasni-
la, zato višino rezi na kosilnici za eno
stopnjo dvignemo.
Med vrtnicami je glede na vrsto in
sorto vse več odcvetelih cvetov.
Odcvetelim čajevkam stebla krajšamo
čim bližje dobro razvitim brstom. Poli-
antam izrezujemo odcvetela socvetja
do neodcvetelih oziroma do vrhnjega
zalistnika. Vrtnicam vzpenjalkam pa
izrežemo cela stebla in jih nadomesti-
mo z novimi, če pa stebla niso preveč
ostarela, odcvetele poganjke
krajšamo na kratke reznike z dvema ali
tremi očesi, iz katerih se bodo razvila
nova socvetja.
Gomoljne begonije, bršljanke in
drugo okrasno rastlinje, ki ga gojimo v
cvetličnih koritih, so v tem poletnem
obdobju, ko se poletna vročina, dež,
sparina in vlažen zrak hitro menjujejo,
še posebej občutljivi za okužbe s pe-
pelasto plesnijo. V takšnih razmerah
jih zelo pogosto škropimo, najmanj pa
tedensko, z enim od tehle kemičnih
pripravkov: karathane, bayleton, rubi-
gan ali podobni v koncentraciji, kot je
navedena v priloženem navodilu za
uporabo pripravka.
V ZELENJAVNEM VRTU vršičkamo
kumare, ker na stranskih poganjkih
obilneje rodijo kot pa le na glavnem
stebelnem. Kumare vzgajamo v špalir-
ni obliki na leseni ali mrežasti opori ali
pa kar v talni vzgoji. Ko rastlina razvije
na glavni stebliki 7 velikih listov, jo nad
4. ali 5. listom odščipnemo, da iz za-
listnikov razvije stranske poganjke. Te
naslonimo ali vstavimo na oporo oziro-
ma mrežo, po kateri se potem sami
vzpenjajo.
Pri sortah nizkega ali visokega
fižola, ki smo jo namenili za rabo v
stročju, stroke, brž ko dovolj zrastejo,
pričnemo trgati. Z rednim trganjem
mladega stročja pospešujemo cveten-
je in nastavek ter prirastek novih stro-
kov.
V naslednjem tednu je še čas za se-
tev endivije, njene sadike pa presaja-
mo koncem julija in začetku avgusta.
Presajena endivija potrebuje nato še
dva meseca za rast in dozorelost do-
volj velike solatne rozete za rabo v je-
seni in vzimitev.
Beluše pridelujemo za rabo stebel-
nih korenik, ker pa razvijejo izredno
lepe pahljačaste liste, jih uporabljamo
tudi za cvetlične aranžmaje v šopkih,
j Če jih pridelujemo za hrano, potem v
i tem času potrgamo semena, da ne bi
rastline preveč izčrpala, prav tako pa
listov ne trgamo za šopke, ker ti
prehranjujejo koreniko.
Miran Giušič, ing. agr.
fCDNIK -3. JULU 1997
PO NASlH KRAJIH -17
^ORNJI ORAD / SLOVENSKO LOVSTVO SE PREDSTAVI
Harava - diviad - ilovek
PRVO SREČANJE LOVSKIH TEHNIKOV IN ČUVAJEV TER BOGAT PROGRAM KULTURNIH PRI-
gEDlTEV OB 90-LETNICI LOVSKE ZVEZE SLOVENIJE
^rnji Grad v Savinjski dolini je bil pet dni središče slovenskega lovstva. Na dan državnosti so odprli zanimivo razstavo "Na-
rava - divjad - človek" in z njo počastili 50-letnico delovanja domače LD in 90-letnico lovske organizacije na Slovenskem. Pri-
je bila lepo ogledalo delovanja slovenskih lovcev, ki so del civilne družbe in naravovarstvenih prizadevanj. Na razstavi
u bilo veliko trofej, predvsem pa eksponatov divjih živali v naravnem okoljiL Razstava je bila igemno obiskana, saj je pri-
Lgia dragoceno izročilo o tisodni povezanosti divjih živali in njihovega naravnega okolja.
I<a svoj račun so v Gornjem
gradu prišli tako lovci kot tudi
fibiči in naravovarstveniki. Bilo
jg veliko strokovnega gradiva,
0ied drugim tudi zbornik ob 50-
letnici domače LD, ki prinaša
več sporočil o lovstvu na Sloven-
skem nasploh. V telovadnici OŠ
so bile razstavljene trofeje uplen-
jene divjadi, poleg njih pa nekaj
primerov nagačenih živali v nar-
avnem okolju. Vse je bilo oboga-
teno s strokovnim komentarjem,
pa tudi po oblikovalski plati je
bila razstava dobro narejena.
Morda bi lahko bilo še manj tro-
fej in več prikazov odvisnosti
divjih živali od naravnega okol-
ja. Posebej so prikazali nekaj
ogroženih vrst divjadi, zlasti
gozdnih kur. Ta del so pripravili
sodelavci Zavoda za gozdove
Slovenije. Tudi ribiči so videli
marsikaj, na prostem so bili raz-
stavljeni psi in njihov lajež je oz-
nanjal, da se v šoli in zunaj nje
nekaj dogaja. Da so šolarji sode-
lovali pri delu, je mogoče razbra-
ti iz gradiva, ki je bilo razstavlje-
no v šolskih učilnicah in je do-
polnjevalo tisti del, ki ga je za
razstavo pripravila domača LD
Gornji Grad.
Dobro zasnovano prireditev je
spremljalo še prvo srečanje lov-
skih tehnikov in čuvajev, razgo-
vor o uresničevanju lovske zako-
nodaje v luči pričakovane nove
in tradicionalno srečanje sloven-
skih lovskih pevskih zborov in
rogistov. Imeli so tudi kulturni
večer z igro "Mrtvi menih" pred
katedralo v Gornjem Gradu in
veliko strelsko tekmovanje. To
je bila ena večjih manifestacij, ki
so jih pripravili v okviru prazno-
vanja 90-letnice LZ Slovenije.
Zato se je v Savinjski dolini ses-
tal tudi upravni odbor LZS.
Besedilo in posnetka:
M. Toš
Najzanimivejši so bili prikazi divjadi v naravnem okolju.
Lepo oblikovan razstavni prostor v Gornjem Gradu je privabljal množice obiskovalcev.
DESTRNIK - TRNOVSKA VAS / O VZDRZEVANJU
MELIORACIJSKIH SISTEMOV
Bodo zaživele melioraiiiske skupnosti?
V ponedeljel^, 23. junija, je
občino Destrnik - Trnovska
vas obiskal sekretar mi-
nistrstva za kmetijsko g. Be-
lec. S predsednikom odbora
za kmetijstvo Janezom Žam-
pom in tajnikom občine Mira-
nom Čehom se je pogovarjal o
težavah pri vzdrževanju me-
lioracijskih sistemov. Lastni-
ki zemljišč namreč ne
plačujejo prispevkov za
vzdrževanje teh sistemov. Na-
paka je tudi v zakonu o kme-
tijskih zemljiščih, ki ne pred-
videva vzdrževanja za 70.000
ha obstoječih melioracijskih
sistemov, ampak samo nove.
V občini Destrnik - Trnovska
vas se zavzemajo, da meliora-
cijske skupnosti zaživijo, denar
naj se steka v občinski pro-
račun, prispevke za vzdrževan-
je melioracijskih sistemov pa
naj izterjuje občina. Zato je
nujno sprememba zakona o
vzdrževanju melioracijskih sis-
temov. G. Belec je obljubil, da
bo o težavah seznanil odgovor-
ne na ministrstvu in da se bo
zavzel za ustrezno spremembo
zakonodaje.
Govorili so tudi o gradnji vin-
skih cest in sofinanciranju iz
programa celostnega razvoja
podeželja in obnove vasi. G.
Belec je povedal, da ko bo spre-
jet proračun, bo razpis za denar
za sofinanciranje izgradnje vin-
skih cest.
Zmago Šalamun
SLOVENSKE GORICE
v torek, 24. junija, nekaj po
uri je območje krajevnih
skupnosti Sv. Andraž in Cer-
'^venjak ter del občine Sv. Jurij
ob Ščavnici zajelo močno neur-
je s točo.
V KS Sv. Andraž je bilo najhu-
je v naselju Slavšina. Močna ne-
vihta s točo je največ škode
povzročila v vinogradih in sa-
dovnjakih, na poljščinah pa je
največ škode na poljih, zasejanih
s koruzo. Močan naliv je
povzročil precej škode tudi na
cestah. Voda je z njih odnašala
gramoz, z njiv pa rodovitno
zemljo.
Zvečer se je sestala komisija za
elementarne nesreče, ki deluje
pri občinskem svetu občine
Destrnik - Trnovska vas, skupaj
s predstavniki krajevnih komisij
za elementarne nesreče, ki so do-
bili navodila za popis in oceno
škode. Kot je povedal predsed-
nik komisije za elementarne
nesreče Boris Toš, so že določili
pas najhujše škode, v kratkem pa
bodo pozvali krajane, da na
predpisanih obrazcih škodo pri-
javijo v pisarnah krajevnih
skupnosti.
Zmago Šalamun
^^ Poljščin je največ škode na koruzi. Foto: Z. Šalamun
STROKOVNJAKI SVETUJEJO
Zelena dela v vinogradu
Od pravilne nege trsa v dobi vegetacije so v
veliki meri odvisni lu)ličina in kakovost pri-
delka ter zdravstveiio stanje vinograda. Zato
morajo ta dela biti pravočasno in strokovno
opravljena. Že od nekdaj so ta opravila vino-
gradniki skrbno opravljati, nekako pa smo nji>
hov pomen v zadnjem času pozabili.
K zelenim delom v vinogradu prištevamo:
-	pletev aH mandlaaje (odstranjevanje
odvečnih pogar jkov)
-	piaciranje rc dnih mladik
-	odstranjevanje kabrnikov
-	privezovanje mladik
-	odstranjevanje in pinciranje zalistnikov
-	prikrajševanje
-	odatranjevanje listov
-	viiičkanje
-	redčenje gro/cdja
PLETEV m MANBLANJE
Ko so mladice zrasle do 15 cm, |e pletev prvo
zeleno opravilo, ki ga moramo opraviti v vino-
gradu. Z rezjo smo trs obremenili za določeno
število , o^s. Vendar nam poženejo mladike iz
sobrstov, pregostih Členkov in iz starega lesa.
Pleiev nam dejansko predstavlja nadaljevanje
rezi, saj s tem ukrepom dokončno obremenimo
trs. Zato velja pravilo, da naj pletev opravi
"rmč".
Pletev začnemo na reznikih in &pih, da vidi-
mo, kako so nam zbrstela očesa za nastavek v
naslednjem let«, šele nato na rodnem lesa. Ple-
tev bi morali končati pred cvetenjem, dokler
mladice pri osnovi ne olesenijo. S tem dosežemo
pravilno razporeditev mladik ter tako omo-
gočimo boljšo osvetlitev listov in zračnost, s tem
pa neposredno ustvarimo boljše pogoje za oplo-
ditev. Boljša zračnost pripomore tudi k boljši
asimilaciji in preprečuje povečan napad gnilobe
ob trgatvi.
PINCIRANJE RODNIH
MLADIK
Pinciranje opravimo pri sortah, ki imajo slabše
razvit cvet, kot so šipon, muškat otonel in modra
frankinja, da bi imeli kabrniki v času cvetenja
več hranilnih snovi. Približno deset dni pred
cvetenjem odšČipnemo vršiček (do 10 cm) na
rodnih mladikah. S pindranjem preusmerimo
asimilate, ki potujejo proti rastnemu vršičku iz
listov, v nasprotno smer. S tem dobijo kabrniki
več hranilnih snovi za boljšo oploditev. Mladike
na reznikih in na čepih pustimo pri miru (če ne,
nam poženejo zalistniki).
Pinciranje pa ni vedno uspešno, saj je oplodnja
močno odvisna od vremenskih razmer v času
cvetenja.
ODSTRANJEVANJE
ZALISTNIKOV
je nujen ukrep pri sortah, kjer je problem z za-
senčitvijo (sauvignon, kemer, zeleni silvanec
ipd.). Pri teh sortah zalistnike odstranjujemo v
celoti, ko se pojavijo. Močno rastoče pinciramo
na en do dva zdrava lista, ker lahko poškoduje-
mo mlado oko, ki se sele diferenciira v pazduhi
lista. Pri drugih sortah je zaželeno, da zalistnike
v celoti odstranjujemo v coni grozdja, višje pa
jih pinciramo za 3.-4. listom. To velja še posebej,
če odstranjujemo listje v coni grozdja. Mladi lis-
ti, ki se razvijejo kasneje, so glavni vir asimila-
tov.
Odstranjevanje zalistnikov pa je pomembno
opravilo v mladih nasadih; še posebej če želimo,
da imamo v drugem letniku deblo, potem mora-
mo pustiti samo en poganjek, drugega pa pri-
krajšamo za 3.-4. listom.
ODSTRANJEVANJE LISTJA
V CONI GROZDJA
je ukrep, ki se v zadnjem času močno širi,
Osončene jagode vsebujejo večji delež produk-
tov fotosinteze kot jagode prekritih grozdov. S
tem ukrepom tudi t?istveni izboljšamo prez-
račevanje območja grozdja in odebelitev jagodne
kožice, zaradi česar je tudi napad gnilobe
zmanjšan. V območju grozdja se nahajajo najsta-
rejši listi, zaradi česa je njihova fotosinteza zane-
marljiva, še predvsem ob listni zasenčitvi.
Listje je potrebno odstranjevati postopoma, si-
cer lahko pride do pretiranega ožiga jagodne
kožice, nai^r poči. To delo lahko pričnemo
opravljati že od srede avgusta naprej. Ne smemo
pa prepozno, saj khko povzročimo poškodbe na
jagodni kožici in neposredno gnitje jagod.
PRIKRAJŠEVANJE MLADIC
Prvič mladike rodnega lesa prikrajšujemo ta-
krat, ko večina poganjkov preraste zgornji par
žic in se začenjajo močno nagibati v medvrstni
prostor, kar onemogoči brezhibno zaščito trte.
Najpogosteje je to v prvi polovici junija, odvisno
od moči vegetacije.
Zgodnje prikrajševanje poganjkov poveča rast
zalistnikov na mestu prikrajšitve. Ti zalistniki
imajo pokončno rast, njihova zelena masa pa
pripomore k tvorbi sladkorja v jagodi. Dovolj
zgodnje prikrajševanje omogoči še pravočasno
razvijanje nove listne mase, ki je sposobna asi-
milacije. Listje na zaMstnikih je do 6-krat foto-
sintetsko aktivnejše kot listje ob grozdju. Razi-
skave so pokazale, da po 40, dnevu starosti listje
začne fotosintetsko nazadovati in hirati. Ka-
snejše prikrajševanje mladik (od začetka do po-
lovice avgusta) sicer povzroči rast zalistnikov, ti
pa zaradi krajšega Časa vegetacije ne dosežejo več
pozitivnih lastnosti. Hrana se uporablja za rast
zalistnikov, namesto za rast in razvoj jagod ter
diferenciacijo novih oČes,
VRŠIČKANJE
VršiČkanje pričnemo v vinogradih takrat, ko
pojenja močna rast mladic. V naših razmerah
nastopi ta čas sredi avgusta (po 15. avgustu). Če
pa smo pravočasno prikrajševali mladice, lahko
vrsičkanje pomaknemo bolj v konec vegetacije,
kar ima spet nekatere prednosti za razvoj jagod.
Visoka listna masa je v tem času ravno najbolj
aktivna, zelena masa pa ščiti grozdje še pred
točo. S tem ukrepom želimo pospešiti dozore-
vanje lesa.
Andrej Rebemišek,
Oddelek za kmetijsko svetovanje pri OXV2.
