Go*p«darsfvo. Nasl paalaiiai za re- gulaelja p#k in jasensko mmtm v.. Poslanec Vaseajak je poslal dva upita, enega na za prehrano.  na ministra f*)j9pr'mtie  Go d ^^ že v svojem prrem pro račonskem govoru sem Opozarjal, koliko škode vodo. trpi država in ijidstvo pri »as zaradi nearejenih r«k in zaradi dejatva, da propadajo napol izvršene draga regulacijske naprave. Smatram za srojo dtlžnost, da ppnovno obračam Vašo paž¦jo na sledeča dtjatva: Drava apropašča kulturno zemljo in pr«ti s poginom naravnost celim Ti8em v M&h gt jMi m Dray }j g Mar.  ko in gv Marj#ta (občina Mlretinei)> Na rfza. devanj8 -e fa ^^ < nih faktorj^v so  nnn.+»,,nons „„ „«,•„_«„«»•<- ^-i- ^^ah.-, .•_ is_j npoitavljeui za najnajnejša d«la krediti ia Ijndstvo samo hoče sodelovati tar žrtvovati delo in denar, da se reii pogibelji. Na Pesnici so iirršena regulacijska dela z velikimi stroški v gornjem iu spodnjem delu njenega toka. V sredojem delu pa so ali pričeta ^napol do^enarSto napri v ^lft ob  čina^Moškanjci, MeZi?ovc!, Pacinje Dornava. Že  t ^t se „^^0^ nLpraVah ninič popravljalo in doce]a fa { j^g^ r^afacij8ko delo popo,noma stoji odao8no d^ ^ ob  Mnri v Prekmurju fe' podobno.  Dob?0 » ^ & seda -em državnem fi. nancijskem stanju ni mi3ljti Jna velika državna 8isteniat3ka regalacijska dela in iavesticije, toda ravao tako SQ ttvedain da g0 maajša Jd^la ,,.  ^^ in z ozircm na'držav0 in pJrizadete ne.  ^nfrihnn notrflhna. rMn «i Hnvniini«m vnrnj»fi. ziogibno potrebna, zato sl dovoljajein vprašati: 1. Ali se hočete o nnjaosti in upravičenosti mojih zahtev poučevati? 2. -Ali hočete svojim uradom in organom ukazati, da s kreditom, dovoljenioi za proraČun.sko leto 1920/21 izrršijo najnujnejše obrambne naprave ob Dr&vi in Mori ter poprave ob Pes» nici? Prosim za pismeni odgovor! , J. Vesenjalc Uplt na ministra za prehrano. V posebni spomenici in prošnji sem skopno s tovarišema dr. Hohnjecem in Pišekom opozoril na ogromno škodo, ki jo je napravila toča koneem jaaija po Dravskem polju iii po Slov. gori-  cah. Utemeljili smo potrebo in prosili izdatne pomofii posebej. za jesensko setev (pšenico, rž). Znano nam je, da so pokrajinske oblasti storile pač, kar je v cjibovi moči in da so posebej vestno oceniii škodo. Ni pa nam znano, kaj je na našo kolkovano prošojo in memorandam na- pravil g. miaiater za prebrano. ' Zato vprašam: 1. Ali je g/ ministru za prehrano znano, kako nujuo potrebna je državna pomoč pri nabavi pšenice in rži za setev v prizadetih krajih. 2. Kaj je g. mioister ukrenil, da se tej po- trebi zadosti? Opozarjam, da ja sedaj prav skrajni  čas. Prosim za pismenl odgovor. J. Vesenjak. Znfeiajte carin® na Hrratskai ia Slavoaija iraa preveliko produk~cijo živine, ravaotako Vojvodiua in Slovenija, Bosaa je ima dovolj. Srbija nima tistega štovila žtvine, kakor je imela pred vojao. Za to gre politika poljedelskega ia finaneaega miaistra očividao aa to, da se zapro meje 'i:i se nastavi za vsak izvoz živiae visoka canna, («ri Mji s tem padle ceno ia da bi bilo srbskemu tirebiv;'.lstvu