Ttf TEDEN / TA TEDEN Tudi obrtniki lahko gredo na cesfo, mar ne? v ponedeljek so predstavniki obrti iz občin Lenart, Ormož in občin na Ptujskem trem poslancem državnega zbora s tega območja (drugih ni bilo) v dveurnem pogovoru natrosili veliko res- nic o razmerah v obrti, ki izgublja razvojno sapo in ki črpa zadnje rezerve, ker država ne dela drugega, kot da jih obira, ničesar pa ne naredi, da bi jih razbremenila, da bi s tem vzpodbudila nov razvojni ciklus. Zakoni, ki jih je v zadnjem času sprejela, so izra- zito kaznovalno naravnani in takšni, da je lahko nekdo za kršenje zakona kaznovan huje kot za kaznivo dejanje. Poleg tega pa se je v zadnjih letih občutno povečalo administriranje, ki jemlje manevrski prostor za delo in razvoj. Pa obrtniki ne zahtevajo ničesar nemogočega, samo življenjske in dokazljive stvari, kijih pozna tudi Evropa, v katero želimo in se z njo primerjamo. Predvsem pa si želijo, da bi delali v razvojno spodbudnem okolju. Zato se ne morejo načuditi vladnim ukre- pom, ki delujejo na obrt zaviralno, če vemo, da je obrt skupaj z malim gospodarstvom v zadnjih letih bila edina, kije še odpirala nova delovna mesta. V fazi sprejemanja je paket zakonov, ki so izrednega pomena za razvoj obrti in jih je treba sprejeti, vendar v taki vsebini, da bodo vzpodbujali razvoj. Zato so se predstavniki slovenske obrti lotili neke vrste lobiranja v celi državi, da bi pos- lance v državnem parlamentu skušali zainteresirati, da glasujejo za tako vsebino zakonodaje, ki bo prinesla razvoj, ne pa le dodat- no obremenjevanje tistih, ki so že tako prekomerno obremenjeni, ker pač država v svoji lagodnosti še ni sposobna zajemati davkov od tistih, ki v tem trenutku delajo nelegalno. Teh pa je veliko, po eni od ocen celo za četrtino družbenega proizvoda. Ne moremo reči, da poslanci državnega zbora s Ptujskega v ponedeljek niso prisluhnili argumentirani razpravi predstavnikov obrti, čutiti pa je bilo mlačnost in skrivanje za strankarsko disciplino, kot da ne bi vedeli, da če ne bomo nekaj naredili za razvoj, bodo kmalu brez dela še tisti, ki ga v tem trenutku imajo. Besede o vladnem interesu za podporo tistemu delu gospodarstva, ki je sposoben ustvarjati nova delovna mesta in preko davkov prispevati v proračun, pa kot tolikokrat doslej ostajajo zgolj bese- de z grenkim priokusom. Politika v tem trenutku skrbi le zase, zato se obrtniki upravičeno vprašujejo, kako dolgo se bo ta država še poigravala z njimi. Verjetno pa je napočil tudi čas, ko bo tudi državni parlament moral pokazati svojo odgovornost, ne glede na lo, kako je razdeljen. Skrivanje za tem, da je nekdo v opoziciji in zato naj ne bi sprejemal odgovornosti, pa je najprej veliko sprene- vedanje in nesposobnost prizadevati si za uveljavljanje širših družbenih interesov. Ko bo potrpežljivost odpovedala, bosta odpo- 'vedali tudi metoda strpnega dialoga in politične modrosti. Tudi obrtniki lahko gredo na ^esto, mar ne? ORMOŽ / SKUPSCINA ZLD PTUJ Lova čedcil/e mani POZIV UPORABNIKOM PROSTORA ZA SODELOVANJE • RED ZA LOVSKE ZASLUGE III. STOPNJE RADIU-TEDNIKU v Ormožu se je v petek končala skupščina zveze lovskih družin Ptuj. Na njej so delegati vseh 23 lovskih družin razpravljali o programskih nalogah zveze in lovskih družin, sprejeli in potrdi- li pa so tudi zaključni račun za lani in finančni načrt za letos. Največ pozornosti so na skupščini, ki jo je vodil predsednik zveze mag. Emilijan Trafela, na- menili aktualnim nalogam lovske organizacije na širšem ptujsko- ormoškem področju. Ugotovili so, da se naravne razmere za gospo- darjenje z divjadjo slabšajo in da je gospodarsko pomembno vrsta di- vjadi v vseh lovskih družinah samo srnjad. Po poročilih s terena pa se tudi številčnost srnjadi zmanjšuje, tako da bodo morali lo- vci z njo umno gospodariti. Stanje poljske divjadi je marsikje že zaskrbljujoče, tako da so storili do- datne ukrepe za zaščito in varo- vanje zajcev in fazanov. Ptujska lovska zveza je letos nosilka repub- liškega projekta naseljevanja poljske jerebice. Vse kaže, da bo ta priljubljena poljska kura v loviščih na Ptujskem polju ostala in da bo akcija dolgoročno gledano uspela. Na petkovi skupščini so lovci iz- razili zaskrbljenost zaradi mačehovskega odnosa nekaterih uporabnikov okolja in opozorili na prekomerno uporabo kemičnih zaščitnih sredstev, na pranje škro- pilnic v potokih in na nenadzoro- vano odvažanje gnojevke. Predla- gali so več sodelovanje z občinami in upravnimi enotami. Zavzeli so se za nove oblike izobraževanja in usposabljanja lovcev in predlagali učinkovitejše sodelovanje pri sti- kih z javnostjo. Lova bo vse manj, zato že iščejo druge oblike druženja. Na zadnji skupščini Zveze lovs- kih družin Ptuj so v Ormožu pode- lili lovsko odlikovanje red za lovs- ke zasluge III. stopnje Radiu- Tedniku Ptuj. Zahvalili so se programskim delavcem in sodela- vcem naše hiše za spremljanje problematike lovstva, ki bo še bolj na očeh kritične javnosti. Prav v tem smislu je izzvenel večji del vsebinsko izjemno bogatih razp- rav, ki jih je uvodoma vzpodbudil predsednik ZLD mag. Emilijan Trafela. Med drugim je poudaril, da so razmere v LD sicer različne, da pa je vendarle povsod velika pripravljenost za delo in spremljanje razmer v okolju, ki di- vjadi ni naklonjeno. ZLD Ptuj je bila med prvimi v Sloveniji, kjer so sprejeli učinkovite ukrepe za zaščito male poljske divjadi. Povsod so dostojno proslavili 50- letnice ustanovitve in lahko "smo ponosni, kako vsebinsko bogato so se lovske organizacije predstavile javnosti", je menil Emilijan Trafe- la. Govoril je tudi o nekaterih odprtih vprašanjih in nesoglasjih v LD, ki nastajajo zaradi delovanja ozkih skupin, ki žele uveljavljati osebne in strankarske politične in- terese. Poudaril je, da je treba preprečiti sleherno prehitevanje pred sprejemom nove lovske zako- nodaje. Vse LD s ptujsko-ormoškega območja so izdelale srednjeročne lovsko-gospodarske načrte in pri tem sodelovale z območno enoto Zavoda za gozdove. Tudi sicer lovstvo in gozdarstvo dobro sode- lujeta, so poudarili razpravljalci in se zavzeli za več ustvarjalnega so- delovanja tudi s kmetijstvom. Opozorili so na problematiko vla- ganja male divjadi iz umetne vzre- je. Ponekod se kažejo uspehi, sicer pa bodo morali najprej ustvariti razmere za obstoj divjadi. V prvi vrsti velja to za fazana, deloma pa tudi za zajca. Zdaj načrtujejo za odstrel le še 1/3 od odstrela te di- vjadi v zadnjih petih letih. To pa je ravno toliko kot nič in tudi v pri- hodnje bodo izvajali učinkovite varovalne ukrepe. Večje uspehe z vlaganjem imajo LD Jože Lacko, Dravinja Majšperk in Cirkovce. Projekt vlaganja jerebice je na Ptujskem polju vseslovenski in ga je treba nadaljevati. Rdeča nit petkove dobro pripravljene skupščine, na katero so povabili tudi vseh 10 županov ptujsko-ormoškega območja, je bila ugotovitev, da bo lova čedalje manj in da bo zato treba lov nado- mestiti z drugimi učinkovitimi ob- likami druženja lovcev. Ti bodo še naprej skrbni varuhi narave in lovišč in kol del organizirane civil- ne družbe bodo imeli veliko nalog tudi pri osveščanju ljudi. Lovstvo ni in ne more biti preživeto, tudi v Evropi uživa ugled, organizacija je trdna in s prostovoljnim delom je doslej opravila pomembno pos- lanstvo. Zato v ptujski ZLD raču- najo na podporo ustreznih mini- strstev in se zavzemajo za višje ob- like organiziranosti, pri tem pa bodo namenjali posebno skrb in pozornost strokovnosti. Podprli so tudi delo ptujskih rogistov in Lov- skega kinološkega društva Ptuj. Marjan Toš 2 četrtek, 3. julij 1997 - TEDNI|t CERKVENJAK / KONČAN TEDEN KRAJEVNE SKUPNOSTI Ob prazniku novi grb in zastava PRIPRAVILI MEDOBČINSKO SREČANJE FOLKLORNIH SKUPIN, UUDSKIH GODCEV, PEVCEV IN TAMBURAŠEV • KONEC Z "ANTONOVO NOČJO" Ob letošnjem prazniku KS Cerkvenjak v Slovenskih goricah so pripravili pester program praznovanja. Začeli so minulo nedel- jo, 22. junija, ko so imeli jutranjo budnico in nato v farni cer- kvi sv. Antona še slavnostno mašo v počastitev praznika. V šoli in prostorih doma društva upokojencev so odprli zanimivo razstavo ročnih del in likovnih izdelkov, nato pa je bila v sre- dišču Cerkvenjaka velika povorka starih kmečkih običajev. Z njo so prikazali del značilnih opravil cerkvenjaških goric in del kulturne dediščine teh krajev. Videti je bilo marsikaj zani- mivega, tudi sicer pa jim takšne povorke v Cerkvenjaku niso tuje, saj so pred leti v Gornji Radgoni na veliko pobirali laska- va priznanja za udeležbo na Pomurskem sejmu. Vrhunec praznovanja je bilo razvitje nove krajevne zastave, ki je sinje modra, takšna, kot so barve tradicionalnega kmečkega predpasnika - "furtošnce", tako da so ohranili nekaj izvirnosti. V sredini zastave je krajevni grb, ki simbolizira cerkev na enem pol- ju in na drugem grozd in jabol- ko. S tem so ponazorili tipiko tega dela Slovenskih goric, pri izboru pa so upoštevali strokov- ne pripombe in mnenja pozna- valcev. Oba simbola bodo odslej uradno uporabljali, potrdil pa ju je svet KS Cerkvenjak. Pripravili so tudi veliko športnih in kulturnih prireditev, med njimi prejšnjo soboto me- dobčinsko srečanje folklornih skupin, ki so se udeležile prire- ditve Cerkvenjak v pesmi, plesu in glasbi. V goste so povabili folk- lorne skupine z Destrnika, iz Kranja, Radencev, z Zg. Velke, iz Gornje Radgone in domačine iz Cerkvenjaka. Prišli so tambu- raši iz Črešnjevcev pri Gornji Radgoni, ljudski pevci pa od Sv. Trojice, iz Trnovske vasi, z Zg. Velke in Gornje Radgone. Poleg domačega KUD je srečanje po- magala pripraviti ZKO iz Le- narta. Cerkvenjačani in njihovi gostje so se ob koncu enote- denskega praznovanja še veselo zavrteli na Antonovi noči, ki jo je pripravilo gostinstvo Braček. M. Toš ORMOŽ / OB PRAZNIKU Sveionosti ob dnevu držtivnosti v počastitev dneva državnosti so v Ormožu pripravili kar več prireditev. V gradu so po topli dobrodošlici ormoške godbe obiskovalci prisluhnili kultur- nemu programu, ki so ga pripra- vili klarinetist Bojan Zelenjak, dekliški pevski zbor Okarina pod vodstvom Klavdije Zorjan in Gregor Geč, absolvent drams- ke igre na ljubljanski AGRFT. V programu so se na prijeten način prepletale slovenske narodne pesmi, basni in ljudske pripo- vedke. Po proslavi je župan Vili Trofenik pripravil sprejem, na katerem je prisotnim čestital ob dnevu državnosti in jim namenil kratek nagovor. Še posebno po- zornost pa je namenil domačim športnikom, ki so pred kratkim dosegli izstopajoče rezultate - ekipi radiogoniometristov in ekipi, ki je zastopala Ormož na Igrah brez meja v Budimpešti. Istočasno je na Humu poteka- lo kresovanje, ki ga že tradicio- nalno na predvečer praznika slo- venske državnosti organizirajo stranke slovenske pomladi. Zbrani so najprej prisostvovali maši za domovino, ki je potekala ob somaševanju vseh deka- nijskih duhovnikov. V kultur- nem programu so tudi na Humu prisluhnili dekletom iz Okarine, Maji Frangež in mladinskemu pevskemu zboru od Sv. Tomaža. Prireditev je nekoliko zmotil dež, a ni uspel pogasiti kresa, ki je gorel še dolgo v noč. Da pa je gorel varno, so poskrbeli gasilci iz Loperšic. ••• Praznik slovenske državnosti je spomin na dogodek, ki naj bi končno združil Slovence v lastni, samostojni državi. S precejšnjo za- mudo smo dobili svojo identiteto, svoj jaz. Osamosvojili smo se z željo in vero, da bomo tako lažje in bolje prosperirali. Ker smo za tujce pre. več nezanimivi, zafrustrirani nevzgojeni, se ne ukvarjajo z nami Zato si je potrebno prijatelje in sovražnike najti doma. In prav ta združitveni praznik je Ormožane dokončno razklal. Dve proslavi sta se dogajali oh isti un. Ena za tiste ki bolje slišijo na desno, in ena za druge. Glavna organizatorja se k. tos menda niti nista poskušala do- govoriti o tem, kako bi uskladila ter- mine svojih proslav. Ubogi državljani - občani so tako hiteli z ene na drugo proslavo, prisostvo- vanje eni pa je pomenilo dokončno opredelitev. Eni so zamudili zares kvaliteten program v gradu, drugi pa dobro vzdušje ob kresu. Oba an- tijunaka ormoškega političnega pri- zorišča pa bi ob svojih osebnih za- merah in zdrahah morala upošteva- ti, da praznik državnosti ni njuno zasebno praznovanje. Prav lahko se je namrečpeteliniti in meriti moči na tuj račun - na račun občanov. vlci PTUJ / JAVNA PROGRAMSKA SEJA ZAVODA BISTRA Znanost m gospodarstvo za novo vrednost V sredo, 18. junija, sta Zavod Bistra Ptuj - Biro za strateško- tehnološki razvoj in Tehno- loški center ministrstva za znanost in tehnologijo orga- nizirala v Narodnem domu v Ptuju prvo javno programsko sejo s predstavitvijo dosedan- jih rezultatov dela in možnosti za nadaljnje sodelovanje v okviru razvojnih prizadevanj. Šlo je za eminentni zbor, ki je na enem mestu zbral stro- kovnjake in raziskovalce z dveh univerz oziroma Fakulte- te za kemijo in kemijsko tehno- logijo Maribor in Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Ljubljana ter Inštituta Jožef Štefan in predstavnike nekate- rih ptujskih institucij, gospo- darstva ter politike v zelo skromni udeležbi. Pokazal je na nujnost sodelovanja z znanostjo v vseh tokovih, kjer gospodarski subjekti želijo ustvariti neko novo vrednost, saj lahko le skupno delo rodi sadove, območju, ki razvojno zaostaja, pa prinese toliko žele- ni in pričakovani razvoj. Predsednik sveta zavoda Bistra dr. Roman Glaser, dr. vet. med., je uvodoma predstavil ne- katere najznačilnejše podatke o poslovnem izidu gospodarstva na območju upravnih enot Ptuj in Ormož, ki nujno zahtevajo ukrepanje. Prihodki tega območja so bili v letu 1996 za skoraj deset odstotkov manjši kot na ravni države, čisti dobiček pa celo deset odstotkov nižji oziroma v primerjavi z državo za več kot dvajset in po- dobno. Posvet Ptuj včeraj - danes -jutri iz novembra 1993 je opre- delil način razvoja lokalne skup- nosti. Dana so bila izhodišča za strateški način razvoja lokalne skupnosti, ki bo razvoj gradila na strateških prednostih ob jas- no oblikovanih strateških razvo- jnih področjih. Sledila je razvo- jna konferenca Revit, na kateri se je izoblikovalo 24 strateško razvojnih in strateško profitnih področij. Leta 1994 pa je bila ob- likovana vizija Ptuj - podjetje lastnega razvoja na razvojno os Slovenije, ki temelji na opiranju na lastne sile, oblikovanju razvo- jnih programov, ki bodo zanimi- vi za državo in Evropsko skup- nost, ter gradi na tem, da bodo nosilci razvojnih projektov prebivalci ptujske lokalne skup- nosti, ki na partnerski način so- delujejo z državo in evropsko skupnostjo. Tak način priprave in vodenja razvojnih projektov je narekoval potrebo po ustano- vitvi profesionalne inštitucije, v kateri so zaposleni ljudje, ki jim partnerji (država. Evropska skupnost in drugi) priznavajo enakopravnost pri soodločanju. V ta namen je bil leta 1994 usta- novljen zavod Bistra kot tehno- loški center ministrstva za znanost in tehnologijo; ustano- vila sta ga občina Ptuj in mi- nistrstvo za znanost in tehnolo- gijo. Po več kot dveh letih dela je Bistra z javno programsko sejo želela predstaviti svoje dosedan- je delo in vzpodbuditi zanimanje zanj tudi pri drugih, ki še z njo ne sodelujejo. S krajšimi pris- pevki se je oglasilo 14 stro- kovnjakov z različnih področij dosedanjega dela, ki pa niso zaje- li vsega, kar se je v dosedanjem delu Bistre že naredilo. Poleg predstavitve dela dejavnosti Bistre so snovalci javne programske seje namreč iskali odgovor na vprašanje, ali se je to območje z njo odločilo za pravil- no filozijo svojega razvoja. Svetovalec ministrstva za znanost in tehnologijo Drago Gorjup je predstavil tehnološke spodbude ministrstva, ki se kažejo v treh oblikah: financi- ranju tehnoloških centrov, sofi- nanciranju patentov in subven- cijah dela plač doktorjem znanosti, ki se zaposlujejo v gos- podarskih družbah. Finančne spodbude za prenos znanstvenih dosežkov v industrijsko prakso je predstavil mag. Štefan Celan, direktor Bistre. Tehnološko-raz- vojni sklad Slovenije je sofinan- cer tistih tehnologij in njihovega zagona v industrijo, pri katerih sodeluje slovenska znanost na dva načina: z ugodnimi krediti ter sovlaganji. Direktor Bistre mag. Štefan Čelan je predstavil razvojne možnosti ptujskega območja na področju naara- voslovja in družboslovja. Gre predvsem za tri področja: nova gradiva (nove materiale), bioteh- nologijo in renesanso umetnosti. To so področja, kjer se da v so- razmerno kratkem obdobju veli- ko narediti glede na obstoječe re- surse ljudi, raziskovalno opremo in ki imajo za seboj že industri- jo: Silkem in Vitomar pri novih gradivih, pri biotehnologiji pa Kmetijski kombinat s projek- tom krmne biomase iz gnojevke, ki se je že pokazal kot izvedljiv, pokazal pa je tudi, da v gnojevki ni strupenih elementov. Tudi avtomobilska industrija išče partnerje na Ptujskem. Možnos- ti se odpirajo za Agis, zlasti še pri izdelavi mehanskega frekvenčnega reduktorja pri električnem avtomobilu, katere- ga aplikacijo so si udeleženci javne programske seje lahko tudi ogledali. Pri tretji globalni raz- vojni usmeritvi so si Ptujčani za zdaj izbrali področja muzeologi- je, emologije, umetnostne zgo- dovine, arheologije, muzikologi- je in emomuzikologije, na kate- rih tudi že razpolagajo z lastnim kadrom. Dr. Darja Mihalič, znanstvena svetnica in redna profesorica na univerzi v Ljubl- jani pa je k tem področjem pred- lagala še zgodovino, glede na to da je Ptuj eden izmed treh slo- venskih zgodovinskih biserov. Po njenem mora imeti Bistra ambicije tudi na področju hu- manističnih raziskav, ker te vo- dijo do samozavesti in samoos- veščenosti. Tri izbrane globalne razvojne usmeritve so tiste, ki dajejo pro- dukte ne samo z dvajset, temveč s sto tisoč markami dodane vre- dnosti. Dodana vrednost je edi- no realno merilo uspešnosti sis- temov. "Naša strategija je, razvi- jati tehnologije, kjer bomo part- nerji pri projektni ideji," je med drugim povedal direktor Bistre. Dr. Uroš Stanič z Inštituta Jožef Štefan, ki vodi projekt Femirc-a Slovenije, ki se zavzema za spod- bujanje vključevanja slovenske industrije, srednjih in malih podjetij ter raziskovalne sfere v programe evropske zveze, je po- vedal, da je potrebno pospešiti prenovo tehnologij, pri čemer pa se velja opreti na slovenske in evropske raziskovalno-razvojne dosežke. Pred kratkim organizi- ran informativni dan mi- nistrstva za znanost in tehnolo- gijo ob sodelovanju Femirc-a Slovenija je pokazal veliko zani- manje za raziskovalno sodelo- vanje z Evropo in tudi realne možnosti za uspešnost prijav, ki jih prejemajo do 26. septembra. Javna progamska seja Bistre je dosegla namen, prispevki razp- ravljavcev so bili ob nekaterih predlogih zelo spodbudni. Zvonko Hajduk iz ene od Agiso- vih družb je med drugim pove- dal, da je samo znanost, ki se uporablja v proizvodnji in se vnovči, prava znanost. Dodal je še, da se "počuti" osamljeno, ker se je kovinskopredelovalna in- dustrija doslej premalo vključila v delo Bistre. Osnovna poanta razprave je bila, da nakopične gospodarske težave lahko rešimo le z novimi proizvodi in novimi znanji. Pri tem so bile besede di- rektorice Save Gumarne Ptuj Saše Štros, ki so jih slovenski gu- marji slišali na nedavnem posve- tu v Revozu, "da nimajo možnos- ti za vključevanje v avtomobils- ko prvogradnjo, ker nimajo do- volj znanja", le še nova spodbu- da, da znanost, gospodarstvo in politika začnejo delati skupaj, da bomo nadoknadili razvojno coklo in hitreje prišli do 100 tisoč dem dodane vrednosti, ki jo ima v tem trenutku Avstrija, Slovenija pa le nekaj manj kot 23 tisoč. In tudi njene možnosti za razvoj so bistveno boljše od slo- venskih, kjer so prevladujojoči dejavniki finančniki in ekono- misti. Gospodarstvo se koplje v izgubah, bankirji pa v denarju. MG TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja RADIO - TEDNIK, d.o.o., Ptuj. Direktor: Franc Lačen. Uredništvo: Jože Šmigoc (odgovorni urednik), Jože Bracič, Majda Goznik, Viki Klemenčič - Ivanuša, Martin Ozmec, (novinarji), Slavko Ribarič, (grafično-tehnični urednik), Jože Mohorič (tehnični urednik). Propaganda: Oliver Težak, »041-669-509 Naslov: RADIO - TEDNIK, p.p. 95, Raičeva 6, 2250 Ptuj;« (062) 771-261, 779-371, 771-226; faks (062) 771-223. Predstavništvo Ormož: Vrazova 5; tel./faks: (062) 702-345. E-pošta: tednik© kdm-ptuj.si Celoletna naročnina 6.360 tolarjev, za tujino 12.720 tolarjev. Žiro račun: 52400-603-31023 Tisk: MA-TISK, Maribor. Po mnenju Ministrstva za informiranje Republike Slovenije št. 23158-92 z dne 12. 2. 1992 se šteje Tednik za izdelek informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katerega se plačuje petodstotni davek od prometa proizvodov. Nenaročenih fotoprafij in rokopisov ne vračamo. DESTRNIK - TRNOVSKA VAS / DOGOVOR O VEČKRATNI DOSTAVI POŠTE Poštar zvoni ilvakrat tedensko Krajani Destrnika in Vitomarcev so na zborih občanov izrazi- li nezadovoljstvo z dostavo pošte, saj nekatere kraje obišče poštar samo dvakrat tedensko. O teh težavah se je v ponedeljek, 23. junija, župan občine Destrnik - Trnovska vas Franc Pukšič pogovarjal z mariborskim direktorjem Pošte Petrom Homet- rom, vodjo oddelka za poštni promet Štefiso Orajč in referentom za dostavo pošte na tem območju Vladom Mužino. Dogovorili so se, da bodo za pošto v Vitomarcih v dveh mese- cih zagotovili avto za poštarja, s tem pa bo dostava pošte hitrejša in takrat bo možnost preiti na dnevno dostavo za celotno kra- jevno skupnost. V KS Destrnik pa je problem oddaljenosti posameznih hiš od dostavljalčeve poti. Zato so predstavniki Pošte predlagali, da na območju KS Destrnik vsi občani zagotovijo pogoje o dostavi pošte po novem zakonu o poštnih storitvah. Ta predvideva, da morajo vsi ob vhodu v objekt na primernem dostopnem mestu namestiti in vzdrževati hišne predalnike za vročanje poštnih pošiljk. Uporabniki, katerih bivališče je zunaj strnjega naselja ali je od dostavljalčeve poti oddaljeno več kot 200 metrov, pa prejemajo poštne pošiljke preko izpostavljenih predalnikov. Ko bodo vsi občani zagotovili te pogoje, bo pošta pripravila nov ter- minski plan dostave pošte za KS Destrnik. Zmago Šalamun DESTRNIK - TRNOVSKA VAS / SEJA OBČINSKEGA SVETA O šolstvu in ureditvi sedeža v ponedeljek, 23. junija, so se na 23. redni seji sestali svetniki občinskega sveta občine Destrnik - Trnovska vas. Izdali so soglasje dr. med. Francu Šuti za upravljan- je zdravstvene dejavnosti na območju občine dvakrat tedensko. Opravlja jo v prostorih novega zdravstvega doma v Trnovski vasi. Takoj ko bo pridobil status za- sebnega zdravnika, pa mu bodo izdali koncesijo. Ponovno so govorili o ureditvi sedeža občine in se do- govorili, da mora KS Trnovska vas do naslednje seje pripraviti finančno konstrukcijo za adaptacijo. Zupan občine Franc Pukšič pa je predlagal občinskemu svetu v sprejem sklep o viziji razvoja šolstva v občini do leta 2002. V njem predlaga zagotovitev popolnega osnovnega šolstva v vseh treh krajevnih skupnosti. Vendar sklepa svetniki niso potrdili in so ga preložili na naslednjo sejo. Takrat bodo tudi sprejemali osnutek odloka o ustanovit- vi javnega vzgojnoizobraževalnega zavoda osnovne šol^ Mladika Ptuj. Svetniki iz Trnovske vasi in Vitomarce^ pa so zahtevali zagotovilo, da do izgradnje šol v Trnovski vasi in v Vitomarcih otroci iz teh dveh krajev obiskujejo OŠ Mladika Ptuj. Imenovali so tudi komisijo za pripravo odloka o usta- novitvi javnega vzgojnoizobraževalnega zavoda Destr- nik, sprejeli sklep o priključitvi oddelka male šole VVZ Ptuj k OŠ Destrnik in potrdili prioritetno listo ^ infrastrukturo za letošnje leto. Svemikom je bilo podan" tudi poročilo o delu projektnega sveta srednje slovenji' goriške vinske turistične ceste. Svetniki so sprejeli skleP' da bodo zagotovili delež za njeno ureditev 600.000 tolaf' jev z rebalansom proračuna. Zmago Šalaitn"' ivCONIK - Četrtek, 3. iulii 1997 3 KOtMHfltUMO I ^ ' L , • i f• M JUTRI 31. SEJA MESTNEGA SVETA Na 31. seji sveto mestne občine Ptuj, ki bo jutri, 4. julija, bodo ptujski mestni svetniki in svetni- ce predvidoma razpravljali o 14 točkah dnevne- ga reda. Komisija za priznanja in odlikovanja je pripravila sklep o podelitvi priznanja mestne občine Ptuj zlata plakete (predlog je za Hildo Sle- kovec, ravnateljico osnovne šole dr. Ljudevita Pivka, za njen izjemni prispevek pri uspešnem razvoju osnovne špie s prilagojenim progra- mom). V roku je komisija dobila pet predlogov za podelitev zlate plakete in en predlog za podelitev priznanja - imenovanje za častnega občana, a ga letos naj ne bi podelili. Sprejem predlogov odlokov o spremembah in dopolnitvah prostors- kih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana za območje mestne občine Ptuj za obdobje 1986-200 oziroma 1986-1990 je pomemben tudi zato, ker prinaša traso obvoznice, za investi- torje gradnje golf igrišča pa predstavlja osnovo za pridobitev lokacijske in gradbene dokumenta- cije. Kot so povedali v oddelku za okolje in pros- tor ter gospodarsko infrastrukturo mestne občine Ptuj, so za spremembe in dopolnitve prostorskih aktov mestne občine Ptuj pridobili vsa potrebna soglasja z ministrstev za okolje in prostor, za pro- met in zveze ter kmetijstvo, gozdarstvo in preh- rano. Po sprejemu na mestnem svetu mestne občine Ptuj jih mora potrditi še slovenska vlada, šele nato jih bodo lahko tudi objavili v uradnem glasilu. To naj bi se zgodilo še v juliju. Četrtega julija bodo ptujski mestni svetniki in svetnice razp- ravljali tudi o nekaterih poročilih o delu v prejšnjem letu, med drugim Komunalnega podjetja Ptuj, Čistega mesta in Podjetja za stano- vanjske storitve. O točkah dnevnega reda 31. seje sveta mestne občine Ptuj bodo stališča in predloge zavzeli tudi nekateri odbori in komisije sveta. UGODNA POSOJILA STANOVANJSKEGA SKLADA P«' dobrih petih letih poslovanja je Stano- vanjski sklad Republike Slovenije ob koncu prejšnjega leta postal največja finančna ustano- va, ki posoja ugodna stanovanjska posojila, po višini kapitala v tem obdobju pa se je uvrstil celo med tri največje slovenske banke. Vtem obdobju je izvedel 1 1 razpisov posojil za fizične osebe, tri razpise za neprofitne stanovanjske organizacije in en razpis za invalidske organizacije. V petih le- tih so posojila dodelili 15097 fizičnim prosilcem v višini 21,2 milijarde tolarjev, med njimi je bilo več kot 70 odstotkov mladih družin in kar 88,9 odstotka takih, ki niso imeli rešenega stano- vanjskega problema. Z dodelitvijo 2,6 milijarde tolarjev posojil neprofitnim stanovanjskim orga- nizacijam pa je Stanovanjski sklad omogočil iz- gradnjo 1.01 1 neorofitnih stanovanj, od tega jih je 734 že vsel|enih. V KLUBU OBZORJE TUDI ŠAH 8. julija bo v klubu Obzorje na Potrčevi 34 v Ptuju šahovski popoldan. K sodelovanju vabi- jo vse ljubitelje šaha, posebej še tiste, ki želijo odigrati simultanko z mladinskim državnim prva- kom Gregorjem Podkrižnikom. Začetek bo ob 1 7. uri, prijavnine ni. V PETEK NA KTV GORIŠNICA Ekipa gorišniške kabelske televizije je za ta ko- nec tedna pripravila novo mesečno kroniko s petindvajsetimi prispevki o aktualnih junijskih do- godkih v občini Gorišnica. Kronika bo na inter- nem kanalu KTV Gorišnica v petek, 4. julija, ob 20. uri in ponovitev v nedeljo, 6. julija, ob 15. uri. Tokrat bodo gledalcem ponudili daljše poročilo o dejavnosti občinskega sveta, o svečanosti položitve temeljev za gradnjo novega prizidka, sledil bo prispevek o obisku kmetijskega ministra Cirila Smrkolja, predstavili se bodo na- juspešnejši gorišniški in cirkulanski šolarji, letošnji državni prvaki v ribičijadi - upokojenci iz Zago- jičev, predstavili bodo rezultate eksperimentalne- ga vrta v Forminu, bogato gasilsko dejavnost v preteklem mesecu in še sprejem za maratonce v Forminu. Kroniki bo sledila še kratka reportaža o Sredozemskih igrah, kjer je gorišniški judoist Damjan Petek osvojil srebrno medaljo. (T. M.) LETNA SKUPŠČINA ZDRAVLJENIH ALKOHOLIKOV Člani terapevtske skupnosti zdravljenih alkoho- likov Ptuj so se 21. junija v Domu krajanov v Skorbi sestali na 24. redni letni skupščini. Delo skupnosti poteka v štirih skupinah, ki imajo sku- paj okrog 60 članov. Skupščine se je udeležilo tudi nekaj veteranov, eden med njimi abstinira že 25 let. Pregledali so delo po skupinah, pet- najstim članom pa so za eno- in večletno absti- nenco podelili priznanja. Prvič pa so se skupščine udeležili tudi člani anonimnih alkoholikov in predstavniki skupine Al-Anon, ki jo sestavljajo svojci anonimnih alkoholikov. Osnovna poanta tokratne skupščine je bila, da niso pomembne poti, po katerih se pride do cilja, samo da se cilj doseže. Izmenjava izkušenj med anonimnimi alkoholiki in terapevtsko skup- nostjo zdravljenih alkoholikov je pomembna tudi zaradi tega, da zdravljenci spoznajo, da obstaja- jo tudi druge oblike zdravljenja. VTS zdravljenih alkoholikov Ptuj delajo kot te- rapevtke Milena Drakšič, Jasna Toplak in Marija Tominšek. Skupine se sestajajo ob ponedeljkih, torkih in četrtkih, vsak drugi mesec pa je pn/i torek v mesecu skupni sestanek vseh skupin. V SOBOTO NA PTUJSKI TELEVIZIJI V prvih poletnih dneh se je v Ptuju in okolici marsikaj dogajajalo. Nekaj najpomem- bnejših dogodkov je Tinček Ivanuša ujel tudi s svojo kamero. Ob dnevu državnosti so tek ob mejah Slovenije zaključili maratonci, peto oblet- nico je praznovala ptujska vojašnica, Perutnina Ptuj je obnovila živinsko klavnico in praznovala. Bistra je organizirala javno programsko sejo. Vi- narstvo Slovenske gorice - Haloze je prejelo viso- ko priznanje za vino in pelinkovec, na ptujskem gradu postavljajo zbirko mask, v blagovnici Mer- cator pa razstavlja Cilka Bernjak. , Pripravila: MG foVORI SE ... prihaja državnoturistični ^fkretar domov. Področju svojega 'fla pa se nikakor ne namerava ^^ineveriti, zato kupuje hotel sredi ^farega mesta. .. da si Ptujčani, pa tudi vsa- f^odnevni in priložnostni obisko- '^'^Ici mesta želijo, da bi hib slavje 'Cestarjev v bližini apoteke. Potem sedaj spominja na površino lune. ... da je v pisarno direktorice na- jbolj šen^firme v Ptuju udarila '^jrekL.