Posamezne Številke: Navadne Din —*75, ob nedeljah Din 1*—.
UREDNIŠTVO »e »uhaja v Maribor*, Jw5»m ulica it. 4, I. nacistr. UPRAVA sc nahaja v Jurčičevi »K« »t. 4, pritličje desno- Telefon St. 24. — SHS poatnočekomi račun štev. 11.787.
M« naročila brcat deiMM-j« *e nc oarira. — Rokopisi m ne vrežejo«
PoSIniitaWiM V flfelovlrir' 'Ceiia dšnaihle štev. DIrf-fc75
TABOR
Posamezne številke: N avadne Din -—‘75, ob nedeljah Din 1*—.
aTABOR* ixhaja vsak dan, rasvetj nedelje in praznikov, ob 18. uri x datumom naslednjega dn« ter atant mesečno po poiti D 10*—, xa inozemstvo D 13'	, dostavljen na dom
D 11'—, na iskazniae D1Q*~ inserati po dogovoru.
Naroča se pri upravi »TABORA* MARIBOR, fureiocva ulica stev.4.
Leto: VII.
Maribor, torek 14. decembra 1326.
Številka: 282.
Pogreb Nikole Pašlča
Beograd, 12. decembra.
Danes dopoldne .io bil pokopan bivši ministrski predsednik Nikola Pašič. V stolnici je celebriral patrijarh Dimitrije. Asistiralo mu je šest škofov in številna duhovščina. Svečanim obredom so prisostvovali kralj, princ Pavle, vlada, diplomatski zbor* člani parlamenta, armadni in mornarski generalni štab ter deputaciie iz vse države.
Po končanih obredih jo imel patrijarh Dimitrije nagovor, vi katerem je opisal pokojnikove zasluge za narod. — Govorili so tudi skupščinski predsednik Marko Trifkovič, ki je povdarjal pokojnikove zasluge v boju za demokracijo j® državoomenjal je njegovo hladnokrvnost. ki mu je omogočala obdržati suvereniteto države. Minister narodnega zdravja Krsto Miletič, ki je govoril v imenu celokupne vlade, je označil Pa.šiča kot arhitekta stavibe narodnega edinstva, spominjal se je vpliva, ki ga je imel Nikola Pašič na južne slovanske Pokrajine bivše Avstro-Ogrske monarhije že pred osvobojcnjem. Pašič je bil revolucijonar narodnega mišljenja. Po govorih so ministri dvignili krsto na lafeto. Pogrebnim svečanostim so Prisostvovale ogromne množice. Pred kasači Jskiin dvorom se jp sprevod ustavil-Deset govornikov jo govorilo, med njimi Ivkovič v imenu glavnega odbora radikalske stranke, poslanec Kojič v imenu kluba radikalskih poslancev. Mi-joviič v imenu Demokratov in poslanec Vilder za Samostojne demokrate. Zgodovinar Radonič se je poslovil od pokojnika v imenu vojvodinskih Srbov, Subotič pa v imenu bosanskih Srbov. Oh pol 14. uri popoldan je bilo Pašičevo prokoiy§tu.Sn0 PaIoŽCno v kapelico na
Pogreba se je udeležilo okrog 100.000 ljudi, vozovi so vozili 262 vcnccv. Velika zanimanje je vzbudil ogromen venec s črnim trakom, na katerem se je bleščal zlat napis: »Državniku Nikoli Pašiču Sovjetska Rusija!«
Kompromis med Beogradom m Marnom
Pariš, 12. decembra.
Današnja »Liberte« prinaša vest, da bo konflikt, ki bo nastal med-Jugoslavijo in Italijo, na inicijativo Brianda in Chamberlaina predmet direktnih pregovorov med Beogradom in Rimom. Ni izključeno, da bo, Mussolini pristal na kompromisno formulo, po kateri bi se itali-jansko-albanskemu paktu priključila tudi Jugoslavija. Vpliv Jugoslavije in Italije na Albanijo bi se moral v tem paktu natančno določiti.
V znasnenfu konzultacij
B c o g r a d, 13. decembra. Danes K-poldan se bodo nadaljevale na dvoru konzultacije z voditelji strank. Ob pol 17. uri bo na dvoru sprejet Davidovi«, ob pol IS. uri Pribičevič, ob pol 19. uri pa dr. Korošec. O vsaki avdijenci bo izdan komunike.
Stalila zalaga z orožjem naše zapadne sosede
Dunaj, 13. decembra.