Ptuj
18 - PO NAŠIH KRAJIH
3. JULU 1997- TEDNil
ptuj / 6. TEK OB MEJAH SLOVENIJE
Zmagoslavie /e premagalo utruienosf
Utrujeni, a srečni so se tekači ptujskega tekaškega kluba
Maraton po 96 urah neprekinjenega teka ob 1200 km
dolgih mejah Slovenije po štirih dneh in nočeh teka sko-
zi 35 slovenskih občin vrnili v Ptuj na dan slovenske
državnosti, v sredo, 25. junija, ob dvajsetih. Pred ptujsko
Mestno hišo jih je po soparnem dnevu pričakala
množica domačinov, ki so pred tem spremljali kulturni
program v okviru osrednje slovesnosti ob dnevu držav-
nosti. Slavnostni govornik, župan mestne občine dr.
Mirslav Luci, je poudaril prispevek ptujskih tekačev, ki
so tudi letos v praznovanje dneva državnosti vložili pre-
cej več, predvsem pa drugače kot drugi.
Kot smo poročali, se je po ne-
kajmesečnih pripravah 12
ptujskih tekačev odpravilo na
letos že 6. tek ob mejah Slove-
nije v soboto, 21. junija, ob 20.
uri izpred Mestne hiše v Ptuju,
kjer jim je srečno pot zaželel
župan Miroslav Luci ter nekaj
sto Ptujčanov. Pot jih je vodila
skozi Haloze do Formina, kjer
so jim ob 22.30 domačini pri-
pravili prisrčen sprejem z bak-
lami in jih pogostili. Okoli pol
noči so bili že v Ormožu, do ju-
tra pa so tekli proti Središču ob
Dravi in Koga proti Pomurju.
Drugi dan so tekali ob Muri
skozi Stročjo vas, Prosenjakov-
ce, sončni vzhod pa so dočakali
ob mejnem prehodu Hodoš. V
Radencih so se jim priključili
tekači Radenske in z njimi te-
kli do Gornje Radgone. V
Apačah so jih tudi letos
pričakali učenci tamkajšnje
šole, z njimi so nekaj časa tekli,
zato so jim podarili svoje maji-
ce. Na mejnem prehodu Trate
so jim z osvežilno pijačo post-
regli cariniki in policisti, nato
pa so tek nadaljevali prek Slad-
kega Vrha, skozi Kainnico pro-
ti Dravogradu in Črni na
Koroškem. Noč jih je zajela na
poti v Logarsko dolino, kjer so
bili nekaj čez polnoč. Tretji
dan teka, v ponedeljek zjutraj
sta tekača Niko Žuraj in Boris
Zmazek opravila enega naj-
zahtevnejših delov teka, v;^on
prek Okrešlja in Kamniških
Alp do Jezerskega, kjer ju je za-
menjala naslednja skupina
tekačev in nadaljevala pot do
Preddvora, Golnika, Tržiča in
Begunj do Bleda ter naprej
proti Krajnski Gori. Tam se je
začel poseben izziv za tekače -
vzpon na Vršič. Tudi ta napor
so premagali, se na vrhu pove-
selili in zapeli ob spremljavi
harmonike dr. Brgleza. Po do-
lini zelene Soče so se spustili
proti Kobaridu do Tolmina in
Kanala ter tekli proti Novi Go-
rici. Predzadnji dan so skozi
Kozino krenili proti morju in
okoli 9. ure bili v Portorožu,
zatem pa so se ustavili tudi v
Piranu, kjer jih je sprejel tam-
kajšnji župan. Čez Ilirsko Bi-
strico jih je pot vodila na
Sviščake, kjer so kakih 45 km
tekli skozi goste gozdove, kjer
so velike opozorilne table: Po-
zor, območje medveda, gibanje na
lastno odgovornost. Po odddihu
v Leskovi dolini so hiteli na-
prej do Bloške police, So-
dražice in Žlebiča, mrak pa jih
je zajel v Ribnici. Zadnji dan,
na praznično sredo, pa jih je
pot vodila proti Črnomlju,
Metliki in Novem mestu, do
Kostanjevice, Bistrice ob Sotli,
prek Atomskih toplic in
Rogaške Slatine proti Rogatcu,
Zetalam in Podlehniku, kjer so
jih pričakali domačini in pred-
stavniki mestne občine Ptuj
ter športniki paraplegiki, ki so
skupaj z njimi pritekli na Ptuj.
Na letošnjem, 6. teku ob m^
jah Slovenije so tekali Nataš
Vidovič, Jožica Šiftar, Vlad
Knez, Miran Sagadin, Fran
Zup^ič, Milan Potočnik,
mir Zinko, Primož Meško, Roi
man Pernat, Aleš Simenl((^
Raj ko Lazar in Miha Svržnjak
Čestitamo!
■ON
motorone žage
škropilnice,
kosilnice, kultivatorji
agregati, tlačni čistilci,
črpalke, obrezovalci,
gozdarski in vrtni program
Tako kot na startu so tudi na cilju teka sodelovali športnih
paraplegiki.	Fotografije: klub Maraton in M. Ozmot
Krajši postanek po vožnji skozi pragozd na Sviščakih, kjer je
območje medveda
Prvo noč so ptujskim tekačem pripravili prisrčen sprejem v
Forminu, kjer so jih pričakali z baklami in jih pogostili
Z dvignjenimi rokami po vijugastem vzponu na vrhu Vršiča
Tekače je v Piranu sprejel tamkajšnji župan gospod Fičur
plavanje
BoU^ninih S medmli no
mednandnih mMnglh^
Bojana Kološič, najboljša ptujska plavalka, je
nastopila na močnih mednarodnih mitingih v
olimpijskih bazenih (50 m) v Kranju (14.-15. ju-
nij) in v Ljubljani (pokal mesta Ljubljane, 28.-
29. junij) in zasedla odlične uvrstitve ter spod-
budne rezultate, ki se vse bolj približujejo ev-
ropskim merilom.
Na močnem mitingu v Kranju, kjer je sodelo-
valo i O držav in skoraj vsi slovenski klubi, je Bo-
jana v mladinski ter absolutni kategoriji zasedla
naslednje uvrstitve; med mladinkami je v disci-
plini 200 m delfin zasedla 2. mesto s časom
2:34,36 ter za malenkost zgrešila 1. mesto. V po-
poldanskem finalu je plavala spet dobro in je v
absolutni kategoriji zasedla 3. mesto s časom
2:34,93. Naslednji dan je plavala 100 m delfin in
v mladinski kategoriji zasedla 3, mesto s časom
1:10,90. Dva tedna pozneje je svoje uspehe na-
daljevala še na mednarodnem mitingu v Ljublja-
ni, kjer sta zraven 14 slovenskih klubov nastopi-
la še dva italijanska. V kategoriji letnik 82-83 je
Bojana 1. dan zasedla v disciplini 100 m delfin 3.
mesto s časom 1:10,24 ter za stotinko sekunde
zgrešila 2. mesto. Naslednji dan pa je bila na vrsti
njena najljubša ter najmočnejša disciplina 200 m
delfin. V tej disciplini je dosegla največjo zmago
na mitingu in je s časom 2:32,24 ugnala nasprot-
nice kar z desetimi sekundami razlike.
Ti rezultati kažejo dobro načrtovano in kako-
vostno delo v celotni plavalni sezoni, saj se rezul-
tati izboljšujejo iz ene v drugo tekmo.
Dragutin Kološič, trener
tednik -3. JULU 1997
ODMEVI - NASI DOPISNIKI - 23
KRSKO / ŠPORTNE IGRE KLUBOV MAKSA PERCA SLOVENIJE
Sreianie upokokmm OHI
upokojeni cklavci ONZ, člani kluba Maksa Perca Ptuj
smo se preteklo soboto udeležili sedemnajstih športnih
iger upokojencev ONZ v Krškem.
Ptujski klub sta sestavljali dve
ekipi in nekaj spremljevalcev.
Tekmovali so le v dveh discipli-
nah (šah in streljanje), ker za
drugi dve disciplini (kegljanje in
balinanje) v Ptuju ni pogojev za
trening. Vsakoletno srečanje ni
namenjeno tekmovanju in uspe-
hom pri tem, pač pa druženju
dolgoletnih sodelavcev, ki so se
celo povojno obdobje zavzemali
za varnost občanov, premoženja
in države. Srečanje v Krškem je
bilo prisrčno, dobro organizira-
no in je bilo hkrati s praznovan-
jem občine Krško.
Športnike in spremljevalce so
pozdravili predstavniki mi-
nistrstva za notranje zadeve,
predstavnik Zveze klubov Mak-
sa Perca Slovenije in župan
občine Krško.
Ptujčani, ki jih je bilo za en mi-
nibus, so se vrnili s srečanja zelo
zadovoljni. Ne morda toliko za-
radi športnih uspehov, kot zara-
di dejstva, da so sodelovali. Ob
koncu so se udeleženci zahvalili
sponzorjem, ki so jih opremili s
kapami, spremljevalce pa z maji-
cami.
M. Gobec
Ptujska ekipa v Krškem.	Foto: S. Čanačič
PREJELI SMO
Odgovor na
obrekovanje
g. Marjana
Petka
G. Petek, prav ste ugotovili,
da so v Apačah prijazni
kmečki in delovni ljudje.
Sem Martin Zumer, samos-
tojni podjetnik Klavnice PI-
KO in živim na posestvu, ki ga
je moja babica kupila že dav-
nega leta 1946. Na posestvu
smo že od vsega začetka gojili
krave, svinje in perutnino. Od
leta 1968 pa smo se preusmeri-
li v intenzivno rejo perutnine.
Tisto leto smo tudi začeli pro-
dajati perutnino na ljubljanski
tržnici. Moja babica, mama in
jaz s svojo družino smo že pred
več leti s svojimi rokami in
žulji pripeljali to posestvo do
lepo, higiensko in moderno
urejene klavnice in hlevov za
vzrejo piščancev in druge per-
utnine, ki nudi delo tridesetim
ljudem. To je osem prodajalk
(5 v Ljubljani, 3 v Mariboru),
dostava domačih piščancev,
kokoši, zajcev in puranov ter
gosi po celi Sloveniji (mesni-
cam, trgovinam in gostilnam),
delavcev v klavnici ter naših
kooperantov, ki za nas vzrejajo
perutnino.
Ker dostavljamo blago sami,
imamo temu primerno urejen
tudi avtopark in veljavno obrt-
no dovoljenje št. 313-104/93-
3/KM z dne 15. 10. 1993 za
vzrejo, klanje in prodajo perut-
nine ter obrtno dovoljenje za
prevoze št. 313-104/92-3/KM z
dne 24. 11. 1993. V dokazilo
bralcem ptujskega Tednika in
našim cenjenim strankam po
celi Sloveniji citiram potrdilo
št. 416-691/97-9/2 MP, izdano
dne 16. 6. 1997 na Občini Ptuj
- davčna uprava, da je naše
obrtno dovoljenje še vedno
veljavno in ni res to, kar nava-
jate, g. Petek, da delamo na
črno.
Najbolj zanimivo je dejstvo,
da vam, g. Petek in drugim
trem sosedom pred tremi leti,
ko ste se odločili, da se boste iz
mesta preselili v vas Apače,
sploh ni nič smrdelo. G. Petek,
ker vam ni znana tehnologija
klanja, bi raje, preden ste napi-
sali ta članek v časopisu, prišli
k nam na ogled klavnice in bi
se prepričali, da v klavnici ne
more in ne sme smrdeti.
Pred samim začetkom klanja
pride vsak dan veterinar, ki
opravlja preglede žive perutni-
ne, preden gre v klavnico, obe-
nem pa tudi pregleda čistočo
hleva. Drugi strokovni delavec
Veterinarskega zavoda Slove-
nije izvaja vsakodnevno preg-
lede mesa perutnine med sa-
mim klanjem, jemlje vzorce
mesa v analizo in vsak dan
ugotavlja čistočo klavnice ter
jemlje brise na čistočo.
Med samim klanjem in takoj
po klanju se perje, kri, čreva in
drugi odpadki deponirajo v
poseben hladilni prostor, ki je
oddaljen od klavnice cca. 50
m. Odvoz tega odpada opravlja
po pogodbi veterinarsko-higi-
enska služba vsakodnevno.
Vsi odpadki od pranja perut-
nine, klavnice in dvorišča so
speljani čez sifone skozi lovil-
ce maščob in šele nato v grez-
nico.
Še o cesti, ki jo omenjate g.
Petek, da si jo lastim, pa tole
pojasnilo: je krajevna in javno
dobro in jo lahko enakopravno
uprobljamo vsi krajani Apač
in tudi drugi.
Od avtorja članka pričakuje-
mo vsaj javno opravičilo.
Klavnica PI-KO:
direktor Martin Žumer, s.p.
Pripis: Priloge, s katerimi
dokazujem svoje trditve, si
lahko ogledate v uredništvu
Tednika.
PREJELI SMO
Pešci, pozor!
V tem pismu žeiim opozori-
ti na nevarnost, ki preti
^eščem na Rogoznici od
Špindlerjeve ulice pa do no-
vega pokopališča. Vzdolž
Špindlerjeve ulice pe še
poioicn pločnik za pešce,
nato ga vse do pokopališča
ni. Da je tu gost promet, do-
kazuje tudi to, da se je v
križišču Špindlerjeve in Ro-
gozniške ceste že pripetila
prometna nesreča s smrtnim
izidom.
Od tapetništva Kline (v
križišču obeh omenjenih cest)
naprej ni pločnika niti na levi
niti na desni strani ceste,
čeprav poteka tu zelo gost pro-
met. Tu je obrtniška cona s
precej lokali in tovarno Delta,
ki dela v dveh izmenah. Odgo-
vorni obljubljajo ta pločnik že
dobra tri leta, da bodo otroci
in odrasli, ki imajo opravke v
središču Ptuja, laho varno
prispeli v center in domov.
Pešci so zaradi gostega prome-
ta tako ogroženi, da več ne
vedo, kje bi hodili. Izogibati se
morajo osebnim avtomobilom,
tovornjakom, motornim kole-
som in kolesom.
V obrtniški coni je Stano-
vanjski sklad po zelo nizki
ceni odkupil precej zemljišč in
jih nato zelo drago prodal
obnnikom. Če koga zanima,
koliko je stal nakup takšne
parcele, se lahko oglasi na Sta-
novanjskem skladu za
zemljišča v Vošnjakovi ul. 1.
Tam imajo v načrtu tudi
pločnik skozi Rogoznico, ki je
bil planiran za leto 1988.
Vprašujem, kdaj bodo ta načrt
realizirali. Ali bomo morali
počakati, da bo kateri od
pešcev izgubil življenje in
bomo šele takrat realizirali
pločnik, ki je že tako dolgo v
načrtu?
Zanima me, zakaj naši
načrtovalci izdelajo načrte za
toliko let naprej, realizira pa se
od tega tako bore malo.
Obračam se na župana mestne
občine gospoda dr, Lucija, da
si sam ogleda promet po tej
cesti od 14. do 16, ure. Ko si bo
ogledal tamkajšnji promet, mu
postavljam vprašanje, kdaj
bodo odgovorni začeli graditi
pločnik. Prosimo vas, gospod
župan, da poskrbite, da bodo
prebivalci tega dela mestne
občine varno pešačili v sre-
dišče mesta in nazaj.
Anton Kmetec
PRIJELI SMO
"15 POLICIS-
TOV 1\AD
VAŠČANE V
BUKOVCIH"
(Odgovori na nekatera
vprašanja v članku novinarke
Milene Zupanič, objavljenem
v Tedniku dne 19.6.1997)
V članku z naslovom "15 PO-
LICISTOV NAD VAŠČANE
V BUKOVCIH" so bila pos-
tavljena določena vprašanja o
ukrepanju policistov v naselju
Bukovci dne 8.6.1997.
Že sam naslov članka kaže na
določen pristop pri pripravi
članka, saj so policisti ukrepali
samo zoper dva občana, stanu-
joča na območju Bukovcev.
Dejstvo je tudi, da je zoper g,
Vertiča in g. Hamerška skupno
ukrepalo samo sedem policis*
tov in ne petnajst. Iz sporočila
UNZ Maribor, ki smo ga posre-
dovali na prošnjo avtorice Član-
ka, le-ta ni povzela vseh na-
vedb, ampak samo nekatere.
