5HHMk: Demi Moore ? V V Tribuna $t. 5 4 Intervju: Alija Izetbegovič, predsednik BiH 6 Beograjski vihar 12 Polkovnik Frančeškin o nabornikih 14 Avtonomno novinarsvo 16 Diktatura države 18 Totalna ¦jbalkanizacija 24 Fotolabor 28 DnevnikB.M. B Zupančiča ^O Intervju: »mariborski Brektor ^dr. Križman 32 Infofaks 11 Angelzamojo mizo 40 Art 42 Gary Gray 44 Petek trinajsti 46 Nagradna križanka 48 Pismoiz Casablance SLOBINE PAROLE, VUKOVE AVREOLE in BUČARJEVE FORE V razmerah, ko okrnjeno državno predsedstvo skupaj z generaliteto v mračnih nočnih urah razsoja o usodi države in ljudi, je novinarsko napovedovanje političnega in vojaškega razpleta operacije "beograjski vihar" nehvaležen posel. Nikoli namreč ne moreš do konca spoznati in uganiti, kaj se dogaja z umom noči in zakaj se boji razsvetljenosti dneva. Ko je perujski pisatelj Llosa na predsedniških volitvah pogorel, se je volilcera zahvalil, saj so ga napotili k tistemu, kar najbolje zna - pisanju. Ko je srbski pisatelj Vuk Draškovic na decemberskih večstrankarskih in demokratičnih volitvah pogorel, se jc volilcev sramoval in napovedal t.i. tretji krog volitev. In v tretje je povmil izgubljeno: zbledelo decembersko karizmo, volilni delež in pogajalsko prednost. Pozorni analitiki verjetno niso prezrli dejstva, da je Draškovicev nekajdnevni zaporniški staž koristil opoziciji predvsem iz dveh razlogov. Intelektualno, zmerno jedro Demokratske stranke je za pogajanja z arogantniin Miloševicem vsekakor primernejše kot Draškovicev iztegnjeni kazalec desne roke. Po drugi strani pa boljševiki ponavljajo eno in isto napako: svoje tekmece zapirajo, namesto da bi sc z njimi pogajali. S priprtjem Draškovica je srbska policija nataknila Vuku avreolo, ki jo še tako domiselni Miloševicev urok ne bo mogel upihniti. Cilj "beograjskega viharja" je dosežen: odstranjeni so ljudje z bcograjske televizije, ki so generirali medijsko enoumje. Z njihovim odhodom je spremenjena tudi strateška pozicija oblasti. Drugače povedano: če je bilo prej dovolj, da so v poročilih o nemirih na Hrvaškem samo govorili o Številnih ubitih Srbih, to ne bo več zadostovalo. Izumiti bo treba prave mrtvece. Če k temu dodamo še v ljudeh prebujeni optimizera, da bodo študenti tudi na Hrvaškem izvedli mini revolucijo zoper HDZ-jevsko enoumje in če bodo takšen revolt zahtevali ali si ga vzeli Srbi sami, je pesimističen scenarij napovedljiva verjetnost. Miloševicevo opozorilo, da Srbijo ogrožajo "tuji faktorji", je parola, ki zviša andrenalin vsakemu Srbu, tudi opozicijskemu. V razmerah, ko se predsednik Bučar v domačem 4tfcnovanju na Kersnikovi pripravlja za skupščinsko igrico "Država - to sem jaz", medtem ko ga varujejo Bavčarjevi sokoli, je slovensko novinarstvo tam, kjer je srbsko - relativno avtonomijo si mora šele izbojevati. Dejstvo je, da skuša vsaka kratkovidna oblast medije, akademsko sfero in druge relativno avtonomne institucije podrediti, daljnovidna pa jim specifičen modus vivendi tolerira. Že zaradi periodičnih volitev. Slovenska oblast oziroma fundamentalno Demosovo jedro pa počenja prvo. Čeprav si pisec teh vrstic ob vstopu v slovenski parlament ni nikdar obrisal čevljev, kar je v nasprotju z nevemkaterim Bučarjevim pravilnikom, ni zaradi tega v parlamentu nič več blata. Največ ga proizvajajo v skupščinski sobi številka 119. In to sveže boljševističnega. Branko Čakarmiš