Kakor poroča CEPS iz dobro informiranih virov, dobivajo zapadnoevro-pejske države od oktobra naprej stalno pošiljke strojnic v ogromnih množinah. Gre za materijal, ki ga je Italija zaplenila ob prevratu pri Predoru fronte na Pijavi. Pred meseci je Italija prodala Rumunijj 500 strojnih Pušk, ki jih je Ru-munija tudi že iprevzela. Za ostalih 15.000 mitraljez pa se zanima Madžarska in Bolgarija, ki stalno nabavljata orožje. Madžarska je Prejela 40 odstotkov, Bolgarija tudi 40. bolgarski komitaši pa 20 odst. Denar dajejo deloma državne blagajne, deloma HA ga države nabirajo med narodom.
Pošiljke orožja gredo preko Trbiža v Avstrijo in na Madžarsko, od tam pa v Romunijo in Bolgarijo. 500 mitraljez je bilo zaplenjenih v Kelenfoldu pri Budimpešti, kajti na podlagi mi-rgvne pogodbe niso dovoljene pošiljatve orož ia preko Avstriji in Madžarske, Italija jih pošilja pod napačnimi deklaracijami, večinoma pod krinkopomeranč in limon! Orožje pa se nahaja v pomarančnih zabojih, ki jih avstrijska carina seveda ni odpirala. Zanimivo je vendarle, da doslej še niso prišli na sled niti eni izmed številnih pošiljatev.
— Naša beda nas sili* da sc tem potom obračamo na p. n. javnost z vročo Prošnjo, da upošteva naš bedni položaj in se spomni najbednejših slepih s kakršnimkoli darom in nam s ten? olajša bedo vsaj za božične Praznike. — Miloda-re sprejema pisarna Podpornega društva slepili Wolfova ul. 12.
Mariborske vesti
Poslovilni večer Božidarja Borka
V soboto zvečer jo Jugoslovansko-■ IcoslovaSka ]jjrn priredila uredniku
'•asega lista Prisrčen poslovilni večer, ,/^rega so_ se udeležili Predstavniki •s&ii tukajšnjih društev i:n korporacij,za u ere je tihi, skromni a vedno vsemu tf f™1' s Požrtvovalnostjo naklonjeni Bo/jdar Borko zastavil svoje Pero Poslovilni večor je v imenu Jug.-čsl bge otvonl svetnik g. Knop in po*dra: VI. vse/ ki so sc prišli poslovjt od odha •lajočega. Pozdravil je v prvi vrsti ? f?nnistra Kukovca, g. Udo Kasneria • novinarski klub), g. Frnnio B u r c-Češki klub), g. dr. g n u d o r 1 a MarihJv i *•. ravnatelja Detelo (za ?,,„"rs!'0 tiskarno), gosp. Radovana.
šS&f&ar- v.r.i.y», to i. .j.
n- Ar V J	Struno	(za	Soko	a),
Arnuša X,a 2 a ^'7a rez' °^oir-ie) K-I i n o 1 d o Va 9,a8beno Matico), go dr.
fea žensko društvo), in
Svnateha £iL!-avdllika K- Jančiča
prcHd;
kov0 gledališkega intendanta 'g dr. Brenči a, zastopnika Ič iz Rogaške S lil ti ne g. V rab e ca zlstoi nike vojaštva itd.	Ca’ ZIU,top-
V slovo nesebičnemu delavcu v; *os! pet let živahno udejstvoval £
kulturnem polju v la,Ih,m„^roTvch,"h
Maribor, 13. dec.
društvih bodisi kot funkcijonar, bodisi kot član, kot novinar, publicist ali pisatelj, je spregovoril prvi g. dr. R c i s-m a n nodpreds. JČ lige in se m« v imenu vseh toplo zahvaljeval za usluge in. za’ razumevanje, ki ga je izkazoval za vsako^ t!o«bro stv-nr.
