Z G O D O V I N S K I Č A S O P I S 45 . 1991 . 1 171 skimi ukrepi, nato pa ugotavljala, da pravno niso povsem utemeljeni in da je »težko skonstruirati pravno odgovornost« (str. 73). Po drugi strani je zanimivo še obkladanje nasprotnikov oblasti z raznimi vzdevki. Tako kot ostali nasprotniki povojne slovenske oblasti so bili tudi sodelavci Perspektiv obtoženi, da so nosilci reakcionarnosti ter be- logardistične mentalitete, pa čeprav je šlo za mlade ljudi, ki vojne niso doživljali tako kot oblastna struktura. Pri tem je zanimivo še navezovanje na aktualno politično situ­ acijo. Tako je bil v vojnih in prvih povojnih letih kulturni delavec, ki ni bil po meri partije, »trockist«, po letu 1948 je bil »informbirojevec«, leta 1954 »djilasovec«, leta 1964 pa naj bi pri sodelavcih Perspektiv našli celo sledove »prokitajstva« (str. 71). Iz knjige Obračun s Perspektivami lahko razberemo še marsikatere podrobnosti. Na primer to, da moramo vlogo in pomen vsakega politika ocenjevati po besedah in dejanjih iz časa dogajanja, ne pa ocenjevati zgolj besed (odstavljenega) politika deset­ letja kasneje. Tako se nam pri tem delu odpira vprašanje v zvezi s Stanetom Kavči­ čem, ki je v kavarniških pogovorih deležen zelo različnih ocen. Potrebno je glasno povedati, da je bil Kavčič v politični problematiki zelo »ortodoksen« in da se je nje­ gova »-liberalnost« močneje izražala le pri gospodarskih vprašanjih. Sicer pa bo lahko do lastnih ocen o omenjenih vprašanjih prišel vsak bralec sam. Knjižica sploh ni predebela, Repetov jezik pa je »publicistično« tekoč in razumljiv, tako da bo lahko bralec Obračun s Perspektivami prebral v enem mahu. A l e š G a b r i č Dve domovini — Two Homelands. Razprave o izseljenstvu — Migration Studies, 1. Ljubljana : Inštitut za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU, 1990. 416 strani. Inštitut za slovensko izseljenstvo Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti se je razvil iz Študijskega centra za zgodovino slo­ venskega izseljenstva in ima danes že kar bogato predzgodovino. V 80. letih je uspe­ lo v okviru Inštituta zaposliti več strokovnjakov z raznih področij (zgodovina, socio­ logija, etnologija...) in njegova dejavnost se je pričela kazati tudi navzven s pričet- kom izdajanja zbornika Dve domovini — Two Homelands. Misel o ustanovitvi po­ sebne znanstvene revije za izseljeniška vprašanja se je med sodelavci Inštituta poja­ vila ob koncu leta 1987 in sedaj je pred nami prvi letnik zbornika, ki naj bi izhajal občasno in družil slovenske ustanove in posameznike, ki se doma in v tujini ukvar­ jajo s slovenskim izseljenstvom. V prvem letniku sodeluje s svojimi prispevki kar 20 avtorjev. Posebnost zbor­ nika je dvojezičnost, saj je del (18) prispevkov pisanih slovensko z angleškim povzet­ kom, del (7) pa v angleščini s slovenskim povzetkom. V uvodnem delu beremo misli glavnega urednika Andreja Vovka in kratko zgodovino Inštituta za slovensko izse­ ljenstvo izpod peresa Brede Čebulj-Sajko. Ze v 60. in 70. letih je bilo opravljeno pre­ cej dela s tem, ko so se posamezniki lotevali npr. bibliografije slovenskega izseljen­ skega časopisja (Bajec), pregleda arhivskih virov za vprašanje izseljenstva (E. Umek), statističnih podatkov o izseljevanju (2. Sifrer); organiziran je bil simpozij ob 30-let- nici smrti L, Adamiča itd. Leta 1982 je nekdanji Center prerasel v Inštitut, ki je dobil prve honorarne sodelavce, 1983 pa je tudi formalno postal osrednji slovenski do­ kumentacijski center za zbiranje arhivskega gradiva o slovenskih izseljencih. Osnov­ ni cilj Inštituta kot znanstvene ustanove je prikaz zgodovine našega izseljenstva od začetkov do danes. Poleg stalnih ima