Nekatera dejstva v našem dopi-
su pa je nepravilno interpreti-
rala. Kot eno takih je tudi na*
vedba, da je sporočilo UNZ
Mani>or za Cuša podpisal Ferk,
kar ni res. Navedeni dopis je za
načelnika UNZ Maribor Mila-
na Čuša podpisal pomočnik
načelnika UNZ Maribor Jure
Ferme.
Glede vprašanja, zakaj sta po-
licista na kraj klicala pomoč,
odgovarjamo naslednje. Že iz
samega članka in tudi iz našega
obvestila izhaja, da je bilo na
kraju ukrepanja policistov veli-
ko ljudi, ki so aktivno izražali
svoje namere, da policistoma
preprečijo izvedbo uradnega
postopka, če samo povzamemo
nekatere: "Lahko bi jih zgrabi-
li f^^Spustitega gar^ "Tam je
bilo 10 pravih dedov!" itd. Te-
meljne usmeritve našega dela
so, da je v primeru ogroženosti
policistov le-te potrebno
zaščititi in da je začete uradne
postopke potrebno izpeljati do
konca. Tako je bilo tudi v opi-
sanem primeru, ki je dobil veli-
ko odmevnost v javnosti. Poli-
cista sta pričela uradni posto-
pek zoper kršitelja cestnopro-
metnih predpisov in ga kljub
oviranju, ob hitri pomoči svoj-
ih kolegov izvedla do konca.
Glavni cilj našega dela je bil
dosežen. Iz cestnega prometa je
bil izločen voznik, ki je vozil
osebni avtomobil pod vplivom
alkohola. Ob tem podajamo v
razmislek le to, kakšni bi bili
komentarji našega dela, če naš
postopek ne bi bil dokončan in
bi takšen voznik pozvročil pro-
metno nesrečo, v kateri bi
lahko najhujše posledice dole-
tele povsem nedolžne ljudi.
Res je, da v našem prvotnem
obvestilu nismo podrobneje
opisali oz. se opredelili do pos-
topka s Francem Hameršakom,
ker takrat še nismo imeli pre-
verjenih vseh podatkov. Dejst-
vo pa je, da smo v našem ob-
vestilu zapisali, da zadevo
obravnavamo kot pritožbo in
da jo bomo podrobneje prei-
skali. To naše obvestilo v član-
ku ni bilo zavedeno. V tem
okviru se moramo odzvati tudi
na vprašanje, ali v vodstvu ma-
riborske policije ne poznajo
tako pomembnih podrobnosti
o postopku. Še vedno je v velja-
vi zakon o notranjih zadevah iz
leta 1980, ki določa, da mora
predstojnik take okoliščine
razjasniti v 30 dneh. To smo
tudi storili. Glede nekaterih
podrobnosti o zakonitosti
ukrepanja policistov zoper
občana Hamerška pa naslednje.
Ob preverjanju postopka poli-
cistov smo ugotovili, da je
Franc Hameršak bil za policis-
te osumljenec storitve kaznive-
ga dejanja poskusa preprečitve
uradnega dejanja. Ker je s kraja
dejanja pobegnil, kar nedvom-
no izhaja tudi iz vašega članka,
je bil za policiste osumljenec
storitve kaznivega dejanja, ki
se preganja po uradni dolžnos-
ti, na begu. Zakaj je brez ra-
zumljivega vzroka pričel bežati
pred policisti, ve le on. Za pre-
prečitev bega oziroma za prijet-
je take osebe je policiji dovolje-
no uporabiti vrsto prisilnih
sredstev. O telesnih poškodbah
imenovanega je potrebno pove-
dati tudi to, da je med begom
od svoje hiše, zaradi teme in
nepazljivosti, padel preko ogra-
je. Zaradi tega je težko povsem
zan^ljivo ločiti telesne
poškodbe, zadobljene pri pad-
cu, od telesnih poškodb, za-
dobljenih pri uporabi prisilnih
sredstev.
Glede izvlečenih pištol in
groženj, ki so posebej izpos-
tavljene v članku, povemo to,
da so tudi pištole del prisilnih
sredstev. Nedvomno je, da je
Hameršak poskusil policistom
preprečiti uradno dejanje z
uporabo svojega psa. V prime-
ru, da bi pri tem le-ta napadel
policiste, bi ti za zavarovanje
lastne varnosti lahko uporabili
tudi strelno orožje.
Glede utemeljevanja strahu g,
Hamerška, da je bežal pred po-
licisti samo zato, da bi si rešil
življenje, pa le toliko. Pri po-
skusu ugotovitve identitete g.
Hamerška v gostinskem lokalu
je le-ta pričel bežati pred poli-
cisti. Iz zbranih obvestil je
očitno razvidno, da je Ha-
meršak pobegnil zato, da bi se
izognil zakonitemu ukrepanju
policije, in ne zaradi tega, da bi
si rešil življenje, kot v članku
opravičuje svoje dejanje. V R
Sloveniji se ni bilo primera, da
bi policisti nekoga kar ubili.
Bolj smo deležni javne kritike,
da smo premalo učinkoviti,
tudi premalo ostri pri našem
ukrepanju. Argumenti, ki jih g.
Hameršak navaja za utemelji-
tev svojega strahu, bi bili neko-
liko razumljivi v državi, v kate-
ri je varstvo človekovih pravic
res vprašljivo, kot na primer na
Filipinih, v Južni Afriki itd.,
nikakor pa ne v R Sloveniji.
Na podlagi zbranih obvestil,
ki so si bila v nekaterih delih
naspromjoča, in analize izved-
be postopka je bilo ugotovlje-
no, da so policisti splošno gle-
dano postopek izvajali v okvi-
rih zakonskih pooblastil in v
skladu z načeli praktičnega
postopka ter Navodila o upora-
bi prisilnih sredstev.
Za Milana Čusa, načelnika
Uprave in svetovalca Vlade:
Jurij Ferme, pomočnik načel-
nika UNZ Maribor
IVANJKOVCI / DEVETDESET LET CIRILA PETOVARJA
n
5. julija 1907 se je v Ivanjkovcih, v zelo spoštovani družini
Katarine in Lovra Petovaija, veleposestnikoma in trgovce-
ma, oče Lovro je bil tudi poslanec, kot najstarejši med sedmi-
mi otroki rodil današnji slavljenec Qril Petovar. Prav je, da
se ga posebej spomnimo in mu čestitamo k uspešno in po-
gumno prehojeni dolgi življenjski poti. Vsi, ki ga poznamo,
ga globoko spoštujemo in se veselimo, da mu je bilo dano
dočakati tako visoko starost v zdravju, modrosti, ob popolni
delovni zagnanosti.
Leta 1914 je bil vpisan v osnov-
no šolo na Svetinjah. To je obi-
skoval (takrat se je začela prva
svetovna vojna) samo pol leta.
Oče mu je oskrbel učiteljico, ki
ga je poučevala na domu. Po-
trebne izpite je delal na šoli. V
letih 1918 in 1919 je obiskoval
realko v Mariboru, pozneje pa
naredil šest semestrov gradbe-
ništva v Ljubljani. Nato se je
vpisal v žandarmerijsko šolo. Po
končani šoli je bil sprejet v ak-
tivno službo kot žandermerijski
oficir. Leta 1940 se je poročil in
leta 1941, ob nastanku 2. svetov-
ne vojne, bil izseljen z ženo,
očetom in sestro Marijico. S
tretjim transportom so jih od-
peljali v Srbijo - v Arandjelovac,
kjer so jih sprejeli kot pregnan-
ce.
Posrečilo se jim je dobiti stik s
sestro, ki je živela v Beogradu.
Ciril si je poiskal delo za
preživetje, ni pa pozabil, da je
žandarmerijski oficir, a to službo
je nadaljeval po vojni in dosegel
čin majorja ter se kot tak tudi
upokojil. V pregnanstvu je ostal
štiri leta. Z veliko truda se mu je
posrečilo, da je spravil ženo
Vlasto, ki je pričakovala otroka,
na Hrvaško v Zagreb, kjer so
živeli njeni starši. Drugi so ostali
še naprej v Beogradu in se vrnili
1946 v Slovenijo. Leta 1941 se je
rodila hčerka Katja, po vojni, 1.
1946, pa še sin Željko. Nastanili
so se v prijetnem domu nad vi-
nogradom v Ivanjkovcih, kjer z
ženo Vlasto živita še danes, kjer
ju njuni najdražji ljubeče obi-
skujejo in jima pomagajo pri
vsem, česar sama zaradi visoke
starosti več ne zmoreta.
Naj še omenim, da je bil Ciril
vse od svojega otroštva vsetrans-
ko delaven. To je posebno cenila
njegova mati, ki ga je k temu
vzgajala. Ko je bil študent, ga je
vedno željno pričakovala, vedoč,
da ji bo v veliko pomoč. Tako je
svojo delovno vnemo ohranil vse
do današnjih dni. Bil je izredno
sposoben in tako ga je tudi kra-
jevna skupnost znala uporabiti
pri raznih dejavnostih v korist
družbe. Je vseskozi poštenjak,
pokončen človek, dobrega srca -
pravi Prlek.
Želimo mu lepo jesen življenja
na njegovem čudovitem bregu
ob ljubečem sožitju in skrbi nje-
govih najdražjih!
y imenu prijatejev
zapisala Erna Meškova
24 - OD TOD IN TAM
3. JULU 1997 ■ tednik
PTUJ / TURISTIČNE SOBE NA PANORAMI

H Krdpševim na Panoramo, ptujski hrib, ki ga poznamo v
glavnem po jablanovih nasa^h in vodohranu, sem se od-
pravljala že dolgo. Od trenutka, ko sem opazila ob maka-
damski cesti, ki vodi na vrh Panorame, tablo z napisi: SOBE,
ROOM, ZIMMER I>a se nisem opravila že prej, je v glav-
nem kriva neprijazna in neurejena cesta. Ta mestni občini
Ptuj, ki vsako priložnost zna izkoristiti za besedno podporo
razvoju turizma kot eni od priložnosti, ne more biti v ponos.
Povrhu pa jo spremlja visoka trava, ki videz "divjine" tako
rekoč sredi mesta samo še podkrepi.
Morda pa je prav ta videz tisti,
ki turiste dodatno očara, ko se
približno po 600 metrih hoje ali
vožnje z avtomobilom ustavijo
na izredno lepo urejenem in oc-
vetličenem dvorišču Krapševih
v Maistrovi 19 (prej je bila to
Krčevina 1 pri Ptuju). Tudi nas-
lov je lahko neke vrste druga
značilnost tega območja. Pre-
pričana sem, da marsikateri stari
Ptujčan, če bi ga povprašali, kje
je Maistrova 19 v Ptuju, tega ne
bi znal povedati. Zato pa jo po
napotkih delavcev TlC-a vsi, ki
želijo prenočevati pri Krapševih,
zlahka najdejo. In začuda, nihče
ne godrnja nad grdo cesto,
čeprav tisti, ki prihajajo z avto-
mobili, običajno prihajajo z av-
tomobili višjega ranga. Za mlade
turiste pa je ponavadi pot do
Krapševih še eno od doživetij na
njihovih potovanjih, čeprav je to
mogoče trditi tudi za druge obi-
skovalce. Teh pa je iz leta v leto
več in prihajajo tako rekoč iz ce-
lega sveta. Pred kratkim so se
jim ponovno napovedali stari
znanci iz Južne Afrike, pridejo
avgusta.
Cesto pa si kljub temu še zme-
raj želijo urediti. Letos so na
mestno občino oddali novo vlo-
go; tokrat so ob njeni oddaji
zahtevali potrdilo - za vsak pri-
mer, če bi se morda komu zame-
tala. O ureditvi ceste so se
Krapševi pogovarjali tudi že s
sosedi; eno so za to, drugi ne, ker
si tudi turistov ne želijo.
Krapševi so se z oddajanjem
turističnih postelj pričeli ukvar-
jati pred tremi leti. Danes Rozi-
ka in Franc sicer občasno zatrju-
jeta, da če bi vedela vnaprej, kaj
ju vse čaka pri pridobivanju dov-
oljenj, se tega zagotovo ne bi lo-
tila. Prej so imeli tudi živino, a
so jo prodali, prav tako večino
strojev razen traktorja, da so
lahko uredili prvi apartma. Ideja
o ureditvi turističnihsob je pri
obeh, posebej še pri Roziki, dol-
go zorela. Vsak, ki je prišel k
njim na hrib, jih je mimogrede v
pogovorih napeljeval k temu.
Danes pravi, da je škoda, da se
tega kljub težavam ni lotila že
veliko prej. Ob ljudeh namreč
hitro pozabiš na vse težave. Naj-
huje je, ker ne dobiš nobenih na-
svetov in ker za to dejavnost, ki
je brez dvoma turistična, ni kre-
ditov. Povsod, kjer sta Krapševa
iskala tovrstne kredite, so jima
sicer povedali, da za razvoj turiz-
ma imajo denar, vendar za drugo
smer. Ironija, kot da Ptuju ne
primanjkuje turističnih postelj.
Poleg tega se najstarejše sloven-
sko mesto ne more pohvaliti s
kvalitetnimi hotelskimi zmoglji-
vostmi. Da sta lahko realizirala
svoje zamisli, sta si denar izposo-
dila, veUko pa jima je pomagala
tudi hčerka, ki dela v Avstriji.
V kratkem bodo lahko pre-
nočili še več gostov, saj urejajo
nove postelje, tako da bo zado-
voljnih gostov še več. V TIC-u
pravijo, da so gostje pri
Krapševih izredno zadovoljni in
se radi vračajo. Kljub temu da se
še niso nikjer posebej predstavi-
li, jih že marsikje poznajo. Ob
našem obisku prejšnji petek so
se ravno napovedali gostje iz
Slovaške. O lepih trenutkih pri
njih pričajo številne razglednice
iz različnih držav, pisma in tudi
knjige. Južnoafričani so se celo
naučili nekaj slovenskih besed,
ki so jih napisali tudi v zadnjem
pismu, v katerem obujajo spomi-
ne na vroče in vesele dni, spre-
hode, nabiranje kostanja,
grozdja in na slivovko. Vsi v
glavnem pišejo o trenutkih
uživanja ob svojem obisku v
Ptuju. Krapševi se trudijo dati
svojim turistom največ, ob kva-
litetni storitvi zlasti prijaznost,
ki se je ne da kupiti. Rozika
Krapša pove, da se s turisti tudi
veliko pogovarja. V času, odkar
sprejemajo goste, se je naučila
tudi precej angleščine. Pri tem ji
je veliko pomagala učiteljica
angleščine z OŠ Olge Meglič. V
pogovorih s svojimi gosti tudi
sama marsikdaj izve kaj novega
o Ptuju. Je že tako, da si
domačini mesta ne ogledujejo s
tako pozornostjo kot njegovi
obiskovalci. Tako je gost iz
Amerike ob neki priložnosti v
Ptuju odkril sladki butik, na ka-
terega še danes ni pozabil. Zanj
je bilo zanimivo tudi odkritje, da
si nekateri v Ptuju privezujejo in
zaklepajo posode za smeti in po-
dobno. Mladi gostje Ptuja si želi-
jo več zabave in večjo ponudbo
vegetarijanske hrane v ptujskih
gostilnah, saj te skoraj ni. Vsi po
vrsti pa si želijo spoznati Haloze
in posebej še Ptujsko Goro, to-
plice jih toliko ne zanimajo.
Kakorkoli, za vse obiskovalce,
ki prenočujejo pri Krapševih, so
Haloze območje, ki jih ob ptuj-
skem gradu in drugih zanimi-
vostih mesta najbolj navdušuje.