. V Inieini Novinarskega kluba se je od •VTtj8, 1.Prcclsednika poslovil predsednik Udo Kasper. glavni urednik »Mar-v>,urger Zeitung«, dejal jC;
Pripadla mi je prijetna dolžnost, da Ti izrečem, dragi tovariš, prisrčno slovo v imenu onih, ki šoti bili za časa Tvojega bivanja v Mariboru najbližji« v im cin u domačih žurnalistov. Skupaj smo preži vil ja] j vesele in težavne ure, skupaj »mo_ gradili naše lokalno novinarsko zariščo in zato mi bodi kot zastopniku novinarskega kluba dovoljeno, da pripišem na tem mestu in ob tej priliki slove-f‘i’,naJVečji del zaslug za ustanovitev Roreči stanovski zavesti im težavno, dvakrat težavno
r.e lom°cT'-te s1o,venskega žurnalista v malomestnih razmerah. Ti si vztrajal na
nATrVnn S • dvdgal si ugled domašega f?,™ r tva, m mu po večletnem nese-inern in neumornem delu pripomogel do Pozici.ie, ki so sj j„ priborili že davno naši tovariši v drugih državah. Tvoja velika zasluga v časih najrazličnejših strasti, ki so divjale v javnem življenju no bila. da si posegel vmes z svojim kozmopolitsko usmerjenim duhom. Skušal si graditi mostove, kjer so zijali na j večji
prepadi. In povsod, kjerkoli si zastavil sv.oie pero, smo našli Tvoje harmonično naziranje o svetu in življenju. Malokateri novinar se lahko ozira po okolici, ki bi bila sprejela njegove nazore tako hvaležno* kakor jc to storil naš kulturni Maribor. Seme, ki si ga vrgel v Plodne brazde mariborske, je bogato vzklilo. Naj Ti bo v uteho naša zagotovitev, da bomo čuvali zvesto to skromno in vendar tako bogato novinarsko tradicijo, kateri si položil ravno Ti naj-solidnejše temelje. V imenu mariborskih tovarišev, ki so Tc brez izjeme cenili in spoštovali, Ti želim v novem delokrogu vi beli Ljubljani mnogo zadovoljstva, sreče in uspehov. _
Za Planinsko društvo se je slavljencu zahvalil g. dr. Šnuderl, v imenu Mariborske tiskarne pa se je od Borka prisrčno poslovil g. ravnatelj Detela. Za Ljudsko univerzo je govoril g. ing. Kukovec, za Češki klub g. Bureš, v imenu vojaške oblasti g. polkovnik Potkovič, v imenu Glasbene Matice g. Arnuš, za Sokola g. S t r u n a, za rezervne oficirje g. prof. Kovačič in v imenu stranke narodni poslanec gosp. dr. P i v k o.
Izrazom globoke hvaležnosti se ,ic g. Božidar Borko prisrčno zahvalil. V globokem govoru sc jc spomnil vseh, ki so z njim sodelovali, ki so se borili za vzvišene ideale kulturnega napredka našega življenja in ki so mu priredili tako razkošno odhodnico- Zahvaljeval se je tudi za darila, ki so mu jih naklonila razna društva in zagotovil, da v delu, ki ga bo nadaljeval v Ljubljani, ne bo pozabil Maribora, temveč da ga bo e enakim veseljem in z isto vnemo Podpiral tudi na svojem novem mestu.
Po zaključku oficijelncga dela se ie razvil Prisrčen družabni večer, ki je trajal do pozne noči.
Na mnogostransko željo podaljšano
Gdtzv.Berlichingen
Kino Apolo
Telefon 121
SOletnica gremijalne trgovske nadaljevalne šole
Včeraj dopoldan se .ie vršila v veliki kazinski dvorani svečana proslava petdesetletnega obstoja trgovske nadaljevalne šole v Mariboru.
Svečanemu zborovanju so prisostvovali« veliki župan g. dr. Pirkmajer, župan mesta g- dr. Leskovar, prosvetni šef gosp. dr. Poljanec, zastopnik trgovske zbornice vi Ljubljani, tajnik g. dr. Pretncr, okrajni glavar IP a v j c, narodni poslanec g. dr. P i v-ko in vsi gojenci zavoda.
Predsednik šolskega odbora g. Vilko W c i x 1 je otvoril zborovanje, pozdra-viil navzočo in Prečital Pozdravne brzojavke: ljubljanskega gremiia, trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani, Zveze obrtnih zadrug in Zveze industrijcev v Mariboru.
Slavnostni govor je imel namestnik ravnatelja Trgovske akademije g. Prof. Skof. Povdarjal je pomen zavoda, ki si je na polju trgovstva pridovi.il velike zasluge in zatrjeval, da bo namen šole, dvigniti nivo _ tukajšnjega trgovskega naraščaja na višino, ki bo odgovarjala razmeram v inozemstvu, vspričo razu mevanja s strani merodajnih krogov kmalu dosežen.