Šefice ni bih v pisarni, sicer pa delavke menijo, da bi se v pri- meru, če bi tam bila, to slabo 'končalo za strelo. ... da so se lukarski mentol bon- bonarji zbrali na pravem ci- ganskem pikniku. Med drugim so obžabvali usodo, da se lahko s svojo ciganijo pojavijo v javnosti le enkrat letno. Tudi na za javnost zaprtem pikniku pa so bili tako identični, da so jih preganjali celo z lastne parcele. ... da je železni peš most že po- vezal oba bregova Drave. Hidrav- lika, ki ga je vlekla z desnega na levi breg, je sicer omagala pet met- rov pred koncem. Zagato je rešila "kišta" piva. ... DA so policisti s pomočjo zako- na spremenili staro resnico, da "kdor hitro da, dvakrat da." Pri njih velja po novem: "Kdor hitro da, da samo pobvico." Pa naj še kdo reče, da niso zakoni pomem- bnejši od življenja. ... da trg deluje tudi pri devizah. Ko seje izvedeb, kakšna količina bankovcev po 200 mark bi utegni- la priti v obtok, jih lahko kupite za pet jurjev. Menda, po pripovedo- vanju dotičnih, pa tako rastejo kar ob cesti. ... da 50 se dacarji končno spra- vili še nad društva. V tem je seve- da bgika: v društvih delajo vsi zastonj, tako so stroški manjši in bi lahko ostalo še kaj za požrešno državo. 4 četrtek, 3. julij 1997 - TEDNI|t lAMmiVOSTh RMPORTMZS s TEDNIKOM NA LETALONOSILKI JOHN.F. KENNEDY / Foto: M. Ozmec Uro in pol na ameriškem ozemifu Obisk ameriške letalonosilke John F. Kennedy je bil za Slovence zanimiv dogodek, saj si je plavajočo železno čudo, veliko skoraj tri nogometna igrišča, v koprskem zalivu, kjer je bila zasidrana, v štirih dneh, od ponedeljka, 23., do četrtka, 26. junija, ogledalo več kot 11.000 obiskovalcev, nekaj tisoč pa jih je žal čakalo zaman. Med tistimi, ki so si lahko ladjo dobro ogledali, smo bili tudi mi. Novinar Martin Ozmec je iz Ptuja odpotoval s skupino Združenja častnikov slovenske vojske iz Ptuja in Ljutomera, ki si je letalonosilko ogledala na dan slovenske državnosti, v sredo, 25. junija. Ko smo po nočni vožnji okoli devetih prispeli v Ankaran, kjer je odcep za luko Koper, smo že pred parkiriščem naleteli na kolono čakajočih vozil. Prestopili smo v posebni avtobus, ki je vozil samo od parkirišča do glavnega pomola v luki, tam pa sta nas že čakali ladjici Burja in Lahko ter nas sku- paj z drugimi obiskovalci popeljali do letalonosilke, ki je bila zasidra- na v zalivu dobro miljo od obale. Po posebnem pontonu smo se po povzpeli v plavajočo velikanko, kjer so nas pozdravili člani posadke. Razdelili so nas v skupi- ne po 10 in vsaki skupini dodelili svojega vodnika. Eno največjih le- talonosilk na svetu sem tako spoznaval s pomočjo mlajšega ofi- cirja Thomasa Costa, ki je doma iz Pensilvanije, na krovu J.F.K. pa je specialist za letalsko mehaniko in hidravliko. Po krajšem sprehodu skozi tem- no podpalubje, kjer so parkirana različna letala z zloženimi krili, med katerimi je kar mrgolelo voja- kov, smo stopili na izbočen rob ladje, na kakih 200 kvadratnih metrov veliko tovorno dvigalo, ki nas je skupaj z dvema letaloma dvignilo na zgornji krov letalono- silke. Z zanimanjem smo si ogle- dovali bombnike in lovce, ki so v vsakem času pripravljeni na akci- jo. Na nekaterih letalih so bili me- haniki, ki so se ukvarjali s tekočim vzdrževanjem in se ob tem posve- tovali s člani posameznih posadk. Med njimi sem spoznal simpa- tičnega črnopoltega oficirja, pilota Acklanda Preda Danielsa iz eno- te S6-DIV, ki je sicer doma v državi Illinois. Veliko bolj sproščeno sva se pogovarjala. In tako sem izvedel, da so med vojaki v glavnem mladi ljudje, ki so na le- talonosilki po pogodbi vsaj tri leta, da je osnovni pogoj za vstop na krov vsaj končana srednja šola in da so za vse skupaj plače prenizke. Mladi fantje se na letalonosilki izobražujejo za različne specialne vojaške poklice. Povedal je tudi, da so bili čez novo leto v Sredo- zemlju, maja pa so zapluli v Jad- ransko morje in prvič tudi v Slove- nijo. Naša dežela mu je zelo všeč, saj je po njej že prvi dan kolesaril, preseneča pa ga veliko zanimanje ljudi za letalonosilko. Takšnega navala obiskovalcev se namreč sam ne spominja v nobeni luki, pa je na krovu že nekaj let. Sicer pa meni, da je J.F.K. stara dobra ladja, a žal že zastarela, zato je prepričan, da jo bodo po nekaj le- tih oblasti "dale v pokoj". Med pogovorom mu povem, da sem iz Ptuja, najstarejšega mesta v Sloveniji. Veliko težav je imel ob izgovorjavi imena naše radijske postaje, kajti namesto radio Ptuj, je bilo lep čas slišati le "rejdio tuj". Pokazal sem mu tudi novo številko barvne priloge Tednika, ki ga jo z zanimanjem prelistal in mi zabičal, da mu izvod z objavljeno fotoreportažo obezno pošljem, saj mu bo drag spomin. Vse bralce Tednika lepo pozdravlja in to je storil tako, da sem ga fotografiral s Tednikom v roki, medtem ko je lepo pomahal. Poglejmo nekaj zanimivih po- datkov o ladji. Letalonosilko J.F. Kennedy je 27. maja 1967 krstila hči umorjenega predsednika Joh- na. F. Kennedyja. V ameriških po- morskih silah je bila sprva namen- jena letalom lovcem, v zgodnjih 70. letih so jo prilagodili za podpo- ro bojnemu letalstvu za boj s pod- mornicami, pozneje pa je postala funkcionalna letalonosilka za na- jrazličnejše borbene in mirno- dobne naloge, kar je še danes. V prvih desetih letih je do prvega ge- neralnega remonta leta 1977 opra- vila 12.483 izkrcanj na kopno, nje- na letala pa so opravila 31.568 po- letov. Med številnimi nalogami je leta- lonosilka J.F. Kennedy opravila tudi več pomembnih nalog v Sre- dozemskem in Rdečem morju. Njena zadnja pomembnejša naloga je bila leta 1990, ko je v Rdečem morju prevzela vlogo poveljujoče ladje v vojni akciji ZDA Puščavski vihar. V času zalivske vojne je op- ravila 114 različnih bojnih akcij - napadov na iraške vojaške enote, s tremi letalskimi posadkami je op- ravila 2.895 jurišev, njena letala pa so v času te vojne opravila 11.263 ur bojnega letenja. V letih 1992 in 1993 je zaradi vojne v Jugoslaviji s svojo posadko bujno bdela v Sre- dozemskem morju. Letalonosilka J.F. Kennedy ima 5.200 članov posadke, med kateri- mi je bilo v času obiska v Sloveniji na krovu tudi 384 žensk (vojakinj in častnic), zanimiva pa je tudi po- vprečna starost posadke, ki dosega komaj 21 let. Za posadko pripravljajo dnevno po 15.600 obrokov, s hrano pa se oskrbujejo običajno vsakih 14 dni, ko je potrebno obnoviti zaloge z novimi 80 tonami hrane. Na krovu in v prvem podpalubju je bilo ob obis- ku v Sloveniji 74 letal in 6 helikop- terjev. Še nekaj tehničnih podatkov. Letalonosilka J.F.K. dosega po- vprečno hitrost okoli 30 vozlov. Poganjajo jo štirje motorji skupne moči 200.000 konjskih sil, vsaka od elis propelerja je težka dobrih 34 ton in meri 30 m. Za sidranje je opremljena z dvema sidroma, od katerih je vsako težko več kot 30 ton. Letala vzletajo s pomočjo šti- rih katapultov, od komande do prvega vzleta je potrebno le 5 mi- nut, hitrost vzletov je vsakih 15 se- kund eno letalo, za montažo bojne- ga streliva pa je potrebnih 30 mi- nut. Vsa letala so med vožnjo pritr- jena z jeklenimi verigami, tako da jih ne moti nobeno neurje. Ob pristajanju se letala s kavljem iz zadka zataknejo za jekleno vrv, na- peljano prek pristajalne steze, da se prej ustavijo, za vsak primer pa so ob robovih nameščene še velike mreže. Ob odhodu z letalonosilke smo se na kopno vračali s številnimi ameriškimi mornarji, oblečenimi v športna oblačila in opremljenimi s teniškimi loparji, kolesi, rolkami in palicami za rugby. Izvedeli smo, da so imeli ta dan (v sredo popold- ne) v Kopru rugby tekmo s slo- vensko ekipo, zadnji dan, v četr- tek, pa so pred odhodom izvedli še skupno vojaško vajo s slovensko vojsko, ki je bila namenjena iskan- ju izgubljenih pilotov. M. Oxme< Skupina iz Ptuja na krovu J.F.K. V podpalubju tehnične ekipe v pogovoru pred novimi nalogami Po ploščadi letalonosilke premikajo letala s po- sebnimi vlačilci Med letali so tudi izvidniška letala - "leteči radarji" Letalonosilka John F. Kennedy v koprskem pristanišču Slovenska zastava na kontrolnem stolpu Tehnične ekipe so op- ravljale redne preglede in vzdrževanje letal Helikopter je vzletel z letalonosilke Fred Daniels pozdravlja bralce Tednika četrtek, 3. julij 1997 ____J ILIHJ«! lito.»; 5 WKlUmVOSTh REPORTAŽE 0udimpesta / IGRE BREZ MEJA tigošnif ki jo Itomo pripovedovali vnukom Pred leti smo Igre brez meja zelo [■adi spremljali na malih zaslonih, yendar so takrat sodelovale le tuje ekip^- igram pridružila tudi Slovenija in pred dobrim tednom je na prizorišču v Budim- pešti našo državo zastopala ekipa Ormoža. Ormožani so se na igre ^eio resno pripravljali tako v orga- nizacijskem kot tudi v tekmoval- jjeni smislu. Turistično društvo je priprave pričelo kmalu po pustu, gaj je bilo treba zagotoviti precejšnjo vsoto denarja. Pred- račun je znašal okrog 5 milijonov tolarjev in v največji meri so jih za- gotovile Carrera, Jeruzalem Ormož, Tovarna sladkorja Ormož in občina. Precej sredstev so pris- pevali tudi manjši sponzorji. V aprilu so povabili k sodelovan- ju športnike, izmed katerih so po zahtevnem testiranju izbrali na- jboljše. Ekipa se je redno pripravljala v športni dvorani v Ormožu in v bazenu v Radencih. 2a Ormož so v Budimpešti nasto- pili Mirjana Panič, Suzana Vesel- ko, Mojca Majerič, Mateja Kovačič, Denis Jurčec, Zvonko Gašparič, Mladen Grabovac in Marko Antolič. Rezervi sta bila Milan Korotaj in Tanja Rep, ekipo pa je vodil kapetan Vekoslav Pre- jac. Za pripravljenost tekmovalcev so skrbeli štirje trenerji: Slavko Voršič, Marjana Ozmec, Boris Po- lak in Ivan Golob. Naše ekipa je v Budimpešto pris- pela v sredo popoldne. Nastanjeni so bili v hotelu Stadijon skupaj z drugimi ekipami. Večino časa so bili zaposleni z plavanjem, pripra- vami, spremembami v scenariju, kostumi, sprejemi, tako da jim je za ogled Budimpešte zmanjkalo časa. Skupina najpogumnejših pa se je že prvi večer odločila, da je potrebno zaužiti malo nočnega življenja in kot srednješolci so se podali v mesto. V hotelu so bili spet - kot Pepelka - okrog polnoči. Hitro so navezali stike z drugimi ekipami, saj smo Prleki znani kot družabni ljudje. Na igrah so sode- lovale ekipe mest Belmonte Mez- zagno (Italija), Larbeek (Nizo- zemska), V. F. Xira (Portugalska), Colderio (Švica), Biarritz (Franci- ja), Agrinio (Grčija) in Gyula (Madžarska). Prve dni so vsi sode- lujoči z velikim rešpektom spremljali Italijane, ki so prepevali kot za stavo in dajali vtis najbolje pripravljene in strumne ekipe. To se je izkazalo za krinko, saj so se kmalu spoprijateljili, v tekmovan- ju pa se tudi niso preveč izkazali, saj so zasedli osmo mest. Med za- nimivejšimi ekipami so bili tudi Nizozemci, ki so bili vidno najsta- rejša in najbolj neobremenjena ekipa. Znani po svoji sproščenosti in veseljaštvu so radi zavili k Slo- vencem. V naslednjih dneh so imeli Ormožani kot edina sodelujoča ekipa tudi predstavitev kraja in dežele. Tuji tekmovalci razlage niso kaj prida razumeli, saj so le redki govorili kak tuji jezik. Goto- vo pa so prav dobro razumeli, za '^aj je šlo, ko so po uradni predsta- vitvi župana Vilija Trofenika uživali v degustaciji, ki jo je vodil Jože Bešvir. Vino je bilo zgovorno, sadni kruh prav tako, pogumno pa so zaplesali tudi po zvokih polke, ^i sta jo v Budimpešti igrala Aleš ^'rapotnik in Vinko Tušek. V pe- je sodelujoče na igrah brez sprejel tudi budimpeštanski ^upan, in ker je Budimpešta pač ^sliko mesto in ima več mestnih ^iš, so se Ormožani kar nahodili preden, so našli pravo. Tekmoval- ci So med seboj izmenjali tudi sim- bolična darila in že po njih je bilo ^Jdeti, da so se naši lepo opremili. Nasprotnikom so podarili majice z ''apisom sponzorjev, kape z grbom i^ssta, smučarska očala, majhen šampanjec in majolko. ^a generalki, zvečer pred nasto- pam, so prvič videli sceno in igre, p' so jim jih do takrat le opisovali. oleg tega so bile razmere izjemno ^'abe, saj so nizke temperature Onemogočale pravo tekmovanje. Odgovorni so se bali, da se utegne celotna ekipa prehladiti. Ormožani so bili z generalko zelo zadovoljni, saj so zasedli drugo mesto s 66 točkami. Prvouvrščeni Madžari so jih pustili kar 15 točk za seboj. Igre, ki so jih posamezni tekmovalci igrali na generalki, so na samem snemanju izvajali drugi, tako da niso mogli vaditi. Igralci so bili izbrani z žrebom. V pogovo- ru so člani ekipe svetovali tistemu, ki je potem tekmoval. Kapetan Ve- koslav Prejac je opozoril, da približno enako število točk, doseženih na generalki in na sne- manju, kaže na izenačenost ekipe. V soboto jih je seveda dajala rah- la trema, prijetno pa jih je presene- tilo veliko število Ormožanov. Teh je bilo na tribunah okrog 150. Čeprav so igre v veliki meri na- menjene zabavi, pa so jih naši tek- movalci vzeli zelo resno in so pos- kušali doseči čimboljši rezultat. Na koncu so Ormožani pristali na drugem mestu z le točko zaos- tanka za Portugalci. In prav ta točka razlike je bila najbolj boleča, saj so si vsi želeli na Portugalsko. Sicer pa je slovenski potnik za Liz- bono najbrž že znan. Mito Trefalt je namreč dejal, da je Šentjernej zbral kar 80 točk in to bo težko preseči. Naše je v Budimpešti spremljala ekipa Slovenske tele- vizije z voditeljico Evo Longyiko. Še en lep uspeh je šel v ormoški ta- bor. Mateja Kovačič je bila proglašena za najuspešnejšo tek- movalko iger in je prejela posebno priznanje. S tem je bil uradni del končan. Takrat je z ramen Ormožanov padlo breme in slavje se je lahko začelo. V bazenu so končali trener- ji, kapetan, in ker je bilo treba oko- pati tudi koga iz organizacije, so tekmovalci vzeli na piko Bojana Burgerja. Ker se je ravnatelj oko- pal s priponko, na kateri je pisalo "Vili Trofenik", ni povsem jasno, koga so tekmovalci želeli namočiti. Sicer pa smo Ormožani lahko srečni, da je župan še živ in zdrav. V velemestnem vrvežu je menda z avtomobilom zapeljal na tramvajske tračnice in pred priha- jajočim tramvajem ga je lahko rešil le pločnik. Skoraj bi torej ostali brez župana. Naši tekmovalci pa so ostali brez vse opreme. Kot je po tekmovanjih v navadi, se po nasto- pu med ekipami izmenjajo majice, trenirke, kape in druga drobnarija. Naši tekmovalci so bili dobesedno oblegani in vsi so želeli menjati z njimi, ker so imeli najboljšo opre- mo. Najboljše menjave je organizi- ral Marko in je bilo z vseh koncev slišati: "Marko, Marko!" - vsi so ga klicali, da jim organizira čimboljšo menjavo. Potem ko je bilo zamen- jano že vse, kar se je menjati dalo, so naša dekleta resno razmišljala, da bi menjala še Marka - za dva Italijana. Igre so za nami, dosežen je dober uspeh, imeli smo se lepo in boga- tejši so za eno zabavno zgodbo. Vsi sodelujoči si zaslužijo le še iskrene čestitke in hvala! Besedilo in fotografije Viki Klemeniii Ivanuša Igralci so bili oblečeni v najrazličnejše domišljijske kostume, zato je bilo iz garderob po- gosto slišati smeh. Juliji je bilo treba podariti cvet na dovolj dolgem peclju, da je spustila viseče stopnice In je Romeo lahko splezal na balkon. Igre brez meja so namenjene tudi sproščenemu druženju nastopajočih iz najrazličnejših držav. Naši so se najraje družili s predstavnicami in predstavniki Italije. Foto Slodnjak Navijači Ormoža so bili sprva odeti v enake majice z grbom naše občine, pri vstopu na tribuno pa so prejeli enake majice v barvi ormoške ekipe z znakom Iger brez meja. Kako prijetno pa je bilo vzdušje, pa se lepo vidi na sliki. 6 četrtek, 3. julij 1997 - TEDNIK PTUJ / GLEDALIŠKA PREMIERA Psiha v izvedbi Teatra HI Ena zadnjih skupnih vaj Teatra lil v preurejeni steklarski delavnici. Teater III, ki deluje v okviru DPD Svoboda Ptuj, je tik pred letošnjo premiero. Odločili so se za gledališko delo Psiha Emila Filipčiča, ki jo bo na oder postavila Branka Bezeljak Glazer s sodelovanjem še nekaterih drugih mentorjev. Pri uprizoritvi bo sodelovalo več kot 30 mladih, večinoma dija- kov, ki so v Teater III vključeni že četrto ali peto leto. Pre- miera bo 10. julija v prostorih stare ptujske steklarske de- lavnice, ponovitve pa 11., 14. in 15. julija, vedno ob 20. uri. • Zakaj ste se odločili ravno za Psiho? Branka Bezeljak Glazer: "Običajno pripravimo ob koncu leta produkcijo, tokrat pa smo se odločili za pravo gledališko predstavo, saj se člani preskušajo na odrskih deskah že dovolj dol- go, nekateri že pet let. Gre za zahtevno besedilo, ki ga je Fi- lipčič napisal kot improvizacijo na Molierovo igro. Iskala sem besedilo, ki bi dalo možnost vsem v gledališkem teatru. Gre za odnos med ljudmi, za odnos med starši in otroki, za vredno- te." • Za izvedbo ste izbrali prostore stare steklarske delavnice ... Branka Bezeljak Glazer: "Teater III je že imel dve predstavi zunaj gledališča: Igra- lec na ptujskem gradu in Mrožkovo na Odprtem morju v Ljudskem vrtu. Tudi besedilo Psiha zahteva drugačen am- bient. Najprej smo mislili na sta- ra vojaška skladišča ob Potrčevi, ampak ko smo videli, kaj bi bilo tam potrebno postoriti, da bi jih usposobili, smo se odločili za manjši prostor bližje Narodne- mu domu. Steklarska delavnica je bila že nekaj let opuščena. Občina nam jo je posodila in do- volila, da spremenimo namem- bnost. Za usposobitev so bili potrebni veliki posegi, napeljali smo vodo, elektriko ... Zahvalila bi se vsem donatorjem, ki so nam pomagali usposobiti te prostore. Res neverjetno je, kako so nam prisluhnili. Dela so vredna več kot milijon tolarjev. Ta prostor bo vsaj letos namen- jen mladinski kulturi in mla- dinski ustvarjalnosti." • Trideset sodelujočih je najbrž težko časovno uskladiti za vaje ... Branka Bezeljak Glazer: "Imeli smo veliko težav, saj smo premiero nameravali imeti že v aprilu ali maju. Predstavo dela- mo že več kot pol leta, saj so po- goji za delo v današnjem času za amatersko predstavo nemogoči, neznosni. Sodelujoči so srednješolci, ki obiskujejo šole v Ptuju ali Mariboru, in sicer v dveh izmenah, nekaj je že zapos- lenih. Nemogoče jih je uskladiti za vajo. Poleg tega smo bili veza- ni na proste termine v dvorani Narodnega doma, kjer imajo stalne termine druge skupine čez vse leto. Ob koncu so matu- ranti delali še maturo. Vaditi nismo mogli po posameznih pri- zorih, kot je v gledališču običajno, pač pa smo se prilago- dili času igralcev in smo se le redko lahko zbrali vsi, ki so za prizor potrebni. Upam, da bo premiera uspela." Milena Zupanli BUKOVCI / PREDSTAVITEV KASETE DOMAČIH PEVCEV "Sinoči /e pela" v nedeljo, 22. junija, so pevci iz Bukovcev predstavili v cerkvi sv. Marka v Markovcih svojo kaseto. Veliko truda in dela je bilo potrebno, veliko ur, preživetih na vajah, veliko trenutkov, pol- nih skrbi, da je kaseta lahko izšla. Vsekakor si marsikdo, ki tega še ni poskušal, ne more predstavljati, koliko prostovoljne- ga dela je vloženega, ker če bi si, bi si v nedeljo vzel uro in pol časa, da bi prišel v cerkev in s svojo navzočnos^o poplačal trud pevcem, ki so vse svoje moči vložili v to, da bi nam lahko dali vsaj nekaj trenutkov duhovnega miru in kulture. Niso se trudili zase, temveč za ljudi, v katere so veijeli, da jim pesem nekaj po- meni, da jim je del življenja, ki da človeku novih moči in mu vsaj za trenutek zbriše skrbi. Žal so jih ti ljudje gotovo zelo razočarali, čeprav tega niso po- kazali. Vsak, ki želi nekaj poka- zati, si želi, da bi to videlo čim več ljudi. Kljub 300 razdeljenim vabilom, obvestilu po radiu in KTV, obvestilu v cerkvi in v ptujskem Tedniku je bil obisk porazen. Zato si človek ne more kaj, da se ne bi vprašal: Kje so bili vsi tisti, ki znajo toliko pove- dati o povezovanju med društvi, o pomoči drug drugemu? Kje so bili tisti, ki so vodilni med kul- turnimi delavci in bi se jim vse- kakor spodobilo priti, saj je bila to vsekakor kulturna prireditev? Kje so bili vsi, ki so osebno pre- jeli vabila po pošti, in nazadnje kje je bila večina sponzorjev, ki se jim očitno ni zdelo vredno, da pridejo poslušat, kam so vložili svoj denar, da bi jim pevci v zah- valo lahko podelili svoje skromno darilo. In kje so bili tis- ti, ki vedno znajo kritizirati stva- ri, še preden si jih sploh ogleda- jo, ki imajo toliko kulture, da va- bilo na predstavitev raztrgajo na koščke, še preden ga do konca sploh prečitajo, češ - to bo brez zveze. To verjetno lahko počnejo le tisti, ki nikdar niso znali sami nekaj pripraviti, zato tudi ne znajo in nikdar ne bodo znali ce- niti dela nekoga drugega. In če po nekaterih izjavah, da takšna prireditev ne spada v cer- kev, vprašam: Kje pa naj bi jo naredili, da bi vi prišli? Kaj bos- te odgovorili? Le kaj bi bilo potrebno naredi- ti za našo kulturo, da bomo znali ceniti delo tistih, ki nam želijo pripraviti lep nedeljski popol- dan, in kje bomo lahko kulturo sploh še iskali? Morda v gostil- nah, na nogometnih igriščih ... Očitno o njej znamo samo še go- voriti. Besede, besede, besede... M.K.H. PREJELI SMO Študenije spre- minlamo svei? Rujski študentje smo redni obiskovalci koncertov v Mariboru. In ko smo v našem klubu pregledali, za katere koncerte smo kupili največ vstopnic, smo ugotovili, da so bili to koncerti, kjer so zvečine nastopili iirvaški ali ju- goslovanski glasbeniki, le redko kakšen Slovenec. In zakaj imamo Slovenci raje tujo kot našo glasbo? Eden od razlogov je jezik, npr. Iirvaški je veliko bolj me- lodičen, pa tudi besede se dajo lepše "zložiti". Ali pa so krivi mediji, ker premalo pozornosti posvečajo slovenski glasbi, ali pa morda organizatorji glasbenih koncertov, ki vabijo tuje "zvezde"? Slednji seveda gledajo na dobiček in pripeljali bodo tistega, ki jim bo najbolj napol- nil denarnice, kljub temu da je dražji od naših, saj je za kakšen Parni valjak potrebno odšteti deset tisoč mark, najdražji na slovenski sceni pa so Čuki, ki pojejo največ za šest tisoč mark. Torej hodimo na koncerte glasbenikov, ki so nam na- jbolj pri srcu. Študentje imamo najraje ročk glasbo. Dobrih izvajalcev v Sloveniji pa je zelo malo (Kreslin, ki se počasi izpeva, ker nima nič novega, Predin je postal komercialen, vendar je še vedno zelo dober, Lovšin nas ne bo izdal in bo ostal rocker, Šank ročk so zelo dobri instmmentalisti, vendar jim manjka dober tekstopisec, Orleki igrajo "brez napak",...), medtem ko so tuji (Parni valjak. Plavi orkestar, Bajaga, Psihomodo pop, Balaševič, Crvena jabuka, Prijavo kazalište, ...) veliko zanimivejši, saj niso tako pogosto v Sloveniji in ustvar- jajo vedno na novo. Tudi naši ustvarjajo na novo, ven- dar jih pri tem zavira država. Morda, če se naši glasbe- niki ne bi toliko ukvarjali z administracijo in bi več ener- gije vložili v glasbo, bi imeli več kvalitete. Veliko dobrih glasbenikov je med mladimi, in ker mla-- di, še neznani izvajalci, niso nikomur zanimivi, počasi odnehajo, ker jim zmanjka energije, ko se trudijo za preživetje, namesto da bi to energijo vlagali v ustvarjan- je. Tukaj bi sedaj morala nastopiti država in mladim po- magati, ne pa da nekatere zanese na ulico k alkoholu in drogam. Če bi se tega resnično zavedali, tuji glasbeniki pri nas ne bi imeli kaj delati, naša mladina pa se ne bi ukvarjala z vprašanjem, kako preživeti. Če bomo kdaj začenjali akcijo "Z glasbo proti drogi", bomo morali dati denar v glasbo in to tistim, ki jo ustvarjajo. Lep primer je akcija "S športom proti drogi", kjer poizkušajo prijatelji športa mlade odvrniti od drog s športnimi aktivnostmi, država pa da za šport vedno manj. Ali imajo takšne akcije potem sploh smisel? Če sem začel ta članek s glasbo, ki jo poslušamo štu- dentje, naj ostanem pri študentih in državi. Stavkali smo zaradi prekinitve subvencioniranja študentske prehrane in dosegli smo, da nimso ostali lačni. Žal tudi študentje kot bodoča slovenska inteligenca ne gledamo daleč v prihodnost. Ne vprašamo se, kaj bomo jedli, ko bomo doštudirali, saj je delovnih mest, kjer potrebuješ diplo- mo, še vedno premalo oziroma je delo premalo plačano. Ali bomo stavkali takrat, ko bomo že v službi? O tem bi morali razmišljati že sedaj in začeti spreminjati sedanjost, kajti samo tako bomo lahko imeli lepšo pri- hodnost. Vendar ne bo se spremenilo, če bomo samo govorili in zahtevali denar, če zato ne bomo storili nič. Zdaj smo glasni vsi, prav mi pa bomo zamenjali tiste, ki jih sedaj obrekujemo (predstavnike države). Ali bomo takrat sto- rili to, o čemer sedaj samo govorimo, in dali možnost takratni mladini, ali pa bodo oni nas obrekovali? Rek pravi, da se zgodovina ponavlja. Ali se bomo kaj naučili? MIlan Kralnt Počitniške urice Zdaj pa gre zares! Vreme je spodobno za prve počitniške dni in le upati je, da bo prijetno poletno tudi ostalo. Vsem tis- tim, ki jim ne prija poležavanje do zgodnjih popoldanskih ur in radi tudi med počitnicami ustvarjajo ali na zanimiv način preganjajo dolgčas, smo v mladinski knjižnici pripravili POČITNIŠKE URICE. Od ponedeljka, sedmega julija, do petka, triindvajsetega av- gusta, vas vabimo ob DESETI uri v knjižnico, kjer smo vam pripravili pester počitniški pro- gram. Urice so namenjene šolskim in predšolskim otro- kom in prilagojene željam ot- rok. Predvsem bomo poskrbe- li za zabavne igre, družabne in tekmovalne; likovno in lutkov- no delavnico, izdelovali bomo origami (japonska papirna veščina), izdelovali okraske in cvetje iz papirja, sami izdelali čedne pisemske ovojnice in razglednice ... Vsak drugi pe- tek bodo POČITNIŠKE URICE zapolnjene z nagradnimi igra- mi (literarne uganke, križanke, rebusi, skrivanke, kvizi ...). Nagrade bo prispevalo podjetje za izobraževanje KA- TARINA. Seveda bodo urice dodobra prevevale nove in za- bavne pravljice, zgodbice in pesmice. V knjižnico vabimo vse naše člane, zaželeni so tudi vaši prijatelji! Prosimo, da zraven dobre volje prinesete tudi copate. ŠTIRI KNJIGE ZA MLADE RAZISKOVALCE Pri založbi Didakta iz Radovlji- ce je pred kratkim izšla zbirka poizkusov iz naravoslovja Štir- je letni časi. Knjige so namen- jene učencem nižjih razredov osnovne šole, a tudi manjši otoci bodo ob pomoči odrasli z veseljem raziskovali naravne pojave in zanimivosti. Avtor zbirke je John VVilliams, ma- gister biologije in svetovalec za naravoslovje in tehnologijo v osnovnih šolah Anglije. Dos- lej je za otroke napisal čez dvajset poučnih knjig, ki so prevedene v več jezikov. Knji- ga POLETJE zajema štirinajst privlačnih nalog, ki jih lahko otroci izvedejo med počitnica- mi: proučevanje izparevanja in njegovo vlogo pri kroženju vode v naravi, izdelava balona na vroč zrak, izdelava modela jadrnice in ročne črpalke. Za- nimivo je pridobivanje soli iz morske vode in izdelava vrtička v steklenici. Naloge so natančno opisane in barvno ilustrirane. Knjigi je pridan slo- varček in opombe za učitelje in starše. Kot preostale tri knji- ge iz zbirke Štirje letni časi ima tudi ta trideset strani in jo je prevedla Simona Čeh. Tudi druge knjige te zbirke - Pomlad, Jesen in Zima - vsebujejo naravoslovne vaje in zanimivosti, ki vam bodo po- pestrile počitniške dni. ŠTIRINAJSTA UGANKA Najprej poglejmo komu se je sreča nasmehnila pri žrebanju med pravilnimi rešitvami dvanajste uganke. V mladinski oddelek Knjižnice Ivana Potrča, Prešernova 35, vabi- mo Gorazda Gaiserja iz Lovrenca na Dravskem poju 8d, kjer ga pričakuje knjižna nagrada. Štirinajsta uganka je povezana z znamenitim mladinskim pi- sateljem, ki ga poznajo otroci po vsem svetu po številnih na- petih pustolovščinah. Po nje- govih knjigah so posneti tudi mladinski filmi. Današnja uganka išče ime in priimek nemškega pisatelja (1899- 1974), ki se je mladim bralcem priljubil s knjigami EMIL IN DE- TEKTIVI, EMIL IN TRIJE DVOJČKI, LETEČA UČILNICA, 35. MAJ ... Za lažje reševanje preberite še odlomek iz knjige PIKICA IN TONČEK: "Kajpak," je rekel Tonček. "Kaj pa naj storim? Moja mama je vendar že zelo dolgo bolna, pa kuham jaz, ko pridem iz šole. Saj ne gre, da bi za lakoto umrla." "Prosim, nikar se ne daj motiti," je rekla Pikica, posadila Puflja na tla, slekla plašč in odložila klobuk. "Kar lepo dalje kuhaj. Gledala bom. Kaj pa bo danes za kosilo?" "Krompir v krhljih," je rekel, vzel cunjo in stopil k štedilniku. Pravilno izpolnjeno nagradno okence izrežite in pošljite čim- prej na naslov KNJIŽNICA IVA- NA POTRČA, MINORITSKI TRG 1, PTUJ, z oznako KVIZ. LIliana Klemenih ifCDNIK - Četnek, 3. julij 1997 7 -it ^ PIŠE: branko vnuk / KRATEK PREGLED ZGODOVINE NEKDANJEGA PTUJSKEGA DOMINIKANSKEGA SAMOSTANA - 29 Dominikanski samostan I u vil\>'uri.v Miivn.i.iA.' Dostop do samostana in cer- kve je bil možen po dokaj širo- ki dovozni cesti, ki je tekla vzdolž severne stene samos- tanske cerkve in jo je ob se- verni strani ograjevalo mestno obzidje, ob južni strani pa notranje samostansko obzi- dje. Dovoz je na zahodnem koncu omejeval prečno pos- tavljen zid, gotovo glavni sa- mostanski vhod, nad katerim naj bi se nahajal leta 1580 postavljeni kip Albertu Velike- mu. Skozi ta vhod se je stopa- lo na zahodno samostansko dvorišče, ki je še v tlorisu dan- danes ohranjeno. Šele iz dvo- rišča je bil možen dostop do cerkve, pokopališča in same- ga samostana. Pred zahodno cerkveno pročelje je bila pris- lonjena ozka, na fasadno ste- no prečno postavljena, verjet- no pritlična vhodna lopa - loggia. Kaže, da je imela vsaj trojno funkcijo: iz severnega dela loggie, ki je segal pred severno cerkveno steno, se je stopalo na samostansko po- kopališče - samostan umrlih, ki se je raztezalo vzdolž sever- ne stene cerkvene ladje in se je končevalo v višini severne- ga opornika petosminskega zaključka cerkvenega dolge- ga kora, iz osrednjega dela loggie se je vstopalo direktno v cerkev, iz južnega dela loggie pa se je direktno vsto- palo v sam samostan, v tem primeru kar v severni krak križnega hodnika, kar je bil npr. v Italiji kar razširjen