Zanje so to še območja neokrnje-
ne narave, ki naj taka tudi osta-
nejo. Pogled s Krapševega dvo-
rišča na grad, mesto. Terme in
drugo okolico pa v tem trenutku
odtehta tudi neurejeno cesto. V
številna mesta sveta pa je poto-
vala že tudi slika starega vodnja-
ka, ki je globok 32 metrov in ki
se lepo vklaplja v dvorišče Mai-
strove 19.
yviG
32 metrov globok vodnjak pri Krapševih
Pri Krapševih na Panorami.	Foto: Kosi
ORMOŽ / PROBLEMATIKA PARKIRIŠČ
Se moh potrplienjn
Pred dnevi so v strogem centru Ormoža, za blagovnico Klas, pričeli
rušiti staro klavnico. Prostorski načn občine na tem mestu predvideva
gradnjo 40 novih parkirišč za osebne avtomobile. Srečko Voršič iz Kla-
sove blagovnice je povedal, da nameravajo parkirišče urediti v dveh fa-
zah. V prvi, ki naj bi bila končana že čez 14 dni, bo uporabnikom na voljo
40 novih parkirnih prostorov. Zaenkrat bodo Ormožani svoje jeklene
konjičke lahko parkirali brezplačno. V naslednjih dveh letih pa bodo
skupaj s širitvijo prehrambenega dela blagovnice zgradili tudi parkirno
hišo, ki bo pod zemljo povezana z blagovnico. Podzemni del parkirne
hiše bo še za dvakrat povečal kapaciteto parkirišča. Kolikšna je vrednost
naložbe, zaenkrat še ni znano.
Na tem mestu bo že kmalu parkirišče za 40 avtomobilov.
ptuj / ŠTEVILO AGENCIJ RASTE
Cross frciKel, BWC -
nalnovelša pridobiiev
Na Cvetkovem trgu 4 v Ptu u ima od nedavnega sedež nova
tiuistična agencija, Cross tra\ el, BWC.
Ustanovljena je bila aprila z namenom promovirati turizem v Slove-
niji, predvsem na območju Štajerske, ker se vse premalo gostov odloča
za bivanje v tem prelepem prede) n Slovenije. "Gostom bi radi pokaza-
li, da Slovenija, Slavonija in Sloviška še zdaleč niso ena in ista dežela.
Slovenskim turistom pa bi radi p -edstavili nekoliko manj znana poto-
vanja v Afriko, Severno in Južno Ameriko ter Azijo. Ponujamo jim
odkrivanje teh delov sveta na drugačen način kot z avtobusom in vod-
nikom. Na primer sledenje divjim živalim skozi savano na konju ali z
odprtim landroverjem, "lovljenja" kitov s fotoaparatom v majhnem
čolnu, vzpon na Kilimandžaro, doživljanje Azije s kolonialnim vla-
kom in podobno. Poleg tega naša agencija po naročilu organizira pos-
lovna potovanja za vse, ki želijo v Sloveniji oziroma v Ptuju ostati dlje
časa ter želijo spoznati tudi drugt kraje v Sloveniji. Kot prva agencija
v Ptuju pa razpolagamo z račimalniškim rezervacijskim sistemom za
rezervacije letdskih kart in njihovo izdajanje ter za rezervacije hote-
lov in rent-a-car-a," je povedala vodja nove ptujske agencije Tanja
Ostrman Renault, ki obljublja potovanja na nov način.
MG
Nagradno tumtuno vprašanje
Prvi julij je, kljub temu da
naj bi turistična sezona trajala
od prvega januarja do 3 L de-
cembra, vendarle neke vrste
turistična prelomnica.
Začenja se prvi najbolj do-
pustniških mesecev za večino
Slovencev. V ptujskih Termah
so, čeprav so poletno kopalno
sezono pričeli simbolično že v
začetku maja, začetek prave
poletne kopalne sezone ozna-
nili 29. junija, ko so pripravili
celodnevni zabavni in anima-
cijski program za vse svoje
goste. Obenem pa je bila to
ena najbolj vročih nedelj v
zadnjem času in prva prava po-
letna, v kateri so začeli tudi z
nočnim kopanjem. Na ki-
dričevskem kopališču so
začetek letne kopalne sezone
aznaniU zadnje dni maja.
Julija pa se bodo že po tradici-
ji pričele številne poletne prire-
ditve v samem Ptuju ter okolici,
tako da tudi za tiste, ki bodo do-
pustovali, izbira ne bo lahka.
Marsikdo pa že komaj čaka, da
se bo lahko sprehodil čez novi
mc«t za pešce čez Dravo v Ptuju.
Čeprav je ptujski grad prvi tu-
ristični simbol Ptuja, vendarle
ni tisti, ki obiskovalce najprej
pozdravi, ko pridejo v Ptuj. To
so promocijske zastave, ki so ob
; svoji postavitvi pred leti, ker naj
; bi bile ene od obeležij, ki naj bi
i ga imelo vsako mesto, vzbudile
; precejšnje negodovanje, V tis-
I tem času smo se precej spotikali
; tudi ob drugi ptujski grb, ki naj
! bi bil promocijski grb turistične
I dejavnosti, in kot vse kaže, se ni
i uspel najbolj uveljaviti. Nagra-
I de za pravilen odgovor tokrat ne
^ bomo podelili, ker ga nismo do-
bili.
V teh dneh je SO. jubilej pros-
lavilo znano turistično diruštvo
I v bližini Ptuja, katerega znaČil-
! nost je tudi ra^edni stolp. Do
I 8. julija pričakujemo v ured-
ništvu Tednika, Rai&va ulica 6,
2250 Ptuj, vaše odgovore o tem,
katero društvo je to. Nagrada za
pravilen odgovor so turistični
vodnik Ptuja, spominek in
majhno presen^enje.
NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE
Katero turistično društvo v okolici Ptuja je pred dnevi praznova-
lo 50-letnico uspešnega dela?
Ime in priimek:.............................................................................
Naslov:........................................................................................
PLAGAROVCI, APAČE / SLOVESNOSTI ZLATE POROKE
Petdeset let
ljubezni in
spoštovanja
21. "junija sta zlato poroko sla-
vila Franc in Marija Vesenjak iz
Placarovcev. Civilni obred zlate
poroke je opravil gorišniški
župan Slavko Visenjak, cerkve-
nega pa župnik Lojze Trunk.
Zlati ženin se je rodil leta 1913,
zlata nevesta pa leta 1920. V za-
konu se jima je rodilo pet otrok,
danes ju razveseljuje že 18 vnu-
kov in sedem pravnukov. Kljub
dokaj trdemu življenju na kme-
tiji, na kateri sta garala dolga
leta, sta ohranila najdražje: med-
sebojno ljubezen in spoštovanje
ter globoko in pristno vero v
boga. Najbolj pa sta zadovoljna,
ker sta vse to uspela privzgojiti
tudi svojim otrokom in njiho-
vim potomcem. Jesen življenja
preživljata na domačiji, ki jo je
prevzel sin Franc.
MG
Zlatopo-
ročenea
Murko
Marica in Jakob Murko iz
Apač 295 na Dravskem polju sta
pred kratkim praznovala 50 let
skupnega življenja. Zvestobo sta
si pred 50 leti obljubila na Ptuj-
ski Gori. Jakob, rojen 8. julija
1916, po pokhcu elektrikar, je 28
let služboval v TGA Kidričevo.
Njegova žena Marica je rojena
18. aprila 1921 v Klenovniku na
Hrvaškem. Pri praznovanju zla-
te poroke pa so jima družbo de-
lali edina hčerka Albina, dva
vnuka, vnukinja, trije pravnuki
in pravnukinja.
Tekst in foto:
Dcnilo Malnšek
Zlatoporočenca Franc in Marija Vesenjak.	Foto: Laura
Zlatoporočenca Marica in Jakob Murko. Foto: D. Klajnšek
fEDNIK - 3. JULU 1997
ŠPORT - 25
5PORTNI POGOVORI / MARIN BLOUDEK TRENER DRAVE
Hogomef - osrecfif/ci
temm pogavonv
ptujske Drave so v ligaškem tekmovanju v drugi
jlovenski nogometni ligi zasedli drugo mesto, kljub solidnim
jgrani v dveh kvalifikacijskih srečanjih pa niso uspeli postati
deseti član slovenskega elitnega nogometnega razreda. Bili pa
jjo zelo blizu. Dejstvo pa je, da so nogometno prebudili Ituj in
okolico. Že dolgo časa tema vseh športnih pogovorov ni bil no-
gomet tako kot sedaj in vse poti so vodile na ptujski nogometni
stadion. Veliko zaslug za to ima vsekakor tudi trener ptujskih
nogometašev Marin Bloudek.
0 Kako bi Vi ocenili minulo
sezono?
"Sezona se je končala zelo
uspešno. Prišel sem na projekt
Prava 2000, ki šele tretje leto
predvideva nastop v prvi
slovenski ligi. Ekipa Drave se
je pred tem dve leti borila za
obstanek. Naredili smo v krat-
kem času klub, dostojen
slovenske drugoligaške elite.
Naše drugo mesto je uspeh, če
upoštevamo dejstvo, da smo za
sabo pustili mnoge bivše
prvoligaške ekipe."
0 Drava je bila zelo blizu
uvrstitve v 1. SNL. Kdaj so
padle odločitve?
"Celo leto smo zelo trdo delali
in ne bi želel, da se uspešnost
ali neuspešnost osredotoči na
samo dve srečanji, in sicer z
ekipama Set Vevče in Beltinci.
Pot do uspeha je bila zelo težka
in posuta z raznoraznimi bodi-
cami. Našo ekipo so sestavljali
igralci, ki so se v prejšnih klu-
bih borili izključno za ob-
stanek. Če upoštevamo še to, bi
poudaril še enkrat, da je drugo
mesto velik uspeh. V 29 srečan-
jih smo dosegli 16 zmag, 8 re-
mijev in pet porazov, razliko v
zadetkih 49:19 ter osvojili 56
točk."
0 Na koncu, ko Dravi ni
uspel preboj višje, so nekako
pričeli padati očitki, da Drava
igra preveč obrambno, brez
tveganja, da težko dosega
zadetke itd. Vaš komentar k
temu?
"Od nas je bila uspešnejša samo
ekipa SET Vevče iz Ljubljane:
osvojili so več točk in dali več
zadetkov, mi smo po učinkovi-
tosti na drugem mestu. Skupno
s pokalnimi srečanju smo dali
78 zadetkov. Igro smo prilaga-
jali nasprotnikom in seveda
sposobnostim."
# Ali je tej ekipi Drave kaj
manjkalo za še večji uspeh?
"Tej ekipi ni manjkalo nič.
Rezultatov te ekipe v takšni
zasedbi ni možno več ponoviti.
V prvem delu smo dosegli 64-
odstotno, v drugem pa celo
64,2-odstotno učinkovitost,
tako da kritike na to niso
umestne."
9 Kaj pa če bi se Drava
okrepila v času pred drugim
delom prvenstva?
"Če bi se Drava okrepila z
dvema, tremi kvalitetnimi
igralci in bi ostal Nastja Čeh,
bi vsekakor dosegli uvrstitev v
prvo slovensko ligo. Naši
konkurenti se namreč so."
% Trivko Lučič je bil na Ptuj
pripeljan kot velika okrepitev.
a na žalost ni dal vsega
tistega, kar se je od njega
pričakovalo?
"Od njega smo vsekakor več
pričakovali, predvsem da bodo
njegove prvoligaške izkušnje
nadomestile odhod Nastje
Čeha k Mariboru. Mnenja sem,
da se Lučič ni znašel in da ni
dal vsega od sebe, ker ni bil
navajen igrati v drugoligaškem
nogometu. Kljub vsemu pa je
psihološko dobro deloval na
ekipo."
#	Kako ste se počutili na
Ptuju in kako komentirate
veliko zanimanja za nogomet
v tem kraju?
"Povedali so mi, da se že dolgo
časa ni toliko govorilo o no-
gometu. Dovolj zgovoren je že
podatek, da je Dravo na
domačih srečanjih gledalo ok-
oli 12700 gledalcev, kar daje
zelo visoko povprečje
gledanosti po tekmah - 864
gledalcev. Ta statistika je nare-
jena na podlagi novinarskih
poročil. Vsekakor je to pozi-
tivno za ta kraj, kakor tudi za
Slovenijo. Ljudje poznajo no-
gomet in jim ta šport ni tuja
igra. Ko bo Drava zaigrala v
prvi ligi, bo to gotovo eden
vodilnih centrov v Sloveniji.
Imeli smo tudi skupino or-
ganiziranih navijačev, ki so nas
spremljali tudi na gostovanjih,
ter praktično imeli edini or-
ganizirane navijače v dru-
goligaški konkurenci."
#	Z rezultati ste podžgali
strasti ljudi. Kako pa se je
čutil vpliv politike in
gospodarstva?
"Od ljudi, ki delajo v klubu,
sem slišal, da od vodilnih
struktur na Ptuju ni bilo čutiti
prave podpore razen moralne.
Mogoče niso imeli preveč pos-
luha. Lahko pa se to popravi.
Priložnosti za to bo vsekakor
še dovolj."
Tekst in foto:
Danilo Klajnšek
Marin Bloudek. trener Drave
AKADEMIJA BORILNIH ŠPORTOV
Sezona uspehov
7 ZLATIH MEDALJ NA PRVENSTVIH SLOVENIJE IN 26 MEDALJ S TEKMOVANJ V
KARATEJU, AIKIDU IN KENDU
V sezoni 1996/97 je na Akade-
miji borilnih športov /ABS/ v
Ptuju vadilo 93 praktikantov
obeh spolov in vseh starostnih
skupin (juniorji, kadeti, mladin-
ci, člani). Izvajali smo programe:
karate, aikido - goloroka sa-
moobramba in kendo - samuraj-
sko mečevanje. Treninge smo
imeli v OŠ dr. Ljudevita Pivka
Ptuj in v trimskem kabinetu
športne dvorane Center Ptuj.
Osnovne programe je kot trener
vodil Silvester Vogrinec, mojster
borilnih veščin (karate, aikido,
kendo) in strokovni vojda ABŠ,
juniorsko skupino Ptuj in sekci-
jo Destrnik za karate pa je vodil
Janez Cvetko, mojster karateja.
Akademija je v tem času na
Ptuju organizirala I. mednarodni
pokal ABŠ (karate, kendo, de-
monstracije borilnih veščin), I.
odprto prvenstvo Slovenije v ai-
kidu za člane in članice, IV.
odprto državno prvenstvo v ken-
du za člane in dva seminarja tai
chi chuana - kitajska bioenerget-
ska veščina (prvega je vodil Bora
Ranitovič iz Zagreba, drugega pa
S. Vogrinec). V februarju in
maju smo izpeljali prvo in drugo
semestrsko polaganje za nazive v
borilnih veščinah in opravili
predavanja ter izpite po predmet-
niku. Dobili smo dva nova moj-
stra aikida (Denis Ivaniševič,
Mitja Petrič) ter osem nosilcev
rjavih pasov, od tega dva moj-
strska kandidata v karateju
(Robi Cvetko, Ivan Stopaj nik).
Na ABŠ je trenutno aktivnih se-
dem mojstrov borilnih veščin.
Kot vodilna šola za japonsko
mečevanje na področju Šlovenije
in Hrvaške smo nastopili na
Budo Gala Showu v Karlovcu, v
Zagrebu pa vodili prvi tovrstni
seminar v Hrvaški (Vogrinec, Ja-
nez Cvetko).
Izdali smo prvo pisano zgodo-
vino slovenskega karateja v knji-
gi Karate v Sloveniji avtorja S.
Vogrinca, ki je na to temo imel
predavanje na Fakulteti za šport
v Ljubljani. Vogrinec je letos
postal glavni in odgovorni ured-
nik časopisa Slovenski karate, ki
ga izdaja Karate zveza Slovenije.
Prva številka je izšla marca. Prav
tako pa je član uredniškega od-
bora edine hrvaško-slovenske re-
vije^ za borilne veščine Samurai.
ABŠ je njen zastopnik za Slove-
nijo.
Vogrinec se je marca letos v
Washingtonu udeležil ustanov-
nega kongresa MAFWP - Marti-
al Arts Federation for World
Peace (Zveze borilnih veščin za
svetovni mir), ki je največja in
najpomembnejša organizacija te
vrste na svetu.