Mestni župan g. dr- Leskovar je v imenu občine pozdravil redek jubilej in omenil, da je tukajšnje trgovstvo v tako tesni zvezi z razvojem mesta Maribor, da jo petdesetletnico trgovske nadaljevalne šole smatrati tudi za jubilej mestne občine.
Tajnik trgovske zbornice v Ljubljani g. dr. Pr etn er je častitaj k petdesetletnici in zagotovjl v imenu zbornice, da bo zavod in delo za izobrazbo trgovskega naraščaja uživalo vsestransko podporo. Prof. g. dr. Strmšek je h vabi velikopoteznost trgovskih krogov, ki so Pred 50 leti uvideli potrebo ustanovitve za trgovstvo tako viažne institucije. Prosvetni šef g. dr. Pol j a ne c je Povdarjal, da je dolžnost prosvetne u-prave^ podpirati delo in stremljenja tukajšnjih trgovskih krogov in izrazil veselje nad tem, da posveča trgovstvo tako marljivo pozornost vzgoji svojega naraščaja.
P« pozdravnih «avorvW8ta bili na
sporedu dve deklamaciji- Trgovski pevski 'zbor pa je intoniral »Slovenec, Srb, Hrvat« a tam-buraški zbor trgovske in obrtne mladine jo zaigral koračnico.
Ob zaključku se .ie predsednik gremi-ja g. Weixl zahvalil Prisotnim za izkazano Pozornost, specijelno Pa še mestni občini, mariborskemu prosvetnemu oddelku in ljubljanski trgovski zbornici/ ki so bili zavodu najbolj naklonjeni. Izrazil je tudi željo, da bi država v bodoče posvetila trgovski nadaljevalni šoli več zanimanja in ji nudila tudi več podpore, kajti izdatki so lani znašali 36.500 Din, država_ pa je prispevala samo 3100 Din. Nato ie zaključil lepo uspelo proslavo.
m Smrtna kosa. Včeraj je nenadoma preminul g. Ivan Gruber, železniški Poduradnik- Pogreb blagega pokojnika se bo vršil v torek, dne 14. tm. N. vi m. p.!
m Zahvala. Povodom odhoda v Ljubljano so me razna mariborska društva in mnoj^i posamezniki Počastili g tako presronostjo in mi pokazali toliko nezaslužene pozornosti, da čutim Prijetno dolžnost, izreči tudi pred javnostjo najiskrenejšo hvalo vsem, ki so me spremili v nadaljno etapo mojega skromnega življenjskega dela s toljjfimi dokazi simpatije in prijateljstva. V Prvi vrsti velja moja iskrena hvala uglednemu odboru Jugoslov.-češkoslovaško lige, »zlasti njega neumornemu podpredsedniku tov. dr. R o i s m a n u, ki je aranžiral od* hodnico v Narodnem domu. Gorka tovariška hvaležnost Novinarskemu klubu s predsednikom gosp. K a s p e r j c mv vsa hvala »Ljudski univerzi« s predsednikom g. inž. K u k o v c c m; Mariborski tiskarni im nje predstavitel.iu g. ravn. Deteli. Češkemu klubu s Predsednikom g. B u r e š e m in njega orkestru, odboru mariborske podružnice SPD in njega govorniku g. dr. Žnuderlu; srčna hvala tudi vsem ostalim govornikom in društvom, ki so jih zastopali: gg. nar. posl. dr. Pivko, dž. Pravd. dr. Jančiču, zastop. »Glasbene Matice Arnušu, podp. Dušanu Petkovič u, prof. dr. Kovačiču in prof. Struni Hvala za lepa darila, ki ostanejo trajen spomin na skupno delo v lepem Mariboru, najtoplejša hvala pa vsem nena-yedenim, vsem, ki so me počastili s svo, jo udeležbo, vsem, ki so mt Pokazali gorka človeštva čustva- Vrnimo so v tišino vsakdanjega dela in izvršujmo vsak na svojem mestu velike človeške dolžnosti. — B. Borko.
m Koncert Lujo Pleina. Jutri, v gorele 1-4. t. m. se vrši v kazinski dyorani koncert osiješkega tenorista Lujo Pleina. Mariborsko publiko opozarjamo na prireditev, ki bo gotovo nudila obilo užitka.