TRIBUNA je glasilo Študontske organizacije Univerze v Ljubljani. • Tisk: tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. • Naslov uredništva: Kerenikova 4, 61000 Ljubljana, tel. (061)319-496; telefax (061) 319-448. • V uredništvu dežuramo med 10. in 12. uro. • V.d. glavnega urednika: Bojan Korenini. • V.d. odgovornega urednika: Branko Čakarmiš. • Lektorica: Nives Klinc. • Cena 15 din. • Publikacija je obdavčena po 10. alineji 1. točke ter Številke 8. Zakona o začasnih ukrepih o davku od prometa proizvodov in storitev (Uradni list SFRJ, št.4/91). • Naslednja ŠteviJka izide 4.aprila 1991. V uredništvu Tribune ali pri Tribuninih kolporterjih na fakultetah, lahko študentje z indeksom kupijo Tribuno po ceni 5 dinarjev. LJUBLJANSKA VLADA MAR-JANA VIDMARJA___________ Odkar je Marjan Vidmar postal predsednik vlade, afere ne mimjejo. Nekatere si izmisli namerno (Držanič), druge pa si izmisli republiška vlada (Snaga). STOP Afero z občino Center si je zmislil minister Ingo Paš, ki je ukazal, da v njegovi »mali Nemčiji« Bosanci ne smejo, Nemci pa lahko imajo svoje lokale. Toda njegovo hišo v »mali Nemčiji« (Stara Ljubljana) gradijo prav Bosanci. STOP Če želite kupiti orožje, pojdite na železniško postajo v Ljubljani in tam boste pri Simi dobili pištole različnih modelov. Raz-poznavni znak sta časnika Delo in Politika skupaj in Simina skupina vas bo poiskala pred kioskom ali v^bifeju. STOP Če pa želite kupiti Kalašnikove, jih lahko dobite v Kranju. Tam firma Gorenje na Ješetovi ulid 3 cinka puške in jih prodaja po nizki ceni. jtopd krat-kim so dali Janši 500 komadov. STOP V pripravi je knjiga z naslovom 5044-3, ki bo odkrila vse, kar je bilo do sedaj prikritega. STOP Nekdanji urednik Demokracije je v predvolilni kampanji lanskega leta delal za Bavčarja, ker mu je takrat izšla knjiga. STOP Kidričevo ulico si delita oblast in opozicija. Z ene strani je Bavčarjevo ministrstvo, to je oblast, na drugi strani pa je Nebotičnik, kjer poteka šverc deviz (dem po 13 din) in golih žensk. So vdobrih soseskih odnosih. STOP Ribičič in Školč se bosta kmalu združila in prevzela oblast. STOP Minister Capuder ni zamenjal niti enega uslužbenca na mini-strstvu, ki so še iz starega režima. STOP. V kliničnem centru je na dializi zaradi napake nedavno umrl človek. STOP Revija Kam po Ljubljani ima kar 7 izdajateljev. Celo mestno vlado Marjana Vidmarja. STOP Nočitev v hotelu Kompas stane 1.700 dinarjev, pa še bolj umazan je kot Partizan, v hotelu Bellevie pa samo 220 dinarjev. STOP Če smo že pri Kompasu, v prihodnjem pismu bom napisal o njihovem šverc-komerc poslu s Staro Ljubljano. STOP V občini Šiška na Celovški 31 so lokal dali Kmečki zvezi, tako da so ostali brez kulture. Nekdanji predsednik Vod-nikovega sveta je ostal brez članov, pa je sam sebe odstavil. STOP Kmalu se bo pojavila brošura, na kateri bo pisalo Raz-govori Bavčar-Stanovnik. STOP V Ljubljani je nedavno ustanovljeno društvo za zaščito stare Ljubljane, kotnekakšna »vlada vsenci« občine Center. Sedaj raziskujejo primer srečneža, ki je dobil prostore na Starem trgu 11 a. STOP Naklada časopisa Dela z 200 zaposlenimi pada, Dnevniku pa naklada s 40 novinarji raste. STOP Papirnica Vevče proiz-vaja slab papir, ki ga tiskarna Dela daje v knjige. Reklamacije so strahovite. STOP Najdražji privatni tiskar je v Sostrem, najslabšemu po kvaliteti pa je ime