Rezultati sezone: Bruno
Krajnc - dve zlati in ena bronas-
ta medalja na prvenstvu Sloveni-
je v aikidu ter 5. mesto na
prvenstvu v kendu; Aleš
Doliška - dve zlati odličji s
prvenstva v aikidu; Andrej Sat-
ler - zlata in srebrna medalja z
DP v aikidu ter nastop na
prvenstvu v kendu; Branko j
Roškar - prvak Slovenije v ken-
du in bron z DP v aikidu; Vale-
rija Karba - zlata medalja na
prvenstvu v aikidu; Matjaž Sat-
ler - tri srebrne medalje z DP v
kendu in aikidu; Mitja Petrič,
Denis Ivaniševič - ena- srebrna
in dve bronasti medalji na DP v
kendu in aikidu; Mojca Plavčak
- srebrno odličje s prvenstva v ai-
kidu; Ivan Stopajnik - 5. mesto
(borbe) DP v karateju za mladin-
ce, 3. mesto (borbe) na medna-
rodnem turnirju Trbovlje 96 in
3. mesto (kate) na mednarodnem
pokalu ABŠ v karateju; Robi
Cvetko - 2. mesto v karateju
(kate) na mednarodnem pokalu
ABŠ ter udeležba na DP za mla-
dince in med. turnirju v Trbovl-
jah. Bronaste medalje na tekmah
pa so osvojili: Karmen Ivanuša,
Natalija Tetičkovič, Franc
Majhen in Abid Čatič. Na med.
pokalu ABŠ je v kendu ekipa
Ptuja (Ivaniševič, Petrič,
Roškar) premagala slovensko re-
prezentanco. ABŠ je članica
WKF (Svetovne karate zveze),
WDAF (Svetovne daito-ryu aiki-
do zveze), WKKA (Svetovne
kinryukai kendo zveze), IKSA
(Mednarodne karate shotokan
zveze (ter MAFWP) Zveze boril-
nih veščin za svetovni mir).
Liljana Vogrinec,
predsednica ABS Ptuj
Ptujčan Bruno Krajnc (levo), najuspešnejši tekmovalec se-
zone, zmaguje na odprtem prvenstvu Slovenije v aikidu.
Foto: Kosi
\ KIDRIČEVO	I
Nogometne dejavnosti v Kidričevem ni potrebno posebej pred-
stavljati. Večina aktivnosti v občini glede te športne dejavnosti
je povezana z nogometnimi klubi Aluminij, Apačei in Mladinec
iz Lovrenca. Prej so se vse druge športno-rekreativne aktivnosti
združevale v TVD Partizan, njegovo delo pa je po osamosvojitvi
polagoma zamrlo. Zato je bilo organiziranje športnih ak-
tivnosti bolj stihijsko in nepovezano ter prepuščeno
posameznikom oziroma pobudam nekaterih skupin. Potrebe so
narekovale obnovitev oi^anizirane športne dejavnosti. Ravno iz
tega razloga je prišlo do organiziranja Športnega društva
Kidričevo.
Osnovno vodilo pri ustanovitvi
društva je bilo, povezati vse
sportno-rekreativne dejavnosti
v Kidričevem ter tako
omogočiti	vsakemu
posamezniku športno ude-
istvovanje. Na ustanovnem
občnem zboru so bili izvoljeni
organi društva. Predsednik ŠD
Kidričevo je postal Boštjan
Meglič, za tajniške zadeve pa
bo skrbel Robert Sevšek.
Novo vodstvo si je postavilo v
naslednjem obdobju tele pri-
oritetne naloge: popularizacija
rekreativnega športa v
Kidričevem; organiziranje sek-
cij za košarko, smučanje, tenis
..., organizacija aktivne rek-
reacije v zimskih mesecih, ak-
tivnosti za ureditev dotrajanih
športnih objektov in opreme,
organiziranje in sodelovanje na
športno-rekreativnih
prireditvah itd. Prvi uspehi se
že kažejo pri košarki, saj je nji-
hova ekipa sodelovala že na več
turnirjih in je praktično najak-
tivnejša. Sčasoma bodo
»zaživele še druge aktivnosti,
verjetno pa se bo našel prostor
tudi za njihove klubske pros-
tore.
Tekst in foto:
Danilo Klajnšek
^^šarkarska ekipa ŠD Kidričevo
PLAVANJE / MEDOBČINSKO OSNOVNOSOLSKO PREVENSTVO
v četrtek, 19. junija, je v ptujskih Termah potekalo že četrto
medobčinsko prvenstvo osnovnih šol v plavanju, ki se gaje
udeležilo 153 učencev iz 11 šol ptujske ter sosednjih občin. Tek-
movanje je s pozdravnim govorom odprl podžupan Ivan Jurk-
ovič in zaželel tekmovalcem obilo športnih uspehov,
plavalnemu klubu Terme Ptuj pa, da bi tako dobro organizacijo
še nadaljevali in vzgajali dobre športnike in morda v prihod-
nosti vzgojili tudi kakšnega olimpijca.
Zelo dober znak je bila velika
udeležba predvsem v nižjih razre-
dih, in kar je še pomembnejše, re-
zultati zmagovalcev in povprečni
časi po posameznih kategorijah se
iz leta v leto izboljšujejo.
Učenci od prvega do četrtega
razreda so se pomerili v discipli-
ni 50 m prosto, od petega do
osmega pa na isti dolžini v prosti
in prsni tehniki. Razdelili smo
24 kompletov medalj, 72 diplom
in za najboljše tri ekipe pokale.
Po posameznih kategorijah so
bili najboljši:
50 m prosto dečki: I. r. Matej
Kotnik, LV, 52,98; 2. r. Miha
Sajko, OM, 38,16; 3. r. Gregor
Selinšek, Starše, 52,60; 4. r.
Maks Laura, ML, ,39,84; 5. r.
Blaž Horvat, Ormož, 35,05; 6. r.
Matjaž Pernat, Cirkovce, 30,60;
7. r. Uroš Gojkovič, 28,44; 8. r.
Tadej Toplak, LV, 31,43;
50 m prosto deklice - 1. r.:
Maja Jakomini, ML, 57,53; 2. r.
Sara Vidovič, BR, 49,46; 3. r.
Mateja Rozman, OM, 1.02,31; 4.
r. Maša Sajko, OM, 37,54; 5. r.
Anja Ogrizek, HA, 37,47; 6. r.
Nada Petrovič, BR, 48,22; 7. r.
Mojca Vogrinec, HA, 37,24; 8. r.
Meta Grdiša, OM, 39,64;
50 m prsno dečki: 5. r. Miha
Šori, HA, 45,81; 6. r. Matjaž Per-
nat, Cirkovce 37,94; 7. r. Uroš
Gojkovič, BR, 38,82; 8. r. David
Pešl, OM, 45,04;
50 m prsno deklice: 5. r. Anja
Ogrizek, HA, 47,58; 6. r. Nada
Petrovič, BR, 54,68; 7. r. Monika
Kropej, ML, 52,82; 8. r. Mojca
Mayr, BR, 46,60;
EKIPNO: 1. Breg, 2. Mladika,
3. Olga Meglič, 4. Hajdina, 5.
Cirkovce, 6. Ljudski vrt, 7.
Destrnik, 8. Videm, 9. Ormož,
10. Starše, 11. Šentilj.
Na koncu prvenstva je bila še
ekshibicijska tekma na 50 m del-
fin, kjer je zmagal Matjaž Pernat
(Cirkovce) pred Urošem Gojko-
vičem (Breg) in Tadejem Topla-
kom (Ljudski vrt).
Franjo Rozman
GORIŠNICA / FEJIOT TMI? mm mOOMEJU
Petega /vli/a za lovorllro
obmpinega prvaka
v organizaciji Območne obrtne zbornice Ptuj in njenih članov, ki bodo
pokrovitelji nogometnih ekip, se bo petega julija ob 19. uri na igrišču
športnega društva Gorišnica pričel peti tradicionalni nočni turnir v ma-
lem nogometu, na katerem pričakujejo okrog dvajset ekip nogometnih
zanesenjakov. Zmagovalca čakata prehodni pokal in lovorika območnega
prvaka, prve tri ekipe pokali, prvih pet najboljših pa Še denarne oziroma
praktične nagrade. Zmagovalec turnirja bo zastopal Območno obrtno
zbornico Ptuj na iegijskem oziroma državnem tekmovanju v malem no-
gometu. Prijavnina s startnino, ki jo za ekipe plačajo obrtniki pokrovitel-
ji, je pet tisoč tolarjev. Prijave za udeležbo sprejemajo vse do začetka
turnirja, do 19. ure.	(MG)
Zmagovalna trojka tretješolcev
26 - ŠPORT
3, JUm 1997 - TEDNIK
JUDO/DAMJAN PETEK - DOBITNIK SREBRNE MEDALJE NASI
Po Hhem priiakovmm m^alia
Na pra\icar končanih Sredozemskih igrah v italijanskem
Bariju sta občina Gorišnica in tatnkajšnji Judo postala
center zanimanja in slavja. Njihovjudoist Dangan Petek
je namreč v kategoriji do 95 kilc^amov osvojil srebrno
medaljo. Tako je slovenski jndo reprezentanci uspelo
priti do medalje in to je prva po osamosvojitvi in prva te
generacije, ki si je šele po zaslugi gorišniških mojstrov
juda Jožeta Marina in Dan^ana Petka utrla pot na sve-
tovno Judo sceno. Več kot dovolj razlc^v za pc^vor s
srebrnim Darrganom
Damjan: "Zadnjo medaljo na SI
sta dobila Franc Očko in Filip
Leščak pred dvanajstimi leti. Moja
medalja pa je prva medalja naše ge-
neracije v samostojni Sloveniji".
#	Kako so potekale tvoje pri-
prave za SI v Bariju?
Damjan: "Moram povedati, da
so bile moje priprave za te igre bile
nekaj posebnega. Po večletnih
izkušnjah in sodelovanju z repre-
zentanco ni bilo pravih rezultatov
in smo se odločili za svojo pot do
uspeha. Tako smo si v Gorišnici
sami organizirali, da smo prišli do
sparing partnerjev. Ti so bili iz
Ukrajine in so ob tem tudi vodili
naše treninge. Prvi rezultati so
vidni. To se bo še samo stopnjeva-
lo. S takšnim načinom treninga ni
drugega, kot jasna pot do uspeha."
#	Dolgo časa si bil poškodo-
van. Kakšna so bila tvoja
pričakovanja pred pričetkom SI?
Damjan: "Ta poškodba se mi
ponavlja že več let. Po eni strani je
bil to nekakšen počitek. Izpustil
sem Evropsko prvenstvo in se os-
redotočil na priprave za SI, ki so
bile tudi cilj za letošnje leto. Mis-
lim, da je cilj dosežen."
#	Kako bi ocenil nastop slo-
venskih judoistov?
Damjan: "Vsi smo se kar dobro
borili. Pokazala se je že večja zre-
lost naše generacije. Pred nekaj
časa smo na velikih tekmovanjih
težko prišli do zmage, sedaj pa je to
že lažje. Gledano skupno, je to kar
lep uspeh naše reprezentance."
# Dejal si, da je cilj za leto 1997
dosežen. Ali je možno kaj naredi-
ti tudi na svetovnem prvenstvu?
Damjan: "Kot sem dejal, sem
letošnji cilj že dosegel. Pred mano
pa je že Svetovno prvenstvo v Pari-
zu, ki bo zanesljivo zelo močna
preizkušnja. Imamo vse dogovor-
jeno s spanng parmeiii m trenerji,
da bodo ponovno pri nas in da se
nam pomagajo pripraviti na tek-
movanje. Na tem prvenstvu pa bi
naj bila uvrstitev do devetega mes-
ta."
# Ruski trener je dejal, da spa-
daš med prvih pet tekmovalcev v
svetu. Ali ni potem napoved uvr-
stitve do devetega mesta skrom-
na?
Damjan: 'Ta izjava se je bolj
nanašala na zadnjo preizkušnjo v
Bariju. Na SP je možno vse, tudi
to, da bi prišel do medalje, saj sem
dobro pripravljen. Je pa še veliko
faktorjev, ki bodo o tem odločali,
saj bo konkurenca v Parizu ned-
vomno močnejša, kot je bila v Ba-
riju."
# Kaj ti ponuja Judo zveza Slo-
venije po osvojeni srebrni me-
dalji na SI in tretjem mestu na
tekmovanju za svetovni pokal?
Damjan: "Ne morem mimo t^a,
da povem, da ne pokrivajo nobe-
nih stroškov, da je moj klub JK
Gorišnica moral pokrivati vse
stroške, da klub pokriva sparing
partnerje. Vse to je povezano z
ogromnimi stroški. Pomoči nismo
bili deležni in tudi v bodoče ni-
mam upanja, da bi se kaj spreme-
nilo."
# Po vrnitvi iz Barija so ti v
rodnih Moškanjcih pripravili
veličasten sprejem. Kako to v
sebi doživlja športnik?
Damjan: 'To je eden izmed moj-
ih najprijetnejših trenutkov.
Občutka, ko naju je z Jožetom Ma-
rinom pričakalo toliko ljudi, se ne
da opisati. Nekaj navijačev je bilo
tudi v Bariju. Ob tem ostaneš brez
besed. Je pa to za naju velika
vzpodbuda za naprej, ko vidiš, da
ljudje stojijo za teboj. Upam, da se
bomo še večkrat podobno veselili."
V Moškanjcih pred gasilskim do-
mom so nestrpno dočakali
srebrnega Damjana Petka in
Jožeta Marina. Po izstopu iz avto-
mobila sta bila deležna velikih
ovacij, saj se ne zgodi vsak dan, da
v tako majhno občino, v tako maj-
hen kraj, še posebej v seve-
rovzhodni Sloveniji, športniki pri-
našajo medalje. Seveda jima je do-
brodošlico zaželel mdi župan
občine Gorišnica Slavko Visenjak.
Ni bilo človeka, ki ne bi želel sti-
sniti roke uspešnemu športniku.
Vsekakor pa je medalja velika ob-
veza. Lahko pričakujemo, da to ni
bil zadnji takšen sprejem
Sedaj pa nekaj časa počitka, po-
tem pa zopet vse po starem. Nova
tekmovanja se bližajo. Naslednji
cilj je svetovno prvenstvo v Parizu
in še druga tekmovanja. Vsako pa
je po svoje zelo pomembno.
Tekst in foto:
Danilo Klainšek
Svečan sprejem v Moškanjcih
PLANINSKI
KOTIČEK
Julijski izleti
PD Ptuj organizira v juliju tele
izlete:
30. 6. -19. 7. Poletni tabor (2 iz-
meni)
5. - 6. 7. Raduha; vodi J. Dajnko
16. - 23. 7. Visoke Tatre (Slo-
vaška); vodi U. Vidovič
19. - 20. 7. Jalovec; vodi M Sok
24. - 27. 7. Bohinj - Krn - Črna prst; vodi B. Kolednik
26. - 27. 7. Storžič; vodi P. Trop
POLETNI PLANINSKI TABOR
Če se želite udeležiti polemega tabora v Gozd Martuljku in ste s
prijavo v prvo izmeno zamudili ali vam datiun ni ustrezal, imate
možnost, da se udeležite druge izmene, ki bo trajala deset dni (9. -19.
7.). Tabor je namenjen vsem strukturam planincev, ne glede na sta-
rost in izkušnje. Cena je 15.000 tolarjev oz. 1.500 tolarjev na dan,
vanjo pa je vključeno bivanje v Lipovčevi koči, hrana ter stroški or-
ganizacije in vodenja pohodov. Prevoz je v lastni režiji. Potrebna je
planinska oprema za visokogorje z dovolj perila in obleke ter spalna
vreča.
Program je okviren in se prilagaja vsem udeležencem tabora. Vodja
druge izmene tabora je Sandi Kelnarič.
Prijave s vplačilom zbiramo v pisarni društva, Prešernova 27, do
vključno torka, 8. 7., oz. do zasedbe mest.