m Koncert Glasbene Matice se ponovi! Prošli petek se je vršil v Gotzovi dvorani simfonični • koncert Glasbene Matice, ki r>a ni bil ravno najbolje obiskan- Mariborčani so ee po vojni popolnoma odvadli koncertov, kino in tu-patam gledališče šc vleče. Sicer so se Prirejali v Mariboru vsako leto veliki simfonični koncerti, a igralo so je tako-rckoč praznim — sterfam. Čemu? Alf res v Mariboru ljudje nimajo več zmisla ■za duševna razvedrila, Predvsem za glasbo? Lotos je koncertni biro Matice priredil že več koncertov. Kdor je Šel vi Gotzovo ^dvorano iti slišal Jankovičev kvartet in Juan Manena, je iz nje se-I noln zadovoljstva in s solzami v očeh. Tudi Glasbena Matica je pod taktirko ravnatelja Hladeka skušala svetu dokazati zmožnosti jn sposobnosti ter razumevanje glasbe in naštudirala je Čajkovskega jn Sviensena. Za svojo trude je žela tudi uspeh, kakoršnega doslej njen orkester še ni dosegel. Vsi oni n so l>i i i v koncertni dvorani, 0^0-glasno zahtevali ponovitve. Dasiravno e ponovjtev koncerta združen z veli-camskimi gmotnimi stroški, se je Mati-ea yendarlc,^odločila, da ga ponovi da
'Sfran t
a'bo n«
V Maribortf, cfne T3. HecetnBra' 192&
Bo ugodi želji onih, ki so ga že slišali ja onih, ki ga še niso slišali. Cene bodo topot še bolj zmerne. Ponovil se bo y pondeljek, dne 20- decembra ob 20. uri. im Neprimerne žalitve. V naših raz-
merah se kaj pogosto dogaja, da nepoklicani in nepoučeni ljudje izrekajo
pred javnostjo bodisi o posameznikih bo idisi o kakih korporacijah docela neosno-tvane, krivične in žaljive sodbe, ne aa ibi se zavedali, da je treba biti najprej poučen o stvari, nato pa tudi zadosti pravičen. Taka krivica se 3 e ^ zgodi a mariborski češki koloniji, ki 5o i® v zadnji »Orjupi« obdolžil pisec članka »Jugočeška v Kranju«, da je pred pre-vratorn s svojo »Češko besedo« sluzi a nemški stvari. Tako so Po njegovem mnenju delovali člani te »Ceskc -besede« za cilje mariborskega nemškega nacionalizma, zlasti pri volitvah. Konstatira-ti je treba, da »Češke besede« v Mariboru sploh bilo ni, zato tudi ni mogla imeti sedeža v kazini- Abotna je trditev, da bi se Cehi v Mariboru nacionalno organizirali za to, da bi služili nemški stvari. Obstoji Pa že dolgo časa »CeŠki klub«, ki ima od postanka sem sedež v Narodnem domu in je krepko podpiral in še danes podpira slovenske nacionalne težnje. Njegovi člani delujejo tudi v naših društvih, zlasti v »Sokolu«. Predsednik kluba je že dolgo naš zaslužni narodni delavec g. Bureš- Napad na mariborske Cehe izvira tedaj popolne napačnosti in ga je doPisnjk omenjenega lista enostavno izvil iz trte. Mislimo, da se tak o ne sme služiti resnici, hčerki božji in da takšno slovanstvo ni pravi nič v skladu z jugoslovanskim nacionalizmom.
m Fibn o češkoslovaški armadi. Včeraj dopoldan se je vršilo y »Grajskem kinu« slavnostno Predvajanje filma o češkoslovaški armadi. Pred predstavo je podpredsednik Jč lige gosp. dr. A. Rclsman nagovoril navzoče in razložil pomen prijateljskih odnošajevt med Jugoslavijo in češkoslovaško. Govoril je o Predsedniku Masaryku in o češkoslovaški armadi, ki je v čim uspešnejšo obrambo državnih meja in svobode o-premljena z najmodernejšimi sredstvi Film ngjn uvodoma prikazuje naravne krasote, krasoto umetnin in dela uma, tehnike in češke iznajdljivosti. V štirih naslednjih delih nas film seznanja z ustrojem češkoslovaške vojske in Pregledno razdelitvijo posameznih edinic, kakor tudi s sodelovanjem vseh skuPin. Delo je vzbujalo zlasti med našimi vojaškimi krogi veliko zanimanje in je tako pestro zasnovano in skrbno izdelano da zasluži priznanje. Film je namen medsebojnega spoznavanja, kar je predpogoj za prijateljske in bratske od-nošaje, docela dosegel.
m Poziv imejiteljem orožja. Kr. policijski komisarijat opozarja vse one, ki imajo orožne listo, da si od 15. decembra do 15- januarja na komisarijatu podaljšajo orožne ljste za leto 1927.