Mugerle. STOP Stanovanje slikarja Gostinčarja je prazno, zato se okrog sučejo sumljivi tipi, ki bi se želeli vseliti. Stanovanje je pri Slovenski akademiji znanosti. STOP Prav tako je že deset let prazno stanovanje nad Makalonco. Govori se, da ga je dobila Popitova Ijubica, pa je celo stvar na sodišču. Prav tako velja za hišo na Trubarjevi 31, ki jo je kupil nek Albanec. STOP V Ljubljani so ustanovili Srbske novine, ki pa še niso registrirane. Glavni in odgovomi urednik je hkrati tudi edini pisec. STOP Direktor ABC Pomurke je tako nesposoben, da je gostilno Amerikanec na Gornjem trgu dal privatniku, nedavno pa je v modni hiši Galeb odpri firmo za prodajo porno kaset. STOP Prazni prostori se nahajajo na Trubarjevi 7 (od Astre iz Zagreba) in na Bregu 8,10, 22. V občini o tem še ne razmišljajo, v Paševi »mali Nemčiji« pa je prostor na Starem trgu 32. STOP Hašiš in drugo drogo lahko nabavite pred Križankami in v Trnovem. STOP Gradi se tudi podzemna tovama v Rožni dolini za montiranje in raz-montiranje strelnih naprav. STOP Modna hiša Maximarket podeljuje pesnikom nagrade, v žiriji pa so novinarji. Igra 3x3 je že zastarela. STOP Beograjska televizija in naš Capuder sta si podobna. Tudi njemu se bo zgodil narod. STOP Ljubljanska banka je v Stari Ljubljani vložila veliko »šverc-komerc« zvez, da je dobila poslovni prostor. STOP Iz Emone je odšel en pravnik, lastnik butika v Slonu pa ni. STOP Na Šuštarskem mostu stoji nekakšen železni spomenik, ki ga je postavila albanska altemativa in bo ob deseti obletnici demonstracij na Kosovu. STOP Govorijo, da je bil sestanek (morda pri Capudru) nekaterih Demosovih kulturnikov na temo »je bolje, da je Prešemov spomenik pred Cankarjevim domom ali na Prešer-novem oziroma Marijinem trgu«. Še to nam manjka. STOP Okrog gostilne Dalmacija so prepiri, občina se je povlekla, pivatnik pa ne. STOP Na Fužinah še niso ujeli avto-tatove, pa je policija v besu začela tepsti tudi otroke. STOP Darko Culič, Ljubljana Sporočilo za javnost! Čas, v katerem živimo, in razmere v njem nas silijo k odločnim in hitrim rešitvam, če želimo, da prihodnost (ne)postane druga pretekbst nekega obdobja, ki so mu bile temeljne postavke viadarja poleg drugega tudi poniglavost in hipokrizija, kot njen ses-tavni del vpet v delovanje ustvarjanja raznih potvorb in zlorab nekaterih slošno veljavnih načel in resnic in v spretnosti v prikazovanju svojih kot edino veljavnih. Takšna narav-nanost gledanja skozi dioptrijo determiniz-mov je bila pomembna sestavina strategija etablirane komunistične oligarhije in eden pomembnih postulatov v kombinatoriki Ostap Benderskih spretnosti, kot je bil eden od preceden sov, ko so skušali bivši oblastniki valeče se množice delavcev z juga države z vso vehementnostjo prikazati in upravičiti, kot potreben in nujen ukrep, ki jih naj bi zahtevale izključno gosp. potrebe. Ki pa ga je, kot mnoge druge (v procesu preobrazbe družbenih norm in vrednost, kot rezultat pragmatičnih in racionalnih pogledov in mišljenj v postkomunistični družbi) ovrgla kot Floskulo komunistične retorike. Ne pa tudi posledice kot dejstva razmer stanja, ki se kaže v obliki številčne presežnosti teh delav-cev nad naravno absorbcijo avtohtonega prebivalstva s specifično oblikovanimi mišljenji, pogledi in kufturo, ki po eni strani kot trajno stanje v tej presečnosti postaja s svojim fluidom