danes Inštitut tudi številne sodelavce doma in v tujini. Uvodnemu delu sledijo razprave in članki. Najprej Ferdo Gestrin primerja izse­ ljevanje Slovencev v 19. in 20. stoletju z manj znanim izseljevanjem Slovanov z da­ našnjega jugoslovanskega ozemlja v italijanske dežele od zgodnjega srednjega veka do začetka 19. stoletja. Ugotavlja mnoge podobnosti tako glede vzrokov migracij (rev­ ščina, iskanje boljših življenjskih pogojev, politični vzroki, beg pred preganjanjem), glede asimilacije, ki je bila tudi v starejšem obdobju močno prisotna, dalje glede delovnih mest, ki so jim bila v novih deželah na razpolago (to so predvsem nižja delovna mesta v mestih in na podeželju). Podobno kot danes so tudi tedaj izseljenci organizirali posebne skupnosti, ali pa jih je organizirala cerkev. Zelo poglobljeno, kar na 40. straneh, nam na osnovi študija objavljenih statističnih virov VZado Valen­ cia predstavi izseljevanje Slovencev od 19. stoletja do druge svetovne vojne. Govori o vzrokih in vrstah migracij, o starostni in poklicni strukturi izseljencev, o izselje­ vanju v evropske države in Ameriko ter objavlja številne statistične podatke. Polonca Cesar-Nedzbala v prispevku Rajska dolina prikazuje nastanek, obstoj in konec slovenske katoliške kolonije, ki jo je osnoval duhovnik Peter Josip Jeram v severni Kaliforniji. Avtorica je sama obiskala območje Rajske doline (The Valley of Eden), napravila več intervjujev z izseljenci, preštudirala pa je tudi ohranjene pisane in tiskane vire. Tako nam je predstavila ne samo eno slovenskih naselbin, ki naj bi 172 ZGODOVINSKI ČASOPIS 45 . 1991 • 1 po prvotnih načrtih štela 400 družin, a je kasneje propadla, ampak tudi zanimivo osebnost organizatorja te naselbine P. J. Jerama, Slovenca iz Železnikov. Dejstvo je, da so posamezni duhovniki ali verske organizacije odigrale pomembno vlogo pri iz­ seljevanju. Da bi-bil odhod iz domačega okolja lažji, je cerkev organizirala posebne ustanove za izseljence, ki so potem v novi domovini prevzele skrb predvsem za ver­ sko življenje, mnogokrat pa so predstavljale tudi edino nacionalno vez. Eno takih verskih ustanov nam opisuje Bogdan Kolar v članku Družba sv. Rafaela do ustano­ vitve ljubljanske podružnice. Prispevek je nastal ob študiju časopisnih in arhivskih virov iz dunajskega nadškofijskega arhiva. Sprva je bila Rafaelova družba organizi­ rana kot ustanova monarhije in je imela večnarodni značaj, po letu 1906 pa je bilo mogoče ustanavljati podružnice po nacionalnem ključu. Morda je manj znano, da je bil J. E. Krek nekaj časa podpredsednik dunajskega vodstva Rafaelove družbe. An­ drej Vovko je v članku Udje Družbe sv. Mohorja v ZDA do 1940 obravnaval po­ membno vlogo, ki jo je med izseljenci imela ta družba. Prikazal je njeno razširjenost med izseljenci v ZDA in gotovo se moramo strinjati z avtorjem, ki je naglasil, da je družba odigrala pomembno kulturno in jezikovno vez med izseljenci in domovino. O ideji in poskusih izgradnje slovenskega Narodnega doma na St. Claim v Cleve- landu pišeta Matjaž Klemenčič in Darja Emeršič. Izvemo, da se je že 1903 med izse­ ljenci pojavila ideja o lastnih društvenih prostorih v središču slovenske naselbine St. Clair Avenue v Clevelandu, ker so se sicer zbirali v raznih zasebnih prostorih. S Številnimi nabiralnimi akcijami in prireditvami so zbirali prispevke za bodoči Na­ rodni dom. ki je bil dograjen v letu 1924 in je v naslednjih desetletjih odigral po­ membno kulturno poslanstvo, čeprav je mnogokrat prihajalo tudi do raznih neso­ glasij. O problematiki raziskovanja druge generacije priseljencev v ZDA in o nekaterih pristopih k temu raziskovanju piše Majda Kodrič. Pri tem upošteva ugotovitve