BOHINJ - KRN - ČRNA PRST
PD Ptuj vas vabi na izlet v enega najlepših področij Julijskih Alp -
Krnsko pogorje. Izlet bo od 24. do 27. julija.
S posebnim avtobusom se pripeljemo v Bohinj, od tam pa pot peš
nadaljujemo mimo slapa Savice na Komno ter proti prelazu Vratca,
od koder se povzpnemo na vrh Bogatina. Nato nadaljujemo pot do
Koče pri Krnskih jezerih, kjer prenočimo. Drugi dan se povzpnemo
na vrh Krna in preko Batognice do Koče na planini Razor. Vmes si
bomo ogledali Krnsko jezero ter sledi prve svetovne vojn^ saj je bila
na vrhu Krna ena ključnih obrambnih linij Soške fronte. Se danes so
tukaj sledi na vojno vidne na vsakem koraku (rovi, bodeče žice...).
Tretji dan pridemo preko vrhov Vogla, Rodice do Koče na Črni
prsti, kjer še zadnjič prespimo. Četrti dan sledi samo še spust do Bo-
hinjskega jezera, kjer si bomo privoščili kopanje.
Odhod avtobusa z AP Ptuj je v četrtek, 24.7., ob 5.00 uri, vrnitev pa
v nedeljo, 27. 7. do 21. ure. Cena izleta je 8.000 SIT. Prijave s
vplačilom v pisarni društva do petka, 18. 7.1997. Oprema planinska
za visokogorje (obvezna svetilka in kopalke). Hrana iz nahrbtoika in
v koči.
Povprečne hoje je 10 ur na dan, in ker je pot kondicijsko zelo
zahtevna, se od udeležencev pričakuje dobra kondicijska pripravlje-
nost. Izlet vodi Bojan Kolednik - Boka s sovodniki.
Informacije dobite v pisarni društva (tel. 777-151) ali pri vodji izle-
ta (Bojan Kolednik, tel: 782-349, popoldan).
Odbor za informiranje in propagando PD Ptuj
PTUJ / SPREJEM ZA NAJBOLJŠE MLADE
ŠPORTNIKE
S športom /e
Uvliente laite
v poročni dvorani v Ptuju je v
ponedeljek župan mestne občine
Ptuj dr. Miroslav Luci sprejel
naj^ljše mlade športnike in
športnice ptujskih osnovnih in
srednjih šol, ki so v preteklem
šolskem letu dosegli najvidnejše
dosežke. Vabilo je prejelo 56
mladih športnikov. Na sprejemu
so sodelovali tudi direktor Šport-
nega zavoda Ptuj Stanko Glažar,
vodja oddelka za družbene dejav-
nosti mestne občine Ptuj Ivan
Vidovič, športni pedagogi, profe-
sorji in nekateri drugi.
V svojem nagovoru mladim je
ptujski župan med drugim pouda-
ril pomen športne dejavnosti za
vsestranski razvoj mladega člove-
ka, ki se prenaša tudi na druga po-
dročja njihovega dela in življenja.
Ob tej prožnosti se jim je zahvalil
za vse športne dosežke, za uveljavl-
janje Ptuja in okolice ter jih poz-
val, da špormo dejavnost naddju-
jejo. V spomin na srečanje jim je
izročil lična pisala z grbom. Za
sprejem se je v imenu mladih za-
hvalil direktor Športnega zavoda
Stanko Glažar in povedal, da so
nmogi udeleženci ponedeljkovega
sprejema morali skozi naporna
tekmovanja na medobčinski in po-
dročni ravni, četrfinalna, polfinal-
na in finalna tekmovanja. Skupaj z
njim mladi pričakujejo, da bo
mestoa občina Ptuj tudi v bodoče
prisluhnila potrebam mladih
športnikov.
MG
KOLESARSTVO
Mahorii za las
ob medalio
član Kolesarskega kluba Per-
utnina Ptuj Mitja Mahorič je po-
novno zablestel na krožni, 163,6
km dolgi ter zelo težki in selek-
tivni progi v Novi Gorici. Na dir-
ki, ki je štela za državnega prvaka
v cestni vožnji za leto 1997, je pri
neznosni vročini na progi s sa-
momorilskimi spusti in vzponi
kljub poškodbam in operaciji ko-
lena v kategoriji elite do 23 let
ponovno zasijal. Vzdržal je vse
pritiske in ubranil vse napade
tekmecev ter za seboj pustil zve-
neča imena, ki v svetovnem me-
rilu med mladimi kolesarji nekaj
pomenijo. Tako si je končno z
uvrstitvijo na 4. mesto v silovi-
tem sprintu z Bergantom,
Križnarjem in Dei^ncem zago-
tovil mesto v državni reprezen-
tanci. Le taktična napaka mu je
100 m pred ciljem odvzela celo
naslov državnega prvaka.
Ker je po sprinm najbolj znan
Križnar iz kranjske Save, se mu je
Mahorič prilepil v zavetrje. Tega
pritiska lOižnar ni vzdržal, Maho-
rič pa ga je moral prehitevati po
desni strani in je na ta način za
profil plašča izgubil 3. mesto, kar
je pozneje pokazal fotofiniš. Tako
so vsi štirje v strahovitem fmišu
prepeljali ciljno črto z ramo ob
ram.
Če Mahorič okrog 100 m pred
ciljem ne bi zavzel četrte pozicije,
kar je zagotovo taktična napaka, in
bi ostal na tretji, bi zagotovo bila
medalja njegova, morda pa bi celo
slavil zmago, saj so bile moči pov-
sem izenačene.
Stanico Lepej
IMALI NOGOMiT / 5. TURNIR SRP 97
Prvo mesto Revozu
KMN Poetovio Mila iz Ptuja je zelo dobro organiziral 5. pozivni
turnir v malem nogometu za SRP 97. Moralo bi nastopiti devet ekip,
vendar se ekipa Salusa ni pojavila turnirju, prav tako pa so po prvi
odigrž^ tekmi v skupini A tyrair zapustili nogometaši Majolke. Pri-
kazani nogomet na igrišču OS Ljudski vrt je zadovoljil gledalce, ki so
lahko videli zelo zanimiva srečanja, posebej v tretji predtekmovalni
skupim, kjer so vse tri ekipe zbrale po eno zmago, vendar se je zaradi
boljš^ razmerja danih in prejetih zadetkov v finale uvrstil Revoz. V
drugi predtekmovalni skupmi je tokrat zelo močna ekipa Krona Zagi
premaga oba nasprotnika in je prav tako postala finalist. Še najmanj
dela je inuda ekipa organizatorja, ki jim je že minimalna zmaga proti
Majolki zadosto^a za prvo naesto.
V finalu je Poetovio Alila bila v domačem obračunu boljša od Krone
Zagija, ta pa se je m<^no upirala Revozu. Tako je o zmagovalcu
odlo^o zadnje srečanje med Revozom in Poetovio Milo. Regularni
del se je končal z 1:1. Pri streljanju kazenskih strelov so bili boljši no-
gometaši Revoza.
Rezultati po skupinah * skupina A: Salus - Majolka 0:3 b.b., Poeto-
vio Mila - Aiajolka 1:0, Poetovio Mila - Salus 3:0 b.b.; vrsmi red: Pcie-
tovio Mila 6, Majolka 3, Salus O točk; skupina B: Krona Zagi - Vito-
marci 2:1, Meteorplast - Krona Zagi 1:3, Vitomarci - Meteorplast 3:5;
vrsmi red: Krona Zagi 6, Meteorplast 3, Vitomarci O točk; skupina
C: Revoz»Tomaž 1:2, Fa Msdk - Revoz 3:5, Tomaž - Fa Maik 4:5;
vrstni red: Revoz (6:5), Tomaž (6:6) Fa Maik (8:9), vsi po tri točke.
Rezultati finala: Poetovio Mila - Krona Za^ 3:0, I^ona Zagi - Revoz
3.'5, Revoz - Poetovio Mila 5:4 j^po streljanju kazenskih strelov, v re-
gularnem delu 1:1/. Vrstni red: L Revoz, Z Poetovio Mila, 3. Krona
Zagi.
Naslednji tumir bo 5» julija v Kri^vcih pri Ljutomeru.
Danilo Kiainžeic
KIDRlim • Za prehodni pokal obiine
športno društvo Mladinec iz Lovrenca bo v petek, 4. julija, ob 19.
uri ter z nadaljevanjem v soboto, 5. julija, or^iziralo Z nočni turnir
v malem nogometu za prehodni pokal občine Kidričevo. Nastopijo
lahko samo ekip^ sestavljene z igralci z območja občine Kidričevo.
Za najboljše so pripravili lepe n^ade. Prijavnine ni!
Danilo Klainšek
ATLETIKA
Odmevni nastopi v Kranju
v soboto je bil v Kranju mednarodni atietski miting za mlajše atie-
tinje in atiete, na katerem so med 470 nastopajočimi bili tudi nadar-
jeni tekmovalci in tekmovalke AK Pmj ter dosegli nekaj odmevnih
uvrstitev in rezultatov. V teku na 100 metrov sta Maja Mlakar in
Rok Vertič z osebnima rekordoma (12,64 oziroma 11,32 sekunde)
osvojila drugo mesto med mlajšimi mladinkami oziroma mladinci. V
teku na 1000 metrov je Aleš Bezjak med mlajšimi mladinci z rezul-
tatom 2:42,65 osvojil tretje mesto, Sandi Lovrenčič je bil na 300 me-
trov z 38,43 sekunde četrti, Natalija Hren z 9,08 sedma v teku
mlajših pionirk na 60 metrov, Tamara Šteger s 44,70 sekimde osma
v teku rnlajših mladink na 300 metrov, Nina Varjančič s 14,23 dva-
najsta na 100 metrov, enako mesto pa je s 7,95 sektmde osvojil tudi
UAan Vrtič v teku starejših pionirjev na 60 metrov. V klubu ugot-
avljajo, da je napredek v rezultatih povezan z novim stadionom, bil
bi pa še boljši, če bi treninge na ptujskem tartanu začeli prej.
I.k.
LJUTOMER / KVALIFIKACIJE 2A DERBI
Glasno neMcfo-
voljstvo obiimtva
ZARADI SODNfŠKE ODLOČim SO SE	NEKATERI
TippVALCI, PtKO NA I PA SO DODAU SE GLEDALCI, KI SO
iZZVIZGAU VODSTVO DIRK
V Ljutomeru je bil v nedeljo
12. letošnji tekmovalni dan v
kasaštvu, ki si ga bodo mnogi za-
pomnili po odlični organizaciji,
izvrstnih kilometrskih časih in
tudi neljubih scenah. Vodstvo
kasaške zveze bo moralo ukrepa-
ti in zato ni bUo naključje, da so
se po dirkah predsedniki klubov
d^ovorili za delovno srečanje,
ki bo 25. julija na Brdu. Očimo je
prišlo do totkih stikov med
vodstvom zveze, strokovnim sve-
tom in sodniškim zborom. Neka-
teri tekmovalci so nezadovoljni s
sodniki, ti seveda ne morejo
biti dežurni krivci za vse n^ra-
vilnosti. Treba bo nekaj storiti za
uveljavitev plemenitih ciljev
kasaškega športa, vroče glave pa
nekoliko ohladiti. Škoda, da se to
dogaja pred tisočglavo množico,
ki uživa v športnih nastopih in
bodri zmagovalce. Največ zani-
manja je vladalo za kvalifikacije
za nastop na derbiju, ki bo 2. av-
gusta v Ljubljani.
Rezultati dirk iz Ljutomera: h
diika, avtostart za 2-Ietne kasače,
m: 1. Condren (Gorjanc,
Brdo) 1:22,1, 2. VitaHs (Heric,
Ljutomer) 1:22,5 in 3, Debora
MS (Slavič, Ljutomer) 1:23,4; 1
diika, avtostart za 3-leme kasače,
2100 m, zaslužek do 150 tisoč
SIT: 1. Edel Way (Kukolj, Lju-
tomer) 1:21,6 2. Aladin (Zorko,
Ljutomer) 1:23,1 in 3. Drina
(Debelak, Maribor) 1:23,1; 3.
dirka, avt(»tart za 3-12-letne
kasače, 2100 m, zaslužek do 3i>0
tisoč SIT: 1. Fabian (Slana,
Ljut.) 1:21,3 2. Raisa B (C^oic,
Brdo) 1:21,3 in 3. Ani Lobll
(Slavič D., Ljut) 1:21,8; 4. dirka,
avtostart za 3-12-letne kasa<e,
2100 n^ zaslužek do 700-tisoc
SIT: 1. Demos MS (Slavič, Ljui,;
1:20,5 2. Meri LobeU (Babič,
Ljut.) 1:21,0 in 3. Lucky star
(Lucič, Zagreb) 1:21,5; 5. dirkaj
kvalifikacije za 4-letne kasače za
derbi: L Armena (Marinšek,
Brdo) 1:20,2 2. Enigma (Cerar,
Ljubljana) 1:20,5 3. Filly (Slana,
Ljut. ) 1:21,4 in 4, Doris MS
(Slavič, Ljut) 1:21,5; 6. dirka,
kvalifikacije za derbi : 1. L.
Quen (Heric, Ljut.) 1:21,5 2.
Amita GureŠ F. Ljut.) 1:21,6, 3.
Lord Lobell Gureš S., Ljut.)
1:21,8 in 4. Profesor (Rezač, Ko-
menda) 1:22,1; 7. diito, avtostart
za 3-12-leme k^če, 2100 m, zas-
lužek do 1 mUijon SIT: 1. Lex
(Jureš S., Ljut) 1:20,0,2. Dori Lo-
bell (Slavič, Ljut.) 1:20,1 in 3. La-
riosa (Žnidarič, Ljut.) 1:^,4; 8.
dirka, avtostart za 3-12-leme
domače, mje in uvožene kasače: 1.
E?cpress Bar (Slavič, Ljut.) 1:16,4,
2. Duras (Sagaj, Ljut.) 1:17,1 in 3.
Veiy Best (Ludč, Za^) 1:18,2.
Naslednja kasaška preizkušnja
bo že v nedeljo na Bledu.
M. Toš
fEDNIK - 3. jum 1997
ŠPORT IN POSLOVNA SPOROČILA - 27
kolesarstvo
V^podLudnt uspehi mImMh
^led 21. junijem in 29. junijem so se mladi koiesaiji Perut-
nine Ptuj pomerili z \Tstniki kar na petih dirkah in dosegli
|ele uvrstitive:
21.	jmiija na pokalu Loka 97 za
lu-iteri) slovenskih mest v Skofji
j^ki: mlajši mladinci: 11. Gregor
(}a/v'oda in 14. Matjaž Finž^;
jjarejši mladinci: 7. Rado Rogina,
Jernerj Finžgar in 21. Daniel
perša.
22.	junija na 2. memorialu Filipa
jV^jcna v Kranju: dečki A: 12. Bo-
jan Belšak, 17. Bojan Potrč in 23.
Aleš Kolednik; dečki B: 16. Aljoša
Belšak; dečki C: 19. Matej Fradl.
25. jimija za pokal veledroma
Novo mesto (pista): mlajši mla-
dinci: 3. Gregor Gazvoda na 500 in
1000 m, 6. Matjaž Finžgar; starejši
mladinci na 1000 m: 4. Marjan
Kelner, 5. Matej Marin in 6. Jernej
Finžgar; na 3000 m 4. Iztok
Kovačec in 5. Daniel Perša; 40
krogov 7. Jernej Finžgar.
28.	junija za kriterij slovenskih
mest v krožni dirki Nova Gorica:
dečki B: 9. Anej Jabločnik in 14.
Anej Belšak; dečki A: 10. Matevž
Zavec, 13. ^jan Potrč, 16. Bojan
Belšak, 17. Denis Petek in 18. Aleš
Kolednik; mlajši mladinci: 9. Gre-
gor Gazvoda; starejši mladinci: 8.
Marjan Kelner, 9. Rado Rogina,
17. Matej Marin in 21. Jernej
Finžgar.
29.	junija cesma dirka za DP v
Novi Gorici: mlajši mladinci: 12.