vedno bolj moteč dejavnik, ki povzroča razne komflikte travme in frustracije različno od posameznika in njegovim narav-nim percepcijam. A po drugi (ob globalnih usmeritvah v postkomunistični družbi pos-taja, kot neko stanje s svojo prepletajočo se večsmernostjo - ambivalenco) kot anah-ronizem in svoje protislovje, ki se s svojo vzročno posledičnostjo vrača kot bumerang, ki najbolj boleče zadeva lačno (dela) množico lastnih sinov in hčera. Medtem pa novi oblastniki s svojo ravnodušnostjo in in- ± diferentnostjo do tega problema samo ¦ podaljšujejo in povečujejo to agonijo, ki se je rojevala in razvijala z vsakim novim (v ne tako daljni prihodnosti) priseljencu. Vse dotlej s to rapidno rastjo, do podobe, ki jo imamo danes. In v konstelaciji problemov in vprašanj je potrebno iz takšnih in drugačnih razlogov (če želimo, da prihodnost (ne)postane druga* preteklost) odpraviti takšno stanje, če že ne drastično pa vsaj ga korigiratdo takšne mere, ki bo še sprejemlivo in znosno avtohtoni družbi in za posameznika. Kajti časa ni več veliko. Z rastjo števila lačnih dela lastnih sinov in hčera narašča tudi (njihova) nestrpnost in gnev, ki se v nasprotju od te (še) nepripravljenost oblastnikov, do rešitev tega vpršanja formira spontan s pravo kohezijo mišljenj pogledov in občutkov odpor kot naravni odziv do vsiljenega ustvarjenega stanja. In s trdno odločnostjo uresnidtvijo vizije (B. Štiha) o nujnosti rušenja Bojazitovih in Muratovih šotorišč sredi Ljubljane. Jože Žagar Spoštovani urednik Tribune_________________ V rubriki PISMA ste 18. februarja 1991 objavili »odprto pismo neki sežanski publicistkj«, ki ga je podpisal generalni tajnik CILT-a Jean Didier Castagnou. To pismo sem od gospoda Castagnouja prejele že sredi decembra lani in mu izčrpno odgovorila 8. januarja letos. Pri Društvu književnih prevajalcev pa sem pismeno posredovala dan prej. Obe pismi sem oddala na pošto t priporočeno (8. in 9. januarja), da bi prišli bolj varno in zagotovo do naslovnikov. Ker je Jeanu-Didieru Castagnouju očitno do tega, da se o njegovi zadevi javno razpravlja, ne pa privatno uredi, vasprosim, da objavite vsaj moj odgovor njemu. Še lepše bi kajpak bilo, bolj celovito, ko bi obelodanili tudi mojo pisno intervencijo pri predsedniku Društva književnih prevajalcev Alešu Berger-ju. Zato vam pošiljam obe kopiji odposlanih pisem. Mimogrede: Jaz sem mislila, da je zadeva »predavanja« že davno rešena. Ker ni bilo v tej zvezi čisto nobenega glasu iz... (nekoč) bele Ljubljane. Na Tomšičevi 12 sta namreč obe ustanovi: sedež CILT-a in sedež Društva, torej več kot dovolj in še preveč priložnosti, da se »interesenti« osebno srečajo in pogovorijo. S spoštovanjem, vaša Jolka Milič, Part. 14, Sežana 66210 Ljubljanski študentje stojijo na trdnih tleh, Jasna Kontler - Ven-turini pa lebdi v oblakih_______________ Gospa Jasna Kontler-Venturini, sicer dopisnica iz Maribora, v svojem članku, ob-javljenem v Delu 8.3.1991, posredno omenja tudi Ijubljansko študentsko organizacijo (ŠOU). Vidi se, da se dotična novinarka tu vtika v njej nepoznano področje, ki ga sicer nekateri drugi novinarji Ijubljanske redakdje Dela dobro poznajo. Novinarka omenja nekakšna nam in njej neznana znamenja, morda v stilu božične zvezde, ki naj bi kazala na to, da so ŠOU zavzeli mladi krščanski demokrati. Nadalje kot dobra mama svetuje študentom, naj obranijo