pred­ hodnih raziskovalcev, zlasti P. Klinarja, I. Slavec, N. Sulic itd. Opozarja tudi na ugo­ tovitve Irvina L. Childa, ki je raziskoval drugo generacijo italijanskih priseljencev in ugotovil da nizka družbena in ekonomska raven vzpodbudno vpliva na drugo gene­ racijo da se čimprej amerikanizira. Navaja še ugotovitve številnih drugih razprav in člankov v zvezi z drugo generacijo priseljencev v ZDA. Marjan DrnovSek se loteva obravnave delovanja Toma Brejca med slovenskimi izseljenci v Franciji v letih 1936 —39. Ugotavlja, da so se mnogi naši izseljenci, zlasti rudarji socialističnih m komuni­ stičnih nazorov aktivno vključevali v ljudskofrontno gibanje v Franciji. Tomo Brejc je deloval med izseljenci kot partijski inštruktor in urednik glasila Glas izseljencev. Nekaj avtorjev se ukvarja s problematiko povojne emigracije. Rado Lencek pod naslovom Problemi in perspektive etnične identifikacije: izginjanje ali nova potrdi­ tev? objavlja svoje izkušnje in opažanja ter naglasa, da so po drugi vojni prihajali v ZDA slovenski izseljenci z znatno višjo izobrazbo kakor prej ter da so se oklepali svojega slovenskega jezika in identitete, čim višja je bila izobrazba ob prihodu, na­ sprotno pa se tem lažje amerikanizirajo, čim višja je stopnja njihove izobrazbe v angleščini. Lencek zaključuje s prikazom dejavnosti povojne generacije na znanstve­ nem področju, zlasti pri proučevanju slovenskega jezika in zgodovine izdajanju raz­ nih publikacij ter delovanju znanstvenih društev, kakršno je npr Society for Slovène Studies Prob ematike slovenskih izseljencev v Avstraliji, se posebej vprašanja etnič­ nega radia in oddaj v slovenskem jeziku se loteva Irena Birsa Oddaje v slovenskem jeziku so se pričele leta 1975 z eno tedensko uro, potem se je fond ur povečeval. Za­ nimanje za te oddaje je večje med starejšimi priseljenci. P o u d a r e k j e predvsem na nòvfcah iz stare domovine. Predvsem zato avtorica meni, da etnični radio ne izpol- niuie enega svojih ciljev, namreč premostitve kulturnega prepada med izseljenci in njihovfmf potomci. Nasploh obžaluje, da je med drugo generacijo malo zanimanja za etnični radio. . , Vrsta sestavkov osvetljuje literarno ustvarjanje naših izseljencev v novi domo- vini. jlrneìa Petrič je o tej problematiki objavila dva prispevka^ V prvem govori o avtobioarafiiah slovenskih izšel encev, ki nastajajo v ZDA. Med njim razlikuje v ÏÏvnèm dve skupini, in sicer na eni strani starejše avtobiografije misijonarjev na d m S T a mlajše laične avtobiografije. Navaja značilnosti, skupne poteze m razhke m a obema vrstama Na sploh naglasa, da izseljenske avtobiografije m mogoče pre­ s s a i s strogimi merarnimi merili ampak je treba upoštevati tudi njihovo v ogo pri ohranjanju ftovenstva ter njihov zgodovinski pomen. V svojem drugem prispevku ? naslovom Ponovno Adamič - pisatelj, da ali ne? pa nam Petr.čeva predstavlja A d a t S T o t človeTa ki se je udejFstvoval na mnogih področjih, a nobenega ni razvil do kraia Avtorica meni. da pri Adamiču sicer ne moremo govoriti o vrhunski lite­ raturi da p J brezdvoma lahko poudarimo njegov humanizem. Z dvema prispevkoma vazbornđikuPsodeluje Janja žitnik. V prvem govori o ^ ^ ^ ^ ^ ^ S ^ vpnske obiave Adamičevega dela Orel in korenine, v drugem pa predstavlja pesniKa V i n k a ž i t n i k a ki se ie po zadnji voini izselil v Argentino. Pesnika Berta Pribaca. J e S o č S a v daljni Avstraliji, nam predstavlja Barbara SuSa. P n b a c je namreč leta ZGODOVINSKI ČASOPIS 45 • 1991 • 1 173 1962 izdal pesniško zbirko Bronasti tolkač, ki je prva slovenska knjiga, tiskana v Avstraliji. Literarno ustvarjanje slovenskih izseljencev v Kanadi prikazuje Mirko Ju- rak na