Gregor Gazvoda in 39. Andrej
Omulec; starejši mladinci: 10. Ma-
tej Marin in 18. Iztok Kovačec.
Stanko Lepej
KONJENISTVO
# Prvo in
tretje mesto za
Kodermana
v soboto in nedeljo je bil
v Portorožu volvo turnir v
preskakovanju ovir. Sode-
lovalo je okrog 40 tekmo-
valcev iz Slovenije in
Hrvaške. Zelo lep uspeh je
dosegel nadarjeni ptujski
jahalec, član KK Ptuj -
TuRnišče David Koder-
man. S konjem Remusera
je bil odličen prvi v kate-
goriji A2 (višina ovir 1,10
m) in tretji pa v kat^oriji
L (višina 1,20 m),
MG
Mladi kolesarji PP
28 - ZA RAZVEDRILO
3. JULU 1997 - TEDNIK
tednik -3. Jim 1997
ZA KRATEK CAS - 29
Dober den vsaki den! Nedela, 29.
junija. Vremen je lepo, vroče pa je
tudi tak, ke se še našemi pesi ne do z
repom mohati in si pod domočimi
brajdami samo jezik hladi. Sedim
za mizo in gledam, kak se gor na
brajdah grozdeki debelijo. Vsoki den
so jagode boj okrogle. Tudi v gorici
je tak. Malo nas je to pred dnevi toča
obiskala, pa na srečo prevejke škode
neje naredla. Ker pa stori pregovor
provi, da ma toča čez stu dni mlode,
se lehko zgodi ... No, pa ne zovimo
vraga, saj son rad pride v tokšni ali
drugačni obliki
Z Mico sma bila na proslavi 50-
letnice turističnega društva na Go-
mili. Prav lepo je bilo. Plesali smo
na betonski plošči pri stolpi, ke so se
iskre svetle pod nogami. Bilo je kak
negda v mlodih letih, gdo sen hoda
na Gomilo še kak pubec in sen že v
tistih cajtih za Mico špeha. Dugo ji
toga nesen vujpa povedati in poko-
zati, enkrat pa sen se te le ojunača,
jo za ples zaprosa in jo k sebi stisna.
Zavolo lepšega se je malo vkraj po-
l egnola, se nasmejola, mi zobeke po-
kozala in tak seje vujžgalo. J a, spo-
mini, spomini, lepi in nepozabni.
Bili smo tak zalubleni, ke smo pod-
nevi zvezde gledali in šteli in ponoči
ftičeke poslušali. Zdaj pa pojemo:
"Oj, mladost ti moja, kam si šla, oj
kje si..." Pa saj je vsoko živlejsko ob-
dobje lepo in po svojen zanimivo.
Clovik se pač more sprijazniti z leti,
ki jih na plečah nosiš, z gubami na
licih, z betegi, ki te kločijo, in si mis-
liti, da bo jutri še lepše, kak je gnes.
Jaz še zdaj včosik rečen moji Mici-
ki: "Veš, da te ljubim boj kak včeraj
in manj kak te bon luba jutri!"
Joj, pozoba sen vam povedati, da
sma bla z Mico tudi na izleti v Fran-
ciji, ki ga je pripravlo Društvo vino-
gradnikov in sadjorav Ptuj. Kaj sma
vse vidli! Lepe gorice, vejke pivnice,
lepa mesta, z rožami okrašene vesi
in vinske ceste. Na kunci smo ugo-
tovil, da je duma vseeno najlepše.
Dva dni zaporedoma smo meli sicer
okusna večerjo, kije mela za podlo-
go zelje. Na kunci smo se že bali, da
nam bodo začele zajčje vuhe rasti.
Pa srečno. Vaš LUJZEK
Prijetno osvežitev si lahko pri-
voščite, dragi bralci, če skočite v
svet glasbe in zaplavate v bazenu,
napolnjenem z novimi skladbami.
WILL SMITH je zelo priljubljen
komik v TV nadaljevanki Princ iz
Bel Aira. Svoj rap potencial je iz-
koristil v duetu D.J. Jazzy Jeff &
Fresh Princ, ki je prišel v ^asbeni
"cirkus" leta 1988 s komadom Pa-
rents just don't Understand.
Množice pa sta navdušila s koma-
doma Siunmertime in Boom! Sha-
ke the Room. Solo projekt gospoda
SMITH-a je melodičen rap komad
z naslovom MAN IN BLACK
ki sloni na ritmu koma-
da Forget me Nots in ga najdete na
filmskem albumu ali soundtracku
iz filma Man in Black.
Ostajam pri povezavi filma in glas-
be ter dodajam podatek, da je film
Batman & Robin v samo dveh ted-
nih predvajanja po ZDA prislužil
že 48 milijonov dolarjev. Novi Bat-
man ima izredno podporo v
odlični glasbi, saj so za film prispe-
vali glasbo tudi Smashing Pump-
kins, Rolling Stones, Jewel, Mi-
chael Stipe, Prodigy, Undenvorld,
Me'shell N'Degeochello, Bone
Thugs N'Harmony ... Najbolj
vroča novost s tega soundtracka
prihaja iz grla ameriškega soul
pevca R. Kellyja in nosi naslov
GOTHAM CITY	Po-
ptilami pevec prepeva o Batmano-
vem mestu Gotham, mestu pravi-
ce, ljubezni ter miru, prijetno soul
balado pa sta dopolnila še cerkveni
in otroški pevski zbor.
Ameriška pevka TONI BRAX-
TON je do sedaj izdala dva odlična
albuma z naslovoma Toni Braxton
in Secrets. Posebej za tržišče v
ZDA je TONI pripravila dvojno
A-stran male plošče. Eno stran A
že dobro poznamo, saj vsebuje
skladbo I Don't Want to, na dmgi
strani pa je še ena čudovita soul
balada I LOVE ME SOME HIM
SMOKE CITY so do glasbene po-
godbe prišli zavoljo reklame o kav-
bojkah Leviš 501, v kateri je bila
njihova eksperimentalna hip-hop
pesem Underwater Love. Drugi
projekt "zakajenih" pa je novi
sanjski jazzy komad MR. GOR-
GEOUS	s posebnim nape-
vom Aye Aye Aye!
Ameriška najstniška senzacija
HANSON še naprej vlada na sve-
tovnih lestvicah s komadom
Mmm Bop. Zac, Isaac in Taylor
odlično prodajajo že tretji album
Middle of Novvhere in na zalogi
imajo še več kot sto avtorskih
skladb. Trio-HANSON pa že trka
na vrata radijskih postaj z dina-
mičnim novim pop komadom
WHERE IS THE LOVE
ki pa ni tako speven,
melodičen in atraktiven, kot je
Mmm Bop.
Najbolje prodajani albumi v ZDA,
Veliki Britaniji in Nemčiji so:
Butterfly Kisses - BOB CARLIS-
LE, OK Computer - RADIOHE-
AD in Klappe Die 2 te -TIC TAC
TOE. Junij so zaznamovale tele
nove zgoščenke: Paul Young -
PAUL YOUNG, N'Sync - N'-
SYNC, OK Computer - RADIO-
HEAD, Wu Tang Forever - WU
TANG ČLAN, Batman & Robin
(filmska glasba), The Best of -
BOB DYLAN, Drag - KD LANG,
Destination Anywhere - JON
BON JOVI, EV 3 - EN VOGUE,
Gunsin the Ghetto - UB 40. V
začetku julija pa prihaja vroči al-
bum skupine THE PRODIGY, ki
nosi naslov The Fat of the Land.
OCEAN COLOUR SCENE je ena
vodilnih britanskih neodvisnih ali
indie ročk zasedb, ki je letos na
tržišče ponudila zgoščenko B Si-
des, Seasides and Free Rides. Za-
sedba promovira novo priredbo
pesmi HUNDRED MILE HIGH
CITY	ki so jo v originalu
izvajali Thin Lizzy.
Britanski band BLUR je največ
popularnosti pridobil s skladbami
There's no other Way, To the End,
Girls and Boys, Country House,
Universal, Charmless Man, Ste-
reotypes, Beetlebum, Song 2 ...
BLUR ostajajo zvesti svoji razpoz-
navni glasbi v skladbi ON YOUR
Najpopularnejša britanska ročk
skupina OASIS se končno vrača,
saj tedo 7. julija izdali odlično pe-
sem z naslovom D'YOU KNOW
WHATI MEAN	Po-
sebej za oboževalce skupine OA-
SIS pa naj zapišem, da bo tretji al-
btun nosil naslov Be Here Now in
predvidoma prihaja v trgovine s
ploščami 25. avgusta.
Eksluzivno: Vroča dekleta iz sku-
pine SPICE GIRLS so v prejšnjem
tednu posnele pesem z naslovom
STEP TO ME. Pesem so "začimbi-
ce" predstavile za zdaj samo šefom
podjetja Pepsi. Gre torej za novost,
ki jo bomo lahko prvič slišali v re-
klami za Pepsi in ploščo s to pe-
smijo bo mogoče dobiti v nagradni
igri!
David Breznik
c^Mladi dopisniki
v JAMI
Vedno sem si želel ogledati no-
tranjost jame, in to ne navadne,
ampak jame, ki bi nekaj pokazala.
In tako se je tudi zgodilo. Veliko
nas je stalo v vrsti, da bi si ogledali
znamenitosti in lepoto Postojnske
jame. Že zunanjost sama pove veli-
ko. Pred jamo stoji grad s podobo
renesančne arhitekture, ki obe-
nem kaže tudi slikovite posebnos-
ti. In zdaj vhod v jamo. Že po ne-
kaj metrih hoje po jami nas je
čakal osvetljen jamski vlak in nas
popeljal v notranjost. Tam smo vi-
deli pojave slovenskega Krasa.
Med njimi so tudi kapniki. Ko
smo si jih podrobno ogledali, smo
ugotovili, kakšen je njihov zelo
dolg nastanek. Pri obilnih padavi-
nah se je njihovo bogastvo še
večalo, tako da lahko vidiš v jami
drobne in velike kapnike. Največji
med njimi sega 16 m v višino. Sli
smo še malo naprej in tam našli
živo bitje, človeško ribico, ki je
bila odkrita na Slovenskem. Po
nekaj vprašanjih zaposlenim smo
izvedeli, da je jama dolga nekaj km
in da je za ogled urejenih več ro-
vov. Ker smo bili zelo radovedni,
smo hoteli iti v notranjost, v pod-
zemlje. V enem od najstarejših ro-
vov smo našli polno podpisov dav-
nih obiskovalcev. Poimenovali so
ga Imenski rov. Marsikaj bi še
lahko napisal, toda najbolje bo, da
si jo sami ogledate in veliko boste
izvedeli o njej.
Žal je vsega enkrat konec. Tudi
ogleda jame je bilo konec, le da ni
bilo vrste pri izhodu. Počasi smo
odšli proti avtomobilu in se kmalu
odpeljali po lepi Sloveniki proti
domu, kjer smo obujali lepe spo-
mine o jami.
Uroš Podvršek, 8. a,
OS Kidričevo
ZDRAVI ZOBJE MOJ
PONOS
Kdor zdrave zobe ima,
veselo vriska, se smehlja.
Lep pozdrav, vesel nasmeh,
veliko sodiš po zobeh.
Sčetkaj, umivaj gor in dol,
pa ti mine zobobol.
Če redno skrbiš za zdrave zobe,
se ti ni treba bati,
da bo kdaj gorje.
Ne takrat, ko te že pika,
prej poišči zobozdravnika
To je nasvet za tiste vse,
ki se zobarja boje.
Jarga Lozinšek, 6. a,
OS Gorišnica
TUDI JAZ POMAGAM
Najrajši pobiram jajca. Atiju po-
magam pri živini. Včasih sama
dam kravam in bikom seno. Ma-
mici priskočim na pomoč pri delu
na vrtu ali v stanovanju. Dediju
večkrat nadevam koruzo v košare,
da jo zmelje za živino. Skupaj s se-
strico pospraviva sobo ali kaj sku-
hava. Mamica skuha makarone za
psico Mišo, jaz pa jih odnesem k
Miši. Imamo tudi mačka Feliksa.
Z Barbaro ga radi hraniva
Pri delu si z veseljem pomagamo.
Morja Znidarko Z a,
OŠ Majšperk
30 - POSLOVNA SPOROČILA
3.JULU 1997- TEDNIK
fEDNIK • 3. JUIU 1997
OGLASI IN OBJAVE - 31
PTUJ
illosf že povezuje
bregova Drave
Gradnja novega mostu za pešce v Ptuju uspešno napreduje,
saj so gradbinci flrme Meteorit minulo soboto, 28. junija,
ob 22. uri s pomočjo hidravlike na levi breg narinili 120-
tonsko jekleno konstrukcijo. S tem sta oba bregova Drave
povezana. Že naslednji dan so na konstrrukcijo montirali
betonske plošče, na katerih bo pešpot s kamnitim pločni-
kom in razsvetljavo.
Potek gradnje so tega dne
ugodno ocenili tudi na popol-
danski tiskovni konferenci v
gotišču Ribič predstavniki
mestne občine Ptuj, projekta-
nov, izvajalcev, nadzornih or-
ganov in investitorja iz sklada
stavbnih zemljišč Ptuj.
Projektant mostu dipl. ing.
Marjan Pipenbaher je o tehniki
narivanja jeklenega mostu pove-
dal: "Sama gradnja jeklene kon-
strukcije mostu je potekala tako,
da so izvajalci iz firme Meteorit
posamezne elemente kon-
strukcije proizvedli v obratu v
Hočah, kjer so izdelali 16 m dol-
ge segmente. Te so transportirali
na gradbišče na desni breg Dra-
ve, kjer so opravljali montažne
zvare in gotove dele konstrukci-
je navlekli čez stebre na levi
breg. Na desnem bregu so potem
spet zavarili novi segment in
tako naprej do desetega. Ves čas
so s pomočjo hidravlike s silo od
40 do 80 ton konstrukcijo sproti
vlekli na levi breg. V zadnjih ne-
kaj metrih, ko je vse skupaj že
veliko težje, pa so se na desnem
bregu pridružili še z narivanjem.
In tako so okoli 22. ure z jekleno
konstrukcijo povezali oba brego-
va Drave. V mesecu dni nam os-
taja tako še finalizacija objekta."
Ali podoba novega mostu z
jeklenimi cevmi ne kvari
značilne vedute Ptuja?
"Osebno sem prepričan da ne,
pa tudi pri zasnovi smo zelo zelo
pazili na to. Prepričan sem celo,
da bo ta objekt eden od elemen-
tov, ki se bo mehko vključil v ve-
duto Ptuja."
S strani mestne občine Ptuj je
gradbišče nadziral ing. Samo
Segulin: "Moram reči, da vsa
dela potekajo po terminskem
planu, ki smo si ga zastavili sku-
paj z izvajalcem, in trenutno ne
zamujamo niti dneva, tako da jih
za zdaj lahko pohvalim pri nji-
hovi prizadevnosti. Upam, da bo
tako tudi do konca in da bomo
skupaj dosegli dogovorjen rok,
3. avgust."
Vodja oddelka za okolje in
prostor pri mestni občini Ptuj
Stane Napast je ob tem dodal:
"Zaenkrat sem zadovoljen, sploh
pa če povem, da je ideja o gradnji
mostu prišla do mene 15. marca
1996. Kot veste, sta bila objavlje-
na dva razpisa, a sta bila neus-
pešna. Nato smo se nekako do-
govorili z SCT-jem in letos ko-
nec januarja je bila podpisana
pogodba, v njej pa dogovorjen
rok za izvedbo 6 mesecev. Od
ideje do realizacije torej mineva
dobro leto dni in upam, da bo
četrti most na skoraj istem mes-
tu, tokrat z jekleno konstrukcijo,
dokončan do 1. avgusta, čeprav
je bilo med gradnjo tudi nekaj
težav. Prepričan sem tudi, da bo
tudi Surovina še letos preseljena
v industrijsko cono, tako da bo
videz v celoti popolnoma dru-
gačen. Zvečer, ko bodo na no-
vem mostu prižgane luči, te
bodo na kandelabrih in tudi pod
mostom, bo videz zagotovo še
lepši."