pojav. Cerkvena ladja nima vrisanih zunanjih opornikov, kar govori za to, da je bila njena enola- dijska(?) dvoranska prostorni- na ali ravnostropna ali pa je imela odprto ostrešje. Gotovo pa je cerkev imela zahodno emporo, o kateri pričajo os- tanki talnega zidca, še vidne- ga v južni steni cerkve, in os- tanki ostenja okna, ki je v prit- ličju z južne strani osvetljevalo vhodno vežo empore. Skozi vzdolžno usmerjeno cerkveno ladjo sta se lahko videla ob vzhodno slavoločno steno prislonjena, verjetno nekoliko privzdignjena baldahinska ol- tarja, med njim pa so se vzdi- govale stopnice, ki so pre- meščale več kot dvometrsko nivojsko razliko med samo cerkveno ladjo in dolgim ko- rom. Tako je vzdolžna na- ravnanost cerkvene ladje in privzdignjenost kora vernikov pogled usmerjala k najsve- tejšemu. Sam dolgi kor so sestavljale, po načrtu ter oh- ranjeni občni poli sodeč, tri obočne pole ter petosminski vzhodni zaključek kora, sam kor pa je izza glavnega oltarja delila v višini prehoda druge k tretji obočni poli korna pregra- ja, s čimer se je dobil ločen prostor za redovnike. Višinsko razliko med cerkveno ladjo ter prezbiterijem pa je pogojevala naprava kripte. ki se je nahaja- la pod korom. V dolžini prve obočne pole je bil ob kor ter južni del slavoločne stene prizidan zvonik, pod katerim se je nahajal portal, ki je po- vezoval cerkev z vzhodnim samostanskim traktom. Ob južno steno dolgega kora, ki so ga obstopali zunanji opor- niki, je bila prislonjena dokaj dolga zakristija, ki se je zakl- jučevala nekoliko pred pričet- kom petosminskega zakl- jučka. Ob južno cerkveno steno se prislanjajo vsi trije samostans- ki trakti, ki tvorijo zaprt prostor - notranje samostansko dvo- rišče, ki ga obhaja z vseh štirih strani samostanski križni hodnik, v južnem delu tega notranjega dvorišča pa je vh- san obzidan prostor samos tanskega studenca. Poleg najstarejšega slikov- nega vira, Kreiztallerjevega načrta iz leta 1644, so za poznavanje stavbne zgodovi- ne dominikanskega samosta- na pomembne še štiri vedute Ptuja iz 17. stoletja. Gre za tri grafične upodobitve mesta Ptuja, delo G. M. Vischerja (pomagal mu je še A. Trost), od katerih sta dve upodobitvi datirani z letnico 1681, tretja pa je verjetno osnutek. Četrta veduta je na osnovi nekaterih ključnih mestnih arhitek- tonskih elementov datirana v leto 1687 in jo je neznani sli- kar naslovil Ober Pettau. G. M. Vischer: Styriae Ducatus Beiicosissimi Gemina Figu- ra, 1681; prekopirano iz M. CIGLENEČKI 1989, kat. št. 3 PIŠE janez jaklič / PO ZAHODNI AFRIKI - IIL Zlata obala Da je kupčije konec, sem mis- lil samo jaz. Ohrabreni z uspe- hom svojega brata, so me drugi prodajalci obstopili. Zgrabili so me, potegnili s seboj in me vodi- li od stojnice do stojnice. Poriva- li so me od zlata do slonove kos- ti, kazali so mi starine dvomljive starosti in temu primerne astro- nomske cene, pa tudi drobnarije za vsakdanjo rabo. Branil sem se le v toliko, da me niso raztrgali. Njihovo prizadevanje sem nag- rajeval s prikimavanjem, obl- jubljal sem, da bom vse stvari pokupil, vendar pa da danes s se- boj žal nimam denarja. Oddah- nil sem si. Stojnic je na koncu vendar zmanjkalo, jaz pa sem os- tal cel. Vljudni trgovci so me upognjenih teles pospremili še košček poti, oči pa so jim žarele in se pohlepno bleščale ob misli na prihodnji dan. Sonce je počasi izgubljalo moč. Cvrčanje in preletavanje velikih netopirjev, ki so čez dan viseli v Srozdih skoraj na vsakem dreve- su, je naznanjalo bližajočo se noč. Pohitel sem proti, prista- nišču, svojemu domu. V meni je Gorelo spoznanje, da je tržnica 2ame tabu, sveti kraj, ki se ga bo treba izogibati. Preveč sem obl- jubil, preveč sem razburkal du- hove. Črni trgovci so koprneli v upanju na prihod bogataša revnega videza s kupom denarja, ki bo pokupil vso njihovo kra- mo. Dnevi so počasi minevali. Trebuh nenasitne ladje se je na- polnil. Zaprli smo pokrove skla- dišč in začelo se je nakladanje lesa po ladijski palubi. Vse na- okrog se je v vročem soncu širil osladen, kiselkast duh po lesu in razpadajočem lubju. Zaradi na- rave dela je bil moj delavnik razvlečen čez cel dan. Prav tako je morala biti na ladji vedno ob- vezna tretjina posadke. Tako so bili izhodi v mesto zelo redki. Vezani so bili na pozne popol- danske ure. Zaradi vročine in tropske vlage sem bil zbit. Dnevi so se mi zdeli še bolj turobni in dolgočasni. Za popestritev so tu pa tam poskrbeli starejši mor- narji z neslano šalo na račun la- dijskega podmladka. Nekega dne me je poklical drugi oficir stroja. "Struja, mesec je okoli, pojdi in poberi takso za elektriko. Najbolje je, da začneš pri vrhu." Napotil sem se proti ladijskemu mostu, proti vrhnjim nadstropjem, kjer sta imela svoje prostore "kapo" in kapitan. Ko- lena so se mi tresla. Bližal se je moj prvi neposredni stik z možema, ki sta na ladji vedrila in oblačila. "Tok, tok," so odgo- vorila vrata na moje trkanje in že sem vstopil. "Oprostite, kapo, prišel sem po prispevek za elekt- riko." Upravitelj stroja, atletsko razvit možakar srednjih let, se je prebudil iz razmišljanja in me pogledal. Ogorel obraz se je razpotegnil v čudno grimaso, nato se je njegov pogled ustavil na svinčniku v moji roki, ki je podrhteval na papirju. Zamahnil je z roko: "Nimam drobiža, pojdi k barbi, naj plača še zame. Dolžan mi je nekaj denarja." Naslednja postaja je bil ladijski most. Suha postava je bila globo- ko sklonjena nad zemljevidi, ka- pitan je bil sam. Zadel me je pro- doren pogled: "Kaj želite?" "Prišel sem po prispevek za elektriko. Kapo pravi, da boste plačali tudi zanj," sem negotovo spregovoril. "Kdo ste?" so me prebodle jezne sive oči. "Novi elektrotehnik," sem izdavil, rdeč v obraz. "Zopet so si privoščili novinca," je zagodrnjal kapitan in se potopil v svoje delo, kot da ni nikogar pred njim. Izginil sem kakor kafra. Moj besni ses- top v strojnico ladje je spremljal gromoglasen krohot mornarske tovarišije. Jeza je hitro izpuhtela. Že naslednjega dne sem se sku- paj z drugimi smejal asistentoma stroja. Več kot uro sta razdirala diesel motor reševalnega čolna in neumorno iskala vžigalno svečko. Zadnjo nedeljo pred odhodom sem doživel prijetno prese- nečenje. Prvi oficir in mehanik sta me povabila v živalski vrt. Abidjanski živalski vrt je izven mesta. Sprva sem naivno upal, da se bomo na poti vanj srečali s prvobitno Afriko. S tem ni bilo nič. Cesta, po kateri smo se pel- jali s taksijem, se je kakor reka vila med dvema bregovoma, po- raslima z gostim bambusom in drugim grmovjem. Na odprtih čistinah je bil vsepovsod priso- ten vpliv pristaniškega mesta. Tudi živalski vrt je bil eno samo razočaranje. Maloštevilne živali so bile zaprte v majhnih kletkah ali privezane na prekrat- ke verige. Od boga pozabljen kraj je označeval duh po zane- marjenosti in zapuščenosti. Ste- kleni pogledi zveri so izdajali strah, lakoto in nepopisno sovra- štvo. Premikale so se kot roboti. Šimpanzi so se trgali na kratkih verigah, grabili kepe prsti in šope trave ter s tem obmetavali mimoidoče sorodnike. Svetla točka žalostnega gledališča je bil mlad lev. Veselo se je podil med obiskovalci in se jim dobrikal s premetenostjo mlade muce. Bele gospodične so ga obkolile in ga napadle z bolestnim ljubkovan- jem. Toda levje potrpežljivosti je bilo hitro konec. Mlada zverini- ca se je začela vzpenjati po nežnih vitkih nožicah, obutih v elegantne sandale. Nastal je vik in krik, jok in beg. Mladi vragec ni odnehal, dokler ni dobil krep- kega udarca z gumjasto cevjo po zadnji plati od svojega krušnega očeta. Ure prostosti za mladega leva je bilo konec. Pristal je v kletki. Njegovi zobje so predelo- vali aluminjasto posodo za hrano v neuporaben kos pločevi- ne. Zmrazilo me je. Dvigovanje sidra je spremljalo prijetno zvončkljanje verige. Naš naslednji cilj je bila ganska luka Takoradi. Okoli Afrike smo potovali v isti smeri, kot so pred stoletji plule prve portugalske ladje. Velika raziskovanja je v 15. stoletju zakrivil človek z imenom Henrik pomorščak. Kot mladenič je spoznal vojaške prednosti ladje v boju z musli- mani. V pomorstvu je zaslutil široke možnosti za majhno deželo Portugalsko. Mladi princ se je odločil, da bo svoje življenje zapisal morju in vsem znanos- tim, ki so povezane z njim. Glavni vzrok za njegova razisko- vanja je bila sveta vojna proti is- lamu. Privlačila pa ga je tudi enostavna želja, da bi spoznal svet. Henrik je načrtno iskal in zbiral vse tisto, kar je bilo doslej že znano o svetu, morju in lad- jah. Znanje je predajal svojim pomorščakom, hkrati pa pridno beležil njihova nova dognanja in opažanja. Princ je veliko priča- koval od svojih pomorščakov, ki jih je pošiljal v neznano. Mislil je, da bodo hitro obpluli obalo Afrike in se vrnili z novicami, ki si jih je tako želel. Upanje, da bodo mornarji tujo obalo do konca raziskali in zarisali, da bodo spreobrnili brezvemeže v krščansko vero in vspostavili vrsto novih trgovskih vezi, se je izjalovilo. Orožje in obredne predmete so prodajali izključno moški. Foto: Andreja Svete - v naravi kralj živali, v živalskem vrtu le bedna kreatura. Foto: Andreja Svete 8 četrtek, 3. julij 1997 - TEDNI|t fEDNIK - 3. jum 1997 REPORTAŽE -9 ŽEST let po incidentu v ptujski vojašnici / BORIS FRAS - PRVI RANJENEC ZA SAMOSTOJNO SLOVENIJO fe se težki spomini pi^i strel v borbi za samostojno Slovenijo je pred šestimi padel prav na območju tedanje ptujske občine. Bilo je 24. m^U^ nekaj pred šestnajsto un), ko je med odklapl- janjem električne energije ptujski vojašnici vojak tedanje jLA ustrelil elektrikaija Borisa Frasa iz Ptuja. Po šestih le- {jh smo Borisa Frasa obiskali na njegovem domu in svoje težke spomine je prvi ranjenec v vojni za Slovenijo takole obujal: "Spominjam se, da sem bil tis- ti teden na Elektru Ptuj, kjer sem zaposlen, dežurni elektri- l^ar. Zaradi napete politične si- tuacije smo redno spremljali vse informativne oddaje, saj je bilo čutiti, da bo med sloven- skimi oblastmi oziroma med pripadniki teritorialne obram- be in tedanjo JLA vsak čas počilo. Zaradi znanih zaostro- vanj razmer smo dobili nalogo, da ptujski vojašnici odklopimo elektriko. Ker sem poznal rajon in transformator ob vojašnici in ker so menili, da bi jaz lahko to najhitreje opravil, so me tistega usodnega dne, ki je moje živl- jenje povsem spremenil, pokli- cali in mi naložili to nalogo. Ni me bilo strah, le v globok nemir sem čutil. Ne bi ponav- ljal podrobnosti, slišal sem ne- kakšno kričanje, ko je počilo. V levem kolenu me je močno za- skelelo in klecnil sem. Tisti tre- nutek sem mislil samo, kako bi se rešil, da me streli ne bi zade- li, zato sem se z velikimi muka- mi leže plazil čez njivo do so- sednjih hiš. Stanovalci, ki so verjetno slišali streljanjei so se hitro odzvali in takoj je bilo slutiti, da so potegnili z mano, saj so me Kolaričevi fantje brž potegnili na varno v njihovo hišo. Ne vem, kdo je prvi obve- stil policijo, reševalce in našo firmo, a vsi ti so bili kmalu na kraju dogodka. Sicer pa o tem ste na radiu Ptuj poročali v nekaj minutah in popoldne še nekajkrat o tem, kako se je razpletlo. Resnično smo vsi držali skupaj, zato se je varjetno tudi kočalo tako." # Tisto popoldne sem bil na radiu Ptuj dežurni voditelj in vsega se dobro spominjam. V arhivu hranim posnetke prvih obvestil o incidentu pri vojašnici, ki sem ga sporočil našim poslušalcem ob 16.05, pa poznejši pogovor z Mila- nom Cušem, ki je bil takrat komandir policijske postaje Ptuj, in tudi poznejši pogovor z vami in vašimi sodelavci. Kljub vaši rani in kljub nape- tosti med oficirji in policijo pa se je vendarle vse skupaj ugodno izteklo? "Da, težki so ti spomini in ne- rad jih obujam, kajti bil sem v smrtni nevarnosti. Bil sem ran- jen in obkoljen v hiši zavednih Slovencev in napeto je bilo, ko so zunaj kričali oficirji JLA in nam grozili, da se takoj preda- mo. Postavili so rok 5 minut, in ko se je čas iztekel, so zadnjo minuto že pričeli repetirati in rožljati s puškami. Nisem se hotel predati, legel sem med vrata, a so me vojaki JLA izvle- kli ven. Še sreča, da je takrat prišel civilni zdravnik in ugoto- vil, da imam prestreljeno kole- no." # In potem se je začelo zdravljenje. Spominjam se dneva, ko sem vas obiskal v mariborski bolnišnici; kar ne- kaj operacij je bilo potrebno, da ste se sploh lahko postavili na noge. Posledice pa so ver- jetno ostale? "Seveda. Kar sedem mesecev se je vleklo, preden sem s pomočjo bergel sploh lahko shodil, rehabilitacija pa je traja- la skoraj dve leti. Vendar kole- no še zdaleč ni takšno, kot je bilo, čeprav ga redno razgiba- vam. Počasno hojo še nekako zmorem, za večje napore pa pri hoji še vedno uporabljam berg- le." 0 Po tem incidentu smo bili na ptujskem sodišču tudi priča sodnemu procesu zoper vojaka, ki je na vas streljal. Kaj menite o razsodbi? "Moram reči, da sem pričako- val malce drugačen razplet. Osebno menim, da je kriv vsak, ki neupravičeno strelja na civil- no osebo, četudi je vojak in četudi je dobil ukaz, naj strel- ja." # So vam zaradi hude poškodbe kolena priznali voj- no invalidnost? "Vojna invalidnost je v samos- tojni Sloveniji razširjena na zelo širok spekter ljudi, saj gre za za vse od Karadjordjevih borcev naprej, borcev NOB, izgnancev do invalidov zadnje vojne za Slovenijo. Za svojo ranjenost seveda dobivam inva- lidnino." 0 Je dovolj velika, ste z višino zadovoljni? "Težko je odgovoriti, ampak lahko rečem, da ta invalidnina ravno zadošča za stroške, ki jih imam z redno rehabilitacijo v Termah Ptuj, enkrat na leto pa si privoščim tudi zdravljenje." # Občasno vas videvam tudi na kolesu, se pravi, da je s ko- lenom že bolje? "Ker je gibljivost poškodova- ne noge bistveno manjša, imam posebej prirejeno kolo, da lahko tudi kolesarim. Moram reči, da je zame to najboljša te- rapija." 0 In kakšni so vaši občutki 6 let po vojni ob dnevu držav- nosti? "Moji občutki so mešani. Pog- lejte, v firmi so me delno inva- lidnega kar dobro sprejeli, de- lam samo 4-urni delavnik in imam stvari dokaj dobro ureje- ne. Kar pa se tiče države, pa moram odkrito povedati, da je skrb za vojne invalide po mojih spoznanjih zelo slabo urejena. Ne gre le za moj primer, poz- nam primere, ko so otroci ostali brez očeta, ki je padel v tej voj- ni, in nimajo urejenih ni- kakršnih rent ali drugih dohod- kov, ki bi otrokom zagotavljali recimo nemoteno šolanje ali bognedaj življenje nasploh." % V družini pa verjetno za- radi tega nimate kakih poseb- nih težav? "Posebnih ne, ampak pre- pričan sem, da so moji otroci zaradi poškodovane noge bist- veno prikrajšani za marsikaj, kar bi zdrav lahko počel. Včasih sem rad hodil v gore, otrokom sem obljubil Triglav, a jim tega žal ne morem več nuditi, ne morem z njimi na smučanje; navsezadnje pa so prikrajšani tudi finančno, saj z invalidnino ne dosegam dohodkov, ki sem jih recimo prej dosegal s hono- rarnim delom, da ne omenjam tega, kar sem včasih lahko doma postoril sam ... Nikoli več ne bo tako, kot je bilo prej." # Še to me zanima, ali ste po incidentu za vojašnico že kdaj odšli na tisto mesto? "Ne, kajti tega mesta se enos- tavno izogibam. Mogoče sem bil službeno le enkrat v bežnem obhodu, ampak ničesar si ni- sem in ne želim podrobneje og- ledati. To so težki spomini..." M. Ozmec Boris Fras, dan po streljanju ob ptujski vojašnici, po operaciji v mariborski bolnišnici... ... in danes, 6 let pozneje, s svojo družino pred hišo v naselju Bratje Reš v Ptuju. Foto: M. Ozmec Na obisliu pri ivanu Bukšeiiu iz Žetai Ob dnevu državnosti in ob šesti obletnici vojne za Slovenijo smo obiskali Ivana Bukšeka iz Žetal 51, ki je bil v sicer kratkotrajni vojni drugi ranjenec na območju tedanje ptuj- ske občine. Kot vojak takratne teritorialne obrambe je bil hudo ranjen v četrtek, 27. junija 1991, nekaj pred 23. uro zvečer, kmalu po incidentu in streljanju ob upravnih pros- torih radia in Tednika, v neposredni bližini starega mestne- ga pokopališča ob Tihi poti. Našega obiska je bil vesel, čeprav smo ga zmotili med gradnjo nove hiše. A spomini na tiste dni so z njegovega obraza kmalu spodili vedrino. % Se še spominjate tiste Usodne noči? Spominjam se, kot da je bilo včeraj, čeprav so ti spomini zame 2elo težki. Bil je lep in vroč dan, ko smo bili zaradi napetosti med JLA m slovenskimi oblastmi v teritori- ^ni obrambi nameščeni na položaje. Spominjam se streljanja, katerega je prišlo pred stavbo ^dia in Tednika, pozneje sem iz- )^edel, da so naši prvi vžgali po vo- '^h JLA. Dobili smo ukaz, da se ^Jmaknemo prek potoka Grajena, '^ckdo je vžgal tudi po nas in ena od krogel me je zadela v spodnji del trebuha. Začutil sem pekočo bolečino in padel. Sprva sploh ni- sem vedel, kako hudo sem ranjen, čeprav sem kar precej krvavel. Na pomoč mi je priskočil poveljujoči Damjan Finšgar, ki sem mu dolžan posebno zahvalo, saj bi brez njegove pomoči zagotovo izkrvavel. Hitro je poklical pomoč in prej kot v pol ure so me vsega krvavega prepeljali v ptujsko bol- nišnico, kjer so mi nudili prvo pomoč in me pozneje še operirali. Sele v bolnišnici sem med pregle- dom izvedel, da me je krogla pre- strelila. Vhodna rana je bila spre- daj tik pod levo ledvico, izhodna pa zadaj nekaj centimetrov od hrbtenice. Takoj so me operirali, pozneje so mi povedali, da je ope- racija trajala skoraj 5 tu*. Zahvaliti se moram dr. Sokoliču in dr. Tošu, ki sta me dobro zakrpala. Povedali so mi, da sem imel izjemno srečo, saj je krogla ledvico le delno poškodovala, ledveno arterijo je na srečo le oplazila, poškodovala pa mi je tudi živec." # So za to, da ste ranjeni iz- vedeli domači? "Da, še isti večer, saj smo takrat vsi poslušali radio Ptuj, ki je odda- jal noč in dan in sporočal vse, kar se je kje dogajalo. Kmalu po strel- janju je bilo objavljeno, da sta hudo ranjena teritorialec Ivan Bukšek iz okolice Žetal in neki vo- jak JLA. Pozneje so mi domači po- vedali, da so bili zame zelo zaskrbljeni in da so si malo od- dahnili, ko so drugo jutro na radiu slišali, da sem operacijo dobro prestal." O Ko sem vas drugi dan obi- skal v bolnišnici, je ob vas ležal tudi vojak JLA, ki je bil ranjen isti večer. Kako sta se razumela? "Da, to je bilo res nenavadno in ne vem, kdo je prišel na idejo, da so naju spravili skupaj v isto sobo, saj sva bila z nasprotnih strani. Morda je bolniško osebje želel j samo pokazati, da pomagajo vsem ranjencem, kaj vem Sicer pa se spominjam, da je bil kot bolnik pe- cej zahteven, pogosto je klical se- stre in tarnal." # Bolnišnico ste zapustili žele po dobrih dveh mesecih in pol? "Da, po 73 dneh zdravljenja sem s pomočjo bergel že lahko zapustil bolnišnico, vendar so mi naročili, da moram tudi doma mirovati in ležati." O Pozneje, ko se je vse sku- paj pomirilo, ste ob prvi oblet- nici dogodkov kot ranjenec v vojni za samostojno Slovenijo dobili državno odlikovanje. Kako pa je bilo z vašo zapos- litvijo? "Res je, leto dni po dogodku sem dobil državno odlikovanje in odli- kovanje za ranjence. In ker sem bil tisti čas skupaj z drugimi sodelavci na borzi, ker je podjetje Olga Me- glič propadlo, sem kmalu po zmožnosti za delo, 1. marca 1993, dobil zaposlitev v slovenski vojski, kjer sem še danes. Sprva sem delal na območnem poveljstvu, od lan- ske jeseni pa sem vzdrževalec ogre- vanja v kotlovnici ptujske vojašnice." 0 Ali ob redni plači dobiva- te kakšen dodatek zato, ker ste bili ranjeni v vojni za Slo- venijo? "Da, dobivam invalidnino 14.000 tolarjev mesečno." # Ali ste s tem zadovoljni? "Moraš biti, kaj pa češ, če ni več. Sicer pa moram reči, da se me kar pogosto spominjajo ob obletnicah in praznikih, ko sprejemam kot ranjenec v vojni za Slovenijo čes- titke, tudi od predsednika države." # Ob našem obisku smo vas v Žetalah 51 zmotili med gradnjo hiše. Torej ste si že kar opomogli? "Da, z življenjsko sopotnico sva dobila hčerko, in če si želiš ustva- riti dobre pogoje za družino, mora biti tudi hiša. Veliko naredim sam s pomočjo prijateljev in sorodni- kov." 9 In kakšni so vaši spomini ob šesti obletnici dogodkov? "Spomniš se pač, čeprav ne pre- več rad in ne pogosto. Razmišljaš, kako bi se laihko vse skupaj končalo tragično, kaj bi bilo, če bi takrat ukrepal tako ali drugače, če bi stopil malce hitreje ali če bi ležal, morda sploh ne bi bil ranjen. Ali pa ... Obupati ne smeš nikoli, živeti je treba z brazgotinami na telesu in v duši..." # Ste po dogodku že bili na kraju, kjer so vas ustrelili? "Bil sem, nekaj mesecev zatem in nikoli več. Zelo neprijetno je bilo, saj se zdi, kot da je bilo včeraj, ne- kakšen notranji nemir te obdaja, skrajno njeprijeten občutek, ki ga je težko opisati..." M. Ozmec fvan Bukšek (levo) ob ranjenem vojaku JLA v ptujski bolnišnici dan po dogodku, v petek, 28. junija 1991 ... ... in šest let pozneje pred svojo novo hišo v Žetalah 51 z življenjsko sopotnico in hčerko. Foto: M. Ozmec 10 - NASI KRAJI IN LJUDJE 3.JULU 1997- TEDNIH gajevci / POGOVOR S KMETIJSKIM MINISTROM Kmetijstvu več preročunsirega cfenar/o Slovenski minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano | Ciril Smrkolj se je pred kratkim mudil na kratkem obi- sku v Ptuju in okolici. Najprej je odprl 2. regijsko razsta- vo plemenskih prašičev v Ptuju, zatem pa se udeležil slo- vesnosti ob peti obletnici dela specializirane Mlekarske zadruge Ptuj - slovesnost je bila v Gajevcih. Povsod je go- voril o aktualnih nalogah kmetijskega ministrstva in o načrtih za prestrukturiranje slovenskega kmetijstva v naslednjih letih. Kljub časovni stiski je minister za Ted- nik odgovoril na nekaj vprašanj. TEDNIK: Kaj lahko rečete o cenovni politiki v kmetijstvu? Kmalu po prevzemu ministro- vanja ste namreč dosegli zvišanje odkupnih cen mleka, pohiteli pa ste tudi z določitvijo odkupnih cen pšenice. Ciril Smrkolj: "Cenovna politi- ka v kmetijstvu je pomemben element obstoja in razvoja dejav- nosti. Mi želimo doseči predvsem to, da se pokrijejo stroški pridelave, in zato smo sprejeli dva ukrepa: povečanje odkupne cene mleka in določitev odkupne cene pšenice. Ob pri- merni ceni se borimo za čim višjo kakovost proizvodnje, iz- redno pozorno pa naše ministrst- vo spremlja tudi to, da cenovna politika preveč ne obremenjuje potrošnikov." TEDNIK: Kaj je trenutno ak- tualno v vašem ministrstvu, ki ga vodite nekaj mesecev? Zago- tovo ste že spoznali, kje tičijo največji problemi. Smrkolj: "V prvih sto dneh mi- nistrovanja smo, tako sam oseb- no kot moji sekretarji, izredno resno prevzeli delo in se temelji- to seznanili z delom, ki ga bo po- trebno opraviti. Zelo pomembna je ta čas razprava okoli pro- računa za obdobje 1997-98, saj bo njegova višina odločino vpli- vala na izpeljavo nekaterih ukre- pov na področju intervencijske politike v kmetijstvu. Drugi po- memben del je priprava zakono- daje. Pripravljamo tudi strategijo za obdobje našega mandata, torej za naslednja štiri leta. Pri tem zaznavamo precej velike proble- me na področju zaraščanja slo- venskega kmetijskega prostora in prav temu področju bomo na- menili precej naše pozornosti. Zaraščanje je potrebno preprečiti in pospeševati obdelavo, kar vse sodi v resno intenzivno pripravo na Evropo." TEDNIK: Ko ste govorili čla- nom Mlekarske zadruge, ste omenili nujnost bistvenega povečanja proračuna za kme- tijstvo. Dejali ste, da bi bilo po- trebno sredstva za kmetijstvo povečati za petkrat. Menite, da vam bo to uspelo? Smrkolj: "V tem trenutku se borimo za tisto, kar je kmetijstvo že imelo v prejšnjih obdobjih. Podpora kmetijstvu je znašala v letih 1990-92 140 do 150 dolarjev na hektar, v tem trenutku pa je samo 70 do 80 dolarjev. Doseči želimo torej le vrnitev razmer, ki jih je kmetijstvo že imelo. V pro- računskem memorandumu za obdobje 1997-2001 bo treba ja- sno začrtati proračunsko podpo- ro kmetijstvu v fazi prestrukturi- ranja in približevanja Evropi. Obenem bo potrebno jasno začrtati politiko do predelovalne industrije, ki je eden izredno po- membnih elementov za uspešno vključevanje kmetijstva v evrop- sko konkurenco." TEDNIK: Kot sem slišal, ste nekoliko bolj naklonjeni kme- tom kot predelovalni industriji, čeprav ste tudi dejali, da se bos- te o problemih pogovarjali le v troje, torej s kmeti, predeloval- no industrijo in trgovino. Smrkolj: "Menim, da vodimo na ministrstvu izredno objektiv- no politiko do vseh segmentov pridelave, predelave in tudi trgo- vine. Vse tri elemente pa vzpod- bujamo k dialogu, saj bodo lahko le združeni in enotni dosegli večji vpliv na politiko vlade, državnega zbora. Le skupaj lahko zagotovimo čim boljše po- goje za prilagajanje slovenskega kmetijstva in podeželja evrop- skim razmeram." TEDNIK: S prejšnjim in se- danjim ravnanjem kažete svojo naklonjenost specializiranim kmetijskim zadrugam. Kako sploh gledate na zadružnišvo, ki je kljub zakonu o zadrugah, ki ureja to področje, v precej globoki krizi? Smrkolj: "Specializirane za- druge so zagotovo ena od oblik, ki peljejo k specializaciji in kva- liteti. Ptujska mlekarska zadruga to dokazuje. Res je v za- družništvu kriza, to priznam tudi večkrat poudarjam, v okvir^ našega ministrstva pa bomo sto. rili vse, da se ta kriza čimprej konča in da se zadružništvo okrepi tako organizacijsko kot kapitalsko. Želimo, da zadružijj sistem uveljavi svoje deleže v predelovalni industriji in dobi $ tem večji vpliv. Pomembno je, dj bodo vsi segmenti, tako kmetje, zadruge, kmetijsko šolstvo in predelava, zelo resno pripravlje. ni na izziv, ki je pred nami. Čg bo samo en člen v tej verigi os- labljen, bo imela celotna repro- dukcijska veriga velike težave in manjše možnosti komkurirati na evropskem trgu." i. Braiii Kmetijski minister Ciril Smrkolj s spominskim darilom Mle- karske zadruge Ptuj V soboto dopoldan je bilo v sejni sobi mestne občine Ptuj delovno srečanje predstavnikov francoskega mesta Saint Cyr sur Loire, ki jih je vodil župan Philippe Briand, tudi poslanec francoske narodne skupščine ter član skupščinskega odbora za obrambo, poleg tega pa pod- predsednik regionalnega sveta regije Center. V francoski delegaciji so bili še podžupan, dva mestna svetnika in ge- neralni sekretar občine. Kot gost je sodeloval dr. Janez Sumrade, redni profesor francoščine na fUozofski fakul- teti v Ljubljani, ki je tudi nekaj časa delal na slovenski ambasadi v PariziL Njegova zasluga je tudi, da je prišlo do navezovanja stikov med Ptujem in že omenjenim francoskim mestom, ki je zelo podobno Ptuju. Oba povezuje rimska zgodovina, tradicija vina, kultura, zgodovina. S strani mestne občine Ptuj so na pogo- voru ob županu sodelovali tajni- ca mestne občine, vodja oddelka za družbene dejavnosti mestne občine, direktor GIZ Poetovio Vivat, tehnični vodja ptujskih Term, direktor zavoda Bistra, ravnateljica gimnazije in nekate- ri drugi. Potovanja in obiski mest ter pokrajin so tradicija golizma, ki vodijo v izgradnjo mreže prija- teljstva in izgradnjo Evrope, ki si jo vsi želimo, je med drugim poudaril župan mesta Saint Cyr sur Loire. V tem smislu ima Slo- venija ob Romuniji tudi vso francosko podporo za vstop v NATO. Slovenija pa ima tudi po- polnoma kompatabilen zakon o obrambi. Francija po besedah francoskih gostov ni izgubila po- guma glede vstopa Slovenije v NATO. Prvo srečanje s Ptujem je bilo hkrati iskanje možnosti za pove- zovanje na nekaterih področjih, zlasti še na mladinskem in turis- tičnem. Največ možnosti za so- delovanje se v tem trenutku od- pira ptujski gimnaziji, ki je s Francijo že tradicionalno pove- zana. Francozi ponujajo za začetek izmenjavo skozi dopiso- vanje in morebitne obiske dija- kov. Možna področja sodelovan- ja so Evropa, okolje in gledališče. Sobotno delovno srečanje med Ptujem in francoskim mestom Saint Cyr sur Loire se je končalo s svečanim podpisom protokola o prijateljstvu med mestoma, ki je osnova za zbliževanje, izmen- javo na področjih gospodarske- ga, komercialnega, znanstvenega in tehničnega, kulturnega, izo- braževalnega, športnega in dru- gega delovanja. Načelni protokol je tudi osnova za podpis listine o pobratenju obeh mest. Popoldne so si francoski gostje ogledali ne- katere ptujske mestne zanimi- vosti in klet, v nedeljo so se naj- prej pogovor j ali z vodstvom ptuj- skih Term, zatem pa obiskali Ptujsko Goro. Po kosilu na turis- tični kmetiji Golob v Stopercah so svoj prvi obisk v Ptuju, ki so ga začeli v petek, končali. V petek se je Philippe Briand pogovarjal tudi z vodstvom slo- venskega parlamenta in stranke SDS. V teh pogovorih je bila os- rednja pozornost namenjena or- ganiziranosti lokalne samoupra- ve v Franciji, ki je v tej državi zelo razvita, saj ima Francija to- liko občin kot vse druge evrop- ske države skupaj. Francija pa je tudi država, v kateri je kar 80 od- stotkov poslancev županov, ker gre za dopolnjevanje obeh vlog. MG Protokol o prijateljstvu med mestoma sta podpisala župan mesta Saint Cyr sur Loire Philippe Briand in župna mestne občine Ptuj dr. Miroslav Luci. Foto: Langerholc PTUJ / DRAGICA CUCEK, MERCATORJEVA NAGRAJENKO ZA LETO 1996 Na dnevu Mercatorja v Novem mestu so 7. jiuiija poleg nagrad za športne dosežke podelili tudi nagrade poslov- nega sistema Mercator za leto 1996. To so nagrade, ki jih glede na razpis lahko prejmejo delavci in kmetje iz družb in kmetijskih zadrug poslovnega sistema za dosežke na področju inovacij- skega, tehnološkega, proizvod- nega in organizacijskega delo- vanja, pomembnega za Merca- tor, tisti, ki so pomembno pris- pevali k uveljavljanju firme in blagovne znamke Mercator doma in v tujini, vidno prispe- vali k urejanju medsebojnih od- nosov v družbi, tisti, ki so dose- gli viden ugled in spoštovanje med ljudmi zaradi delovnih in osebnostnih vrlin ter vsestran- ske aktivnosti, izjemoma pa tudi posamezniki izven poslov- nega sistema kot priznanje za uspešno poslovno sodelovanje oziroma prispevek k ure- sničevanju razvojnih usmeritev poslovnega sistema Mercator. Iz Mercatorja SVS, d. d., Ptuj