— Devov kvartet zapoje na Silvestrovem večera tukajšnjega Sokolskega društva Jenkov »Vabilo«, Lisinskega »Tam, gdje stoji gradič beli« in Mirko-IVO »Katrico«.	2563
m Žalost ali veselje? Prejeli smo: Maribor žaluje. Žaluje namreč za Pa-šičem. Državni zavodi so razobesili črne zastavo. Tudi nekateri zasebniki kažejo vodno svoje žalovanje radi pokojnikove smrti, čast komur čast! Našel se je pa zavod, ki menda ne ve kako in kaj — jokati ge ali smejati?! V soboto je namreč izobesil črno zastavo. V nedeljo jo je snel in obesil državno, zraven pa še črno. Ljudje so dejali: Morda pa se je zgodilo kaj posebnega? Pa so prelistali vse časopise in so našli same črnoobrobljene vesti. Sama žalost, nič veselja! Tudi danes še visita obe zastava. Vprašamo vas, gospodje pri delavnicah državne železnice, žalost ali veselje: Ali nič, ali pa samo eno!
m Proračunska seja mestnega občinskega sveta, ki bi se imela vršiti danes dno 13. tm. je preložena na 20- oziroma 21. 22. in 23, tm.
m Borza dela išče urarskega pomočnika in sprejema tozadevne prijave. y. pisarni na Slomškovem trgu.
m Četniki, Maribor, Studenci in Celje v torek dno 14. decembra 1.1. vi tajništvu Narodnega doma ob 20. uri važen in obvezan sestanek. — Bataljonski.
r,	N	167
m bospoaunjski koledar Jugoslov. Matice se dobi v pisarni Jugoslovemske Matice v Mariboru, Slovenska ul. št. 2 IM uradnih urah od 17—19. Cena 20 Din.
m Bonačev beležni koledar 1927 je izšel in se dobi v Papirnih trgovinah: Zlata Brišnik, Feliks Novak, Hinko Sax in Miho Vahtar v Mariboru. Koledar je
gospodinje, katere dosedaj še ne kupujejo prvovrstnega pridatka k kavi, naše domače KOLINSKE CIKORIJE,
PROSIMO, da s popolnim zaupanjem povsod zahtevajo KOLINSKO CIKORIJO in gotovo bodo zadovoljne — Pri nakupovanju
PUZBTE, da dobite pravo našo KOLINSKO CIKORIJO, katero iz najboljših snovi z novimi modernimi stroji izdelujejo iz-vežbani domačini in ki zato zasluži, da se vporablja v vsaki slovenski rodbini,
elegantno opremljen in ima poleg rim. 12.500 Din, da jih izroči posestniku Šti-katoliških in pravoslavnih praznikov hlecu v Mariboru. Pohar je odšel z de-tudi celoletni koledarski Pregled. 2582 nar jem, a ga ni izročil Štiblecu, kakor
m Velika kavarna vi torek 14. tm. elitni koncert in gostovanje balalajka virtuoza Ivana Zadorina.	2580
šiaro&si® gl edaliiče
REPERTOAR.
Pondeljek, 13. decembra. Zaprto.
Torek, 14. decembra ob 20. uri »Ljubezen« ab. C. Gostovanje ge VVmtrove in gg. Rogoza in Šesta.
Sreda, 15. decembra. Zaprto, četrtek, 16. decembra ob 20. uri »Ma-non«. Prcmkiera. Svečana predstava v proslavo rojstnega dne Ni- Vel. kralja Aleksandra I.
Svečana predstava opere »Manon«, ki se vprizori prvič dne 16. t. m. v proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja Aleksandra I.. bo pomemben dogodek za Maribor. Ne le, da s to opero Pride prvič na mariborskem odra do besede slavni francoski komponist Jules Mas-semet, učenec Thomosov, ki je pri nas že znan s svojo opero »Mignon« — ampak Predstava bo imela posebni pomen, ker bo imela svečani karakter. — Ta dan namreč, bodo prvič prisostvovali predstavi službeno vsi .predstavniki državnih civilnih in vojnih oblasti, ter predstavniki naših kulturnih in drugih javnih korporacij. — Po njihovem prihodu, točno ob 8- uri se bo intonirala v gledališču državna himna, nakar bo sledila predstava. Z ozirom na njen pomen, se naProša občinstvo, da pride v gledahšee v svečanih oblekah, ter se drži navodil, ki jih bodo dali biljeterji za vstop na prostore. — Vstop na balkon in na galerijo bo le z levie strani, na druge pa desno in levo, kakor je določeno na vstopnicah. Cenjeno občinstvo se naproša tudi da zavzame prostore pred 8. uro, ker so po začetku Predstave ne bo nihče puščal v gledališče-
»Ljubezen« s tremi ljubljanskimi gosti na mariborskem odru se ponovj v torek, 14. t. m.