Naj ob koncu dodamo, da
bodo obremenilni preizkus mos-
tu opravili s 6 tovornjaki,
težkimi po 30 ton, predvidoma
do 25. julija. Investicija ne bo
bistveno presegla pogodbene
vrednosti 150 milijonov tolarjev,
most pa bo po zagotovilih izva-
jalcev zgrajen do dogovorjenega
roka, to je do 3. avgusta.
M. Ozmec
Več kot 120 ton težko jekleno konstrukcijo so na
levi breg povlekli s pomočjo dveh hidravličnih
naprav.	Foto: M. Ozmec
zavrc / ZAKLJUČEK SOLE TUDI ZA MALOSOLCKE
Minimatvmnle sprejel župan
"Mi smo minimaturanti, iz
vrtca gremo vsi, ker že maksi
smo postali, v šolo bomo šli."
Tako je pred dnevi prepevala
skupina šestnajstih završkih
minimaturantov z vzgojiteljico
Emo Friščič, ko so bili gostje
pri završkem županu Francu
Majcenoviču, pozneje pa so se
pomerili še v družabnih igrah s
svojimi starši.
Razposajenih malošolčkov, ki
bodo že jeseni sedli v šolske klo-
pi nove šole v Zavrču, so bili ve-
seli tudi na sedežu završke
občine, kjer so malošolčkom v
spomin podarili svinčnik in ra-
dirko. Vzgojiteljica Erna Friščič
pa je tistega dne povedala:
"Letošnji malošolčki so preživeli
ogromno lepih trenutkov, ki se
jih bodo še spominjali in jih
bodo spremljali v življenju. Pos-
tali so minimaturanti, ampak
FOTOZAPIS
Gobe so
Gobarji letos tožijo, da je gob
vse manj ali celo da jih ni. Darku
Šavori iz Središča ob Dravi se je
sreča obilno nasmehnila. Ti dve
gobi velikanki je našel v šalovs-
kih gozdovih. Večja je tehtala
1,10 kilograma, manjša pa 60 de-
kagramov. Na sliki je sin Luka,
ki se smehlja ob misli na okusno
juho, ki jo bodo skuhaU iz obeh
kapitalnih jurčkov.
Foto Lazar
vlci
samo do jeseni, ko bo napočil ve-
lik dan - vstop v prvi razred.
Naši malošolčki bodo takrat pos-
tali veliki in vseh šestnajst je na
šolo dobro pripravljenih."
TM
Minimaturanti so sedli za občinsko mizo.
DUPLEK • V Okviru
občinskega praznika bo
danes ob 20. uri gostoval
dramski igralec Vlado
Novak s predstavo Wil-
helma Reicha Govor ma-
lemu človeku v režiji
Sama Strelca.
SLOVENSKA BISTRI-
CA • Drevi ob 20. uri bo
na notranjem grajskem
dvorišču v okviru priredi-
tev "Folkart 97" in staro-
bistriških večerov nasto-
pila folklorna skupina
Gymnik iz Slovaške.
SLOVENSKA BISTRI-
CA • V torek, 8. julija, ob
20. uri se bo v okviru sta-
robistriških večerov na
notranjem grajskem
dvorišču z zimzelenimi
melodijami predstavil
Big bend RTV Slovenija,
pela bo Alenka Godec.
PTUJ • V sredo, 9. julija,
ob 21. uri organizirata
MG Ptuj in Društvo za
oživljanje kulturne podo-
be starega mestnega
jedra na dvorišču mino-
ritskega samostana (če
bo slabo vreme, pa v
cerkvi sv. Jurija) koncert
Simfoničnega orkestra
RTV Slovenija pod
vodstvom dirigenta An-
tona Nanuta. V zakl-
jučnem delu sodeluje
tudi Pihalni orkester Ptuj
pod	vodstvom
predsednika Stanka Me-
nonija. Vstopnice so v
pred prodaji v Ticu in uro
pred prireditvijo na prire-
ditvenem prostoru.
PTUJ • V četrtek, 10. ju-
lija, bo ob 20. uri premie-
ra Filipčičeva Psihe v iz-
vedbi Teatra III pod
režijskim vodstvom
Branke Bezeljak Glazer.
Predstava bo v stari
steklarski delavnici. Po-
novitve 11., 14. in 15. ju-
lija.
SLOVENSKA BISTRI-
CA • V parku za
knjižnico dr. Josipa
Vošnjaka bo 11. julija ob
20. uri v okviru 'starobist-
riških večerov' nastopila
ročk skupina Orleki iz Za-
savja.
PTUJ • V Narodnem
domu bo 11. in 12. julija
Festival mlade ustvarjal-
nosti s spremljevalnim
kulturnim programom.
Prijave so še možne.
PTUJ • Spremljevalni
program Festivala mlade
ustvarjalnosti: 11.. julija
ob 19. uri v steklarski de-
lavnici Psiha v izvedbo
Teatra III, ob 20.30 bo na
dvorišču Prešernove 4 li-
terarni večer primorskih
pesnikov in pisateljev ter
koncert New stringsov,
ob 22. uri v steklarski de-
lavnici avtorski projekt
Tomaža Štrucia Jezus F.
v izvedbi EG Glej. 12. juli-
ja bo v steklarski delavni-
ci ob 19. uri Društvo B-
51 izvedlo avtorski pro-
jekt Suzane Koncut
Ouintet, ob 20.30 bo na
dvorišču Narodnega
doma predstavitev revije
Mentor, ob 21.30 pa pro-
dukcija delavnic.
Z MOTORNIM
KOLESOM V
TOVORNJAK
v sredo, 25. junija, okoli 23. ure
se je po magistralni cesti skozi Pra-
gersko peljal z motornim kolesom
17-letni Damjan Smuk iz Dobro-
vcev, stanujoč v Ruju. Med prehi-
tevanjem je zadel v nogo kolesarja,
16-letnega Z.B. s Pragerskega, ki
ga je odbilo v jarek, vendar pri tem
ni bil poškodovan. Motorist je ob
tem izgubil oblast nad vozilom, za-
peljal je v levo in trčil v tovornjak, ki
je stal v koloni pred spuščenimi za-
pornicami. V nesreči se je Damjan
Smuk tako hudo ranil, da je nekaj
minut po nesreči umrl.
AVTO NA NASPROTNI
VOZNI PAS
Po magistralni cesti skozi Pra-
gersko se je v nedeljo, 22. junija,
nekaj pred 14. uro peljal z osebnim
avtomobilom 38-letni Milan K. iz
Maribora. Med vožnjo skozi sicer
oster, vendar pregleden ovinek je z
desnimi kolesi zapeljal na bankino,
nato pa je avto zaneslo na nasprot-
ni vozni pas, po katerem je prav te-
daj vozil osebni avto 41-letni Milan
P. s Pragerskega. Avtomobila sta
trčila, pri tem pa se je Milan K.
hudo ranil.
TRČENJE
AVTOMOBILOV V
LENARTU
v četrtek, 26. junija, okoli 22. ure
je voznik osebnega avtomobila
Zastava, 28-letni Bojan M. iz Mari-
bora, zapeljal v križišče z magist-
ralno cesto in ni upošteval promet-
nega znaka stop. Zaradi tega je
trčil z osebnim avtomobilom Jugo,
ki ga je z njegove leve pripeljal 25-
letni Dušan K. iz Gornje Radgone.
Po trčenju se je jugo prevračal in
po 35 metrih obstal na strehi. Pri
tem voznik ni bil ranjen, njegovi so-
potniki pa niso imeli enake sreče.
12-letni I.S. iz Maribora je bil hudo
ranjen, 21-letna Zofka K. iz Gornje
Radgone in 10-letni D.S. iz Maribo-
ra sta bila lažje ranjena, avto pa je
bil povsem razbit.
MLADOLETNI
MOPEDIST HUDO
RANJEN
Po lokalni cesti proti Zgornji
Voličini se je v petek, 27. junija, ob
21.15 peljal s kolesom z motorjem
15-letni Adrijan P iz Lenarta. Med
vožnjo skozi naselje Selce je zapel-
jal v obcestni jarek, nato pa trčil v
betonski prepust. V nezgodi se je
mopedist hudo ranil.
TRČILA OSEBNA
AVTOMOBILA
v soboto, 28. junija, ob 13.35 je
po lokalni cesti od Oplotnice proti
Cezlaku vozil osebni avtomobil 39-
letni Janez J. iz Slovenske Bistrice.
Med vožnjo skozi zaselek Lačna
Gora je zapeljal levo čez sredino
cestišča in trčil z osebnim avtomo-
bilom, ki ga je nasproti vozila 35-
letna Marija O. iz Zreč. V trčenju se
je Janez J. hudo ranil.
VSO NQČ NABIRAL
PREKRŠKE
V gostinskem lokalu Amadeja v
Zaklu pri Podlehniku se je v noči na
nedeljo, 22. junija, 38-letni Franc K.
iz Podlehnika najprej spri s 50-let-
nim Francem P. in ga s kozarcem
udaril po obrazu ter ga huje poško-
doval. Po tem dejanju se je odpel-
jal domov in začel groziti celo z
ubojem. Prišla sta policista in raz-
greteža poskušala umiriti, vendar
gaje to še dodatno razkačilo, ker je
menil, da je to vmešavanje v njego-
ve družinske zadeve. V besu je po-
grabil plastično korito z rožami in
ga vrgel proti policistoma, nato je
šel v stanovanje in se vrnil s sekiro
ter z njo grozil policistoma, potem
pa pobegnil čez travnik. Po nekaj
urah je spet prišel do domače hiše,
iz pesjaka odpel čuvaja -
nemškega ovčarja, šel pred stano-
vanje in znova grozil, na policista
pa je ščuval psa, vendar ga ta ni
ubogal, zato je poskušal pobegniti.
Po kakih 200 metrih sta policista
Franca K. dohitela, upiral se jima je
in enega od policistov celo ugriznil
v nogo. Ko sta ga obvladala, sta ga
odvedla na policijsko postajo, kjer
so ga pridržali do iztreznitve.
Medtem je tožil zaradi bolečin, zato
so ga odpeljali v ptujsko bol-
nišnico. Ovadili so ga zaradi suma
kaznivih dejanj preprečitve uradne-
ga dejanja uradni osebi in
povzročitve hude telesne
poškodbe, sodniku za prekrške pa
so ga prijavili zaradi storitve več
prekrškov.
RODILE S^^ESmSlS'
Olga Florjanič, Donsiva lij^-ij'
Donw?a - Sanjo; Marija
OreSje 47, Ptuj - dečka; Lidijg
Širovnik, Turški Vrh 106, Zavrč
-	Mitja; Anica Matoc, Kajuhova
11, Kidričevo - Tino; Anica Šra-
jner, Ul. 5. prekom. 19, Ptuj .
deklico; Brigita Zagoršek
Moškanjci 41/a, Gorišnica !
dečka; Irena Lah, Ul. 25. maja 5
Ptuj - dečka; Marija Prelog';
Šafarsko 22/a, Ljutomer - Ilano'^
Sabina Lisjak, Ilermanci
Miklavž - Sabino; Erika Pavalec,
Trnovska vas 45 - dečka; Cecilija
Rojht, Rucmanci 24, Ormož -
Matica; Sonja Janžekovič, Ko-
lodvorska 2, Središče - Valenti-
no; Mateja Bauman, Kraigherje-
va 24, Ptuj - Domna; Dragica
Kaludžerovič, Slomškova 12,
Ptuj - Mirana; Andrejka Horvat
-	Barbaro; Nada Cimprič, Ul. 25.
maja 15, Ptuj - Nejo; Andrejka
Kristovič, Prvenci 12, Markove!
-	deklico; Marija Mohorič,
Gabrnik 13/a, Juršinci - Vaneso;
Polonca Širovnik, Gorca 2/a,
Podlehnik - Evo; Bojana Kot-
nik, Slomškova 24, Ptuj - Leona;
Ivanka Majcen-Bezjak, Dolane
15, Cirkulane - deklico.
POROKE: Srečko Kumer,
Strmec pri Ormožu 11, in Simo-
na Muršec,- Nova vas pri Ptuju
P 113; Branko Svenšek, Zakl 30/d,
in Marija Jus, Zakl 30/d; Janko
Cajnko, Zamušani 88, in Ber-
narda Vršič, Zamušani 88; Fredi",
Lampret, Cesta v Njiverce 17, in i
Mateja Kovač, Kajuhova II;-
Kidričevo; Fredi Dolenc, Šikole ^
25/b, in Brigita Bauman, Pleter-
je 70/a; Bojan Reisman, Ul.
Lackove čete 11, in Barbara
Glatz, Ul. Jožefe Lackove 11.
POROKA V ZAVRČU: Damir
Ropič, Varaždin, A. Augus-
tinčiča 16, in Bernardka Kelc,'
Goričak 58.	'
UMRLI SO: Otilija Tomašič,!
roj. Horvat, Kolodvorska 23,
Središče ob Dravi, ^iU 912, t 21.
junija 1997; Jožef Vugrinec, Ka-
juhova 7, Kidričevo, 1957, t
17. junija 1997; Janez Bedenik,
Kočice 25, 1936, t 20. junija
1997; Irena Janžekovič, roj. Ma-
jcen, Zamušani 90, 1939, t 18.
junija 1997; Marjeta Kvar,
Moškanjci 13, ^ 1909,124. juni-
ja 1997; Rudolf Repec, Tržeč 16,
^ 1954, t 24. junija 1997; Marija
Blatnik, roj. Koren, Kolodvors-
ka 22, Rače, ^ 1926, t 23. junija
1997; Janez Škerjanec, Mihovci
pri Veliki Nedelji 73, * 1928, t
I 18. junija 1997; Branko Krajnc,
I Kicar 135/a, ^1971, t 20. junija
1997; Marija Perko, Pršetinci
36, ^ 1931, t 23. junija 1997;
Kristina Škerget, roj. Vučko,
Žerovinci 29, 1931, t 25. juni-
ja 1997; Aljoša Merčnik, Mari-
bor, Mejna ul. 57, 1982, t 27.
junija 1997.
3—aciiMwimninwiii«iv nt_uaJ
ZA.VEČ KOT TONO
TEŽKA TATVINA
V noči na nedeljo, 22. junija, so
neznanci pred delavnico v Vodni-
kovi ulici v Slovenski Bistrici z de-
lovnega stroja ukradli udarno kladi-
vo, težko več kot tono in dolgo dva
metra. Kladivo je znamke Rammei
in rdeče barve. Policisti si prizade-
vajo, da bi to nevsakdanjo tatvino
čimprej razjasnili.
S I LIN$KIM
RAZPRŠILCEM NAD
POLICISTA
Policijska patrulja PP Ormož je v
noči na soboto, 28. junija, sred
Ormoža ustavila voznika osebnega
avtomobila, 23-letnega Ludvika K
saj je bilo vidno, da je vozil krepk"
alkoholiziran. Voznik je alkotes'
užaljeno zavrnil, nato pa ponovnoi
pritisnil na plin, a so ga policisti p"
60 metrih ponovno ustavili. To
Ludvika K. še bolj raztogotilo, žaii'
je policiste in njihovo delo, se z nji-
mi orerival ter potegnil plinsk'
razpršilec in s solzivcem pospreja
policista po obrazu. Čeprav sta p"'
licista pretočila nekaj solz, sta
srboriteža obvladala. Sledila ti"
prijava sodniku za prekrške.
MOPEDIST ZAPELJAL
PRED AVTO
v nedeljo, 29. junija, nekaj P"
20. uri je v križišču pri Moškanjc'^
voznik kolesa z motorjem,
M.Š. iz Gorišnice, zapeljal z lokainj
na magistralno cesto, po kateri je .
tistem trenutku pripeljal oseb^
avto, ki ga je vozil 28-letni Borut
iz Murske Sobote. Kljub zaviranj:
je trčil v mladoletnega mopedih'
in ta je padel ter se hudo ranil-