sta nagradi za prejšnje leto pre- jeli poslovodkinja samopost- režne trgovine Rimska peč Ptuj Dragica Cuček in poslovodkin- ja samopostrežbe v blagovnici v Lenartu Ida Dajčman. Dragica Čuček je vest o na- gradi pričakala dan po odpustu iz bolnišnice. Bila je zelo prese- nečena, saj ni vedela, da je bila med kandidati. Nagrada ji veli- ko pomeni. "To je priznanje za moje delo in za ves trud, ki ga vlagam v to, da so naši kupci za- dovoljni. To je tudi nagrada, ki pomaga pozabiti na vse tiste ure, ki jih vložiš v svoje delo in ki niso nikoli plačane in kako drugače povrnjene. Trgovka sem že skoraj 22 let. Ko sem se leta 1975 izučila, sem najprej pol leta delala v Termah Ptuj kot natakarica, nato sem se ok- tobra istega leta zaposlila v Mercatorju in mu ostala zvesta vse do danes in tako bo tudi v bodoče. Lahko rečem, da sem se trgovskemu delu v celoti posve- tila, z njim sem, kot pravimo, "z dušo in telesom" in ga ne bi za- menjala za nobeno drugo delo. Zame je največje zadovoljstvo, če so zadovoljni tudi kupci in da se vračajo. V trgovini danes ni lahko delati, vedno bolj prihaja do izraza dejstvo, da je kupec kralj, ki zahteva vljudno post- režbo in tisto, kar išče. V naši samopostrežbi najde tudi zelo razvajena gospodinja vse, kar potrebuje za dom in družino. Če kakšen artikel občasno zmanjka, ga hitro na- domestimo. V naši trgovini je vedno več tudi izdelkov, ki jih za svoje življenje in ohranjanje zdravja potrebujejo nekateri bolniki oziroma tisti, ki želijo živeti zdravo. Trudimo se, da bi kupce in njihove zahteve v naj- večji meri zadovoljili. Lahko rečem, da naša trgovina dobro dela in da ima zelo zveste kupce, ki se radi vračajo. Lahko pa tudi rečem, da se je zasuk začel s pri- hodom konkurence, ljudje nam- reč gredo v tisto trgovino, kjer so prijazno postreženi in kjer lahko želeno blago kupijo po nizjih cenah. Sicer pa )e dobro, da je konkurenca, ker te to sili, da si nenehno prizadevaš za še boljše. Čeprav delavci v trgovini veliko delajo, so za svoje delo še preslabo plačani. Delavnik tra- ja, dokler ni vse urejeno. Dela- mo ob sobotah, ob praznikih, ob nedeljah pa, ko smo dežurna trgovina. Delo mora biti tako organizirano, da kupci ne vedo, da nas je včasih premalo. Moja želja je, da bi se razmere v trgovini, če je le mogoče, v bodoče izboljšale. Naše zado- voljstvo so zadovoljne stranke, želim si, da bi jih bilo čim več. Pobude za izboljšanje našega dela pa pričakujemo tudi od naših strank. Le tako bomo lahko naše delo še izboljšali in kupce zadovoljili v največji možni meri," je ob prejemu Mercatorjeve nagrade za leto 1996 povedala poslovodkinja sa- mopostrežne^ trgovine Rimska peč Dragica Čuček. MG Dragica Čuček. Foto: M. Ozmec KS SV. ANDRAŽ v sredo, 25. junija, zvečer so v KS Sv. Andraž pripravili srečanje in proslavo ob 6. oblet- nici samostojnosti Republike Slovenije. Zbrane ob lipi v cen- tru Vitomarcev, ki so jo posadi- li ob prvi obletnici samostoj- nosti, je pozdravil predsednik krajevne skupnosti Sv. Andraž Albin Druzovič in poudaril po- men boja v letu 1991 za samos- tojno Slovenijo. Takratne do- godke in želje Slovencev je po- vezal z njihovimi zahtevami z^ samostojno občino in dodal: "Govorijo nam, da ne izpolnju- jemo osnovnih pogojev za pri- dobitev samostojne občine, vendar sem prepričan, da borno uspeli." V kulturnem programu so so- delovali otroci z recitacijami) ženski pevski zbor domačega KUD in ljudski pevci Turis- tičnega društva Vitomarci, ki so ob lipi z zbranimi prepevali poz- no v noč. Srečanje ob lipi sta se udeležila tudi župan občini Franc Pukšič in podžupan Boris Toš. Zmago Šalanttf' V programu je nastopil ženski pevski zbor KUD Vitomarci, pri- pravili pa so tudi nekaj recitacij. Foto: Z. Šalamun fEDNIK • 3. JULU 1997 NASI KRAJI IN LJUDJE -11 VtUKA NEDELJA / MIKLOVA ZALA fredslava, kot je še ni Itilo V prv ih treh predstavah si je Mikh)vo Zalo na prostem og- ledal« okn)g 2200 gledalcev. Zanimanje je zares veliko, saj gre za prvi tovrsten projekt v našem okolju, pripravili pa ga domači amaterski gledališčniki iz Velike Nedelje. Ob m-ah, ko se igra Miklova Zala, je Velika Nedelja kot j^uinrla, saj skoraj cela vas na tak ali drugačen način so- deluje pri predstavi. Sodelujočih je okrog 140, na prizo- pa pridirjajo tudi številni "turški jezdeci". Dogajanje je postavljeno v leta 1478-1485 v Rož na Koroškem in deloma v Skopje. Ljudska igra Miklova Zala ima preprosto in hitro razvidno pripoved, ki ji gledalec brez težav sledi. Za Se- rajnikovega Mirka (Peter Kirič) se potegujeta dve dečvi - domača Zala (Darja Kosi) in tujka Almi- ra (Mihaela Kosi). Ljubezen slednje je tako vroča in brezkom- promisna, da je pripravljena s pomočjo očeta (Tonček Žumbar) uničiti celotno vas, če ne bo do- bila svojega ženina. Niso ji tuje najrazličnejše spletke in v sili se posluži celo izdaje, pri čemer njenim ciljem služi celo Turek Iskenderbeg (Andrej Vaupotič), ki zasužnji Zalo in skoraj ure- sniči Almirine želje. V zgodbi se prepletajo tri slavja s pesmijo in plesom, ki ju prispevajo moški oktet pod vodstvom Franca Štuhca in folklorna skupina Pod- gorci pod vodstvom Stanka Ku- kovca. Delo je režiral Lojze Mat- jašič, ki je hkrati zaigral tudi kmečkega modreca in vodjo Se- rajnika. V turški ječi... Foto: vki Za gledalce so postavili velike tribune, s katerih je odličen pog- led na vseh pet prizorišč. Domačini so se zares potrudili in naključni popotnik skozi Veliko Nedeljo se nemalo začudi, ko zagleda na trgu pred šolo leseno Za/o ugrabijo Turki kmečko hišo, kulise skalnatih vrhov in temno turško ječo. Do- gajanje je poudarjeno s svetlob- nimi efekti, v katerih so se svetili pisani turški in koroški kostumi, ki jih je izbrala Marta Frangež. Dobra je tudi slišnost, saj so vsi igralci opremljeni z brezžičnimi mikrofoni, tako da je dobro slišen vsak vzdih in vsaka tožba. Maska je tako dobra, da se mi- mogrede zgodi, da starega znan- ca ne prepoznate; naredil jo je upokojeni profesor, masker Vin- ko Tanjšek iz Celja. Foto: vki V velikonedeljski predstavi ni bilo slabega člena v verigi, ki bi ob vsem tem obsežnem pogonu dal slutiti, da kaj ni do konca naštudirano in premišljeno. Tonček Žumbar je povedal, da so bili na to igro pripravljeni veliko bolje kot na druge, manjše, ki so jih pripravljali doslej. Velikone- deljski spektakel je gotovo vre- den ogleda in pozornosti občinstva. V naslednjih predsta- vah pa si bodo igro ogledali šte- vilni gostje iz vse Slovenije. vki Zala (Darja Kosi) in Mirko (Peter Kirič). Foto Hozyan. ZAVRH / NEGOTOVA USODA MAISTROVE SPOMINSKE SOBE Bodo kulturni dom porušili? NA NI0AVNI OKROOi.1 MIZI SO VNOVIČ Oi>OZORiLi NA NESMISIINI POSEGE V OBCUTUIVO TIPIKO ZAVRHA IN OKOLICE KRAJANI NEZADOVOLJNI ZARADI NAG- LE DENACIONALIZACIJE STUPIČEVE VILE IN ČUDNEGA ODNOSA MINISTRSTVA Urad lenarškega župana Slavka Kramberger- ja je y okviru priprav na ponovno odločanje o prostorsko-ttreditvenih pc^ojih na Zavrhu na občinskem svetu pripravil okroglo mizo o do- gajanju v tem delu občine. Vzrok za sklic je bilo precejšnje nezadovoljstvo strokovne in širše javnosti zaradi neodločnega ukrepanja državnih organov ob predlogu Branka Poriča za izgradnjo gostinsko-stanovanjskega objekta v bližini Maistrovega stolpa. Pred časom je občinski svet terjal dodatne preverbe in stro- kovna mnenja, ki jih je na okrogli mizi pred- stavil Sašo Ostan, arhitekt iz Liubljane. Posredno je dal vedeti, da poseg ni v skladu s strokovnimi rešitvami, in tako odgovoril na šte- vilne dvome. Tudi predstavnik Zavoda za varst- vo naravne in kulturne dediščine iz Maribora prof. Aleš Arih je bil proti spreminjanju prostor- skoureditvenih pogojev, saj je bilo ravno na Zavrhu veliko prostorskih preverb, ki naj jih zdaj upoštevajo. Sicer pa je jasno povedal, da naj bo Maistrov Zavrh zares Maistrov, s spominsko sobo vred, in da naj kaj stori tudi država, saj je Zavrh v slovenski zgodovini vendarle nekaj av- tentičnega. Menil je še, da ljudem ni vseeno za- radi dogajanja okoli doma kulture, v katerem so bile včasih odmevne Maistrove prireditve. Posegu ob Maistrovem stolpu nasprotujejo tudi domačini z Zavrha, ki so še riajbolj razočarani zaradi preuranjene denacionalizacije Štupičeve vile. Z njo so izgubili Maistrovo spo- minsko sobo, za katero so sami veliko storili. Upajo, da bo občina Lenart našla skupni jezik z državo in da ne bo dovolila rušenja ktUturnega doma. Ta objekt stoji na zemljišču, ki naj bi bilo vrnjeno in novi lastniki terjajo vračilo v naravi. Na okrogli miži je prevladalo prepričanje, da je treba za ohranitev identitete Zavrha nekaj storiti in da so zelo koristne rešitve iz letošnje arhitek- turne delavnice in projektov celostnega razvoja podeželja in obnove vasi. Kot zanimivost naj še zapišemo, da so poseg na Zavrhu na zadnji seji zavrnili tudi člani sveta krajevne skupnosti Voličina. M. Toš PTUJ / MLADINSKI RAZISKOVALNI TABOR V raziskovalnem društvu Zlatovranka tudi letos, že deve- tič, v času poletnih počitnic organiziramo mladinski razi- skovalni tabor. Glede na to, daje osem dosedanjih taborov Drava dodobra obdelalo začrtane teme s področij omitolo- gije, raziskave vodnih virov, problematike odpadkov itd., smo se odločili, da letos pripravimo tabor z naslovom ENERGUA9r'. Tabor, na katerem sodeluje dijakov iz raznih sloven- skih srednjih šol, poteka od junija do 6. julija na Igrišču SD Hajdina, njegov osnovni namen pa je seznani- udeležencev z načini Varčevanja z energijo, s prak- tično uporabo pri izdelavi energetsko učinkovitih na- prav, delovanje tabora in ob- novljivih virov energije pred- staviti širši javnosti ter pri- prava izdelkov za potrebe ta- oora. ^ okviru tabora bo v petek, julija, ob 19. uri v gasil- skem domu na Hajdini orga- ?^i2irano strokovno predavan- o učinkoviti rabi energije, '^a katerega so vljudno vablje- ni vsi zainteresirani. Na pre- davanju (predavali bodo stro- kovnjaki iz Agencije za učin- kovito rabo energije) bodo vsi tisti, ki jih omenjena tema za- nima, lahko slišali veliko ko- ristnih nasvetov v zvezi z uporabo energije, izrabo ob- novljivih virov energije (pred- stavljena bo samogradnja sprejemnikov sončne energi- je), precej pa bo povedanega tudi o subvencijah in kredi- tih, ki jih nudi Ekološki raz- vojni sklad Republike Slove- nije za čistejše in udobnejše opevanje. Se enkrat vljudno vabljeni! Predsednik RD Zlatovranka: Aleksander Mlakar, energetski svetovalec MAJSPERK / NAJBOLJŠI V ZNANJU Davorina Lešnika, majšperškega osnovnošolca, smo obi- skali že lani, saj seje že lani izkazal z znanjem na državnih tekmovanjih. Letos pa je njegovo učenje v šoli in v prostem času obrodilo še bogatejše sadove: na njegovi domači mizi je kar pet priznanj, ki jih je dobil za svoje znanje. Davorin je letos dosegel naj- boljši rezultat na državnem tek- movanju v kemiji in tako prejel zlato Vegovo priznanje, prav tako zlato priznanje je prejel za znanje v matematiki, prvi pa je bil tudi v računalništvu. Tekmo- val je še v nemščini in fiziki in na obeh področjih osvojil srebrni priznanji, uspešno pa je tekmo- val tudi na medobčinskem knjižnem kvizu. Ne le do priznanj, pač pa predvsem do znanja, s katerim je priznanja pridobil, so mu poma- gali priti učitelji Zinka Pintar, Nada Planine, Uroš Novak, Lili- jana Kamenšek, razrednik Jože Režek in drugi učitelji osnovne šole Majšperk. Sicer pa se Davo- rin posveča predvsem knjigam in računalniku tudi v prostem času. Za počitnice še nima natančnega načrta, po njih pa bo pričel obi- skovati ptujsko gimnazijo. MZ Davorin Lešnik, eden na- juspešnejših osnovnošol- cev v Sloveniji. PODLEHNIK / SPOZNAVANJE V PESMI, PLESU IN GLASBI Kulturno društvo Podlehnik je bilo organizator letošnjega srečanja kulturnih društev in skupin z območja občine Vi- dem, Prireditev je znova doka- zala, da posamezniki in skupine z območja občine negujejo za- kladnico ljudskih pesmi in ple- sov ter da v občini deluje tudi precej sodobnih glasbenih in pevsldh skupin. Prireditev se je pred vročim popoldanskih son- cem "zatekla" v telovadnico osnovne šole Podlehnik. Nastopile so skupine, ki imajo že večdesetletno tradicijo, na pri- mer tamburaši KD France Prešeren iz Vidma, ki slavijo 75- letnico, pa povsem mladi glasbe- niki in pevci, skupini Ena jazzva jazza in ŠUS iz Podlehnika. Nas- topili so pevci, ki so se ponovno zbrallprav zaradi srečanja v Pod- lehniku, folklorne skupine iz Lancove vasi in Dol ene, ki jih pogosteje srečujemo, ljudske pevke in pevci iz Lancove vasi, Podlehnika in Velike Varnice, muzikantje s klasično zasedbo harmonike, trobente in klarine- ta, do dveh "frajtoneric" in or- glic. Prireditev je bila zaradi tega pisana, živahna in dobra pope- stritev nedeljskega popoldneva, obenem pa predstavitev kultur- nega bogastva v občini, ki šteje nekaj nad sedem tisoč prebival- cev, teritorialno pa je največja med naslednicami bivše občine Ptuj. JB Po stažu najmlajša skupina Šus iz Podlehnika Gledališče Ptuj se za prijazno pripravljenost za sponzoriranje predstav Wilhelma Reicha Govor malemu človeku v letošnjem letu zahvaljuje naslednjim pokroviteljem: Opel Markovič, Nis- san Ferk, Zavarovalnici Triglav DE Maribor, Menergi, d.o.o., Gledališki kavarni Maribor, Novi KBM, Fineku, d,o.o,, ter Op- tiki Pirtušek v Mariboru. ORMOŽ / POLETNE GRAJSKE PRIREDITVE v nedeljo so na dvorišču ormoškega gradu pričeli glasbene poletne prireditve, ki so jih odprli mladi pozavnisti, dijaki Srednje glasbene šole iz Maribora. Kvartet deluje od leta 1995 in je pod mentorstvom prof Alberta Kolbla na 24. tekmovanju mladih glasbenikov Slovenije prejel prvo nagrado. Po nekaterih spremembah jih danes usi^šno vodi profesor pozavne na SGBS Maribor prof Stanko Vavh. Simon Kramberger, Matej Mertik, Silvo Šnofl in Boštjan Tement redno nas- topajo na številnih prireditvah v Mariboru in okoliških mestih. V Ormožu so se predstavili z deli iz obdobja renesanse, ronjantike, glas- be 20. stoletja, pa tudi z zabavnimi skladbami sodobnih avtorjev. V prijetnem nedeljskem večeru so s svojo glasbo na grajsko dvorišče pritegnili veliko število obiskovalcev. vki 12 - OD TOD IN TAM 3. JULU 1997 - TEDNIK ptuj / DVOJNI JUBILEJ SLOVENSKIH CESTARJEV Tretlina €est v slahem sianlu v petek, 27. junija, so vse poti slovenskih cestarjev vodile v Ptuj, kjer je bilo osrednje praznovanje ob 28. juniju, dnevu slovenskih cestarjev. V organizaciji Cestnega pod- jetja Ptuj so slavje združili s 35. obletnico ustanovitve cestnih podjetij^ in 30. obletnico družbe slovenskega cest- nega podjetja. Ze dopoldne so na dvorišču Cestnega pod- jetja Ptuj pripravili razstavo mehanizacije za vzdrževanje in varstvo cest, ob 13. uri pa je bila v palaciju na ptuj- skem gradu svečana seja skupščine družbe slovenskih cestnih podjetij. Skupščine so se poleg dveh mi- nistrov in svetovalcev vlade ude- ležili direktorji slovenskih cest- nih podjetij in nekateri gostje iz raznih koncev Slovenije. Pred- sednik družbe slovenskih cest- nih podjetij France Rihtaršič je ob obujanju spominov opisal razA^oj slovenskih cestani podje- tij. Že pred leti so pričeli izo- braževati delavce za potrebe cestnega gospodarstva, kot so cestarji, asfalterji in strojniki, kar uspešno počnejo še danes, ko so dodali še izobraževanje za cestnega preglednika. Za potre- be izobraževanja je združenje v začetku imelo najete prostore v Piranu, kasneje pa so v Lescah uredilin sodoben izobraževalni center. Poleg izobraževanja pa so cestna podjetja združevala tudi nekatere poslovne in kome- ricialne interese za skupno na- bavo masovnih materialov, kot so pesek, bitumen, nafta, sol, stroji in razna vozila, ter raz- ličnih rezervnih delov. Z libera- lizacijo uvoza in spremembo predpisov o zunanji trgovini pa so cestna podjetja spet pričela nabavljati vsako zase za svoje potrebe. V imenu državnega zbora je cestarjem ob jubilejih čestital Jakob Presečnik, predsednik odbora za infrastrukturo in ok- olje, ter ob tem opozoril na novo zakonodajo, ki bo tudi cestarjem omogočala večji red na področju financiranja. Ugotovil je tudi, da si državne, regionalne in tudi lo- kalne ceste zaslužijo stabilnejše vire financiranja, kar bi zagoto- vo bistveno vplivalo na iz- boljšanje stanja slovenskega cestnega omrežja. To je sicer kar precej razvejano, vendar je kar tretjina cest v slabem stanju. Ob upoštevanju 10 do 11 odstotkov letnega povečanja prometa se država po njegovem mnenju v tem času nahaja pred veliko pri- ložnostjo. Slavljencem je zaželel dobro- došlico tudi Miroslav Luci, župan mestne občine Ptuj, ki je govoril o današnjih ciljih Ptuja na področju infrastrukture, po- novil nujnost čimprejšnje gradnje obvozne ceste ter izrazil željo, da bi se tudi cestarji radi vračdi v Ptuj, seveda vedno po lepših cestah. Slavje so z ubrano pesmijo olepšali pevci noneta Območne obrtne zbornice Ptuj. Družabni del z nastopom Vlada Kreslina, Beltinšjce bande, Alenke Pinte- rič in Štajerskih 7 pa je bila isti zvečer na dvorišču Cestnega podjetja Ptuj. M. Ozmec Ob dnevu slovenskih cestarjev so na dvorišču Cestnega podjetja Ptuj pripravili zanimivo razstavo mehanizacije za vzdrževanje in varstvo cest. Foto: M. Ozmec Ljubljanski župan dr. Dimitrij Rupel je na mestni proslavi 6. obletnice slovenske osannosvojitve dejal, da smo zdaj soočeni s "stoterimi pre- piri, ki so v glavnem povezani s strankarsko nevoščljivostjo in pri- voščljivostjo." Dr. Rupel je seveda predvsem mis- lil na številne ljubljanske zdrahe in prepire, ki "pretresajo" številne dru- ge občine, vendar pa žalostno po- dobo nesloge ravno te dni na veli- ko izžareva tudi sam državni vrh. Predsednik republike Milan Kučan tako opozarja, da mora država po šestih letih odgovoriti na nekatera ključna vprašanja, predvsem pa na vprašanje, "ali slovenska politika še ustvarja prihodnost, ali še snuje in uresničuje smele vizije slovenske in človeške prihodnosti". Kučan se boji, da je namesto takšne vizije v državi nastala stagnacija, obračanje v preteklost. Kot da bi se izčrpal razvoj in zagon, ki ga je nav- dihovala vizija osamosvojitvenega programa. /.../ Opaziti je malo- dušje, negotovost in vznemirje- nost, strah za lastno preživetje, za varno prihodnost družin zaradi pešanja gospodarske rasti, rasti nezaposlenosti, marginalizacije ce- lih skupin državljanov, saj 14 od- stotkov državljanov živi v revščini, brezperspektivnosti mladine, krize pravosodja in premajhne odgovor- nosti strank in politikov za prihod- nost družbe. Kučan misli, da tre- nutno v slovenski politiki nad skup- nim interesom prevladujejo "inter- esi posameznih skupin, čeprav država še ni razrešila temeljnih vprašanj razvoja in umestitve v mednarodni prostor. Kučan je poli- tično elito pozval, naj stopi na čelo nujnih sprememb in prek ideo- loških ločnic, ki so bile postavljene ob osamosvojitvi, prek teh namreč politiki zadnje čase ne morejo." (Večer, 24. junija 1997). Kučan je tudi dejal, da "bi bilo dobro, če bi politična elita, predvsem stranke, ko gre za skupne stvari, prenehala razmišljati pretežno z vidika ozkih koristi za stranke, ampak bolj služiti državi in njenim državlja- nom". (Dnevnik, 24. junija 1997) Zanimivo je, da tudi vsi strankarski liderji govorijo o "škodljivosti" ozkih strankarskih interesov, ki naj bi prevladovali nad državnimi, vendar pa pri tem vselej poudarjajo, da za "njihovo" stranko to ne velja. Tako predsednik LDS dr. Janez Drnovšek opozarja, da taktika "zav- lačevanja", ko gre za odločanje v zvezi z vključevanjem v evroatlant- ske povezave, morda koristi stran- karskim (prestižnim) interesom, državnim pa zagotovo ne. Ko gre za stranke, predsednik Slovenskih krščanskih demokratov Lojze Pe- terle vidi "temeljni problem v Libe- ralni demokraciji Slovenije," ki je po njegovem mnenju podredila državo svojim interesom, "ceno pa plačujemo vsi". Peterle za slabe razmere krivi tudi "medlost Sloven- ske ljudske stranke, ki je prinesla v vladno koalicijo malo svojega in doslej od tega malo uveljavila." Dr. Dimitrij Rupel je v že omenje- nem govoru o "strankarski nevoščljivosti in privoščljivosti" de- jal, da je zanj nenavadno in popol- noma nesprejemljivo, da je "za te strasti manj pomembna korist vseh in važnejši neuspeh nasprotnika. Po njegovem mnenju je to še pose- bej nenavadno zato, ker bi se mo- rali v občinah ukvarjati z urejanjem vsakdanjega življenja meščanov, s stanovanjskimi, ekološkimi in pro- metnimi problemi, ki skorajda ne poznajo strankarskih in ideoloških rešitev. "Ulic in cest ne moremo de- liti v leve in desne! Naše ukvarjanje z njšenjem spomenikov, namesto da bi postavljali nove, naše polemi- ke glede imen ulic, namesto da bi gradili nove ulice in ceste, naše preimenovanje šol in vrtcev ... to je provincialna politika daleč od Evro- pe." O potrebi "evropeizacije" življenja in nujnosti preseganja notranjih sporov pri vključevanju v evropsko skupnost govori tudi predsednik države Milan Kučan. "Odločilen ko- rak za evropeizacijo naše ustave, še posebej tam, kjer se pokaže de- janska pripravljenost za upošte- vanje evropskih meril glede celovi- te svobode gibanja ljudi in kapitala po vsej združeni Evropi, bo obe- nem odločilni korak k hitrejšemu, evropskemu urejanju javnih zadev, med drugim tudi k normalnemu va- rovanju javnega interesa ohranjan- ja nacionalne identitete." TRIVOŠČUI' VOSr PRED SLOVENIJO o tem, da ima pri nas "privoščlji- vost" večjo prednost kot skupno iskanje najboljših rešitev in poti v Evropsko unijo in Nato, zgovorno pričajo tudi številne "privoščljive" (domače) izjave, ki naj bi potrdile, da je obračanje Nata in Evrope od Slovenije nekaj samoumevnega, povsem razumljivega in upra- vičenega. Seveda ne gre za to, da bi vso krivdo za (morebitni) neu- speh našega vključevanja v eno in drugo združbo pripisovali samo 'lujim silam" ali celo sovražnikom. Zavedati se moramo svojih napak in slabosti, to pa še ne pomeni, da bi se morali kar tako in takoj nekri- tično identificirati z vsakim tujim mnenjem o nas, če le ustreza tren- utnim "strankarskim" ali kakšnim drugim političnim interesom. S tega vidika se zdi preveč enostran- ska tudi ocena predsednika Kučana, da je le od nas samih od- visno, ali bo država prišla v Evrop- sko unijo in Nato. Seveda pa čudno in prav nič "državotvorno" ne zvenijo ocene Janeza Janše (SDS) in Lojzeta Peterleta (SKD). Janša tako piše, da "šestletnico slovenske državnosti praznujemo v luči doslej največjega neuspeha. Po letih samohvaljenja in lagodne graditve Potemkinovih vasi v domačih režimskih občilih nam je sliko v ogledalu pokazala tujina. Slovenija ne sodi v prvi krog kandi- datk za Nato. Poleg nekaterih stra- teških razlogov, ki nam niso bili v prid (drugi strateški razlogi pa so govorili obratno, to je v dobro Slo- veniji), so lahko v tujini slišali nas- lednje zadržke: potrebne bodo še nadaljnje politične in vojaške refor- me (Bela hiša), demokratične poti v Sloveniji so na pol poti (Chicago Tribune), v Sloveniji so zastoji pri denacionalizaciji (državna sekre- tarka ZDA Madeleine Allbright v pogovoru z Drnovškom), komunis- ti so še vedno na oblasti (ameriški kongresnik Joel Heflly, Pentagon, State Department). Razlogi so bili torej jasno navedeni. Tudi odgo- vornost za neuspeh je več kot ja- sna." Lojze Peterle pa odkriva "iz- virne grehe", zaradi katerih Sloveni- ja ne bo prišla v prvi krog širitve Nata: "Predvsem bi morala Slove- nija izpeljati napovedane reforme in se dokazati kot pravna in vero- dostojna država. Urediti torej zade- ve doma. Namesto tega je vlada uprizorila pravo diplomatsko ofen- zivo, ki je bila na trenutke že vsilji- va. Vsekakor v svetu niso prezrli Puckovega prestopa in dejstva, da je mandatar v prvi različici ponudil arhivsko rdečo vlado, ali denimo tega, da še zdaj nimamo pro- računa in da zaostajamo pri uskla- jevanju zakonodaje z evropsko. Vse to je slaba popotnica za Slove- nijo, ki jo z vseh strani opazujejo. Janez Drnovšek in Zoran Thaler sta šla pri vključevanju Slovenije evro-atlanske povezave P^ napačni poti in si celo privoščila zamero do ameriških stališč javnc izraziti. Če smo za zdaj še veljali z^ prvo kandidatko v drugem krog^ širitve Nata, pri čemer ni gotovo, cf bo do njega sploh prišlo, lahko ne^ diplomatsko vedenje vladnega predsednika in zunanjega ministri morda spremeni tudi ta vrstni red Nezaslišana je razlaga, daje mora- la Amerika presekati naraščajoč"^ podporo Sloveniji!" V takšnem samoponiževanju (nasilnem) samokritiziranju zvenij'^ čudno nenavadno spodbudne Sloveniji naklonjene) besede lednega ameriškega senatorja 'J' lanskega republikanskega p^^' sodniškega kandidata Boba Doie^ naj si Slovenija do zadnje minu^^ prizadeva za vključitev v Nato že prvem krogu, kljub drugačfi odločitvi predsednika Clintona. K® ima za to "odlične argumente" Jak Kopri^^ MARIBOR / OB DNEVU SLOVENSKE POLICIJE fniH ¥ gMli€iiskih vrstmh negmfhrn^sfl Ob 27. juniju, dnevu slovenske policije, je bila v okviru Uprave za notranje zadeve Maribor v petek, 27. junija, os- rednja regijska slovesnost v mariborskem narodnem domu. O pomenu praznika in praznovanja, pa tudi o posameznih negativnostih, ki mečejo slabo luč na vso policijo, je govoril načelnikllprave za notranje zadeve Milan Čuš. Med policis- ti, ki so bili v preteklem obdobju za varnost še posebej zas- lužni, je ministerza notranje zadeve Mirko Bandelj ob praz- niku nagradil tudi več policistov z območja policijskih pos- taj Ptuj, Ormož, Lenart ter postaj mejne policije Zavrč in Središče ob Dravi. Načelnik mariborske UNZ Mi- lan Čuš je poudaril, da praznu- jemo dan slovenske policije v sklopu praznovanja dneva državnosti, kar daje temu praz- niku še poseben pomen, saj so se v letu 1991 v zadnjih junijskih dneh sprejemale zgodovinske odločitve, ki so imele izjemen pomen pri ustanavljanju neod- visne in samostojne države Slo- venije. Ob tem je dejal: "Pripad- niki organov za notranje zadeve smo zato ponosni, da smo v tis- tih usodnih trenutkih dali svoj izjemni prispevek pri osamosva- janju, nekateri med njimi so žrtvovali tudi svoja življenja. Slovenska policija je v bližnji preteklosti dosegla nekaj vidnih operativnih in organizacijskih uspehov, ki so imeli ugoden od- mev v slovenski in mednarodni strokovni in širši javnosti. Pri tem imam v mislih obisk papeža in srečanje predsednikov srednjeevropskih držav v Porto- rožu. Ob teh dveh dogodkih smo pripadniki slovenske policije pokazali visoko stopnjo strokov- ne in organizacijske sposobnos- ti." V nadaljevanju je ugotovil, da so tudi na območju UNZ Mari- bor dokaj uspešni pri obvlado- vanju splošne in organizirane kriminalitete, ob tem pa nadalje- val: "Kritično moramo izposta- viti nekatere negativnosti, k mečejo slabo luč na vse nas čeprav so zaznane negativnost odsev dejanj posameznih našii, delavcev. Tudi v naših vrstah žal srečujemo s storilci kazniviij dejanj, kršitelji cestnoproinet. nih predpisov, s prekoračitvami pooblastil zlasti pri uporabi prisilnih sredstev. Bodite pj prepričani, da vse naštete devj. antne pojave rešujemo v disci. plinskih in drugih postopkih tudi z najhujšimi ukrepi - s pre. nehanjem delovnega razmerja." Po sklepu ministra za notranje zadeve so z območja Policijske postaje Ptuj bronasti znak zas- lug za varnost prejeli Milan Ko. letnik, Silvo Aiajcen, Janez Vj. dovič, Danica Zelenik in re- zervni policist Marjan Skok, bronasti znak zaslug za varnost Helena Fišer iz PP Lenart, Jan, ko Marčec iz PP Ormož tet Darko Zavratnik iz postaje mej- ne policije Zavrč, posebne pisne pohvale ministra za notranje za- deve Marko Brglez, Branko Čemejšek, Stanislav Jelen, Sil. vo Pernat, Borut Štok in G«, razd Vuk, med dobitniki pisnil priznanj ^pa so Danilo Juršnik, Darjan Žižek in Zoran Ahme- tovič iz PP Lenart, Marjana Bratušek in Mitija Tramšek n PP Ormož, Joško Čučko in Aleš Kokalj s Postaje mejne policije Središče ob Dravi ter Milan Hlebec, Olga Plohi, Franc Ma- rinič, Ivan Paulin in Franc Kralj s Postaje mejne policije Zavrč. M. Ozmec Načelnik UNZ Maribor Mi- lan Čuš ormož / 2. SKUPSCINA DELNIČARJEV TSO Nove delnke la stare delniiarie Tovarna sladkorja Ormož je delniška družba, ki je v lasti nizozemske družbe Co- sun (2S%% splošnih zadrug (24 %), italijanske družbe IS- FIR (19 %), obeh skladov (9,8%), Kmečke družbe (8%), zap<»lenih (6%), 4 od- stotke pa imajo individualni lastniki iz javne prodaje. Na nedavni 2. skiq>ščini del- ničarjev so predstavniki del- ničarjev krojili nadljnjo uso- do ormoške tovarne. Kljub temu da je tovarna do- bro poslovala, dobička za pre- tekla leta ni bilo kaj dosti, zato so ga morali v skladu z zako- nom razporediti v rezerve, ker te še ne presegajo 10 odstotkov delniškega kapitala. V minu- lem letu so uspešno znižali stroške proizvodnje in po proizvodnih rezultatih bi družba morala poslovati bistveno večjim dobičkom. Še vedno pa so neurejena cenovna nesorazmerja, zato o izplačilu dividend še ni bilo govora- Skupščina je potekala v precej mirnem vzdušju, prvič je prišlo do nesoglasij pri razpravi o re- viziji in določitvi revizijskih hiš, ki bodo to delo opravljale. Večini prisotnih se je zaplet zdel nepotreben, saj v skladu z običajno prakso in zakonom revizorja izbira družba in ga predlaga v potrditev delničar- jem. Lani,je nastal zaplet, ker 80 delničarji na skupščini iz- brali revizorja, ki kasneje tega dela ni želel prevzeti. Na skupščini je bilo slišati očitke, da se v upravi bojijo revizije. Predsednik uprave Jurij Dogša je takšne trditve zavrnil, češ da so imeli v zadnjem času tudi mednarodne revizije, ki pa so prišle do enakih ugotovitev kot domače revizijske hiše. Najobčutljivejša in hkrati najpomembnejša točka skupščine je bil sklep o dokapi- talizaciji tovarne. Že pred leti so opozarjali na potrebo njene ' tehnične in tehnološke obnove, sedaj pa so našli še primerno 1 pot - dokapitalizacijo. Na po- ■ svetovalnem sestanku, ki so ga imeli