mu je bilo naročeno, temveč je v Mariboru popival v družbi sumljivih žensk in zapravil precej denarja. Sel je na policijo in prijavil, da so mu dekleta, s katerimi je Prenočeval pri »Zlatem konju«, ukradle 12.500 Din. Izkazalo pa se je, da je prijava tatvine bila izmišljena in Pohar je bil aretiran. Razen tega pa je Pohar osumljen še pet drugih kaznivih dejanj, vlomov, ropov in nasilstev. Izjavil je, da je ta dejanja na policiji le zato priznal, ker se jo bal da bo tepen. Policija pa trdi, da je obtoženec prostovoljno priznal vsa dejanja: rop pri Sv. Petru, goljufijo v Vipavi, vlom itd.
Nehvaležna dekla.
Kultura in umetnost
Ptuisko gledališče
Vprlzorltev »Magde«, ki bi se imela
vršiti nocoj 13. t. m. je preložena na jutri 14. tm. Dela za premiero so tako o-gromna, da je bila odpoved nocojšne Prireditve noobhodno potrebna.
x Doprsni kip generala Maistra je
dovršil kipar Niko Pirnat, ki jo na zadnji umetnostni razstavi z »drugom Vanjo« in s »Cankarjem« vzbudil splošno pozornost. Konstatirati moramo, da je njegovo zadnje delo — general Maj-ster (mavec) znatno boljše in na originalnosti dokaj močnejše. Kakor dozna-vamo, bo delo prihodnje dni razstavil.
x Lojze Žagar, umetnik-grafičar. ki nam je dobro znan z zadnje umetniške razstave je te dni odpotoval v inozemstvo v svrho nadaljevanja študij.
Danes sta se zagovarjala pred' poroto Anton Kocmut in Magdalena V u-zem. Magdalena je služila pri posestniku Rajšpu v Svečini že 15. leto. Radi tega so ji njeni delodajalci popolnoma zaupali. Qna je vedela, da je njen gosp-dar Pece j bogat in poželela si je denarja. Nagovorila je svojega fanta, 23. letnega Kocmuta k tatvini in mu natančno opisala, kje se predmeti nahajajo. Kocmut se je skril vi svinjski hlev in čakal na dogovorjeno znamenje, ki bi pomenilo, da je hiša prazna. Na dano znamenje, je šel v hišo in ukradel 11.300 Din gotovine in. samokres. Vuzem pa je še sama vzela 7000 Din, ki jih je spravila na podstrešje. Tatvina pa je' bila kmalu razkrita in tatova sta bjla prijeta in sta priznala tatvino.
Razsodbo obeli slučajev bomo objavili jutri.
§&iw®
KINO »DIANA« STUDENCI
Predvaja do torka 14. deccm. II. epoHo »RAZBOJNIKI IZ BRIDGEPORDA« v glavnih ulogah: Georg Larkin, Annio Luther in Ruth Diwicr.
GRAJSKI KINO
predvaja od pondeljka 13. do sredo 15. decembra »Stric z dežele«. Velikanska veseloigra v šestih zanimivih, modernih, elegantnih, humorja polnih dejanjih o| stricu z dežele in velemestu, o lepih dekletih, o nagih plesalkah, varijetejih.. • barih, z vsemi zapeljivostmi.
APOLO KINO
predvaja še danes v pondeljek na sp!o-[, šno željo Gčtz v. Berlichingen »ČLOVEK Z ŽELEZNO ROKO«.