primerih dveh ustvarjalcev. Ivana Dolenca in Johna Križanca. Ingrid Slavec se loteva etnološkega preučevanja etnične identitete slovenskih iz­ seljencev in nas seznanja z vrsto ugotovitev, ki so se pokazale v delu seminarja za proučevanje izseljenstva na Oddelku za etnologijo FF. S posebnim sociološkim pri­ stopom se je Peter Klinar lotil svojega prispevka Zamisli o sodelovanju med Slovenci in njihovimi potomci v matici in tujini. Izhajal je iz teoretičnih izhodišč za razisko­ vanje mednarodnih migracij in. iz ideje o skupnem slovenskem kulturnem prostoru. Osrednje mesto je namenil analizi empiričnih podatkov o vidikih sodelovanja med domovino in tujino. Studija Jurija Zalokarja Imigracija in psihiatrija govori o jugo­ slovanskih izseljencih v Virginiji (Avstralija), predvsem o duševnih posledicah imi­ gracije. Avtor ugotavlja, da so razne nevrotične reakcije med izseljenci res izrazitejše posebno zaradi jezikovnih težav, drugih navad itd., vendar pa na podlagi lastnih raz­ iskav naglasa, da so podatki o velikem številu shizofrenije zgrešeni. Slovensko kulturno društvo »Simon Gregorčič« iz Toronta nam ob njegovi 30-let- nici predstavlja Milica Trebše-Štolfa. Društvo so ustanovili Primorski Slovenci, ki so v Kanadi iskali predvsem boljše ekonomske pogoje. V zborniku nam Andrej Vovko predstavi tudi eno pomembnih ustanov za proučevanje izseljeniških vprašanj, Raz­ iskovalni center za zgodovino priseljevanja Univerze Minnesota v St. Paulu, ki med drugim hrani tudi slovensko-ameriško zbirko virov. Iz te zbirke je povzet seznam rokopisnih virov društev, župnij, časopisov in posameznikov. Za konec pa nam še R. L. Lëncek predstavlja pred kratkim umrlega rojaka, profesorja metalurgije na Poli­ tehničnem inštitutu v New Yorku Johna Nielsena (Janeza Seska). V rubriki Ocene posreduje Majda Kodrič svoj pogled na publikacijo Fotoalbum izseljencev iz Benečije, ki je izšel v Trstu 1986, A. Vovko pa ocenjuje delo L. Antica, Naše iseljeništvo u Južnoj Americi i stvaranje jugoslavenske države, ki je izšlo v Za­ grebu 1987. Zborniku je dodana izbrana bibliografija delavcev Instituta s področja preučevanja slovenskega izseljenstva. Vsekakor je izid prvega zvezka zbornika Dve domovini opravičil svoj obstoj, tako lahko z zanimanjem pričakujemo naslednji zve­ zek, ki je menda že v pripravi. O l g a J a n š a - Z o r n OBVESTILA OBVESTILA O IZHAJANJU ZGODOVINSKEGA ČASOPISA 1 Kvantitativni podatki o izhajanju Zgodovinskega časopisa v letu 1990 v vsa­ kem pogledu vzbujajo zadovoljstvo. 680 izdanih strani je v 44 letih izhajanja revije manj le od rekordnega letnika 40/1987 s 780 stranmi (Kosov zbornik, dvojni letnik 6-7/1952-53 je sicer imel 828 strani z nekaj prilogami). Izdali smo dva ponatisa (8/1954 in 10-11/1956-57) ter dve publikaciji v Knjižnici ZC (M. Verginella in R. Bratož). Prvič v štirih desetletjih in pol izhajanja ZC se je zgodilo, da je tudi četrti redni zvezek let­ nika izšel še pred koncem koledarskega leta. , v . , j • Letnik smo tudi v finančnem pogledu zaključili uspešno, kar kažejo naslednje številke: Letnik 1989 Letnik 1990 Dohodki din % din % Dotaciia Rep. sekr. za raziskovalno dejavnost in tehnologijo 148.618,60 63,1 711.325,80 65,7 Dotacija Rep. sekr. za kulturo 22.600,00 9,6 148.762,00 13,8 Dotacija Rep. sekr. za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo 3.557,40 1,5 17.780,00 1,6 Dotacije drugih sofinancerjev 2.240,00 0,9 99.663,00 9,2 Naročnina 3.857,00 1,6 67.897,00 6,3 Prodaja tekočih številk ter starejših letnikov ZC 928,00 0,4 8.028,00 0,7 Prodaja knjig Zbirke ZC 441,40 0,2 17.195,00 1,6 Obresti in oglasi 53.430,55 22,7 11.565,00 1,1 S k u p a j ~ 235.672,95 100,0 1,082.215,80 100,0