predstavniki uprave z večjimi delničarji, ni bil; izražen noben dvom, noben po-' mislek. Toliko presenetljiveje^ je bilo, da so bila na samil skupščini mnenja deljena. Na-l jagresivnejši so bili Itdijani, ki | so celo predlagali povečanje ^ kapacitete tovarne, za kar pa ■ trenutno ni surovinske osnove. | Lepo je bilo vidno nerazume- j vanje in nezaupanje med del- i ničarji, ki so na koncu vendarle • odločili, da bodo izdali 124.835 j novih delnic po nominirani i vrednosti 10.000 tolarjev delnico. Prodajna cena delnice j bo znašala 12.611 tolarjev, ku- : pilo pa naj bi jih 30 največjih delničarjev, ki obvladujejo skupaj 91 odstotkov kapitala in j bodo pokazali interes. : vkl fEDNIK -3. JULU 1997 OD TOD IN TAM - 13 cLOVENSKA BISTRICA / NA OBISKU MINISTRA ZA OBRAMBO jSR PROMET IN ZVEZE po leta 2000 Yolašni€e iz mesf VOJAŠKI OBJEKTI, GASILCI, CESTE - GLAVNE TEME POGOVORA MED VODSTVOM BISTRIŠKE OBČINE TER MINISTROMA TURNŠKOM IN BERGAUERJEM "Ne moti nas dejavnost, tem- več objekti," je na sobotnem srečanju z ministrom za obram- bo Titom Turnškom uvodoma povedal slovenj ebistriški župan jr. Ivan Žagar, ko je tekla bese- ja o vojaških objektih v občini Slovenska Bistrica. Teh pa je l^ar osem in nekateri, med njimi skladišče orožja na Zgornji Ložnici, vojašnica v centru mes- ta ter naprave na Boču, so za ok- olje moteči. Pogovori o preselitvi vojašnice iz mesta, ki z vsemi objekti, neka- tere so izločili že v letu 1991, še vedno zavzema preko osem hek- tarjev mestnega zemljišča, so se pričeli že 1991, vendar manj uspešno. Z osmimi vojaškimi ob- jekti je Slovenska Bistrica obre- menjena veliko bolj kot druge občine, vendar pa kraj z vojsko zelo dobro sodeluje, kljub temu pa so jim 1991 leta naprtili sovražno razpoloženje do slovenske vojske, so povedali razpravljalci. Dodali so še, da so bile že v letu 1991 določene nekatere lokacije za pre- selitev vojašnice iz mesta, vendar ožjega izbora pri tem niso opravi- li. Tit Timišek, obrambni minis- ter, je v odgovor povedal, da bodo na občino do konca julija dobili seznam vojaških objektov, ki so za vojsko dolgoročnega pomena, in tistih, ki jih bodo izpraznili in pričeli predajati občinam. Nekaj teh objektov je tudi v slovenjebi- striški občini. Strinja pa se, da morajo vojašnico seliti iz mesta, ker pač takšni objekti v ta okolja ne sodijo; izjema je samo vojašnica v Ajdovščini. Načrt pre- selitve vojašnice je do leta 2000. Kdaj se bo to zgodilo s slovenjebi- striško, pa minister za obrambo težko pove kaj natančnega, saj je veliko obvisno od denarja, nekaj pa tudi od tega, kako jim bo občina pri tem pomagala. Bistričani so se s Titom Turnškom pogovarjali tudi o ga- silstvu, ki prav tako kot vojaški objekti sodi pod njegov resor. Kljub vsem težavam, ki tarejo ga- silce, v prvi vrsti je to denar, pa so po besedah obrambnega ministra ti del slovenske narodne identite- te, saj se predvsem na podeželju skoraj vse življenje vrti okoli nji- hove organizacije. Vendar pa je težnja, da naj bi gasilci postali profesionalna organizacija, še po- sebej v sedanjem času, ko člani prostovoljnih gasilskih društev ob požarih in drugih nesrečah težko zapustijo delovno mesto. Milan Riegler, predsednik občinskega odbora SLS, ki se je med drugimi udeležil pogovora z ministroma, je menil, da bi bilo nadvse žalost- no, če bi država ukinila PGD, v prejšnjem režimu pa so lahko bila. Ker v petek zjutraj odidejo na ga- silsko olimpiado na Dansko tudi gasilci iz Šmartna na Pohorju, je še dodal, da bi odhod na takšno srečanje, kjer se v prvi vrsti pred- stavi država, morali financirati prav iz njenega proračuna. Po besedah ministra za promet in zveze mag. Antona Bergauerja (do tega ponedeljka še župana so- sednje občine Rače-Fram) se pri cestah in reševanju tesno preple- tata dejavnosti obeh ministrstev. Minister Bergauer je povedal, da spravljajo Darsov program za slo- venj ebistriško občino v življenje. Letos bo to priključek na Devini, za mnoge druge pomembne dele cest, kot so Poljčane - Zgornje Poljčane, Poljčane - Majšperk in Slovenska Bistrica - Oplotnica pa, kolikor že niso v izvajanju, po- spešeno pripravljajo ustrezno do- kumentacijo. Ker pa ima občina Slovenska Bistrica veliko proble- mov tudi pri vzdrževanju in gradnji lokalnih ter regionalnih cest, ji bo v juliju in avgustu naka- zan (po interventnem zakonu o cestah) denar za ceste. Vida Topolovec Ljubljanska banka v Ormožu Nova Ljubljanska banka ima razvejano mrežo podružnic in poslovalnic. Podružnica Ptuj je pred kratkim odprla svojo poslovalnico na Kerenčičevem ti^ v Ormožu. To je že 85. poslovalnica v Sloveniji in jo vodi Damjan Rajh. V njej bodo na voljo vse storitve hranil- ništva ter dejavnosti poslovnega bančništva za občane, zasebnike in gospodarske družbe. Poslovalnico so slovesno odprli 19. junija, ob tej priložnosti pa je član uprave banke Boris Za- krajšek poudaril, da Nova Ljubljanska banka prihaja v to prijetno mesto na obrobju Panon- ske nižine prvič, v banki pa upajo, da bodo skupaj izpeljali veliko uspešnih poslov, ki bodo koristili razvoju Ormoža in okolice. Dodal je še, da prihaja obdobje, ko se bo banka lahko učinkoviteje in bolj elastično vključevala na trg bančnih storitev in pipravljena dočakala evropsko konkurenco ter se dejavno vključevala v evrop- ske integracijske procese. Tik ob poslovalnici bo mogoče opravljati enostavnejše bančne storitve 24 ur dnevno na že 366. bančnem avtomatu BA poola z de- pozitno enoto. MS Ob novi pridobitvi v Ormožu so na uspešno poslovanje nazdravili (od leve): vodja poslovalnice Damjan Rajh, župan Vili Trofenik, direktor Podružnice NLB Ptuj Franc Visenjak in član uprave NLB Boris Zakrajšek PTUJ / V DOMU ŠTRK POTEKA MEDNARODNI PROJEKTNI TEDEN Proksorji in diiaki iz štirinajstih šol V soboto se je v Centru šolskih in obšolskih dejavnosti začel 12. mednarodni projektni teden Panta rhei - vse teče, ki ga organizira Mednarodni kolidž Alpe-Jadran iz Gradca v sodelovanju z mariborsko prvo gimnazijo ter profesorji in ^ja- ki ptujske gimnazije. Sodelujoči prihajajo iz 14 srednjih šol sosednjih držav, delo poteka po raz- ličnih skupinah in delavnicah, projektni teden pa bodo končali v soboto, 5. julija. Mednarodni projektni tedni so načini, s kateri- mi strokovnjaki preverjajo svoje ideje še pred usta- novitvijo katerekoli šole. Po zadnjih podatkih je v enajstih mednarodnih projektnih tednih sodelova- lo več kot 50 srednjih šol iz Avstrije, Italije, Polj- ake, Češke, Slovaške, Madžarske, Hrvaške, Slove- nije, Romunije in evropskega dela Turčije. Vodil- na ideja projektnih tednov je izmenjava znanj in metod dela v različnih evropskih šolah ter preizkus mednarodni praksi. Na osnovi primerjav in skupnega dela naj bi se porajale nove oblike in me- tode pouka, saj vzporedno ob delu poteka v J^^anih skupinah in v prostem času medkulturna izmenjava med sodelujočimi narodi. Organizatorji projektnega tedna poudarjajo, da se je marsikatera ideja uveljavila in postala redni način šolskega dela na posameznih šolah, da pa si bodo prizadevali vpeljati splošno priznane metode v šolah vseh držav udeleženk. Po sobotni nastanitvi v Štrku in nedeljski eks- kurziji po Dravskem in Ptujskem polju, Halozah in Slovenskih goricah se od ponedeljka profesorji in dijaki po skupinah ukvarjajo z različnimi tema- mi: evolucijo, energijo in časom, ekologijo, kemijo, literaturo, jezikom in umetnostjo, zgodovino, vide- om ter dokumentacijo. Skupini za medije in komu- nikacijo ter za internet pa bosta poskrbeli, da bodo informacije o delu skupin na dvanajstem medna- rodnem projektnem tediiu prišle med širšo javnost, z vsem pa bodo seznanili tudi šole udeležencev in starše dijakov. V soboto udeleženci mednarodnega projektnega tedna Panta rhei odhajajo s Ptuja, po- tem pa naj bi z različnimi metodami tudi sami uti- rali pot h kreativnemu učenju in poučevanju. T. Mohorko ptuj / SREČANJE PREDSTAVNIKOV OBRTNIH ZBORNIC S POSLANCI DRŽAVNEGA ZBORA Nouo nazadovanje v obrti? v Obrtni zbornici Slovenije so izredno dobro pripravili pregled predpisov, ki jih je treba čim prej sprejeti, da bi lahko dosegli strateške cilje na področju obrti. Na prvem mestu so zakonski predlogi, ki so že v držiivnem zboru Republike Slovenije. Gre za zakon o davku na dodano vrednost, pri katerem ima zbornico glavno pripom- bo glede mai^ših subjektov, ki jim je treba omogočiti plačilo davka na dodano vred- nost po plačani realizaciji, prav tako pa je potrebno dvigniti cenzus, nad katerim nekdo postane zavezanec. Tudi pri zakonu o trošarinah imajo obrtniki v glavnem pripombe na tiste določbe zakona, ki se nanašajo na male gospodarske subjekte. Pri izobraževanju po novem dualnem sistemu pa vztrajajo na tem, da država mentorju - mojstru povrne del sredstev za bodočega va- jenca. Zahtevajo 330 tisoč tolarjev, kar je gle- de na stroške izobraževanja vajenca, ki znašajo skupaj 3,5 milijonov tolarjev, malo. Po novem namreč vajenci prejemajo nagra- de, eno in pol leta vajeniške dobe pa se jim šteje v delovno dobo. O teh vprašanjih so se predstavniki obrtnih zbornic Lenarta, Ormoža in Ptuja pogovarjali na ponedeljkovem delovnem srečanju v mestni občini Ptuj, ko so se srečali tudi s poslanci državnega zbora s tega območja. Od njih nam- reč pričakujejo podporo, ko bodo v državnem zboru sprejemali omenjene zakone, predvsem pa da jih bodo podprli v njihovih predlogih in stališčih, ki govorijo v prid razvoja slovenske obrti. Pogovori predstavnikov območnih obrtnih zbornic s predstavniki lokalnih oblasti poteka- jo po celi Sloveniji, ker obrtniki glede na dose- danje izkušnje nočejo ničesar več prepuščati naključju. Vlada in parlament sta jih doslej v njihovih zahtevah minimalno podprla ali sploh ne. S svojimi stališči in predlogi na aktualne za- kone, ki zadevajo obrt, želijo seznaniti vse pos- lance, poslanske skupine in širšo javnost. Obrt- niki, kot je v ponedeljek povedal predsednik Območne obrtne zbornice Ptuj Roman Toma- nič, ne želijo ničesar drugega kot življenjske in že dokazane stvari, ki jih dežele Evropske unije dobro poznajo. Pri tem pa je njihova zahteva ta, da se zakoni ne morejo spremeniti čez noč, po- trebno je prehodno obdobje, da zaživijo. Tako so se jih lotili tudi v državah, s katerimi se želi- mo primerjati. Z njihovimi pripombami in sta- lišči glede zakonskih predlogov, ki zadevajo pospeševanje razvoja obrti, soglašajo tudi v Go- spodarski zbornici Slovenije. Ker gre za širši družbeni interes in ker bi država že enkrat mo- rala nehati s pobiralništvom, sprejemanjem vedno novih zakonov, ki obrti mečejo polena pod noge in ji nalagajo nove obremenitve in vedno novo administriranje, prav tako bi se morali vprašati tudi v državnem zboru, do kod je obremenjevanje še mogoče, pričakujejo, da jih bodo podprli tako v matičnih odborih par- lamenta kot pri samem sprejemanju omenjenih zakonov v državnem zboru. Če bodo sprejeti v zdajšnjem predlogu in obrtniške zahteve pri za- konu na dodano vrednost glede plačila po plačani realizaciji, višjem mejnem znesku na zavezanca, glede samih zavezancev, ki naj bodo natančneje opredeljeni, glede davčne stopnje, ki ne more biti enotna, in podobno, bo brez dvoma prišlo do osipa števila samostojnih pod- jetnikov, saj ni mogoče, da bodo pristali na to, da bodo morali plačevati davek od nečesa, za kar ne bodo dobili plačila. Prav tako ni odvečna bojazen pred višjo inflacijo, ker se bodo proiz- vodi in storitve podražili med osem in deset odstoki, dodatno pa bodo prizadeti izvozniki in to kljub nekaterim izvoznim olajšavam. Zakon na dodano vrednost v zdajšnji obliki tudi ni operativen, ker še ni izvedbenih aktov. V pogovoru s poslanci državnega zbora so predstavniki območnih obrtnih zbornic iz Lenarta, Ormoža in Ptuja načeli vrsto drugih aktualnih vprašanj malega gospodarstva, ki bi jih bilo nujno rešiti, če v Sloveniji želimo v re- snici razvijati obrtništvo. Na prvem mestu je še vedno plačilna nedisciplina. Tudi v občinah bi morali bolj prisluhniti razvoju obrtništva. Za te namene v tem trenutku glede na zakon o finan- ciranje občin v občinah ne dobivajo ničesar. Tudi zato, je dejal župan mestne občine Ptuj dr. Miroslav Luci, poslanec in podpredsednik državnega zbora, si prizadevajo, da bi zakon spremenili v toliko, da bi v občinah v bodoče dobili za deset odstotkov več sredstev, ki bi jih lahko namenili tudi za spodbujanje razvoja obrtništva. Veliko tega denarja je sicer tudi v različnih državnih skladih, ki jih je po nekih podatkih že 46 in katerih sredstva se neracio- nalno porabljajo; boljše bi bilo, da bi jih usmer- jali v občine. Od države bi že končno morali tudi zahtevati, da davke začenja odgovorno po- rabljati. Srečanja o globalnih problemih slovenskega obrtništva in pogovori s poslanci državnega zbora po določenih območji o tem bodo po na- povedih predsednika Območne obrtne zborni- ce Ptuj Romana Tomaniča postala stalna prak- sa, saj tudi državni zbor nosi del odgovornosti za razmere v obrtništvu. MG PTUJ / ZUPAN PO POMAGAL INVALIDNI TATJANI S Tatjano Majcen seje usoda kruto poigrala. Pred leti ji je padec s češnje pokopal vse upe, začelo seje življenje na in- validskem vozičku. Pred dnevi je dobila zaključno spričevalo, daje končala šolanje za upravno tehnico. Nje- na velika želja je, nadaljevati študij na visoki strokovni šoli za podjetništvo v Mariboru, kamor se je vpisala s še dvema sošolkama. Leta v srednji šoli je premago- vala brez štipendije. Najbolj ji je bilo vedno hudo, ko je želela ven s prijateljicami in prijatelji, ker je vedno morala starše prosi- ti za denar. Kljub obljubam, da bo štipendijo le dobila, se to ni zgodilo. Sedaj ji s štipendijo želi pomagati ptujski župan dr. Mi- roslav Luci, ki jo bo štipendiral do konca svojega županskega mandata, to je do konca leta 1998. Za štipendijo bo namenil del svojega županskega dohod- ka. Prvo štipendijo naj bi Tatja- na dobila že v tem mesecu, tako da bo imela nekaj malega denar- ja za svoje potrebe. Zupan je na ponedeljkovem srečanju s Tat- jano in njenimi starši tudi pove- dal, da si želi, da bi ta štipendija postala tradicija in bi z njo na- daljeval tudi novi župan. Tatja- nini starši so se pri županu tudi zanimali o morebitni pomoči mestne občine Ptuj iz naslova odpravljanja arhitektonskih ovir, ker želijo Tatjani zgraditi hišo, v kateri bo lahko samostoj- no bivala. Če bi v zdajšnji hiši želeli odpraviti arhitektonske ovire in namestiti dvigalo, bi bila to prevelika investicija. Zemljišče za hišo so že kupili, pa tudi dokumentacijo za gradnjo imajo skoraj pripravlje- no. Del letošnjega poletja bo Tat- jana prebila v Soči, ker želi opraviti vozniški izpit. Zupano- vo gesto pa tako ona kot njena družina izredno ceni. Upa le, da se ji bo želja po študiju izpolnila in da ga bo uspešno končala ter s pridobljenim znanjem pomaga- la razvijati podjetništvo na Ptuj- skem. Čeprav je na invalidskem vozičku, se ne počuti drugačno. Zaveda se, da je človek pomem- ben toliko, kolikor ima v glavi. MG Tatjana Majcen z mamo Elizabeto in očetom Marjanom v po- govoru z županom mestne občine Ptuj dr. Miroslavom Luci- jem. Foto: M Ozmec 14 - NASt KRA.I1 IN LJUDJE 3. JULIJ 1997 - tednik G0Sffsfvo - pomemben del iMfenja na vasi Prebivalci Šmartna na Pohorju so minulo soboto skupaj s svo- jimi gasilci številno pričakali ministra za obrambo Tita lurnška in za promet in zveze mag. Antona Bergauerja ter predstavnike občine Slovenska Bistrica. Po končani vaji so jim gasilci predstavili svoje društveno življenje, ki v tem pohors- kem kraju poteka vse od 1923. leta. Obe gasilski desetini, ki jutri zjutraj skupaj z drugimi tri- najstimi ekipami iz Slovenije, z našega območja sta to še ženska ekipa iz Hajdoš ter ekipa po- klicnih gasilcev iz Maribora, odpotujeta na gasilsko olimpija- do v mesto Heming na Danskem, sta prisotnim prika- zali del svojih veščin in spret- nosti. Obe ekipi sta opravili vajo neverjetno spretno in hitro, ven- dar je Rudi Strehar, predsednik PGD iz Šmartna, povedal, da na rezultat tekmovanja v veliki meri vpliva ob hitrosti opravlje- nih nalog tudi sreča. Ob predstavitvi svojega dela so še posebej poudarili, da je ga- silstvo še zlasti na Šmartnem po- memben sestavni del življenja na deželi. "Naši kmetje dajo, če je potrebno, tudi zadnjo smreko iz gozda za gasilce, čeprav bi jo potrebovali še za kaj drugega. Če kmetu na primer pogori hlev, gasilci ob gašenju poskrbimo za živino, krmo, organiziramo zbi- ranje lesa, denarja in na koncu še pomagamo pri gradnji," so pove- dali pri predstavitvi svojega društva. Boli pa jih, da jim v zadnjem času zakonodaja in pre- dpisi s področja požarne varnos- ti niso naklonjeni. Ker pa šmars- ko požarno območje zajema večino pohorskih gozdov slo- venjebistriške občine, si ob vsem, kar premorejo, želijo še dobro terensko vozilo, za katere- ga so že pričeli zbirati denar. Šmarsko gasilci so še posebej ponosni na številne pokale in priznanja, ki krasijo vitrino v njihovem domu. Letno jih pri- nesejo domov okoli petdeset. Dobre volje pa so dodali, da je v sredini velike vitrine prostor še za najpomembnejši pokal - z ga- silske olimpiade, kar je zanje novo doživetje in izziv. Rudi Strehar je ob koncu še pri- pomnil, da jim je bilo letošnje leto zaradi nenehnih priprav na gasilsko olimpiado skoraj pre- kratko. Vida Topolovec NA DANSKEM BO ODLOČALA TUDI SREČA Ta konec tedna bodo tudi Hajdošani zaželili veliko sreče svojim gasilkam, ki bodo letos zastopale barve Slovenije na 11. mednarodnem gasilskem tekmovanju. Na olimpiado po- tujejo v zgodnjih sobotnih urah, danes in jutri pa potekajo še zadnje priprave pred odho- dom. Velika gasilsko-športna prireditev bo trajala do 13. juli- ja, nastopilo bo 13 slovenskih ekip in Hajdošani upajo na vid- nejšo uvrstitev svojih deklet. Organizacijske priprave na mednarodno tekmovanje so do- mala že zaključene, PGD Hajdoše je uspelo zbrati nekaj dodatnih sredstev, vsaka na- jmanjša pomoč sponzorjem jim je bila več kot dobrodošla. Še pred tednom dni so bile hajdoške gasilke skupaj z drugi- mi ekipami na kondicijskih pri- ravah na Rogli, še zadnjič so tam tekmovalcem preverili fižične sposobnosti in izvedbo gasilske vaje po mednarodnem progra- mu. Ocena vodstva Gasilske zveze Slovenije je bila dobra, to- rej so slovenske gasilske enote dobro pripravljene na olimpia- do, pričakovanja pa so seveda različna. Članice PGD Hajdoše so ga- silstvu posvetile veliko svojega prostega časa, nemalo ur na tek- movanjih ob koncih tedna in precej mesecev priprav na olim- piado, ki bi jim lahko prinesla nove uspehe. Tako si želijo tudi v domačem kraju, kjer jim bodo ob odhodu zaželeli predvsem dosti sreče, ki jo bodo na Danskem še kako potrebovale. Tam pa jih bomo spremljali tudi mi, se oglasili preko našega radia in vtise letošnje gasilske olimpi- ade zapisali tudi v Tednik. T. Mohorko Obe šmarski desetini, ki odhajata jutri zjutraj na gasilsko olimpiado na Dansko, sta se minulo soboto predstavili ministroma Turnšku in Ber- gauerju. Foto: VT TRNOVSKA VAS / GASILSKO TEKMOVANJE MnoiUnost in izurienosi Gasilska zveza Destrnik-Trnovska vas je v nedeljo, 29. junija, organizirala občinsko gasilsko tekmovanje v Trnovs- ki vasi. Udeležila so se ga vsa štiri društva iz občine (Biš, Desenci, Destrnik in Vitomarci). Nastopilo je 22 desetin: iz PGD Biš 8, PGD Desenci 6 in po 4 desetine iz PGD Destrnik in PGD Vitomarci. Med pionirji so zmagali Desenci, pri pionirkah pa desetina z Destrnika. Pri mladincih in mladinkah sta zmagali desetini iz Biša. Med članicami A je zmagala desetina z Destrnika, pri članicah B pa desetina Biša. Pri veteranih je zmagala desetina iz Desencev. Kot je povedal predsednik gasilske zveze Danilo Muršec, je pri gasilstvu pomembna množičnost, vendar se operativna moč društev meri z izurjenostjo članskih desetin. V tej kategoriji sta prvo in drugo mesto zasedli desetini prostovoljnega gasilskega društva Biš, tretji so bili člani z Destrnika. Ob koncu tekmovanja je župan Franc Pukšič skupaj s predsednikom zveze Danilom Muršcem, podpredsednikom Fran- cem Simeonovim in poveljnikom zveze Marjanom Irglom najboljšim podelil pokale in priznanja. Poveljnik zveze Marjan IrgI pa je pove- dal, da se desetine iz te zveze ne bodo udeležile tekmovanja za po- kal Matevža Haceta, ker se na tem tekmovanju izvaja mokra vaja, plačati pa je potrebno tudi startnino, društva pa nimajo ustrezne opreme. Desetine iz te zveze pa se bodo letos še udeležile tekmo- vanja v Avstriji. (Zmage Šalamun) paradiž / OB ODPRTJU MODERNIZIRANE CESTE Haloško blato zamenjal asMt v cirkulanskem kuncu občine Gorišnica so letošnji praznik dneva državnosti obeležili z manjšo slovesnostjo v Paradižu, ko so v uporabo predali novih 600 metrov modernizirane ceste in tako končali celotno 1200 metrov dolgo traso od Medribnika do Paradiža. Drugi del naložbe je vreden 3,2 milijona tolaijev in so jo v celoti pokrili iz občinskih sredstev. Cesto je blagoslo- vil dekan završke župnije Emil Dreu. Že leta 1989 je gradbeni odbor v takratni KS Cirkulane pričel zbirati sredstva za modern- izacijska dela na nekaterih kra- jevnih cestah, in kot je na sobot- ni slovesnosti povedal občinski svetnik Miro Lesjak, nikjer niso naleteli na gluha ušesa. Svet KS je odobril 30 odstotkov sredstev pri investiciji, veliko denarja so zbrali krajani, pomagali pa so tudi sponzorji, med njimi največ KK Ptuj. V dobrem letu so uspe- li asfaltirati polovico ceste od Medribnika do Paradiža, osta- nek, 600 metrov, pa je po letošnjem infrastruktumem programu pokrila sedanja občina. Gorišniški župan Slavko Vi- senjak je povedal, da ima občina tudi po dveh letih in pol še zme- raj veliko težav z neurejeno infrastrukturo, predvsem na hri- bovitih območjih, zato morajo biti tudi programi investicij smotrno zastavljeni. Omenil je, da so letos na cirkulanskem območju že asfaltirali dobre 3 ki- lometre cest, v programu pa jim ostajajo še cesti v Gruškovcu in Brezovcu ter nekateri manjši do- seki; skupaj bo letos na tem območju moderniziranih skoraj 9 kilometrov krajevnih cest. Si- cer pa je župan poudaril, da so dali na tem območju v prioritet^ gradnjo vodovodnih sistemov nekaj sredstev pa vsako leto osta! ja tudi za asfaltiranje. Čeprav je na ob cesti , Spodnjem Paradižu - tako nam, reč krajani imenujejo zaselek - 46 hišnih številk in tam živ-j blizu sto ljudi, pa jim modern. izirana cesta veliko pomeni, j{ povedal predsednik gradbenega odbora Franc Tolič. Poleg asfal. tirane ceste so dobili obnovljen most čez potok Bela. življenje v Halozah pa jim bo tudi zaradi tega nekoliko lažje. Asfaltirani odsek ceste Medribnik - Paradiž je predal župan v uporabo Siavko Visenjak Darja Koren zmagala v Žeroviniih Letošnje tekmovanje za miss Slovenije '97 je na dobri polovici. Začetek je za ptujska dekleta nadvse spodbuden: na drugem iz- boru je bila Ptujčanka Suzana Toplak tretja, na četrtem, ki je bil v soboto v Žerovincih, pa je bila Daija Koren prva, uspeh deklet z našega območja pa je dopolnila Tamara Radolič iz Kidričevegi^ ki je bila prva spremljevalka. Zadnji predizbor bo 19. julija v Smaiju pri Jelšah, kjer bodo izbirali miss Štajerske. Darja Koren je bila sobotne zmage izredno vesela. Doslej je sodelovanje na lepotnih tekmo- vanjih jemala bolj kot igro, zadnji uspeh pa ji je dal novo spodbudo, da se bo na polfinalno prireditev, ki bo sredi avgusta, res temeljito pripravila in dala vse od sebe. Tekmovanje za miss Slovenije je lepotno tekmovanje, ki je v Sloveniji najbolje orga- nizirano in se s tekmovanjem za najlepšo Slovenko sploh ne da primerjati. Konkurenca v Žerovincih je bila huda, žirija pa je bila v svoji odločitvi soglasna. Letošnje počitnice bodo, kot pravi, zelo zanimive. Za prvo mesto v Žero- vincih je dobila enotedenske počitnice, za zdaj pa se še ni odločila, ali jih bo preživela v Tuniziji, Grčiji ali Španiji. Načrtuje pa tudi počitnikovanje s kolegico na našem morju. Vmes bo delala na modnih revi- jah, veliko pa v zadnjem času dela tudi kot hostesa. TAMARA DRUGA V ŽEROVINCIH Na četrtem predizboru letošnjega tekmovanja za miss Slovenije v Žerovincih si je Ta- mara Radolič iz Kidričevega pri- pela lento prve spremljevalke, Tega ni pričakovala, zato se us- peha toliko bolj veseli. Na tek- movanju za miss Slovenije se je poskusila že lani, pa ni šlo. Kot manekenka dela že nekaj časa. začela je pri šestnajstih letih Trenutno je vsa njena skrb pos- večena pripravništvu. Stara je 18 let in se pripravlja na poklic trgovke, če bo šlo, pa želi uspeti tudi kot manekenka. O lepotnih tekmovanjih nima najboljšega mnenja, ker pa zaupa vase, ji to ne jemlje poguma. MG Darja Koren (v sredini) in Tamara Radolič (des* no). Foto: Viljem Klemenčic FORMIN, GAJEVCI / NADAUEVANJE TEKMOVANJ V GASILSKI LIGI V vodstvu Malovaščani Gasilska zveza Gorišnica in Gasilska zveza mestne občine Ptuj sta ob koncu minulega tedna uspešno pripravili še dve gasilski tek- movanji v okviru letošnjega pokalnega tekmo- vanja v hitrostni hidrantni vaji. V soboto so tekmovanji pripravili gasilci v Forminu in po- tem še nočno PGD Stojnci, po štirih krogih pa so tako pri moških kot pri ženskah še zmeraj v vodstvu gasilci iz Male vasi. V Stojncih in Forminu je tekmovalo dvajset moških in deset ženskih ekip s sedmimi tekmo- valci v posamezni ekipi. Ti morajo znati pravil- no uporabljati hidrantni nastavek, ključ za podzemni hidrant, dve B-cevi, trojak, štiri C- cevi, C-ročnike in povrhu vsega tudi zbirati tarče. Po štirih tekmovanjih so pri moških še zmeraj v vodstvu gasilci iz Male vasi pred tek- movalci Prvencev - Strelcev in Formina, pri čla- nicah so vodstvo še povečale gasilke iz Male vasi, na drugem mestu so trenutno gasilke iz Zagojičev in na tretjem gasilke iz Žamencev. Že v soboto, 5. julija, se pokalno tekmovanje v gasilski ligi nadaljuje v Gajevcih in potem v nedeljo v Muretincih, sledijo pa gasilska tekmo- vanja v Zagojičih, Spuhlji, Moškanjcih in čisto za konec še v Zavrču. (T. Mohorko) I fCDNlK -3. JULIJ 1997 PO NAŠIH KRA.I1H - 15 Se fieriv obetajo boljši iasi? y nedeljo je grad Bori ponovno zaživel, saj so se začele letošnje prireditve mednarodne organizacije Idriart. Njeni Član že tri leta zapored prihajajo čez poletje sem. Slovensko fundacijo vodita brata Miha in Marko Pogačnik in tudi letos je napoveduje pestro dogajanje. V kulturnem delu se je v nedeljo predstavila folklorna skupina iz Poljčan, ki z avten- tičnimi plesi, pesmimi, šegami, jiiaskami in nošami s Pohorja in pravinjskih goric naredi na gle- dalce močan vtis. Udeležence festivala je pozdravil tudi župan občine Gorišnica Slavko Visen- jak in povedal, da v kratkem pričakujejo podpis pogodbe o najemu gradu s slovensko funda- cijo Idriarta. . Koordinatorica mednarodne- ga dela Idriarta Trudi Rubingh pa je povedala: "Pripravljena je že pogodba o najemu za grad, slovesno jo nameravajo podpisa- ti v času mirovne konference. Kako dolgo bomo dobili grad v najem, še sicer časovno ni opre- deljeno, toda pogovarjamo se za souporabo dvajset let. V pogodbi je tudi zapisano da naj bi Idriart do leta 1998 vložil v obnovo gra- du dva milijona nemških mark, v naslednjih desetih letih pa vsa- ko leto po milijon mark. Tako kot prešnja leta bo tudi letos Bori postal središče ev- ropske kulture. Želimo, da bo Bori tudi za regijo imel vedno večji pomen in da se bodo ljudje s tega področja vključevali v pro- gram. Želimo, da bi se mladi vključevali v aktivnosti v gradu in vse vabimo na koncerte in druge prireditve. Ko bodo končana obnovitve- na dela, bomo vanj namestili us- trezne programe, ki bodo zani- mivi in povezani z umetnostjo. vse leto. Ze v bliznji prihodnosti pa nameravamo urediti ustrezen kamp, zgraditi manjši hotel ter apartmaje. Letos pa bodo ude- leženci Idriarta prenočevali pri zasebnikih, uporabljali pa bodo tudi nekaj počitniških hiš v oko- lici ali v sedanjem kepu." Letos bodo na Borlu trije medkulturni poletni tabori in vsak od njih bo trajal dva tedna. Osrednja tedna na Borlu sta le- tos Mirovno zasedanje ter Polet- na šola. To soboto ob 17. uri bo predstavitev kolumbijskega gledališča za odrasle in otroke, v nedeljo ob 17. uri bo predsta- va danskega gledališča z mas- kami, plesi in glasbo za odrasle in otroke, v torek ob 20.30 uri pa bo tibetanski večer tradicio- nalne glasbe in plesov iz vzhodnega Tibeta. MS Koordinatorica medna- rodnega Inštituta Trudi Rubingh Utrinek z začetka mednarodnega festivala idri- arta: nastop folklorne skupine iz Poljčan. Aitdreanum bo zmvel z novim aktuletnsidm fefoiti Po letu in pol gradbenih del so v nedeljo, 22. junija, blago- slovili poslopje Andreanuma v Mariboru in tako počastili prvo obletnico papeževega obiska. Pred blagoslovom je bilo sloves- no bogoslužje, ki ga je vodil apos- tolski nuncij v Sloveniji Edmond Farhat ob somaševanju maribors- kega škofa dr. Franca Kramber- gerja, pomožnega škofa dr. Jožefa Smeja in naslovnega škofa dr. Ve- koslava Grmiča ter številnih du- hovnikov. V 6300 kvadratnih metrov veliki stavbi Andreanuma v Slovenski ulici bo največ prostora namenje- nega teološki fakulteti, v njem pa bodo še nekateri prostori teološke knjižnice, dom duhovnikov, pas- toralna služba, stanovanja za upo- kojene teološke profesorje, ško- fijske pisarne in cerkveno sodišče. V pritličju bodo oddali prostore v najem za lokale in pisarne. Stavbo je zasnoval arhitekt Lju- bo Mišič, graditi pa so jo začeli v jeseni leta 1995; predračunska vrednost je bila 10 milijonov mark. Izvajalec gradbenih del je bilo podjetje Gradiš - Nova s sode- lavci. Zgradbo so poimenovali po svetem apostolu Andreju, ki je za- vetnik lavantinsko-mariborske škofije. Potem ko je Edmond Farhat, apostolski nuncij, blagoslovil novo zgradbo kulture in učenosti, je ma- riborski škof dr. Franc Kramber- ger simbolično izročil ključe An- dreanuma, večnamenske ustanove, prodekanu teološke fakultete in predstojniku