V spomin Jožetu Trpinu
Sredi marca je v slovenskem planinstvu zopet nastala globoka vrzel. Iz-nenada nas je, ko je šele dobro slavil 79-letnlco življenja, zapustil, z dušo in telesom predan domačim goram, akademski slikar In grafik Jože Trpin. te v otroških letih je vzljubil naravo, bil med gozdovniki in že med obema vojnama sestavljal elito slovenskega alpinizma. Kot član Skale je bil med plezalci in turnimi smučarji, se v poletjih in zimah vzpenjal na naše vrhove in bil vzor med vrstniki. Ustvarjalni, požrtvovalni in dobri Jože Trpin bo večno s svojimi umetniškimi deli po domovini in zunaj nje živel v našem gorskem svetu. Motivi z vrhov, iz gorskih dolin in naselij so bili njegova priljubljena tema, uspešen pa je bil tudi kot portretlst. Planinska zveza Slovenije hrani štiri njegove oljne slike »Panorama Triglava«, po katerih je bil natisnjen tudi snopič, ki obiskovalce Aljaževega stolpa,
Treking v Nepal_
Slovensko planinsko društvo Trst pripravlja za mesec september zanimiv treking do baznega tabora pod Evere-stom v Nepalu. Gre za zanimiv pohod od kraja Lukla do baznega tabora, ki bo predvidoma trajal tri tedne In bo sočasno z alpinistično odpravo na Everest, ki jo prav tako organizira SPD Trst. Za udeležbo na trekingu Imajo prednost člani SPDT. Predvidoma bodo udeleženci odpotovali prve dni septembra v Katmandu in se konec meseca vrnili domov.
Število udeležencev treklnga je omejeno, zato bodo imeli prednost tisti, ki se bodo prijavili prvi. Skupino bo vodil znani poznavalec Nepala In tamkajšnjih razmer, ki je hkrati tudi zdravnik. Treking lahko pomeni za udeležence izredno novo življenjsko Izkušnjo ne glede na dejstvo, da se bodo Imeli priložnost spoznati z ljudmi, z njihovimi običaji In navadami v tej azijski kraljevini, ki Je potisnjena med dve veliki državi, med Indijo in Kitajsko. Če bo mogoče, je v okviru treklnga predviden tudi obisk tibetanskega glavnega mesta Lase.	(Primorski dnevnik)
edinstvene slovenske razgledne točke, seznanja s cilji pogledov na bližnje in daljne vrhove, na doline in do morja. Jože Trpin je bil predan oblikovalec planinskih plakatov, diplom, znakov in priznanj. Kot svojega vestnega člana se ga bo spominjalo Planinsko društvo Ljub-Ijana-Matica, kot ustvarjalnega sodelavca osrednja slovenska planinska organizacija in zaradi plakata tudi Planlški komite. Zlati častni znak PZS In red dela s srebrnim vencem sta samo skromen dokaz njegove umetniške prisotnosti v slovenskem planinstvu.
Tudi potem, ko je žilavo nosil že osmi križ, se je mladostno in ustvarjalno udeleževal planinskih slikarskih kolonij v Bovcu, Vratih, Mojstrani, na Vršiču in Ravnah na Koroškem ter povsod za seboj puščal podobo čarobnega gorskega sveta in slovenske dežele. Naslikal je vrsto portretov, nam, ki smo ga poznali, pa pustil Izvrstno oljno podobo legende slovenskega planinstva — Jakoba Aljaža. Da sta planinstvo in kultura dve strani iste medalje, je Jože Trpin najboljši dokaz. Hvala mu za vse, kar nam je ustvarit.
Gregor Klančnik
Vprašljiva obnova Šlajmerjevega doma_
Gospodarska komisija Planinske zveze Slovenije je zadnji čas nekajkrat podrobno razpravljala o »predvideni investiciji PD Dovje Mojstrana v letu 1990«, kar pomeni tudi temeljito prenovo Šlajmerjevega doma v Vratih. Gre seveda za to, da želi to planinsko društvo za prenovo kaj denarja iz skladov PZS, ki so pičli. Komisija je zato zbrala več strokovnih mnenj o upravičenost te zidave. Član komisije Janez Duhovnik meni, da »je treba pred začetkom gradnje Šlajmerjevega doma ugotoviti njegovo namembnost in način funkcioniranja glede na neposredno bližino Aljaževega doma, čigar zmogljivosti še zdaleč niso izkoriščene Odločno sem proti začetku gradnje, preden se ne dokončajo druge investicije v visokogorske planinske postojanke. Večletna gradnja visokogorskih planinskih postojank, ki bi jih pameten gospodar lahko zgradil v enem letu, po nepotrebnem blokira ogromna sredstva, ki več let ne koristijo nikomur. Zato predlagam, da upravni odbor PZS čimprej sprejme novo politiko gradenj in večjih obnov, ki bo omogočala, da se bodo sredstva začela čimprej vračati. Iz dosedanjih izkušenj sklepam, da smo v Sloveniji sposobni vsako leto obnoviti !e eno postojanko, pomembno za celotno PZS. To pa seveda ne pomeni, da PD ne dopuščamo samoiniciative, ki mora biti podprta z dokazanimi finančnimi viri,«