N<
gSISC. Maribor - 8©. Kapid
3:3 (1:3)
Jesenska sezona je zaključena. Ob k sklepu so nam športni krogi nudili tekmo, za katera so vedeli, da bo zanimbp j va — napeta, ker sta se srečala dvžft , 0 dolgoletna rivala.	'
Marsikdo pa ni prišel na račun svo- .
au pričakovanju- Moštvi sta nastopih,,: ’
' ■ v
jemu pričakovanju v spremenjenih Postavah. Treba je pri; znati, da Maribor v dokaj oslabljeni, ker je nastopil s 4 rezervami. Rapid se je spopolnil z bivšimi »Merkurjevimi« igralci in enim igralcem »Ptuja«. Rapi-dova enajsterica je hitra, pred golom odločna in taktična — ne pa kombinatorna. Med branilci, krilci in napadalno vrsto manjkajo vezi. Dočim Mariborov® enajstorica pred golom ne igra odločno, ima lepo, mestoma celo hiperkombinacijsko igro, kar škoduje mnogokrat na doseženi goaldiferenci. Napaka »Mari' borčanov« je tudi v tem, da igrajo Pre' več egoistično (napadalni trio) in pre malo operirajo s krili, ki pa sta, zlasti desno, jako dobri. Krilci so bili Povpre. čno dobri, le da sta bila stranska samo' svoja jn premalo podpirala napad. Levi branilec je talentiran, desni v startu ne-nadkriljiv in požrtvovalen. Vratar talentiran, a premlad in brez rutine. Njegova nesigurnost je pri nedeljski tekmi uPiivala tudi na branilca.	J
Prvih 30 minut j e vodil igro Rapid s svojimi hitrimi predori, nato P® ^ ? Prevzel incijativo Maribor in jo obdržal do konca. Regularni so bili le trije goali in bi so moral rezultat po efektivnih u-spebih glasiti na 1:2 za Maribor, ker Je Rapid dosegel druga dva goala i7.^ oft sjcla, Maribor pa enega po sodnikovi zaslugi! Po poteku igre. ki, je postajam mestoma dokaj ostra, bi si zaslužil zrn0-go Maribor, ki je stalno oblegal — vratarja, ki je držal vse žoge. Čerče j c briljiral. Poleg rutine in talenta ga spremlja še velika sreča- Nervoznost napadalcev je storila ostalo: vsj so naimrec streljali direktno vi njega.
Sodnik g. Radolič je bil nesigurcn.
: Občni zbor M. O. Na nedeljskem občnem zboru se je sestavilo sledeče vodstvo: predsednik g. Šonec, tajnik^ £• Franki, blagajnik g. Mandli, odbornik® gg. Pukl in Osebik. Zboru je prisostvoval delegat LNP g. Betetto- Volitve so se izvršile soglasno. Zanimanje s strani klubov je bilo zadovoljivo
Veliki kavam
Torek, 14. XII.
rii
Balalaika et Xilofon-virtuoz
lllllllllllllilllllllllllllllliniillllinilllll
P>@r@t5i©
Nevaren slepar pred poroto.
Leta 1922 oktobra meseca je poslala Posestnica Josipina Pohar v Framu pekovskega pomočnika, 311etnega K u z-m a n Jožefa v Maribor in mu izročila
16. decembra
Pilar Rodngiies et son danseiir
najboljši Španski plesni parček
m
za dve gospodič-
kpa sola ni ali poročen
par brez otrok se odda. Naslov v upravi.	2580
Ufe* k (tar. poslužite
brivnice Frana Novak,
Alekiandiova cesta 22, kjerj9 postrežba cena 111 solidna«
24.09-9
a
Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem naznanjamo pretužno vest, da
je naš iskreno stric itd. gospod
ljubljeni soProg, očo
Iwaw Cirelaer
Poduradnik na drž. železnici
1926
ob
nenadoma dne 12. decembra pol >7. uri preminul.
Pogrel) preblagega pokojnika se vrši v torek 14. decembra ob A 16. uri iz mrtvašnice na mestnem pokopališču v Pobrežju.
Maribor, dne 12- dec. 1926.
Marija Gruber, soproga.
Anton, Marta, Drago, Bogomir, otroci.
Marica Gruber, sinaha. 2579
Pristopajte CHD \
I« VI Ul 1\U1VUUI J 111 “ 11 sJKJCt^lCL V 1I1U1 1 om -*11 mu lAl UV1H“	----- ”	—	  r	A«BgCi	v	J
»M*ribor*k«, Xi«k*rna« ▼ MMaborn. predstavnik: Stanko Detela, ravnatelj. Urednik V ak os la v C iz e 1, noviuar, Iaclajatolb Kim*0**"1” »Tahor*«
sradstavcuidc.- V«ltaiI«T-aol)iil c«, rmnlmr..-3fodU«..Maa«ihon»