mariborskega oddel- ka dr. Vinku Potočniku, zatem pa sta jih dobila še voditelj pastoralne dejavnosti mariborske škofije Vili- jem Pangerl in sestra voditeljica Doma duhovnikov Bogoljuba Štefko. Andreanum naj bi v celoti zaživel z novim akademskim le- tom letos jeseni, ko naj bi bil do- končno opremljen. Jeseni, pred godom sv. Andreja, bodo pripravi- li slavnostno akademijo, namenje- no začetku delovanja novega ško- fijskega zavoda. Do 30. novembra bo Škofijski ordinariat intenzivno zbiral sponzorske prispevke in da- rove za Andreanum. Imena spon- zorjev bodo vklesana v marmorni plošči, ki naj bi bila nameščena v avli Andreanuma, izšla pa bo tudi knjižica, v kateri bo mogoče najti imena tistih, ki so najbolj pomaga- li. MS Apostolski nuncij je ob navzočnosti številnih du- hovnikov In vernikov blagoslovil novo duhovno središče. Ptujsko glasbeno poletje '97 vabi Mestna občina Ptuj bo poskušala tudi v letošnjem poletju popestriti del dogajanj v našem mestu z nekaterimi kulturni- mi prireditvami. Tako se nam bodo od 1. julija do 1. oktobra predstavili domači in tuji glasbeniki, kot so Simfonični or- kester RTV Slovenije, Tartini guartet. Trio Lumgana in No- rtna Radovan, orkester Bolšoj teatra in London Renaissance Singers z N. Kynastom. Svečana otvoritev poletnih l^ulturnih prireditev bo že v sre- 'lO) 9. julija, ob 21. uri, ko se bo na dvorišču minoritskega sa- mostana (če bo slabo vreme, pa v cerkvi sv. Jurija) predstavil Simfonični orkester RTV Slove- '^ija pod vodstvom maestra An- tona Nanuta. V zaključnem delu Prireditve bo sodeloval tudi Pi- halni orkester Ptuj. Anton Na- Jui je od leta 1981 šef dirigent Simfoničnega orkestra RTV Slo- ^enija (ustanovljenega leta ^55). Z radijskimi simfoniki je gostoval po vsej Evropi in ZDA, Posnel pa je tudi več kot 30 plošč pripravil vrsto arhivskih pos- netkov za nacionalno RTV. An- Nanut kot gostujoči dirigent 'Nastopa na številnih svetovnih '^'^rih po Evropi in Ameriki. Pokrovitelja prireditve sta 'testna občina Ptuj in Društvo ^^ oživljanje podobe starega Jestnega jedra za projekt Imago ^oveniae - Podoba Slovenije. organizaciji bodo kot sopok- °^itelji sodelovali tudi mino- l^lf^^^i samostan in cerkev sv. Ju- s prostorom prireditve in Pi- orkester Ptuj kot sodelu- joči v izvedbi prireditve. Vstop- nice s simbolično ceno 500 tolar- jev za odrasle in 300 tolarjev za dijake, študente in upokojence bodo v predprodaji v Turistično informativnem centru Ptuj (TIC Ptuj), Slovenski trg 14, in eno uro pred prireditvijo na priredit- venem prostoru. V okviru koncertnih priredi- tev na Ptuju v času od 1. julija do 1. oktobra bodo tile koncerti: - Na dvorišču minoritskega samostana bo 17. julija ob 20.30 uri (v primeru slabega vremena v cerkvi sv. Jurija) nastopal slo- venski komorni ansambel kvar- tet Tartini. Med slovenskimi ko- mornimi ansambli zaseda ta kvartet mesto na samem vrhu, to potrjujejo številne odlične kriti- ke s koncertov doma in v tujini. Ansambel ima na znamenitih salzburških Mozartovih serena- dah že vrsto let svoj ciklus šestih koncertov. - Sledi koncert tria Luwigana in Norine Radovan, ki bo 29. ju- lija ob 20.30 uri na dvorišču mi- noritskega samostana (v primeru slabega vremena v cerkvi sv. Ju- rija). Trio Luwigana je dobil ime v letu 1994 ob obletnici prve omembe Ljubljane v pisnih vi- rih. Spodbuda za n[egov nasta- nek pa je glasbena. Člani tria so se prvič zbrali, da bi na koncertu predstavili Beethovnov klavirski trio, op. 10. V zadnjih letih je trio uspešno gostoval v Nemčiji, Avstriji, Italiji, Bolgariji in Bel- giji. Sopranistka Norina Rado- van od leta 1990 nastopa kot so- listka SNG v Ljubljani, gostova- la pa je v vseh velikih glasbenih ustanovah bivše Jugoslavije ter na Dubrovniškem poletnem fes- tivalu, gostuje tudi v Avstriji ter na Nizozemskem. - V dnevih okrog občinskega praznika bodo na dvorišču mi- noritskega samostana gostovali člani znamenitega komornega orkestra Bolšoj teatra iz Moskve. Predstavili se nam bodo 1. av- gusta ob 21. uri. - V okviru Glasbenega sep- tembra 1997 bo v cerkvi sv. Juri- ja 10. septembra orgelski kon- cert London Renaissance Sin- gers z N. Kystnastom z deli J.S.Bacha: Dela iz orgel Buchlein. Pester program letošnjih kul- turnih prireditev, naj bo vzpodbuda tudi za vas, da se nam pridružite na predvidenih kulturnih prireditvah na Ptuju. Pripravila: Valentina Golob V priiakovanju sklada Pred koncem junija so se v prostorih Narodnega doma na Ptuju srečeli delegati Zveze kulturnih organizacij Ptuj na rednem letnem zboru. Pregledali so delo ljubiteljske kul- ture v lanskem letu, poudarili pomen izboraževanja na vseh področjih, ocenili razvitost in uspešnost ljubiteljske kulture, poleg tega pa sprejeli nov statut in izvolili novo vodstvo ZKO Ptuj. Kot je na začetku zbora poudaril predsednik ZKO Ptuj Franc Lačen, je ZKO delovala podobno kot doslej in nadvse uspešno sode- lovala z občinami. Povedal je še, da ni znano, kdaj bo zaživel sklad za ljubiteljsko kulturo, sicer pa so v ZKO Ptuj lahko zadovoljni, saj je na Ptujskem nastalo še nekaj no- vih kulturnih društev tam, kjer so nekoč že delovala. Delo je po- vezano s težavami v financiranju, kajti občine ne financirajo kultur- nih skupin po dejanskem obsegu delovanja in uspehih pri zastopan- ju na regijskih, državni in medna- rodni ravni, ampak po merilih, ki jih določa zakonodaja na osnovi zagotovoljene porabe občin. Nevenka Gerl, strokovna sode- lavka ZKO Ptuj, je med drugim povedala: "Strokovna služba ZKO se financira iz proračuna kulturne- ga ministrstva, društveno de- javnost pa pokrivajo občine. Zara- di velikega števila društev in sku- pin je obseg dela zelo velik, žal pa še nismo dosegli, da bi novonasta- le občine delno pokrivale stroške, ki nastajajo z udeležbo njihovih skupin na srečanjih. Zmeraj težje je ob tako velikem številu skupin izpeljati program srečanj, revij in izobraževanja, saj je koledar prire- ditev vezan na šolsko leto, prav zato pa je večina srečanj zgoščena v prve tri mesece leta. V teh prime- rih financiranje poteka po dvanajstinah, poseben primer pa nam še zmeraj predstavljajo merila za financiranje. Občine dobivajo na drugi strani od ministrstva pre- malo dotacij za delovanje vseh kul- turnih društev v svoji občini in lahko se zgodi, da kakovostno skromne skupine iz občine z malo kulturnega življenja dobivajo za svoje delo več sredstev." ZKO Ptuj je imela v lanskem letu na seznamu kar 42 aktivnih društev in skupin, pripravili pa je tudi nekaj strokovnih ur izobraževanja za ljubiteljske ustvarjalce. Začeli so s folkornimi seminarji, potem pa nadaljevali z gledališkimi, plesnimi, seminarji na področju glasbe, literature, li- kovne umetnosti in še s festivalom ustvarjalnosti mladih. Omenjenih seminarjev se je udeležilo največ srednješolske mladine, kar je dobra naložba v delo. Izobraževan- je štejejo za največji uspeh pri svo- jem delu v preteklem letu. Ob slo- venskem kulturnem prazniku so podelili priznanja za delo na kul- turnem področju, vse leto pa je ZKO poskrbela za organizacijo številnih kulturnih prireditev in srečanj s pomočjo kulturnih društev po občinah. Nekateri predstavniki iz kultur- nih društev so menili, da je ljubi- teljska kultura še zmeraj na viso- kem mestu, pa četudi finančne raz- mere ljubiteljstvu še zdaleč niso naklonjene. Priložnostna srečanja, revije, izboraževanja, druženja in ne nazadnje podeljevanja priznanj za prizadevno delo v kulturi pa so po mnenju nekaterih še zmeraj os- novno poslanstvo ljubiteljske kul- ture v naših krajih. S sprejetjem novega statuta se delo ZKO Ptuj bistveno ne bo spremnilo, na čelu kulturne orga- nizacije pa še naprej ostaja dose- danji predsednik Franc Lačen, ta- jnica ZKO je Nevenka Gerl, nekaj novih članov pa je v izvršilnem in nadzornem odboru ter častnem razsodišču. T. Mohorko Diplome za delo v preteklosti (od leve proti des- ni): edini še živeči ustanovni član TD Gomila Ciril Hojnik, Janko Matjašič, Martin Žajdela, zdajšnji predsednik društva s priznanjem TZ Slovenije, in Martin Mavrič. Foto: Kosi GOMILA / 50 LET TURISTIČNEGA DRUŠTVA Prejšnjo nedeljo so na Gomili nadvse svečano proslavili 50-letnico uspešnega dela domačega turis- tičnega društva in ga povezali s proslavo ob dnevu državnosti in peto obletnico postavitve novega razglednega stolpa. Predsednik Tu- ristične zveze Slovenije dr. Marjan Rožič je ob tej priložnosti društvu izročil priznanje TZ Slovenije z zla- tim znakom. Društvo pa se je od- dolžilo trem članom, ki so aktivno delali v preteklosti. Diplomo častnega člana so izročili edinemu še živečemu ustanovnemu članu TD Gomila Cirilu Hojniku ter Jan- ku Matjašiču in Martinu Mavriču, ki sta opravljala pomembne funkci- je v društvu pred dvajsetimi oziro- ma tridesetimi leti. MG 16 - NASVETI 3. JULU 1997 - TEDNIK Ib^hanm nmmmti Buike Bučke se ravnokar bohotijo na naših vrtovih. Tiste^ ki imajo mehko lupino, spadajo v skupino poletnih bučk in jih lahko pobiramo še nedozorele. Vse sorte so prijetnega nežnega okusa in jih pripravljamo skupaj z lupino, za vse pa tudi velja, da ^ če jih predolgo kuhamo ali dušimo, razpadejo na gosto kašasto zmes, iz katere bi lahko naredili pire, samo da okus iz- boljšamo s kislo smetano in muškatnim oreščkom. Če se vam zgodi, da bučke predolgo dušite ali kuhate, lahko iz njih pripra- vite tudi nadev za lazanje, s tem da zraven nadeva iz bučk upora- bite pri pripravi še en mesni na- dev ali nekoliko bolj suhi zelen- javni nadev. Če imate večje plo- dove jih lahko uporabite za pečenje na žaru ali dodate kot sestavino pri ražnjičih. Če jih pečete na žaru, jih narežete na ne predebele kolobarje, ki jih na- rahlo solite in počakajte 5 mi- nut, da spustijo vodo, nato jih obrišete, po potrebi še enkrat so- lite in poprate ter spečete na su- rovem maslu ali drugi maščobi. Lahko jih pripravite tudi kot mešano zelenjavo. Po okusu se zelo lepo ujemajo s paradižni- kom. Tako paradižnik kot bučke narežemo na nekoliko debelejše rezance, segrejemo maščobo, prisipamo zelenjavo in na hitro prepražimo. Za boljši okus lahko dodamo na koščke narezano sla- nino, kislo smetano ali samo na- rahlo solimo in ponudimo kot prilogo ob mesni jedi ali kot sa- mostojno jed. Lahko jih tudi ocvremo, tako da jih prav tako narežemo na ko- lobarje, solimo in počakamo, da spustijo vodo. Nato jih osušimo in paniramo pariško, dunajsko ali v žvrkljanem testu. Zraven ponudimo majonezno, drobnja- kovo ali drugo primerno omako. Bučke lahko tudi naribamo in iz njih pripravimo ocvrtke. Pri- pravimo jih tako, da bučke gro- bo naribamo in jih narahlo soli- mo, počakamo 5 minut in jih na- rahlo stisnemo oziroma odstra- nimo vodo. Posebej pripravimo kuhano ali paljeno testo, tako da juho ali vodo pristavimo, ko zav- re, prisipamo gladko moko in te- meljito mešamo tako dolgo, da nastane gladek cmok. Nato od- stavimo in ohladimo. Ohlajeni moki primešamo jajci in nariba- ne bučke. Vse skupaj dobro pre- mešamo in vsipamo na pomoka- no desko. Desko lahko potrese- mo tudi z drobtinami. Na njej oblikujemo podolgovat svaljek, ga enakomerno razrežemo na hrustavce, jih paniramo in v maščobi ocvremo. Zraven prav tako ponudimo hladno omako. Večje bučke pa lahko tudi na- devamo. Pogosto jih nadevamo z mesnim in zelenjavnim nade- vom. Mesni nadev lahko pripra- vimo iz mešanice svinjine in go- vedine, iz perutnine in celo iz rib. Ribji nadev pripravimo tako, da osličev file raztrgamo ali grobo sesekljamo, dodamo se- sekljan česen, peteršilj, nariban sir in narahlo premešamo. V na- devu lahko sir zamenjamo z jaj- cem in rezine sira nadevamo čez nadev oziroma s sirom nadevane bučke prekrijemo. Bučke za na- dev pripravimo tako, da jih po dolgem prerežemo na polovico in z majhno žličko izluščimo koščice oziroma sredino. Za na- devanje so primerne nekoliko zrelejše bučke, ki imajo že kar veliko koščic. V vdolbinico na- devamo pripravljeni nadev, čez nadev po želji položimo rezine sira, prelijemo z bešamel omako in potresemo s parmezanom ali prelijemo z legirjemo oziroma s kislo smetano in rumenjakom. Osličev file lahko zamenjate s katerim koli drugim ribjim file- jem. Perutninski nadev pripra- vimo enako, le da izpustimo se- sekljan česen. Z začimbami pri bučkah ne pretiravamo, da ne prekrijemo njihovega tipičnega nežnega okusa. HRUSTAVCI IZ BUČK; Potrebujemo: - 20 dag juhe ali vode (če upo- rabljate vodo, dodajte sol) - 7 dag margarine -12 dag moke - 2 jajci, poper, muškatni orešček' -10 dag ožetih bučk, peteršilj Za paniranje: moka, jajce drobti- ^ ne. Maščoba -o- Nada Pignar, učiteljica kuharstva PRIPRAVUA MAG. BOJAN SINKO, SKC. KLIN. PSIH. / NEKATERI DRUGI PROBLEMI DUŠEVNEGA ZDRAVJA - 127. NAD Osebnost stare/slA /fWi Vedei^e in doživijaiye starejših ljudi je odvisno od šte- vilnih dejavnikov v n|lh samih in v njihovi okolici. Opazovanja kažejo, da lahko starostnike glede na nji> hovo osebnost razdelimo v pet tipov: L "Zrel tip" - Zanj je značilno, da stvarno ocenjuje samega sebe, zaupa v okolico ter vzdržuje primerno stopnjo družabnosti in aktivnosti. 2. "Tip gugalnik" - Za te sta- rostnike je značilna visoka stopnja pasivnosti, sami od sebe redkokdaj kaj ukrenejo. V glavnem počivajo, berejo in čakajo na obiske. 3. Ljudje iz tretje skupine ni- kakor nočejo biti odvisni od drugih. Sem spadajo starostni- ki, ki se rajši pol ure trudijo z vtikanjem nitke v šivanko, kot da bi poprosili za pomoČ koga drugega. 4. V četrto skupino uvrstimo starejše ljudi, ki se čutijo ogrožene in negotove, zaradi česar postanejo agresivni do okolice, zamerljivi, pretirano občutljivi, sumničavi in celo sovražni. 5. Iz podobnih vzrokov, kot smo jih omenili pri četrtem tipu, prevladujeta pri starost* nikih iz te skupine potrtost in žalost. Druga delitev govori o treh tipih starostnikov: - Avtonomni tip - Za ljudi, ki pripadajo temu tipu, je ob- dobje starosti nekako novo rojstvo. Večer življenja je zan- je obdobje modrosti. Ohranili so duševne sposobnosti, obe- nem pa na nove načine uživajo življenje. Ta tip je relativno neodvisen od pričakovanj in zahtev okolice. Značilno je, da taki ljudje ohranijo živahnost duha, ki vzdržuje tudi živahnost telesa, poleg tega so tudi produktivni. Ni nujno, da so po značaju "dobro prilagoje- ni", pogosto so enostranski, sa- movoljni in z okolico pogosto težko shajajo. Imajo buden in- teres in enega ali več kon- jičkov. - Prilagojen tip - V to skupi- no sodi večina starejših ljudi. Značilno je, da poteka njihovo življenje po socialnih shemah, ki veljajo za starejše ljudi v nji- hovem okolju. Gre predvsem za izrabo prostega časa, za način oblačenja, poglede na življenje in drugo. Trudijo se izpolniti pričakovanja drugih, ker jim to daje občutek var- nosti in koristnosti. S tem pa so se prisiljeni odreči marsika- teri svoji želji. Zato sodelujejo v življenju svojih otrok in pri vzgoji svojih vnučkov. Za raz- liko od avtonomnega tipa so pasivnejši in pričakujejo spod- bude od zunaj. - Anomalni tip - Za starost- nike iz te skupine pomenita- proces staranja in starost v bistvu telesni in duševni pro- pad. Ker nimajo notranje ali zunanje opore, so nesposobni, da bi kakorkoli obvladali novo nastalo življenjsko situacijo. Posledice se kažejo v številnih duševnih motnjah in oblikah neprilagojenega vedenja. Pose- bej izstopajo zagrenjenost, beg v bolezen, težka stanja potnos- ti, brezvoljnost, egoizem in občutek ogroženosti. Ti ljudje so za okolico sila težki, vsi se jih izogibajo, kar jih še dodat- no peha v osamljenost In kako pride do takšnih ali drugačnih osebnostnih potez v starosti? Posameznik se običajno na- giba k določenemu tipu ve- denja že prej, tako da starost le izostri nekatere poteze. Prav zato je skoraj nemogoče bist- veno spremeniti osebnost sta- rostnika. Lahko pokažemo le dovolj razumevanja in ljubez- ni, ustrežemo njegovim željam in mu ne dajemo povoda za občutek osamljenosti, manj- vrednosti, odvečnosti in osta- relosti. Naslednjič pa o tem, kako so- dijo starejši o svoji osebnosti in tudi o tem, kakšne interese imajo, mag. Bojan Sinko Krvodajalci 12. JUNIJA: Marjan Hohnec, FaliniČ 8; Martin Brec, Voltoneiieva 7, Ptuj; Al- bin Brlek, Severova 3, Ru|; Marija 10-amberger, Prešernova 25, Ruj; Fr^c ivffičič, Lovrenc na Dr. polju 1; Zvonko Žabota, IVIestni trg 4, Ruj; Boštjan Kolar, Gorišnica 117; Zdenka Vidovič, Velika Varnica 32; Ivan Saga- din, Brunšvik 68; Štefan Breznik, Ui. Zofke Kukovič 55, Miklavž na Dr. pol- ju; Ivan Jaunik, Majeričeva 10, Marl- t)or; Matjaž Plšotek, Leskovec 25; SI- rnon Hodnik, Bevkova 3, maribor, Željko TarodI, Arbajterjeva 8, Ptuj; Bo- ris Bohi, Grajenščak 45; Andrija Hof- sl«,Zg. Duplek49. 17. JUNIJ: Franc Jus, Že^e 23; An- drej Žuran, Mihovci 76; Andrej Zoreč, Hajnd115; Ivan Bezjak, Pfwnci 5/d; Branko Pukšič, Forniln 59; Martin Kovačec, Zg. Hajdina 17/a; Janez Vo- grinec, Sobetinci 36/a; Marija Zelenik, Volkrnerjeva ul. 11, Ptuj; Danilo Rajh, Pivkova 13i/a, Ptuj; Tomaž Habjanič^ Ul. 5. prekomorske 4, Ptuj; Alojz Pšajd, Drslelja 40/a; Amrtando Hvala, Črtkova 14, l%j{; Janez Kovacec, Slo- mi 1; Boris Ponudič, Tmovec 1; Janez Štunft)erger,Stojnci20. 18. JUNIJ: Boš^an Pohar, Rudna vas 5; Vmmc l^rdan, Krčevina 5; Milan Mere, Čečovje 7; Sašo Vrtiunec, | Borštnikova 5, Maribor; Matej Kotnik, i Škapinova ul. 6, Celje; Thomas Sker- blš, Lokanja vas 4; Miran Fipič, Ra- domerščak39; Mart«) Podgoršek, Ve- leniina Orožna 8/c, Šentjur; Dragan Ašanin, Beblerjev trg 1, Ljubljana; Dušan Zen^jič, KamnišI« graba 3. Kamnica; Drago Hozjan, Trnje 28; Boštjan Stajnko, Vogričevci 6; Robert Krainovič, Ul. Veljka Viahoviča 8, Ma- ribor; Mitja Drenik, CIrje 28; DInko Maučec, Krekova 13, Maribor; Robert Tement, Hajdoše 1/h; Drago Gajšt, Krekova 27, Maribor; Bojan ftidau, Črešnjevci 91; Drago Selinšek, Starše 76; Jože Gontoc, Puconci 137; Go- ran Sobočan, Gonilice 111; Peter Iskrač, Kamna Gora 14/a; Peter le- skovar, Regentova 10, Maribor; San» Oolamič, Ul. 9. maja 14, Ljutomer; Dragan Poslončec, Pajkova 22, Mari- j bor; Igor Ločnikar, Skomarje 47; Ma- i tej Lah, Zagojiči 8; Mar|an Žižek, I Gančani 167; IgorVukan, Levstikova 22, Moravske Toplice; Sebastjan Lašič, Desnjak 23; Kristan Kreft, Tnj- barjeva ul. 7, Murska Sobota; Alek- j sander Hren, Črešnova 11, Zreče; | Leopld Lužar,^ Vorančeva 16, I Poljčane; Anton Škraban, Plečnikova ul. 3/a, Murska Sobota; Bojan Vauh- nik, Morje 115; Zmago Ojsteršek, Loče 2; Engelbert Rundo, Kicar 134/a. 19. JUNIJ: Bolfenk Pokrivač, Sodlnci 34; Janez Pekllč, Kraigherjeva 17, Ki- i dričevo; Darico Horvat, Tržeč 11/b; M^jan Jus, Rujska Gora ^a; Janko Kodrič, Bukovci 92/a; Jožica Sagadin, Mlhovce 3; Marjan Rajh, /^ače 294; Janez Bedrač, Zagrebška 96, Ruj; Ja- nez Murko, Vitomarci 33; Srečko Cajnko, RegeričevaS, Ruj; Franc Ko- rez, Janški Vrh 56; Janez Muhič, Zl- danškova 26, Ptuj; Marjan Cajnko, Nova vas 100/b; Anton Cenar, Mez- govci 55; Milan Fajt, Oraženci 82; Ro- man Meško, Mezgovci 56i/a; Janez Čeh, Krčevina 69; Edi Veršič, Bukovci 152; Ivan Bezjak, Breg 37; Franc Lah, Spuhlja 46; Darko Tomanič, Gerečja vas 1/c; Marjan Anderlič, Trgovišče 25/b; Branko KrošI, Lovrenc na Dr. polju 2; Milan Rihtar, Ul. 5. prekomor- ske 12, Ruj; Ivan Hentak, Gubčeva 5, Ptuj; Daiiel Nahberger, Zagrebška 118, Ptuj; Franc Kozel, ZakI 37/a; Bo- ris Polegeg, ingoličeva 10, Zgornja Polskava; Alojz Sužnlk, Grajenščak 29; Gabrijel Fošnjar, Rujska 213, Ma- ribor; Franc Fekonja, Hajdoše 3i/d; Rudi Nahberger, Zg. Hajdina 87; Alojz Mihelak, Majcigerieva9, Maribor; Go- razd Kmetec, Orešje 120; Branko Zo- reč, ArKlrenci 26; Jože Danko, Župe- tinci 44; Jože Hojnik, Morje 52; Franc Korez, Uskoška 9, Miklavž na Dr. pol- ju; Walter Slatinšek, Geršakova 16, Maribor; Drago Kocjan, Pupinova 6, Maribor, PIŠE: ING. MIRAN GLUŠIČ / ^ V VRTU ^ V VRTU t V VRTU ^ V VRTU ^ V VRTU ^ V VRTU # Wf§n& fipF^Ffltt v nt&lGm sfptinu Ne da bi ugibali, zakaj julij imenujemo tudi mali srpan, eno je gotovo: v vrtu se v malem srpanu že čuti prevladovanje opravil pri žetvi in spravilu pridelkov pred onimi, ki smo jih do sedaj opravljali pri obdelavi in negi vrtnin, in da je na rastlinju v vrtu že opaziti pojenjavanje obdobja najbujnejše vegetacije, kar naznanja, da se je s pričetkom poletja leto prevesilo v drugo polovico. Pričenja se obdobje poletnih počit- nic, ko bomo za sprennembo nekaj časa preživeli ob morju ali na plani- nali. Ne pozabimo pa v času svoje od- sotnosti na vrt. Precej opravil pri obde- lavi tal, pletvi, košnji trave in škropljen- ju opravimo še pred odhodom, neka- tera opravila bo mogoče brez škode odložiti na čas vrnitve, soseda ali prija- telja pa zaprosimo, da bo nadaljeval neodložljiva opravila v vrtu. Nekatere vrste cvetnic v okrasnem vrtu in prav- kar posajene sadike, bo potrebno red- no zalivati, morda bodo prav v času naše odsotnosti dozoreli kakšni sadeži ali bo potrebno pobrati seme- na, ob nevihtah se med rastlinjem lahko dogodi kaj nepredvidenega, zato v nobenem primeruvrta za čas odsotnosti ne pustimo nenadzorova- nega. V SADNEM VRTU tudi v juliju skrbi- mo za varstvo sadnega drevja pred rastlinskimi boleznimi in škodljivci. To še posebej velja za mlado, še nerodno sadno drevje, ki vegetira nekoliko dlje kot starejše drevje in ga moramo zato vse do zaključene vegetacije ohraniti zdravega. Glivične bolezni v tem času že nekoliko pojenjujejo, zato so tudi časovni presledki med škropljenji za nekaj dni daljši. Posebej pozorni pa moramo biti na pojav listnih uši, ki se ves čas, dokler poganjki rastejo, na njih množijo in iz njih sesajo rastlinski sok. Doraščajoči in zoreči sadni plodovi so vse občutljivejši in bolj podvrženi raznim poškodbam, ki jih povzročajo bolezni, razni insekti in viharno vreme s točo. Vsako najmanjšo rano na plo- du takoj, ko je povzročena, okuži mo- nilija ali sadna gniloba. S preventivni- mi ukrepi v sadnem vrtu preprečuje- nno, da do poškodb plodov ne bi prišlo, če pa že pride, nagnite in gnile plodove sproti, ko jih opazimo, pobira- mo in zakopljemo, da ne bi okuževali zdravih. V juliju nadaljujemo poletno ali zele- no rez sadnega drevja. Peškarjem iz- rezujemo odvečne poganjke, ki za na- daljnje oblikovanje drevesne krošnje niso potrebni. Pri koščičarjih - češnjah, višnjah, marelicah in bres- kvah - pa poletno rez opravimo ob obi- ranju ali takoj po spravilu pridelka. [ Orehovo krošnjo razredčimo, znižamo | vrh ali odstranimo veje, ki so nam v na- i poto, sedaj v juliju ali avgustu, čeprav ' tudi zimska rez ni napačna, le da se rane, nastale ob poletni rezi, lažje zaraščajo. V OKRASNEM VRTU trate na kosi- mo več tako nizko, kot smo to lahko i počeli doslej. Večina vrst trav, ki jih go- jimo v zelenicah, ima plitve korenine. Če bi jih pustili nezasenčene, to pa dosežemo, če opravljamo prenizko rez, bi jih sončna pripeka v sušnih ob- dobjih poletnih mesecev posušila in uničila. Rast trate se je tudi upočasni- la, zato višino rezi na kosilnici za eno stopnjo dvignemo. Med vrtnicami je glede na vrsto in sorto vse več odcvetelih cvetov. Odcvetelim čajevkam stebla krajšamo čim bližje dobro razvitim brstom. Poli- antam izrezujemo odcvetela socvetja do neodcvetelih oziroma do vrhnjega zalistnika. Vrtnicam vzpenjalkam pa izrežemo cela stebla in jih nadomesti- mo z novimi, če pa stebla niso preveč ostarela, odcvetele poganjke krajšamo na kratke reznike z dvema ali tremi očesi, iz katerih se bodo razvila nova socvetja. Gomoljne begonije, bršljanke in drugo okrasno rastlinje, ki ga gojimo v cvetličnih koritih, so v tem poletnem obdobju, ko se poletna vročina, dež, sparina in vlažen zrak hitro menjujejo, še posebej občutljivi za okužbe s pe- pelasto plesnijo. V takšnih razmerah jih zelo pogosto škropimo, najmanj pa tedensko, z enim od tehle kemičnih pripravkov: karathane, bayleton, rubi- gan ali podobni v koncentraciji, kot je navedena v priloženem navodilu za uporabo pripravka. V ZELENJAVNEM VRTU vršičkamo kumare, ker na stranskih poganjkih obilneje rodijo kot pa le na glavnem stebelnem. Kumare vzgajamo v špalir- ni obliki na leseni ali mrežasti opori ali pa kar v talni vzgoji. Ko rastlina razvije na glavni stebliki 7 velikih listov, jo nad 4. ali 5. listom odščipnemo, da iz za- listnikov razvije stranske poganjke. Te naslonimo ali vstavimo na oporo oziro- ma mrežo, po kateri se potem sami vzpenjajo. Pri sortah nizkega ali visokega fižola, ki smo jo namenili za rabo v stročju, stroke, brž ko dovolj zrastejo, pričnemo trgati. Z rednim trganjem mladega stročja pospešujemo cveten- je in nastavek ter prirastek novih stro- kov. V naslednjem tednu je še čas za se- tev endivije, njene sadike pa presaja- mo koncem julija in začetku avgusta. Presajena endivija potrebuje nato še dva meseca za rast in dozorelost do- volj velike solatne rozete za rabo v je- seni in vzimitev. Beluše pridelujemo za rabo stebel- nih korenik, ker pa razvijejo izredno lepe pahljačaste liste, jih uporabljamo tudi za cvetlične aranžmaje v šopkih, j Če jih pridelujemo za hrano, potem v i tem času potrgamo semena, da ne bi rastline preveč izčrpala, prav tako pa listov ne trgamo za šopke, ker ti prehranjujejo koreniko. Miran Giušič, ing. agr. fCDNIK -3. JULU 1997 PO NASlH KRAJIH -17 ^ORNJI ORAD / SLOVENSKO LOVSTVO SE PREDSTAVI Harava - diviad - ilovek PRVO SREČANJE LOVSKIH TEHNIKOV IN ČUVAJEV TER BOGAT PROGRAM KULTURNIH PRI- gEDlTEV OB 90-LETNICI LOVSKE ZVEZE SLOVENIJE ^rnji Grad v Savinjski dolini je bil pet dni središče slovenskega lovstva. Na dan državnosti so odprli zanimivo razstavo "Na- rava - divjad - človek" in z njo počastili 50-letnico delovanja domače LD in 90-letnico lovske organizacije na Slovenskem. Pri- je bila lepo ogledalo delovanja slovenskih lovcev, ki so del civilne družbe in naravovarstvenih prizadevanj. Na razstavi u bilo veliko trofej, predvsem pa eksponatov divjih živali v naravnem okoljiL Razstava je bila igemno obiskana, saj je pri- Lgia dragoceno izročilo o tisodni povezanosti divjih živali in njihovega naravnega okolja. I hov pomen v zadnjem času pozabili. K zelenim delom v vinogradu prištevamo: - pletev aH mandlaaje (odstranjevanje odvečnih pogar jkov) - piaciranje rc dnih mladik - odstranjevanje kabrnikov - privezovanje mladik - odstranjevanje in pinciranje zalistnikov - prikrajševanje - odatranjevanje listov - viiičkanje - redčenje gro/cdja PLETEV m MANBLANJE Ko so mladice zrasle do 15 cm, |e pletev prvo zeleno opravilo, ki ga moramo opraviti v vino- gradu. Z rezjo smo trs obremenili za določeno število , o^s. Vendar nam poženejo mladike iz sobrstov, pregostih Členkov in iz starega lesa. Pleiev nam dejansko predstavlja nadaljevanje rezi, saj s tem ukrepom dokončno obremenimo trs. Zato velja pravilo, da naj pletev opravi "rmč". Pletev začnemo na reznikih in &pih, da vidi- mo, kako so nam zbrstela očesa za nastavek v naslednjem let«, šele nato na rodnem lesa. Ple- tev bi morali končati pred cvetenjem, dokler mladice pri osnovi ne olesenijo. S tem dosežemo pravilno razporeditev mladik ter tako omo- gočimo boljšo osvetlitev listov in zračnost, s tem pa neposredno ustvarimo boljše pogoje za oplo- ditev. Boljša zračnost pripomore tudi k boljši asimilaciji in preprečuje povečan napad gnilobe ob trgatvi. PINCIRANJE RODNIH MLADIK Pinciranje opravimo pri sortah, ki imajo slabše razvit cvet, kot so šipon, muškat otonel in modra frankinja, da bi imeli kabrniki v času cvetenja več hranilnih snovi. Približno deset dni pred cvetenjem odšČipnemo vršiček (do 10 cm) na rodnih mladikah. S pindranjem preusmerimo asimilate, ki potujejo proti rastnemu vršičku iz listov, v nasprotno smer. S tem dobijo kabrniki več hranilnih snovi za boljšo oploditev. Mladike na reznikih in na čepih pustimo pri miru (če ne, nam poženejo zalistniki). Pinciranje pa ni vedno uspešno, saj je oplodnja močno odvisna od vremenskih razmer v času cvetenja. ODSTRANJEVANJE ZALISTNIKOV je nujen ukrep pri sortah, kjer je problem z za- senčitvijo (sauvignon, kemer, zeleni silvanec ipd.). Pri teh sortah zalistnike odstranjujemo v celoti, ko se pojavijo. Močno rastoče pinciramo na en do dva zdrava lista, ker lahko poškoduje- mo mlado oko, ki se sele diferenciira v pazduhi lista. Pri drugih sortah je zaželeno, da zalistnike v celoti odstranjujemo v coni grozdja, višje pa jih pinciramo za 3.-4. listom. To velja še posebej, če odstranjujemo listje v coni grozdja. Mladi lis- ti, ki se razvijejo kasneje, so glavni vir asimila- tov. Odstranjevanje zalistnikov pa je pomembno opravilo v mladih nasadih; še posebej če želimo, da imamo v drugem letniku deblo, potem mora- mo pustiti samo en poganjek, drugega pa pri- krajšamo za 3.