omogočeno. nakupiti si živine. T% aacrt J kkega in liaančaega ministra je aa škodo nad , . (•' ;\ »lim pokrajinam in Srbiji ne bo ni<3 koristil. K io je, da se vsaka opustošena dežela oskrbi le . otrebuejšim številom aove živine, nadaljnjo rasmno/enje pa prepusti naravnemu pripiodu, ker jo to razamoževaaje ceaejše in s tem racloaalnejše, Srt.ija ima že za razmiioževaiije potrobno število živine ¦zaraui tega je ne bo nakupovfila več pri aas, ampak bo gledala, da jo s prdplodom razmnoži, Ako bo6e država nakupiti živ)iao za Srbijo, naj iiiiiO pride. Ce ne pride, naj ddpre meje, da more Slovenija ia Hrvatska. izvažati živiao. Sedaj je ftas, da si rai osvGjimo tržaški trg, graški in znabiti se.meriaški* nekoliko tudi dunajski trg. Cez leto in (iai> bo to nrepozao ia tako bomo zopet inorali kakor nelcdaj r:ata Srbija, iskati svojih tržišč v oddaijeaih dr. žavah. N a š e p o s ! a n c e prosimo. d a z v s o silo nastopijo, da se izvoz dovoli in cariuazniža. Mi se posebno čtidimo, da liaaačni mimster dela tako politiko. "\\ase hrvatske ia slovenske dežele ima,"o dvojno nadprotiukeijo: žSvine in lesa. Ako hoče finaafiui minister imoti vir dohodkov, mora one artikle, ki so za prodajo in ki da]o Ijudstvu deaar, spraviti Uidi aa trg, ker tirjati visoko davke, a Ijudstvu ne poraagatli, da je za davke mo&no, so pravi državo nbijn-ti! Tržat poročth o mariborskem živinskem sejmo 28. t. m. Na ta sajm je bilo prigsanih: 51 •olor, 4 biki, 95 krav, 4 teleta in 12 koujev. 'ene: tolsti voli 15—17 K 1 kg, drugovrstni voli 13—14 K, plemenski voli 11—12 K, toisle :rave 15—16 K, srednj«vrstne krave 13—14 K, krave za klobasarj« 10 K, molzae krave 14 do 1« K, breje krave 16—18 K, feiki 11—12 K, alada živina 10—12 K, teleta 14—15 K. Kup- •;ija je bila zelo živahna. Klamo žiriiio so po- kipili mariboraki mesarji. Prodalabi se bila vsa dviaa, da ni prekinila sejmske barantije dežev- ?ia ploha, ki se je vlila krog poldne iaenemo- očila sejan. Kaetijski irožfci se je posrečilo, skleniti po- odbo za večjo množino kajnita, ki ga bo <fddajala v celih vagonih podružnicam. Cena se •aii vednih iaprememb vo2nih tarifov ne da na- 'ančno določiti, vendar se pa mora računiti da oo 100 kg stalo v Ljnbljani 100 do 120 K. Kafnit j» v vagonih prosto naložen. — Kateri ndje po- irnžnice Maribor in okolis žele kajnit, aaj ko- iižino nemudoDia prijavijo v veletrgovini g. Ziegler- j a v Maribom (Glavni trg) in za vsak met. stot. založijo 120 K. Načelstvo podrnžnice. Hšelj. Žalec, 24. sept, 1920. I^Iirno — oslabIjene cene — 4000 — 4200 č K za 50 kg. — tfurnberg: Razpoloženje ugodne^še — čvrste ,gne _ 2500 — 3i#0 M za 50 kg. Sadjarj!, paior! Edini slovenski trgovec, ki kapuj8 vsakovrstno sadje v vsaki množini v Sloveniji, je Rudolf Pevec v Mozirju v Sav. dolini. Ve6 o tem v iaseratnem delu lista. Pelicielsks stroje razaih1 vrst, kot: vitle, mlatilaice, žitae fiistilne mline, sadne in grozdne mliae, stiskalajce, pluge, reporezniee itd. ima v zalogi Iv. Hajay, Maribor, Aleksaadrova cesta 45. Več o tem v inserataem delu lista.