-4. listom. ODSTRANJEVANJE LISTJA V CONI GROZDJA je ukrep, ki se v zadnjem času močno širi, Osončene jagode vsebujejo večji delež produk- tov fotosinteze kot jagode prekritih grozdov. S tem ukrepom tudi t?istveni izboljšamo prez- račevanje območja grozdja in odebelitev jagodne kožice, zaradi česar je tudi napad gnilobe zmanjšan. V območju grozdja se nahajajo najsta- rejši listi, zaradi česa je njihova fotosinteza zane- marljiva, še predvsem ob listni zasenčitvi. Listje je potrebno odstranjevati postopoma, si- cer lahko pride do pretiranega ožiga jagodne kožice, nai^r poči. To delo lahko pričnemo opravljati že od srede avgusta naprej. Ne smemo pa prepozno, saj khko povzročimo poškodbe na jagodni kožici in neposredno gnitje jagod. PRIKRAJŠEVANJE MLADIC Prvič mladike rodnega lesa prikrajšujemo ta- krat, ko večina poganjkov preraste zgornji par žic in se začenjajo močno nagibati v medvrstni prostor, kar onemogoči brezhibno zaščito trte. Najpogosteje je to v prvi polovici junija, odvisno od moči vegetacije. Zgodnje prikrajševanje poganjkov poveča rast zalistnikov na mestu prikrajšitve. Ti zalistniki imajo pokončno rast, njihova zelena masa pa pripomore k tvorbi sladkorja v jagodi. Dovolj zgodnje prikrajševanje omogoči še pravočasno razvijanje nove listne mase, ki je sposobna asi- milacije. Listje na zaMstnikih je do 6-krat foto- sintetsko aktivnejše kot listje ob grozdju. Razi- skave so pokazale, da po 40, dnevu starosti listje začne fotosintetsko nazadovati in hirati. Ka- snejše prikrajševanje mladik (od začetka do po- lovice avgusta) sicer povzroči rast zalistnikov, ti pa zaradi krajšega Časa vegetacije ne dosežejo več pozitivnih lastnosti. Hrana se uporablja za rast zalistnikov, namesto za rast in razvoj jagod ter diferenciacijo novih oČes, VRŠIČKANJE VršiČkanje pričnemo v vinogradih takrat, ko pojenja močna rast mladic. V naših razmerah nastopi ta čas sredi avgusta (po 15. avgustu). Če pa smo pravočasno prikrajševali mladice, lahko vrsičkanje pomaknemo bolj v konec vegetacije, kar ima spet nekatere prednosti za razvoj jagod. Visoka listna masa je v tem času ravno najbolj aktivna, zelena masa pa ščiti grozdje še pred točo. S tem ukrepom želimo pospešiti dozore- vanje lesa. Andrej Rebemišek, Oddelek za kmetijsko svetovanje pri OXV2. Ptuj 18 - PO NAŠIH KRAJIH 3. JULU 1997- TEDNil ptuj / 6. TEK OB MEJAH SLOVENIJE Zmagoslavie /e premagalo utruienosf Utrujeni, a srečni so se tekači ptujskega tekaškega kluba Maraton po 96 urah neprekinjenega teka ob 1200 km dolgih mejah Slovenije po štirih dneh in nočeh teka sko- zi 35 slovenskih občin vrnili v Ptuj na dan slovenske državnosti, v sredo, 25. junija, ob dvajsetih. Pred ptujsko Mestno hišo jih je po soparnem dnevu pričakala množica domačinov, ki so pred tem spremljali kulturni program v okviru osrednje slovesnosti ob dnevu držav- nosti. Slavnostni govornik, župan mestne občine dr. Mirslav Luci, je poudaril prispevek ptujskih tekačev, ki so tudi letos v praznovanje dneva državnosti vložili pre- cej več, predvsem pa drugače kot drugi. Kot smo poročali, se je po ne- kajmesečnih pripravah 12 ptujskih tekačev odpravilo na letos že 6. tek ob mejah Slove- nije v soboto, 21. junija, ob 20. uri izpred Mestne hiše v Ptuju, kjer jim je srečno pot zaželel župan Miroslav Luci ter nekaj sto Ptujčanov. Pot jih je vodila skozi Haloze do Formina, kjer so jim ob 22.30 domačini pri- pravili prisrčen sprejem z bak- lami in jih pogostili. Okoli pol noči so bili že v Ormožu, do ju- tra pa so tekli proti Središču ob Dravi in Koga proti Pomurju. Drugi dan so tekali ob Muri skozi Stročjo vas, Prosenjakov- ce, sončni vzhod pa so dočakali ob mejnem prehodu Hodoš. V Radencih so se jim priključili tekači Radenske in z njimi te- kli do Gornje Radgone. V Apačah so jih tudi letos pričakali učenci tamkajšnje šole, z njimi so nekaj časa tekli, zato so jim podarili svoje maji- ce. Na mejnem prehodu Trate so jim z osvežilno pijačo post- regli cariniki in policisti, nato pa so tek nadaljevali prek Slad- kega Vrha, skozi Kainnico pro- ti Dravogradu in Črni na Koroškem. Noč jih je zajela na poti v Logarsko dolino, kjer so bili nekaj čez polnoč. Tretji dan teka, v ponedeljek zjutraj sta tekača Niko Žuraj in Boris Zmazek opravila enega naj- zahtevnejših delov teka, v;^on prek Okrešlja in Kamniških Alp do Jezerskega, kjer ju je za- menjala naslednja skupina tekačev in nadaljevala pot do Preddvora, Golnika, Tržiča in Begunj do Bleda ter naprej proti Krajnski Gori. Tam se je začel poseben izziv za tekače - vzpon na Vršič. Tudi ta napor so premagali, se na vrhu pove- selili in zapeli ob spremljavi harmonike dr. Brgleza. Po do- lini zelene Soče so se spustili proti Kobaridu do Tolmina in Kanala ter tekli proti Novi Go- rici. Predzadnji dan so skozi Kozino krenili proti morju in okoli 9. ure bili v Portorožu, zatem pa so se ustavili tudi v Piranu, kjer jih je sprejel tam- kajšnji župan. Čez Ilirsko Bi- strico jih je pot vodila na Sviščake, kjer so kakih 45 km tekli skozi goste gozdove, kjer so velike opozorilne table: Po- zor, območje medveda, gibanje na lastno odgovornost. Po odddihu v Leskovi dolini so hiteli na- prej do Bloške police, So- dražice in Žlebiča, mrak pa jih je zajel v Ribnici. Zadnji dan, na praznično sredo, pa jih je pot vodila proti Črnomlju, Metliki in Novem mestu, do Kostanjevice, Bistrice ob Sotli, prek Atomskih toplic in Rogaške Slatine proti Rogatcu, Zetalam in Podlehniku, kjer so jih pričakali domačini in pred- stavniki mestne občine Ptuj ter športniki paraplegiki, ki so skupaj z njimi pritekli na Ptuj. Na letošnjem, 6. teku ob m^ jah Slovenije so tekali Nataš Vidovič, Jožica Šiftar, Vlad Knez, Miran Sagadin, Fran Zup^ič, Milan Potočnik, mir Zinko, Primož Meško, Roi man Pernat, Aleš Simenl((^ Raj ko Lazar in Miha Svržnjak Čestitamo! ■ON motorone žage škropilnice, kosilnice, kultivatorji agregati, tlačni čistilci, črpalke, obrezovalci, gozdarski in vrtni program Tako kot na startu so tudi na cilju teka sodelovali športnih paraplegiki. Fotografije: klub Maraton in M. Ozmot Krajši postanek po vožnji skozi pragozd na Sviščakih, kjer je območje medveda Prvo noč so ptujskim tekačem pripravili prisrčen sprejem v Forminu, kjer so jih pričakali z baklami in jih pogostili Z dvignjenimi rokami po vijugastem vzponu na vrhu Vršiča Tekače je v Piranu sprejel tamkajšnji župan gospod Fičur plavanje BoU^ninih S medmli no mednandnih mMnglh^ Bojana Kološič, najboljša ptujska plavalka, je nastopila na močnih mednarodnih mitingih v olimpijskih bazenih (50 m) v Kranju (14.-15. ju- nij) in v Ljubljani (pokal mesta Ljubljane, 28.- 29. junij) in zasedla odlične uvrstitve ter spod- budne rezultate, ki se vse bolj približujejo ev- ropskim merilom. Na močnem mitingu v Kranju, kjer je sodelo- valo i O držav in skoraj vsi slovenski klubi, je Bo- jana v mladinski ter absolutni kategoriji zasedla naslednje uvrstitve; med mladinkami je v disci- plini 200 m delfin zasedla 2. mesto s časom 2:34,36 ter za malenkost zgrešila 1. mesto. V po- poldanskem finalu je plavala spet dobro in je v absolutni kategoriji zasedla 3. mesto s časom 2:34,93. Naslednji dan je plavala 100 m delfin in v mladinski kategoriji zasedla 3, mesto s časom 1:10,90. Dva tedna pozneje je svoje uspehe na- daljevala še na mednarodnem mitingu v Ljublja- ni, kjer sta zraven 14 slovenskih klubov nastopi- la še dva italijanska. V kategoriji letnik 82-83 je Bojana 1. dan zasedla v disciplini 100 m delfin 3. mesto s časom 1:10,24 ter za stotinko sekunde zgrešila 2. mesto. Naslednji dan pa je bila na vrsti njena najljubša ter najmočnejša disciplina 200 m delfin. V tej disciplini je dosegla največjo zmago na mitingu in je s časom 2:32,24 ugnala nasprot- nice kar z desetimi sekundami razlike. Ti rezultati kažejo dobro načrtovano in kako- vostno delo v celotni plavalni sezoni, saj se rezul- tati izboljšujejo iz ene v drugo tekmo. Dragutin Kološič, trener tednik -3. JULU 1997 ODMEVI - NASI DOPISNIKI - 23 KRSKO / ŠPORTNE IGRE KLUBOV MAKSA PERCA SLOVENIJE Sreianie upokokmm OHI upokojeni cklavci ONZ, člani kluba Maksa Perca Ptuj smo se preteklo soboto udeležili sedemnajstih športnih iger upokojencev ONZ v Krškem. Ptujski klub sta sestavljali dve ekipi in nekaj spremljevalcev. Tekmovali so le v dveh discipli- nah (šah in streljanje), ker za drugi dve disciplini (kegljanje in balinanje) v Ptuju ni pogojev za trening. Vsakoletno srečanje ni namenjeno tekmovanju in uspe- hom pri tem, pač pa druženju dolgoletnih sodelavcev, ki so se celo povojno obdobje zavzemali za varnost občanov, premoženja in države. Srečanje v Krškem je bilo prisrčno, dobro organizira- no in je bilo hkrati s praznovan- jem občine Krško. Športnike in spremljevalce so pozdravili predstavniki mi- nistrstva za notranje zadeve, predstavnik Zveze klubov Mak- sa Perca Slovenije in župan občine Krško. Ptujčani, ki jih je bilo za en mi- nibus, so se vrnili s srečanja zelo zadovoljni. Ne morda toliko za- radi športnih uspehov, kot zara- di dejstva, da so sodelovali. Ob koncu so se udeleženci zahvalili sponzorjem, ki so jih opremili s kapami, spremljevalce pa z maji- cami. M. Gobec Ptujska ekipa v Krškem. Foto: S. Čanačič PREJELI SMO Odgovor na obrekovanje g. Marjana Petka G. Petek, prav ste ugotovili, da so v Apačah prijazni kmečki in delovni ljudje. Sem Martin Zumer, samos- tojni podjetnik Klavnice PI- KO in živim na posestvu, ki ga je moja babica kupila že dav- nega leta 1946. Na posestvu smo že od vsega začetka gojili krave, svinje in perutnino. Od leta 1968 pa smo se preusmeri- li v intenzivno rejo perutnine. Tisto leto smo tudi začeli pro- dajati perutnino na ljubljanski tržnici. Moja babica, mama in jaz s svojo družino smo že pred več leti s svojimi rokami in žulji pripeljali to posestvo do lepo, higiensko in moderno urejene klavnice in hlevov za vzrejo piščancev in druge per- utnine, ki nudi delo tridesetim ljudem. To je osem prodajalk (5 v Ljubljani, 3 v Mariboru), dostava domačih piščancev, kokoši, zajcev in puranov ter gosi po celi Sloveniji (mesni- cam, trgovinam in gostilnam), delavcev v klavnici ter naših kooperantov, ki za nas vzrejajo perutnino. Ker dostavljamo blago sami, imamo temu primerno urejen tudi avtopark in veljavno obrt- no dovoljenje št. 313-104/93- 3/KM z dne 15. 10. 1993 za vzrejo, klanje in prodajo perut- nine ter obrtno dovoljenje za prevoze št. 313-104/92-3/KM z dne 24. 11. 1993. V dokazilo bralcem ptujskega Tednika in našim cenjenim strankam po celi Sloveniji citiram potrdilo št. 416-691/97-9/2 MP, izdano dne 16. 6. 1997 na Občini Ptuj - davčna uprava, da je naše obrtno dovoljenje še vedno veljavno in ni res to, kar nava- jate, g. Petek, da delamo na črno. Najbolj zanimivo je dejstvo, da vam, g. Petek in drugim trem sosedom pred tremi leti, ko ste se odločili, da se boste iz mesta preselili v vas Apače, sploh ni nič smrdelo. G. Petek, ker vam ni znana tehnologija klanja, bi raje, preden ste napi- sali ta članek v časopisu, prišli k nam na ogled klavnice in bi se prepričali, da v klavnici ne more in ne sme smrdeti. Pred samim začetkom klanja pride vsak dan veterinar, ki opravlja preglede žive perutni- ne, preden gre v klavnico, obe- nem pa tudi pregleda čistočo hleva. Drugi strokovni delavec Veterinarskega zavoda Slove- nije izvaja vsakodnevno preg- lede mesa perutnine med sa- mim klanjem, jemlje vzorce mesa v analizo in vsak dan ugotavlja čistočo klavnice ter jemlje brise na čistočo. Med samim klanjem in takoj po klanju se perje, kri, čreva in drugi odpadki deponirajo v poseben hladilni prostor, ki je oddaljen od klavnice cca. 50 m. Odvoz tega odpada opravlja po pogodbi veterinarsko-higi- enska služba vsakodnevno. Vsi odpadki od pranja perut- nine, klavnice in dvorišča so speljani čez sifone skozi lovil- ce maščob in šele nato v grez- nico. Še o cesti, ki jo omenjate g. Petek, da si jo lastim, pa tole pojasnilo: je krajevna in javno dobro in jo lahko enakopravno uprobljamo vsi krajani Apač in tudi drugi. Od avtorja članka pričakuje- mo vsaj javno opravičilo. Klavnica PI-KO: direktor Martin Žumer, s.p. Pripis: Priloge, s katerimi dokazujem svoje trditve, si lahko ogledate v uredništvu Tednika. PREJELI SMO Pešci, pozor! V tem pismu žeiim opozori- ti na nevarnost, ki preti ^eščem na Rogoznici od Špindlerjeve ulice pa do no- vega pokopališča. Vzdolž Špindlerjeve ulice pe še poioicn pločnik za pešce, nato ga vse do pokopališča ni. Da je tu gost promet, do- kazuje tudi to, da se je v križišču Špindlerjeve in Ro- gozniške ceste že pripetila prometna nesreča s smrtnim izidom. Od tapetništva Kline (v križišču obeh omenjenih cest) naprej ni pločnika niti na levi niti na desni strani ceste, čeprav poteka tu zelo gost pro- met. Tu je obrtniška cona s precej lokali in tovarno Delta, ki dela v dveh izmenah. Odgo- vorni obljubljajo ta pločnik že dobra tri leta, da bodo otroci in odrasli, ki imajo opravke v središču Ptuja, laho varno prispeli v center in domov. Pešci so zaradi gostega prome- ta tako ogroženi, da več ne vedo, kje bi hodili. Izogibati se morajo osebnim avtomobilom, tovornjakom, motornim kole- som in kolesom. V obrtniški coni je Stano- vanjski sklad po zelo nizki ceni odkupil precej zemljišč in jih nato zelo drago prodal obnnikom. Če koga zanima, koliko je stal nakup takšne parcele, se lahko oglasi na Sta- novanjskem skladu za zemljišča v Vošnjakovi ul. 1. Tam imajo v načrtu tudi pločnik skozi Rogoznico, ki je bil planiran za leto 1988. Vprašujem, kdaj bodo ta načrt realizirali. Ali bomo morali počakati, da bo kateri od pešcev izgubil življenje in bomo šele takrat realizirali pločnik, ki je že tako dolgo v načrtu? Zanima me, zakaj naši načrtovalci izdelajo načrte za toliko let naprej, realizira pa se od tega tako bore malo. Obračam se na župana mestne občine gospoda dr, Lucija, da si sam ogleda promet po tej cesti od 14. do 16, ure. Ko si bo ogledal tamkajšnji promet, mu postavljam vprašanje, kdaj bodo odgovorni začeli graditi pločnik. Prosimo vas, gospod župan, da poskrbite, da bodo prebivalci tega dela mestne občine varno pešačili v sre- dišče mesta in nazaj. Anton Kmetec PRIJELI SMO "15 POLICIS- TOV 1\AD VAŠČANE V BUKOVCIH" (Odgovori na nekatera vprašanja v članku novinarke Milene Zupanič, objavljenem v Tedniku dne 19.6.1997) V članku z naslovom "15 PO- LICISTOV NAD VAŠČANE V BUKOVCIH" so bila pos- tavljena določena vprašanja o ukrepanju policistov v naselju Bukovci dne 8.6.1997. Že sam naslov članka kaže na določen pristop pri pripravi članka, saj so policisti ukrepali samo zoper dva občana, stanu- joča na območju Bukovcev. Dejstvo je tudi, da je zoper g, Vertiča in g. Hamerška skupno ukrepalo samo sedem policis* tov in ne petnajst. Iz sporočila UNZ Maribor, ki smo ga posre- dovali na prošnjo avtorice Član- ka, le-ta ni povzela vseh na- vedb, ampak samo nekatere. Nekatera dejstva v našem dopi- su pa je nepravilno interpreti- rala. Kot eno takih je tudi na* vedba, da je sporočilo UNZ Mani>or za Cuša podpisal Ferk, kar ni res. Navedeni dopis je za načelnika UNZ Maribor Mila- na Čuša podpisal pomočnik načelnika UNZ Maribor Jure Ferme. Glede vprašanja, zakaj sta po- licista na kraj klicala pomoč, odgovarjamo naslednje. Že iz samega članka in tudi iz našega obvestila izhaja, da je bilo na kraju ukrepanja policistov veli- ko ljudi, ki so aktivno izražali svoje namere, da policistoma preprečijo izvedbo uradnega postopka, če samo povzamemo nekatere: "Lahko bi jih zgrabi- li f^^Spustitega gar^ "Tam je bilo 10 pravih dedov!" itd. Te- meljne usmeritve našega dela so, da je v primeru ogroženosti policistov le-te potrebno zaščititi in da je začete uradne postopke potrebno izpeljati do konca. Tako je bilo tudi v opi- sanem primeru, ki je dobil veli- ko odmevnost v javnosti. Poli- cista sta pričela uradni posto- pek zoper kršitelja cestnopro- metnih predpisov in ga kljub oviranju, ob hitri pomoči svoj- ih kolegov izvedla do konca. Glavni cilj našega dela je bil dosežen. Iz cestnega prometa je bil izločen voznik, ki je vozil osebni avtomobil pod vplivom alkohola. Ob tem podajamo v razmislek le to, kakšni bi bili komentarji našega dela, če naš postopek ne bi bil dokončan in bi takšen voznik pozvročil pro- metno nesrečo, v kateri bi lahko najhujše posledice dole- tele povsem nedolžne ljudi. Res je, da v našem prvotnem obvestilu nismo podrobneje opisali oz. se opredelili do pos- topka s Francem Hameršakom, ker takrat še nismo imeli pre- verjenih vseh podatkov. Dejst- vo pa je, da smo v našem ob- vestilu zapisali, da zadevo obravnavamo kot pritožbo in da jo bomo podrobneje prei- skali. To naše obvestilo v član- ku ni bilo zavedeno. V tem okviru se moramo odzvati tudi na vprašanje, ali v vodstvu ma- riborske policije ne poznajo tako pomembnih podrobnosti o postopku. Še vedno je v velja- vi zakon o notranjih zadevah iz leta 1980, ki določa, da mora predstojnik take okoliščine razjasniti v 30 dneh. To smo tudi storili. Glede nekaterih podrobnosti o zakonitosti ukrepanja policistov zoper občana Hamerška pa naslednje. Ob preverjanju postopka poli- cistov smo ugotovili, da je Franc Hameršak bil za policis- te osumljenec storitve kaznive- ga dejanja poskusa preprečitve uradnega dejanja. Ker je s kraja dejanja pobegnil, kar nedvom- no izhaja tudi iz vašega članka, je bil za policiste osumljenec storitve kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnos- ti, na begu. Zakaj je brez ra- zumljivega vzroka pričel bežati pred policisti, ve le on. Za pre- prečitev bega oziroma za prijet- je take osebe je policiji dovolje- no uporabiti vrsto prisilnih sredstev. O telesnih poškodbah imenovanega je potrebno pove- dati tudi to, da je med begom od svoje hiše, zaradi teme in nepazljivosti, padel preko ogra- je. Zaradi tega je težko povsem zan^ljivo ločiti telesne poškodbe, zadobljene pri pad- cu, od telesnih poškodb, za- dobljenih pri uporabi prisilnih sredstev. Glede izvlečenih pištol in groženj, ki so posebej izpos- tavljene v članku, povemo to, da so tudi pištole del prisilnih sredstev. Nedvomno je, da je Hameršak poskusil policistom preprečiti uradno dejanje z uporabo svojega psa. V prime- ru, da bi pri tem le-ta napadel policiste, bi ti za zavarovanje lastne varnosti lahko uporabili tudi strelno orožje. Glede utemeljevanja strahu g, Hamerška, da je bežal pred po- licisti samo zato, da bi si rešil življenje, pa le toliko. Pri po- skusu ugotovitve identitete g. Hamerška v gostinskem lokalu je le-ta pričel bežati pred poli- cisti. Iz zbranih obvestil je očitno razvidno, da je Ha- meršak pobegnil zato, da bi se izognil zakonitemu ukrepanju policije, in ne zaradi tega, da bi si rešil življenje, kot v članku opravičuje svoje dejanje. V R Sloveniji se ni bilo primera, da bi policisti nekoga kar ubili. Bolj smo deležni javne kritike, da smo premalo učinkoviti, tudi premalo ostri pri našem ukrepanju. Argumenti, ki jih g. Hameršak navaja za utemelji- tev svojega strahu, bi bili neko- liko razumljivi v državi, v kate- ri je varstvo človekovih pravic res vprašljivo, kot na primer na Filipinih, v Južni Afriki itd., nikakor pa ne v R Sloveniji. Na podlagi zbranih obvestil, ki so si bila v nekaterih delih naspromjoča, in analize izved- be postopka je bilo ugotovlje- no, da so policisti splošno gle- dano postopek izvajali v okvi- rih zakonskih pooblastil in v skladu z načeli praktičnega postopka ter Navodila o upora- bi prisilnih sredstev. Za Milana Čusa, načelnika Uprave in svetovalca Vlade: Jurij Ferme, pomočnik načel- nika UNZ Maribor IVANJKOVCI / DEVETDESET LET CIRILA PETOVARJA n 5. julija 1907 se je v Ivanjkovcih, v zelo spoštovani družini Katarine in Lovra Petovaija, veleposestnikoma in trgovce- ma, oče Lovro je bil tudi poslanec, kot najstarejši med sedmi- mi otroki rodil današnji slavljenec Qril Petovar. Prav je, da se ga posebej spomnimo in mu čestitamo k uspešno in po- gumno prehojeni dolgi življenjski poti. Vsi, ki ga poznamo, ga globoko spoštujemo in se veselimo, da mu je bilo dano dočakati tako visoko starost v zdravju, modrosti, ob popolni delovni zagnanosti. Leta 1914 je bil vpisan v osnov- no šolo na Svetinjah. To je obi- skoval (takrat se je začela prva svetovna vojna) samo pol leta. Oče mu je oskrbel učiteljico, ki ga je poučevala na domu. Po- trebne izpite je delal na šoli. V letih 1918 in 1919 je obiskoval realko v Mariboru, pozneje pa naredil šest semestrov gradbe- ništva v Ljubljani. Nato se je vpisal v žandarmerijsko šolo. Po končani šoli je bil sprejet v ak- tivno službo kot žandermerijski oficir. Leta 1940 se je poročil in leta 1941, ob nastanku 2. svetov- ne vojne, bil izseljen z ženo, očetom in sestro Marijico. S tretjim transportom so jih od- peljali v Srbijo - v Arandjelovac, kjer so jih sprejeli kot pregnan- ce. Posrečilo se jim je dobiti stik s sestro, ki je živela v Beogradu. Ciril si je poiskal delo za preživetje, ni pa pozabil, da je žandarmerijski oficir, a to službo je nadaljeval po vojni in dosegel čin majorja ter se kot tak tudi upokojil. V pregnanstvu je ostal štiri leta. Z veliko truda se mu je posrečilo, da je spravil ženo Vlasto, ki je pričakovala otroka, na Hrvaško v Zagreb, kjer so živeli njeni starši. Drugi so ostali še naprej v Beogradu in se vrnili 1946 v Slovenijo. Leta 1941 se je rodila hčerka Katja, po vojni, 1. 1946, pa še sin Željko. Nastanili so se v prijetnem domu nad vi- nogradom v Ivanjkovcih, kjer z ženo Vlasto živita še danes, kjer ju njuni najdražji ljubeče obi- skujejo in jima pomagajo pri vsem, česar sama zaradi visoke starosti več ne zmoreta. Naj še omenim, da je bil Ciril vse od svojega otroštva vsetrans- ko delaven. To je posebno cenila njegova mati, ki ga je k temu vzgajala. Ko je bil študent, ga je vedno željno pričakovala, vedoč, da ji bo v veliko pomoč. Tako je svojo delovno vnemo ohranil vse do današnjih dni. Bil je izredno sposoben in tako ga je tudi kra- jevna skupnost znala uporabiti pri raznih dejavnostih v korist družbe. Je vseskozi poštenjak, pokončen človek, dobrega srca - pravi Prlek. Želimo mu lepo jesen življenja na njegovem čudovitem bregu ob ljubečem sožitju in skrbi nje- govih najdražjih! y imenu prijatejev zapisala Erna Meškova 24 - OD TOD IN TAM 3. JULU 1997 ■ tednik PTUJ / TURISTIČNE SOBE NA PANORAMI H Krdpševim na Panoramo, ptujski hrib, ki ga poznamo v glavnem po jablanovih nasa^h in vodohranu, sem se od- pravljala že dolgo. Od trenutka, ko sem opazila ob maka- damski cesti, ki vodi na vrh Panorame, tablo z napisi: SOBE, ROOM, ZIMMER I>a se nisem opravila že prej, je v glav- nem kriva neprijazna in neurejena cesta. Ta mestni občini Ptuj, ki vsako priložnost zna izkoristiti za besedno podporo razvoju turizma kot eni od priložnosti, ne more biti v ponos. Povrhu pa jo spremlja visoka trava, ki videz "divjine" tako rekoč sredi mesta samo še podkrepi. Morda pa je prav ta videz tisti, ki turiste dodatno očara, ko se približno po 600 metrih hoje ali vožnje z avtomobilom ustavijo na izredno lepo urejenem in oc- vetličenem dvorišču Krapševih v Maistrovi 19 (prej je bila to Krčevina 1 pri Ptuju). Tudi nas- lov je lahko neke vrste druga značilnost tega območja. Pre- pričana sem, da marsikateri stari Ptujčan, če bi ga povprašali, kje je Maistrova 19 v Ptuju, tega ne bi znal povedati. Zato pa jo po napotkih delavcev TlC-a vsi, ki želijo prenočevati pri Krapševih, zlahka najdejo. In začuda, nihče ne godrnja nad grdo cesto, čeprav tisti, ki prihajajo z avto- mobili, običajno prihajajo z av- tomobili višjega ranga. Za mlade turiste pa je ponavadi pot do Krapševih še eno od doživetij na njihovih potovanjih, čeprav je to mogoče trditi tudi za druge obi- skovalce. Teh pa je iz leta v leto več in prihajajo tako rekoč iz ce- lega sveta. Pred kratkim so se jim ponovno napovedali stari znanci iz Južne Afrike, pridejo avgusta. Cesto pa si kljub temu še zme- raj želijo urediti. Letos so na mestno občino oddali novo vlo- go; tokrat so ob njeni oddaji zahtevali potrdilo - za vsak pri- mer, če bi se morda komu zame- tala. O ureditvi ceste so se Krapševi pogovarjali tudi že s sosedi; eno so za to, drugi ne, ker si tudi turistov ne želijo. Krapševi so se z oddajanjem turističnih postelj pričeli ukvar- jati pred tremi leti. Danes Rozi- ka in Franc sicer občasno zatrju- jeta, da če bi vedela vnaprej, kaj ju vse čaka pri pridobivanju dov- oljenj, se tega zagotovo ne bi lo- tila. Prej so imeli tudi živino, a so jo prodali, prav tako večino strojev razen traktorja, da so lahko uredili prvi apartma. Ideja o ureditvi turističnihsob je pri obeh, posebej še pri Roziki, dol- go zorela. Vsak, ki je prišel k njim na hrib, jih je mimogrede v pogovorih napeljeval k temu. Danes pravi, da je škoda, da se tega kljub težavam ni lotila že veliko prej. Ob ljudeh namreč hitro pozabiš na vse težave. Naj- huje je, ker ne dobiš nobenih na- svetov in ker za to dejavnost, ki je brez dvoma turistična, ni kre- ditov. Povsod, kjer sta Krapševa iskala tovrstne kredite, so jima sicer povedali, da za razvoj turiz- ma imajo denar, vendar za drugo smer. Ironija, kot da Ptuju ne primanjkuje turističnih postelj. Poleg tega se najstarejše sloven- sko mesto ne more pohvaliti s kvalitetnimi hotelskimi zmoglji- vostmi. Da sta lahko realizirala svoje zamisli, sta si denar izposo- dila, veUko pa jima je pomagala tudi hčerka, ki dela v Avstriji. V kratkem bodo lahko pre- nočili še več gostov, saj urejajo nove postelje, tako da bo zado- voljnih gostov še več. V TIC-u pravijo, da so gostje pri Krapševih izredno zadovoljni in se radi vračajo. Kljub temu da se še niso nikjer posebej predstavi- li, jih že marsikje poznajo. Ob našem obisku prejšnji petek so se ravno napovedali gostje iz Slovaške. O lepih trenutkih pri njih pričajo številne razglednice iz različnih držav, pisma in tudi knjige. Južnoafričani so se celo naučili nekaj slovenskih besed, ki so jih napisali tudi v zadnjem pismu, v katerem obujajo spomi- ne na vroče in vesele dni, spre- hode, nabiranje kostanja, grozdja in na slivovko. Vsi v glavnem pišejo o trenutkih uživanja ob svojem obisku v Ptuju. Krapševi se trudijo dati svojim turistom največ, ob kva- litetni storitvi zlasti prijaznost, ki se je ne da kupiti. Rozika Krapša pove, da se s turisti tudi veliko pogovarja. V času, odkar sprejemajo goste, se je naučila tudi precej angleščine. Pri tem ji je veliko pomagala učiteljica angleščine z OŠ Olge Meglič. V pogovorih s svojimi gosti tudi sama marsikdaj izve kaj novega o Ptuju. Je že tako, da si domačini mesta ne ogledujejo s tako pozornostjo kot njegovi obiskovalci. Tako je gost iz Amerike ob neki priložnosti v Ptuju odkril sladki butik, na ka- terega še danes ni pozabil. Zanj je bilo zanimivo tudi odkritje, da si nekateri v Ptuju privezujejo in zaklepajo posode za smeti in po- dobno. Mladi gostje Ptuja si želi- jo več zabave in večjo ponudbo vegetarijanske hrane v ptujskih gostilnah, saj te skoraj ni. Vsi po vrsti pa si želijo spoznati Haloze in posebej še Ptujsko Goro, to- plice jih toliko ne zanimajo. Kakorkoli, za vse obiskovalce, ki prenočujejo pri Krapševih, so Haloze območje, ki jih ob ptuj- skem gradu in drugih zanimi- vostih mesta najbolj navdušuje. Zanje so to še območja neokrnje- ne narave, ki naj taka tudi osta- nejo. Pogled s Krapševega dvo- rišča na grad, mesto. Terme in drugo okolico pa v tem trenutku odtehta tudi neurejeno cesto. V številna mesta sveta pa je poto- vala že tudi slika starega vodnja- ka, ki je globok 32 metrov in ki se lepo vklaplja v dvorišče Mai- strove 19. yviG 32 metrov globok vodnjak pri Krapševih Pri Krapševih na Panorami. Foto: Kosi ORMOŽ / PROBLEMATIKA PARKIRIŠČ Se moh potrplienjn Pred dnevi so v strogem centru Ormoža, za blagovnico Klas, pričeli rušiti staro klavnico. Prostorski načn občine na tem mestu predvideva gradnjo 40 novih parkirišč za osebne avtomobile. Srečko Voršič iz Kla- sove blagovnice je povedal, da nameravajo parkirišče urediti v dveh fa- zah. V prvi, ki naj bi bila končana že čez 14 dni, bo uporabnikom na voljo 40 novih parkirnih prostorov. Zaenkrat bodo Ormožani svoje jeklene konjičke lahko parkirali brezplačno. V naslednjih dveh letih pa bodo skupaj s širitvijo prehrambenega dela blagovnice zgradili tudi parkirno hišo, ki bo pod zemljo povezana z blagovnico. Podzemni del parkirne hiše bo še za dvakrat povečal kapaciteto parkirišča. Kolikšna je vrednost naložbe, zaenkrat še ni znano. Na tem mestu bo že kmalu parkirišče za 40 avtomobilov. ptuj / ŠTEVILO AGENCIJ RASTE Cross frciKel, BWC - nalnovelša pridobiiev Na Cvetkovem trgu 4 v Ptu u ima od nedavnega sedež nova tiuistična agencija, Cross tra\ el, BWC. Ustanovljena je bila aprila z namenom promovirati turizem v Slove- niji, predvsem na območju Štajerske, ker se vse premalo gostov odloča za bivanje v tem prelepem prede) n Slovenije. "Gostom bi radi pokaza- li, da Slovenija, Slavonija in Sloviška še zdaleč niso ena in ista dežela. Slovenskim turistom pa bi radi p -edstavili nekoliko manj znana poto- vanja v Afriko, Severno in Južno Ameriko ter Azijo. Ponujamo jim odkrivanje teh delov sveta na drugačen način kot z avtobusom in vod- nikom. Na primer sledenje divjim živalim skozi savano na konju ali z odprtim landroverjem, "lovljenja" kitov s fotoaparatom v majhnem čolnu, vzpon na Kilimandžaro, doživljanje Azije s kolonialnim vla- kom in podobno. Poleg tega naša agencija po naročilu organizira pos- lovna potovanja za vse, ki želijo v Sloveniji oziroma v Ptuju ostati dlje časa ter želijo spoznati tudi drugt kraje v Sloveniji. Kot prva agencija v Ptuju pa razpolagamo z račimalniškim rezervacijskim sistemom za rezervacije letdskih kart in njihovo izdajanje ter za rezervacije hote- lov in rent-a-car-a," je povedala vodja nove ptujske agencije Tanja Ostrman Renault, ki obljublja potovanja na nov način. MG Nagradno tumtuno vprašanje Prvi julij je, kljub temu da naj bi turistična sezona trajala od prvega januarja do 3 L de- cembra, vendarle neke vrste turistična prelomnica. Začenja se prvi najbolj do- pustniških mesecev za večino Slovencev. V ptujskih Termah so, čeprav so poletno kopalno sezono pričeli simbolično že v začetku maja, začetek prave poletne kopalne sezone ozna- nili 29. junija, ko so pripravili celodnevni zabavni in anima- cijski program za vse svoje goste. Obenem pa je bila to ena najbolj vročih nedelj v zadnjem času in prva prava po- letna, v kateri so začeli tudi z nočnim kopanjem. Na ki- dričevskem kopališču so začetek letne kopalne sezone aznaniU zadnje dni maja. Julija pa se bodo že po tradici- ji pričele številne poletne prire- ditve v samem Ptuju ter okolici, tako da tudi za tiste, ki bodo do- pustovali, izbira ne bo lahka. Marsikdo pa že komaj čaka, da se bo lahko sprehodil čez novi mc«t za pešce čez Dravo v Ptuju. Čeprav je ptujski grad prvi tu- ristični simbol Ptuja, vendarle ni tisti, ki obiskovalce najprej pozdravi, ko pridejo v Ptuj. To so promocijske zastave, ki so ob ; svoji postavitvi pred leti, ker naj ; bi bile ene od obeležij, ki naj bi i ga imelo vsako mesto, vzbudile ; precejšnje negodovanje, V tis- I tem času smo se precej spotikali ; tudi ob drugi ptujski grb, ki naj ! bi bil promocijski grb turistične I dejavnosti, in kot vse kaže, se ni i uspel najbolj uveljaviti. Nagra- I de za pravilen odgovor tokrat ne ^ bomo podelili, ker ga nismo do- bili. V teh dneh je SO. jubilej pros- lavilo znano turistično diruštvo I v bližini Ptuja, katerega znaČil- ! nost je tudi ra^edni stolp. Do I 8. julija pričakujemo v ured- ništvu Tednika, Rai&va ulica 6, 2250 Ptuj, vaše odgovore o tem, katero društvo je to. Nagrada za pravilen odgovor so turistični vodnik Ptuja, spominek in majhno presen^enje. NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE Katero turistično društvo v okolici Ptuja je pred dnevi praznova- lo 50-letnico uspešnega dela? Ime in priimek:............................................................................. Naslov:........................................................................................ PLAGAROVCI, APAČE / SLOVESNOSTI ZLATE POROKE Petdeset let ljubezni in spoštovanja 21. "junija sta zlato poroko sla- vila Franc in Marija Vesenjak iz Placarovcev. Civilni obred zlate poroke je opravil gorišniški župan Slavko Visenjak, cerkve- nega pa župnik Lojze Trunk. Zlati ženin se je rodil leta 1913, zlata nevesta pa leta 1920. V za- konu se jima je rodilo pet otrok, danes ju razveseljuje že 18 vnu- kov in sedem pravnukov. Kljub dokaj trdemu življenju na kme- tiji, na kateri sta garala dolga leta, sta ohranila najdražje: med- sebojno ljubezen in spoštovanje ter globoko in pristno vero v boga. Najbolj pa sta zadovoljna, ker sta vse to uspela privzgojiti tudi svojim otrokom in njiho- vim potomcem. Jesen življenja preživljata na domačiji, ki jo je prevzel sin Franc. MG Zlatopo- ročenea Murko Marica in Jakob Murko iz Apač 295 na Dravskem polju sta pred kratkim praznovala 50 let skupnega življenja. Zvestobo sta si pred 50 leti obljubila na Ptuj- ski Gori. Jakob, rojen 8. julija 1916, po pokhcu elektrikar, je 28 let služboval v TGA Kidričevo. Njegova žena Marica je rojena 18. aprila 1921 v Klenovniku na Hrvaškem. Pri praznovanju zla- te poroke pa so jima družbo de- lali edina hčerka Albina, dva vnuka, vnukinja, trije pravnuki in pravnukinja. Tekst in foto: Dcnilo Malnšek Zlatoporočenca Franc in Marija Vesenjak. Foto: Laura Zlatoporočenca Marica in Jakob Murko. Foto: D. Klajnšek fEDNIK - 3. JULU 1997 ŠPORT - 25 5PORTNI POGOVORI / MARIN BLOUDEK TRENER DRAVE Hogomef - osrecfif/ci temm pogavonv ptujske Drave so v ligaškem tekmovanju v drugi jlovenski nogometni ligi zasedli drugo mesto, kljub solidnim jgrani v dveh kvalifikacijskih srečanjih pa niso uspeli postati deseti član slovenskega elitnega nogometnega razreda. Bili pa jjo zelo blizu. Dejstvo pa je, da so nogometno prebudili Ituj in okolico. Že dolgo časa tema vseh športnih pogovorov ni bil no- gomet tako kot sedaj in vse poti so vodile na ptujski nogometni stadion. Veliko zaslug za to ima vsekakor tudi trener ptujskih nogometašev Marin Bloudek. 0 Kako bi Vi ocenili minulo sezono? "Sezona se je končala zelo uspešno. Prišel sem na projekt Prava 2000, ki šele tretje leto predvideva nastop v prvi slovenski ligi. Ekipa Drave se je pred tem dve leti borila za obstanek. Naredili smo v krat- kem času klub, dostojen slovenske drugoligaške elite. Naše drugo mesto je uspeh, če upoštevamo dejstvo, da smo za sabo pustili mnoge bivše prvoligaške ekipe." 0 Drava je bila zelo blizu uvrstitve v 1. SNL. Kdaj so padle odločitve? "Celo leto smo zelo trdo delali in ne bi želel, da se uspešnost ali neuspešnost osredotoči na samo dve srečanji, in sicer z ekipama Set Vevče in Beltinci. Pot do uspeha je bila zelo težka in posuta z raznoraznimi bodi- cami. Našo ekipo so sestavljali igralci, ki so se v prejšnih klu- bih borili izključno za ob- stanek. Če upoštevamo še to, bi poudaril še enkrat, da je drugo mesto velik uspeh. V 29 srečan- jih smo dosegli 16 zmag, 8 re- mijev in pet porazov, razliko v zadetkih 49:19 ter osvojili 56 točk." 0 Na koncu, ko Dravi ni uspel preboj višje, so nekako pričeli padati očitki, da Drava igra preveč obrambno, brez tveganja, da težko dosega zadetke itd. Vaš komentar k temu? "Od nas je bila uspešnejša samo ekipa SET Vevče iz Ljubljane: osvojili so več točk in dali več zadetkov, mi smo po učinkovi- tosti na drugem mestu. Skupno s pokalnimi srečanju smo dali 78 zadetkov. Igro smo prilaga- jali nasprotnikom in seveda sposobnostim." # Ali je tej ekipi Drave kaj manjkalo za še večji uspeh? "Tej ekipi ni manjkalo nič. Rezultatov te ekipe v takšni zasedbi ni možno več ponoviti. V prvem delu smo dosegli 64- odstotno, v drugem pa celo 64,2-odstotno učinkovitost, tako da kritike na to niso umestne." 9 Kaj pa če bi se Drava okrepila v času pred drugim delom prvenstva? "Če bi se Drava okrepila z dvema, tremi kvalitetnimi igralci in bi ostal Nastja Čeh, bi vsekakor dosegli uvrstitev v prvo slovensko ligo. Naši konkurenti se namreč so." % Trivko Lučič je bil na Ptuj pripeljan kot velika okrepitev. a na žalost ni dal vsega tistega, kar se je od njega pričakovalo? "Od njega smo vsekakor več pričakovali, predvsem da bodo njegove prvoligaške izkušnje nadomestile odhod Nastje Čeha k Mariboru. Mnenja sem, da se Lučič ni znašel in da ni dal vsega od sebe, ker ni bil navajen igrati v drugoligaškem nogometu. Kljub vsemu pa je psihološko dobro deloval na ekipo." # Kako ste se počutili na Ptuju in kako komentirate veliko zanimanja za nogomet v tem kraju? "Povedali so mi, da se že dolgo časa ni toliko govorilo o no- gometu. Dovolj zgovoren je že podatek, da je Dravo na domačih srečanjih gledalo ok- oli 12700 gledalcev, kar daje zelo visoko povprečje gledanosti po tekmah - 864 gledalcev. Ta statistika je nare- jena na podlagi novinarskih poročil. Vsekakor je to pozi- tivno za ta kraj, kakor tudi za Slovenijo. Ljudje poznajo no- gomet in jim ta šport ni tuja igra. Ko bo Drava zaigrala v prvi ligi, bo to gotovo eden vodilnih centrov v Sloveniji. Imeli smo tudi skupino or- ganiziranih navijačev, ki so nas spremljali tudi na gostovanjih, ter praktično imeli edini or- ganizirane navijače v dru- goligaški konkurenci." # Z rezultati ste podžgali strasti ljudi. Kako pa se je čutil vpliv politike in gospodarstva? "Od ljudi, ki delajo v klubu, sem slišal, da od vodilnih struktur na Ptuju ni bilo čutiti prave podpore razen moralne. Mogoče niso imeli preveč pos- luha. Lahko pa se to popravi. Priložnosti za to bo vsekakor še dovolj." Tekst in foto: Danilo Klajnšek Marin Bloudek. trener Drave AKADEMIJA BORILNIH ŠPORTOV Sezona uspehov 7 ZLATIH MEDALJ NA PRVENSTVIH SLOVENIJE IN 26 MEDALJ S TEKMOVANJ V KARATEJU, AIKIDU IN KENDU V sezoni 1996/97 je na Akade- miji borilnih športov /ABS/ v Ptuju vadilo 93 praktikantov obeh spolov in vseh starostnih skupin (juniorji, kadeti, mladin- ci, člani). Izvajali smo programe: karate, aikido - goloroka sa- moobramba in kendo - samuraj- sko mečevanje. Treninge smo imeli v OŠ dr. Ljudevita Pivka Ptuj in v trimskem kabinetu športne dvorane Center Ptuj. Osnovne programe je kot trener vodil Silvester Vogrinec, mojster borilnih veščin (karate, aikido, kendo) in strokovni vojda ABŠ, juniorsko skupino Ptuj in sekci- jo Destrnik za karate pa je vodil Janez Cvetko, mojster karateja. Akademija je v tem času na Ptuju organizirala I. mednarodni pokal ABŠ (karate, kendo, de- monstracije borilnih veščin), I. odprto prvenstvo Slovenije v ai- kidu za člane in članice, IV. odprto državno prvenstvo v ken- du za člane in dva seminarja tai chi chuana - kitajska bioenerget- ska veščina (prvega je vodil Bora Ranitovič iz Zagreba, drugega pa S. Vogrinec). V februarju in maju smo izpeljali prvo in drugo semestrsko polaganje za nazive v borilnih veščinah in opravili predavanja ter izpite po predmet- niku. Dobili smo dva nova moj- stra aikida (Denis Ivaniševič, Mitja Petrič) ter osem nosilcev rjavih pasov, od tega dva moj- strska kandidata v karateju (Robi Cvetko, Ivan Stopaj nik). Na ABŠ je trenutno aktivnih se- dem mojstrov borilnih veščin. Kot vodilna šola za japonsko mečevanje na področju Šlovenije in Hrvaške smo nastopili na Budo Gala Showu v Karlovcu, v Zagrebu pa vodili prvi tovrstni seminar v Hrvaški (Vogrinec, Ja- nez Cvetko). Izdali smo prvo pisano zgodo- vino slovenskega karateja v knji- gi Karate v Sloveniji avtorja S. Vogrinca, ki je na to temo imel predavanje na Fakulteti za šport v Ljubljani. Vogrinec je letos postal glavni in odgovorni ured- nik časopisa Slovenski karate, ki ga izdaja Karate zveza Slovenije. Prva številka je izšla marca. Prav tako pa je član uredniškega od- bora edine hrvaško-slovenske re- vije^ za borilne veščine Samurai. ABŠ je njen zastopnik za Slove- nijo. Vogrinec se je marca letos v Washingtonu udeležil ustanov- nega kongresa MAFWP - Marti- al Arts Federation for World Peace (Zveze borilnih veščin za svetovni mir), ki je največja in najpomembnejša organizacija te vrste na svetu. Rezultati sezone: Bruno Krajnc - dve zlati in ena bronas- ta medalja na prvenstvu Sloveni- je v aikidu ter 5. mesto na prvenstvu v kendu; Aleš Doliška - dve zlati odličji s prvenstva v aikidu; Andrej Sat- ler - zlata in srebrna medalja z DP v aikidu ter nastop na prvenstvu v kendu; Branko j Roškar - prvak Slovenije v ken- du in bron z DP v aikidu; Vale- rija Karba - zlata medalja na prvenstvu v aikidu; Matjaž Sat- ler - tri srebrne medalje z DP v kendu in aikidu; Mitja Petrič, Denis Ivaniševič - ena- srebrna in dve bronasti medalji na DP v kendu in aikidu; Mojca Plavčak - srebrno odličje s prvenstva v ai- kidu; Ivan Stopajnik - 5. mesto (borbe) DP v karateju za mladin- ce, 3. mesto (borbe) na medna- rodnem turnirju Trbovlje 96 in 3. mesto (kate) na mednarodnem pokalu ABŠ v karateju; Robi Cvetko - 2. mesto v karateju (kate) na mednarodnem pokalu ABŠ ter udeležba na DP za mla- dince in med. turnirju v Trbovl- jah. Bronaste medalje na tekmah pa so osvojili: Karmen Ivanuša, Natalija Tetičkovič, Franc Majhen in Abid Čatič. Na med. pokalu ABŠ je v kendu ekipa Ptuja (Ivaniševič, Petrič, Roškar) premagala slovensko re- prezentanco. ABŠ je članica WKF (Svetovne karate zveze), WDAF (Svetovne daito-ryu aiki- do zveze), WKKA (Svetovne kinryukai kendo zveze), IKSA (Mednarodne karate shotokan zveze (ter MAFWP) Zveze boril- nih veščin za svetovni mir). Liljana Vogrinec, predsednica ABS Ptuj Ptujčan Bruno Krajnc (levo), najuspešnejši tekmovalec se- zone, zmaguje na odprtem prvenstvu Slovenije v aikidu. Foto: Kosi \ KIDRIČEVO I Nogometne dejavnosti v Kidričevem ni potrebno posebej pred- stavljati. Večina aktivnosti v občini glede te športne dejavnosti je povezana z nogometnimi klubi Aluminij, Apačei in Mladinec iz Lovrenca. Prej so se vse druge športno-rekreativne aktivnosti združevale v TVD Partizan, njegovo delo pa je po osamosvojitvi polagoma zamrlo. Zato je bilo organiziranje športnih ak- tivnosti bolj stihijsko in nepovezano ter prepuščeno posameznikom oziroma pobudam nekaterih skupin. Potrebe so narekovale obnovitev oi^anizirane športne dejavnosti. Ravno iz tega razloga je prišlo do organiziranja Športnega društva Kidričevo. Osnovno vodilo pri ustanovitvi društva je bilo, povezati vse sportno-rekreativne dejavnosti v Kidričevem ter tako omogočiti vsakemu posamezniku športno ude- istvovanje. Na ustanovnem občnem zboru so bili izvoljeni organi društva. Predsednik ŠD Kidričevo je postal Boštjan Meglič, za tajniške zadeve pa bo skrbel Robert Sevšek. Novo vodstvo si je postavilo v naslednjem obdobju tele pri- oritetne naloge: popularizacija rekreativnega športa v Kidričevem; organiziranje sek- cij za košarko, smučanje, tenis ..., organizacija aktivne rek- reacije v zimskih mesecih, ak- tivnosti za ureditev dotrajanih športnih objektov in opreme, organiziranje in sodelovanje na športno-rekreativnih prireditvah itd. Prvi uspehi se že kažejo pri košarki, saj je nji- hova ekipa sodelovala že na več turnirjih in je praktično najak- tivnejša. Sčasoma bodo »zaživele še druge aktivnosti, verjetno pa se bo našel prostor tudi za njihove klubske pros- tore. Tekst in foto: Danilo Klajnšek ^^šarkarska ekipa ŠD Kidričevo PLAVANJE / MEDOBČINSKO OSNOVNOSOLSKO PREVENSTVO v četrtek, 19. junija, je v ptujskih Termah potekalo že četrto medobčinsko prvenstvo osnovnih šol v plavanju, ki se gaje udeležilo 153 učencev iz 11 šol ptujske ter sosednjih občin. Tek- movanje je s pozdravnim govorom odprl podžupan Ivan Jurk- ovič in zaželel tekmovalcem obilo športnih uspehov, plavalnemu klubu Terme Ptuj pa, da bi tako dobro organizacijo še nadaljevali in vzgajali dobre športnike in morda v prihod- nosti vzgojili tudi kakšnega olimpijca. Zelo dober znak je bila velika udeležba predvsem v nižjih razre- dih, in kar je še pomembnejše, re- zultati zmagovalcev in povprečni časi po posameznih kategorijah se iz leta v leto izboljšujejo. Učenci od prvega do četrtega razreda so se pomerili v discipli- ni 50 m prosto, od petega do osmega pa na isti dolžini v prosti in prsni tehniki. Razdelili smo 24 kompletov medalj, 72 diplom in za najboljše tri ekipe pokale. Po posameznih kategorijah so bili najboljši: 50 m prosto dečki: I. r. Matej Kotnik, LV, 52,98; 2. r. Miha Sajko, OM, 38,16; 3. r. Gregor Selinšek, Starše, 52,60; 4. r. Maks Laura, ML, ,39,84; 5. r. Blaž Horvat, Ormož, 35,05; 6. r. Matjaž Pernat, Cirkovce, 30,60; 7. r. Uroš Gojkovič, 28,44; 8. r. Tadej Toplak, LV, 31,43; 50 m prosto deklice - 1. r.: Maja Jakomini, ML, 57,53; 2. r. Sara Vidovič, BR, 49,46; 3. r. Mateja Rozman, OM, 1.02,31; 4. r. Maša Sajko, OM, 37,54; 5. r. Anja Ogrizek, HA, 37,47; 6. r. Nada Petrovič, BR, 48,22; 7. r. Mojca Vogrinec, HA, 37,24; 8. r. Meta Grdiša, OM, 39,64; 50 m prsno dečki: 5. r. Miha Šori, HA, 45,81; 6. r. Matjaž Per- nat, Cirkovce 37,94; 7. r. Uroš Gojkovič, BR, 38,82; 8. r. David Pešl, OM, 45,04; 50 m prsno deklice: 5. r. Anja Ogrizek, HA, 47,58; 6. r. Nada Petrovič, BR, 54,68; 7. r. Monika Kropej, ML, 52,82; 8. r. Mojca Mayr, BR, 46,60; EKIPNO: 1. Breg, 2. Mladika, 3. Olga Meglič, 4. Hajdina, 5. Cirkovce, 6. Ljudski vrt, 7. Destrnik, 8. Videm, 9. Ormož, 10. Starše, 11. Šentilj. Na koncu prvenstva je bila še ekshibicijska tekma na 50 m del- fin, kjer je zmagal Matjaž Pernat (Cirkovce) pred Urošem Gojko- vičem (Breg) in Tadejem Topla- kom (Ljudski vrt). Franjo Rozman GORIŠNICA / FEJIOT TMI? mm mOOMEJU Petega /vli/a za lovorllro obmpinega prvaka v organizaciji Območne obrtne zbornice Ptuj in njenih članov, ki bodo pokrovitelji nogometnih ekip, se bo petega julija ob 19. uri na igrišču športnega društva Gorišnica pričel peti tradicionalni nočni turnir v ma- lem nogometu, na katerem pričakujejo okrog dvajset ekip nogometnih zanesenjakov. Zmagovalca čakata prehodni pokal in lovorika območnega prvaka, prve tri ekipe pokali, prvih pet najboljših pa Še denarne oziroma praktične nagrade. Zmagovalec turnirja bo zastopal Območno obrtno zbornico Ptuj na iegijskem oziroma državnem tekmovanju v malem no- gometu. Prijavnina s startnino, ki jo za ekipe plačajo obrtniki pokrovitel- ji, je pet tisoč tolarjev. Prijave za udeležbo sprejemajo vse do začetka turnirja, do 19. ure. (MG) Zmagovalna trojka tretješolcev 26 - ŠPORT 3, JUm 1997 - TEDNIK JUDO/DAMJAN PETEK - DOBITNIK SREBRNE MEDALJE NASI Po Hhem priiakovmm m^alia Na pra\icar končanih Sredozemskih igrah v italijanskem Bariju sta občina Gorišnica in tatnkajšnji Judo postala center zanimanja in slavja. Njihovjudoist Dangan Petek je namreč v kategoriji do 95 kilc^amov osvojil srebrno medaljo. Tako je slovenski jndo reprezentanci uspelo priti do medalje in to je prva po osamosvojitvi in prva te generacije, ki si je šele po zaslugi gorišniških mojstrov juda Jožeta Marina in Dan^ana Petka utrla pot na sve- tovno Judo sceno. Več kot dovolj razlc^v za pc^vor s srebrnim Darrganom Damjan: "Zadnjo medaljo na SI sta dobila Franc Očko in Filip Leščak pred dvanajstimi leti. Moja medalja pa je prva medalja naše ge- neracije v samostojni Sloveniji". # Kako so potekale tvoje pri- prave za SI v Bariju? Damjan: "Moram povedati, da so bile moje priprave za te igre bile nekaj posebnega. Po večletnih izkušnjah in sodelovanju z repre- zentanco ni bilo pravih rezultatov in smo se odločili za svojo pot do uspeha. Tako smo si v Gorišnici sami organizirali, da smo prišli do sparing partnerjev. Ti so bili iz Ukrajine in so ob tem tudi vodili naše treninge. Prvi rezultati so vidni. To se bo še samo stopnjeva- lo. S takšnim načinom treninga ni drugega, kot jasna pot do uspeha." # Dolgo časa si bil poškodo- van. Kakšna so bila tvoja pričakovanja pred pričetkom SI? Damjan: "Ta poškodba se mi ponavlja že več let. Po eni strani je bil to nekakšen počitek. Izpustil sem Evropsko prvenstvo in se os- redotočil na priprave za SI, ki so bile tudi cilj za letošnje leto. Mis- lim, da je cilj dosežen." # Kako bi ocenil nastop slo- venskih judoistov? Damjan: "Vsi smo se kar dobro borili. Pokazala se je že večja zre- lost naše generacije. Pred nekaj časa smo na velikih tekmovanjih težko prišli do zmage, sedaj pa je to že lažje. Gledano skupno, je to kar lep uspeh naše reprezentance." # Dejal si, da je cilj za leto 1997 dosežen. Ali je možno kaj naredi- ti tudi na svetovnem prvenstvu? Damjan: "Kot sem dejal, sem letošnji cilj že dosegel. Pred mano pa je že Svetovno prvenstvo v Pari- zu, ki bo zanesljivo zelo močna preizkušnja. Imamo vse dogovor- jeno s spanng parmeiii m trenerji, da bodo ponovno pri nas in da se nam pomagajo pripraviti na tek- movanje. Na tem prvenstvu pa bi naj bila uvrstitev do devetega mes- ta." # Ruski trener je dejal, da spa- daš med prvih pet tekmovalcev v svetu. Ali ni potem napoved uvr- stitve do devetega mesta skrom- na? Damjan: 'Ta izjava se je bolj nanašala na zadnjo preizkušnjo v Bariju. Na SP je možno vse, tudi to, da bi prišel do medalje, saj sem dobro pripravljen. Je pa še veliko faktorjev, ki bodo o tem odločali, saj bo konkurenca v Parizu ned- vomno močnejša, kot je bila v Ba- riju." # Kaj ti ponuja Judo zveza Slo- venije po osvojeni srebrni me- dalji na SI in tretjem mestu na tekmovanju za svetovni pokal? Damjan: "Ne morem mimo t^a, da povem, da ne pokrivajo nobe- nih stroškov, da je moj klub JK Gorišnica moral pokrivati vse stroške, da klub pokriva sparing partnerje. Vse to je povezano z ogromnimi stroški. Pomoči nismo bili deležni in tudi v bodoče ni- mam upanja, da bi se kaj spreme- nilo." # Po vrnitvi iz Barija so ti v rodnih Moškanjcih pripravili veličasten sprejem. Kako to v sebi doživlja športnik? Damjan: 'To je eden izmed moj- ih najprijetnejših trenutkov. Občutka, ko naju je z Jožetom Ma- rinom pričakalo toliko ljudi, se ne da opisati. Nekaj navijačev je bilo tudi v Bariju. Ob tem ostaneš brez besed. Je pa to za naju velika vzpodbuda za naprej, ko vidiš, da ljudje stojijo za teboj. Upam, da se bomo še večkrat podobno veselili." V Moškanjcih pred gasilskim do- mom so nestrpno dočakali srebrnega Damjana Petka in Jožeta Marina. Po izstopu iz avto- mobila sta bila deležna velikih ovacij, saj se ne zgodi vsak dan, da v tako majhno občino, v tako maj- hen kraj, še posebej v seve- rovzhodni Sloveniji, športniki pri- našajo medalje. Seveda jima je do- brodošlico zaželel mdi župan občine Gorišnica Slavko Visenjak. Ni bilo človeka, ki ne bi želel sti- sniti roke uspešnemu športniku. Vsekakor pa je medalja velika ob- veza. Lahko pričakujemo, da to ni bil zadnji takšen sprejem Sedaj pa nekaj časa počitka, po- tem pa zopet vse po starem. Nova tekmovanja se bližajo. Naslednji cilj je svetovno prvenstvo v Parizu in še druga tekmovanja. Vsako pa je po svoje zelo pomembno. Tekst in foto: Danilo Klainšek Svečan sprejem v Moškanjcih PLANINSKI KOTIČEK Julijski izleti PD Ptuj organizira v juliju tele izlete: 30. 6. -19. 7. Poletni tabor (2 iz- meni) 5. - 6. 7. Raduha; vodi J. Dajnko 16. - 23. 7. Visoke Tatre (Slo- vaška); vodi U. Vidovič 19. - 20. 7. Jalovec; vodi M Sok 24. - 27. 7. Bohinj - Krn - Črna prst; vodi B. Kolednik 26. - 27. 7. Storžič; vodi P. Trop POLETNI PLANINSKI TABOR Če se želite udeležiti polemega tabora v Gozd Martuljku in ste s prijavo v prvo izmeno zamudili ali vam datiun ni ustrezal, imate možnost, da se udeležite druge izmene, ki bo trajala deset dni (9. -19. 7.). Tabor je namenjen vsem strukturam planincev, ne glede na sta- rost in izkušnje. Cena je 15.000 tolarjev oz. 1.500 tolarjev na dan, vanjo pa je vključeno bivanje v Lipovčevi koči, hrana ter stroški or- ganizacije in vodenja pohodov. Prevoz je v lastni režiji. Potrebna je planinska oprema za visokogorje z dovolj perila in obleke ter spalna vreča. Program je okviren in se prilagaja vsem udeležencem tabora. Vodja druge izmene tabora je Sandi Kelnarič. Prijave s vplačilom zbiramo v pisarni društva, Prešernova 27, do vključno torka, 8. 7., oz. do zasedbe mest. BOHINJ - KRN - ČRNA PRST PD Ptuj vas vabi na izlet v enega najlepših področij Julijskih Alp - Krnsko pogorje. Izlet bo od 24. do 27. julija. S posebnim avtobusom se pripeljemo v Bohinj, od tam pa pot peš nadaljujemo mimo slapa Savice na Komno ter proti prelazu Vratca, od koder se povzpnemo na vrh Bogatina. Nato nadaljujemo pot do Koče pri Krnskih jezerih, kjer prenočimo. Drugi dan se povzpnemo na vrh Krna in preko Batognice do Koče na planini Razor. Vmes si bomo ogledali Krnsko jezero ter sledi prve svetovne vojn^ saj je bila na vrhu Krna ena ključnih obrambnih linij Soške fronte. Se danes so tukaj sledi na vojno vidne na vsakem koraku (rovi, bodeče žice...). Tretji dan pridemo preko vrhov Vogla, Rodice do Koče na Črni prsti, kjer še zadnjič prespimo. Četrti dan sledi samo še spust do Bo- hinjskega jezera, kjer si bomo privoščili kopanje. Odhod avtobusa z AP Ptuj je v četrtek, 24.7., ob 5.00 uri, vrnitev pa v nedeljo, 27. 7. do 21. ure. Cena izleta je 8.000 SIT. Prijave s vplačilom v pisarni društva do petka, 18. 7.1997. Oprema planinska za visokogorje (obvezna svetilka in kopalke). Hrana iz nahrbtoika in v koči. Povprečne hoje je 10 ur na dan, in ker je pot kondicijsko zelo zahtevna, se od udeležencev pričakuje dobra kondicijska pripravlje- nost. Izlet vodi Bojan Kolednik - Boka s sovodniki. Informacije dobite v pisarni društva (tel. 777-151) ali pri vodji izle- ta (Bojan Kolednik, tel: 782-349, popoldan). Odbor za informiranje in propagando PD Ptuj PTUJ / SPREJEM ZA NAJBOLJŠE MLADE ŠPORTNIKE S športom /e Uvliente laite v poročni dvorani v Ptuju je v ponedeljek župan mestne občine Ptuj dr. Miroslav Luci sprejel naj^ljše mlade športnike in športnice ptujskih osnovnih in srednjih šol, ki so v preteklem šolskem letu dosegli najvidnejše dosežke. Vabilo je prejelo 56 mladih športnikov. Na sprejemu so sodelovali tudi direktor Šport- nega zavoda Ptuj Stanko Glažar, vodja oddelka za družbene dejav- nosti mestne občine Ptuj Ivan Vidovič, športni pedagogi, profe- sorji in nekateri drugi. V svojem nagovoru mladim je ptujski župan med drugim pouda- ril pomen športne dejavnosti za vsestranski razvoj mladega člove- ka, ki se prenaša tudi na druga po- dročja njihovega dela in življenja. Ob tej prožnosti se jim je zahvalil za vse športne dosežke, za uveljavl- janje Ptuja in okolice ter jih poz- val, da špormo dejavnost naddju- jejo. V spomin na srečanje jim je izročil lična pisala z grbom. Za sprejem se je v imenu mladih za- hvalil direktor Športnega zavoda Stanko Glažar in povedal, da so nmogi udeleženci ponedeljkovega sprejema morali skozi naporna tekmovanja na medobčinski in po- dročni ravni, četrfinalna, polfinal- na in finalna tekmovanja. Skupaj z njim mladi pričakujejo, da bo mestoa občina Ptuj tudi v bodoče prisluhnila potrebam mladih športnikov. MG KOLESARSTVO Mahorii za las ob medalio član Kolesarskega kluba Per- utnina Ptuj Mitja Mahorič je po- novno zablestel na krožni, 163,6 km dolgi ter zelo težki in selek- tivni progi v Novi Gorici. Na dir- ki, ki je štela za državnega prvaka v cestni vožnji za leto 1997, je pri neznosni vročini na progi s sa- momorilskimi spusti in vzponi kljub poškodbam in operaciji ko- lena v kategoriji elite do 23 let ponovno zasijal. Vzdržal je vse pritiske in ubranil vse napade tekmecev ter za seboj pustil zve- neča imena, ki v svetovnem me- rilu med mladimi kolesarji nekaj pomenijo. Tako si je končno z uvrstitvijo na 4. mesto v silovi- tem sprintu z Bergantom, Križnarjem in Dei^ncem zago- tovil mesto v državni reprezen- tanci. Le taktična napaka mu je 100 m pred ciljem odvzela celo naslov državnega prvaka. Ker je po sprinm najbolj znan Križnar iz kranjske Save, se mu je Mahorič prilepil v zavetrje. Tega pritiska lOižnar ni vzdržal, Maho- rič pa ga je moral prehitevati po desni strani in je na ta način za profil plašča izgubil 3. mesto, kar je pozneje pokazal fotofiniš. Tako so vsi štirje v strahovitem fmišu prepeljali ciljno črto z ramo ob ram. Če Mahorič okrog 100 m pred ciljem ne bi zavzel četrte pozicije, kar je zagotovo taktična napaka, in bi ostal na tretji, bi zagotovo bila medalja njegova, morda pa bi celo slavil zmago, saj so bile moči pov- sem izenačene. Stanico Lepej IMALI NOGOMiT / 5. TURNIR SRP 97 Prvo mesto Revozu KMN Poetovio Mila iz Ptuja je zelo dobro organiziral 5. pozivni turnir v malem nogometu za SRP 97. Moralo bi nastopiti devet ekip, vendar se ekipa Salusa ni pojavila turnirju, prav tako pa so po prvi odigrž^ tekmi v skupini A tyrair zapustili nogometaši Majolke. Pri- kazani nogomet na igrišču OS Ljudski vrt je zadovoljil gledalce, ki so lahko videli zelo zanimiva srečanja, posebej v tretji predtekmovalni skupim, kjer so vse tri ekipe zbrale po eno zmago, vendar se je zaradi boljš^ razmerja danih in prejetih zadetkov v finale uvrstil Revoz. V drugi predtekmovalni skupmi je tokrat zelo močna ekipa Krona Zagi premaga oba nasprotnika in je prav tako postala finalist. Še najmanj dela je inuda ekipa organizatorja, ki jim je že minimalna zmaga proti Majolki zadosto^a za prvo naesto. V finalu je Poetovio Alila bila v domačem obračunu boljša od Krone Zagija, ta pa se je m<^no upirala Revozu. Tako je o zmagovalcu odlo^o zadnje srečanje med Revozom in Poetovio Milo. Regularni del se je končal z 1:1. Pri streljanju kazenskih strelov so bili boljši no- gometaši Revoza. Rezultati po skupinah * skupina A: Salus - Majolka 0:3 b.b., Poeto- vio Mila - Aiajolka 1:0, Poetovio Mila - Salus 3:0 b.b.; vrsmi red: Pcie- tovio Mila 6, Majolka 3, Salus O točk; skupina B: Krona Zagi - Vito- marci 2:1, Meteorplast - Krona Zagi 1:3, Vitomarci - Meteorplast 3:5; vrsmi red: Krona Zagi 6, Meteorplast 3, Vitomarci O točk; skupina C: Revoz»Tomaž 1:2, Fa Msdk - Revoz 3:5, Tomaž - Fa Maik 4:5; vrstni red: Revoz (6:5), Tomaž (6:6) Fa Maik (8:9), vsi po tri točke. Rezultati finala: Poetovio Mila - Krona Za^ 3:0, I^ona Zagi - Revoz 3.'5, Revoz - Poetovio Mila 5:4 j^po streljanju kazenskih strelov, v re- gularnem delu 1:1/. Vrstni red: L Revoz, Z Poetovio Mila, 3. Krona Zagi. Naslednji tumir bo 5» julija v Kri^vcih pri Ljutomeru. Danilo Kiainžeic KIDRlim • Za prehodni pokal obiine športno društvo Mladinec iz Lovrenca bo v petek, 4. julija, ob 19. uri ter z nadaljevanjem v soboto, 5. julija, or^iziralo Z nočni turnir v malem nogometu za prehodni pokal občine Kidričevo. Nastopijo lahko samo ekip^ sestavljene z igralci z območja občine Kidričevo. Za najboljše so pripravili lepe n^ade. Prijavnine ni! Danilo Klainšek ATLETIKA Odmevni nastopi v Kranju v soboto je bil v Kranju mednarodni atietski miting za mlajše atie- tinje in atiete, na katerem so med 470 nastopajočimi bili tudi nadar- jeni tekmovalci in tekmovalke AK Pmj ter dosegli nekaj odmevnih uvrstitev in rezultatov. V teku na 100 metrov sta Maja Mlakar in Rok Vertič z osebnima rekordoma (12,64 oziroma 11,32 sekunde) osvojila drugo mesto med mlajšimi mladinkami oziroma mladinci. V teku na 1000 metrov je Aleš Bezjak med mlajšimi mladinci z rezul- tatom 2:42,65 osvojil tretje mesto, Sandi Lovrenčič je bil na 300 me- trov z 38,43 sekunde četrti, Natalija Hren z 9,08 sedma v teku mlajših pionirk na 60 metrov, Tamara Šteger s 44,70 sekimde osma v teku rnlajših mladink na 300 metrov, Nina Varjančič s 14,23 dva- najsta na 100 metrov, enako mesto pa je s 7,95 sektmde osvojil tudi UAan Vrtič v teku starejših pionirjev na 60 metrov. V klubu ugot- avljajo, da je napredek v rezultatih povezan z novim stadionom, bil bi pa še boljši, če bi treninge na ptujskem tartanu začeli prej. I.k. LJUTOMER / KVALIFIKACIJE 2A DERBI Glasno neMcfo- voljstvo obiimtva ZARADI SODNfŠKE ODLOČim SO SE NEKATERI TippVALCI, PtKO NA I PA SO DODAU SE GLEDALCI, KI SO iZZVIZGAU VODSTVO DIRK V Ljutomeru je bil v nedeljo 12. letošnji tekmovalni dan v kasaštvu, ki si ga bodo mnogi za- pomnili po odlični organizaciji, izvrstnih kilometrskih časih in tudi neljubih scenah. Vodstvo kasaške zveze bo moralo ukrepa- ti in zato ni bUo naključje, da so se po dirkah predsedniki klubov d^ovorili za delovno srečanje, ki bo 25. julija na Brdu. Očimo je prišlo do totkih stikov med vodstvom zveze, strokovnim sve- tom in sodniškim zborom. Neka- teri tekmovalci so nezadovoljni s sodniki, ti seveda ne morejo biti dežurni krivci za vse n^ra- vilnosti. Treba bo nekaj storiti za uveljavitev plemenitih ciljev kasaškega športa, vroče glave pa nekoliko ohladiti. Škoda, da se to dogaja pred tisočglavo množico, ki uživa v športnih nastopih in bodri zmagovalce. Največ zani- manja je vladalo za kvalifikacije za nastop na derbiju, ki bo 2. av- gusta v Ljubljani. Rezultati dirk iz Ljutomera: h diika, avtostart za 2-Ietne kasače, m: 1. Condren (Gorjanc, Brdo) 1:22,1, 2. VitaHs (Heric, Ljutomer) 1:22,5 in 3, Debora MS (Slavič, Ljutomer) 1:23,4; 1 diika, avtostart za 3-leme kasače, 2100 m, zaslužek do 150 tisoč SIT: 1. Edel Way (Kukolj, Lju- tomer) 1:21,6 2. Aladin (Zorko, Ljutomer) 1:23,1 in 3. Drina (Debelak, Maribor) 1:23,1; 3. dirka, avt(»tart za 3-12-letne kasače, 2100 m, zaslužek do 3i>0 tisoč SIT: 1. Fabian (Slana, Ljut.) 1:21,3 2. Raisa B (C^oic, Brdo) 1:21,3 in 3. Ani Lobll (Slavič D., Ljut) 1:21,8; 4. dirka, avtostart za 3-12-letne kasa