svojo »politično sfero« in preprečijo infiltracijo »dobro« or-ganiziranih in »izurjenih« krščanskih političnih karieristov. Novinarki odtno mar-sikaj ni jasno. Med drugim to, da je ŠOU stanovska in ne politična organizacija, gotovo pa tudi ne pozna dela in uspehov študentske vlade (davčna oprostitev, zvišanje štipendij). Dodal bi, da omenjene gospe na ŠOU še nismo videli, odtno pa tudi ne spremlja pisanja časnika, za katerega sama piše. Ob njenem zadnjem obupnem pozivu študentom, naj ne zapravijo sedanje priložnosti, pa jo lahko potolažimo. Če bi poznala delovanje ŠOU, bi vedela, da se VSAKO LETO IZVEDEJO VOLITVE V ŠTUDENTSKI PARLAMENT, v katerega je lahko izvoljen in za katerega lahko voli vsak študent. Predsednik Študentske vlade: Marko Kušar ŠOU V LJUBLJANI Študentska vlada in Zveza dijakov Slovenije Kersnlkova 4, Ljubljana_______ SPOROČILO VSEM ŠTUDEN-TOM IN DIJAKOM V ZVEZI Z NAPOVEDANO ŠOLNINO Pred kratkim je zasedal odbor za visoko šolstvo pri Skupšdni RS, na katerega seveda študentje nismo bili vabljeni. Ker so se v časopisju pojavile vesti o uved-bi šolnine v visokem šolstvu, sta ŠOU in ZDS takoj ukrepali. Pri pristojnih organih naj bi se pozanimali, kako je v resnid s to namero. Na Univerzi v Ljubljani celotno vodstvo energično zagotavlja, da sami ne bodo pred-lagali takšnega ukrepa. Sekretariat za izobraževanje sicer ni bil tako jasen, zatrdili pa so nam, da ne bo šlo nič s tem v zvezi mimo Štgdentske or-ganizadje. Ker ne verjamemo, da bi tako ugledni in-stituciji lahko požrli besedo, sporočamo vsemštudentom, da lahkobrezstrahunapnej študirajo, dijakom pa, naj se v mirupripravijo na letošnji vpis. Vseeno bomo z izredno pozornostjo spremljali take in podobne ideje in v zvezi s tem izjavljamo tudi naslednje: Univerza, sekretariat ali kdorkoli drug bo imel pravico razmišljati o uvedbi šolnine šele takrat, ko bo imel slovenski študent možnost izbirati, ali bo zaupal svoje prihranke Ijubljanski, popolni mariborski, celjski, kranjski... Univerzi, in ne le eni ali nobeni tovrstni ustanovi. Popolnoma jasno pa mora biti tudi to, da bo v kolikor kdaj pride do plačevanja šolanja, ta prispevek moral biti najprej usklajen s štipendijsko, zdravstveno in stanovanjsko politiko. Predsednik študentske vlade: Marko Kušar Predsenica ZDS: Alenka Kunaver KDO JE KDO V LJUBLJANSKI ANTIBIROK-RATSKI REVOLUCIJI_________ Primer Jasmin Držanič je spravil na površje največjo Ijubljansko povojno afero. Pešdca sedanjih oblastnikov, ki so istočasno tudi bivši, je uspešno uspela privatizirati tret-jino mestnega proračuna, nad katerim mestna skupščina nima nobenega vpogleda. Čeprav škandal ogroža vlado in mestno koalidjo, Držaničeva in njeni pajdaši nikakor ne spustijo oblasti iz rok, niti ne dovolijo nevtralne konlrole nad svojim početjem v zadnjem letu. Vpogled v njihovo delo bi predvsem razkril obsežno mrežo zasebnih interesov, ki prepleta tako staro kot novo oblastniško strukturo. Zeleni so bili najbolj primerni za infiltracijo, ker je zelena barva ideološko brezbarvna, saj paše tako k levid kot k des-nid. Udeležend v tem škandalu so se kalili in povezali že pred leti v ZSMS, ki pa jim ni ustrezala, saj so bile njihove ambidje bistveno večje. Politične povezava so le del te mreže. Ata Držanič je direktor Ljubljanske banke Domžale, iako da imajo Mikrohit, Sonce, PIC in ostali udeležend v tej aferi tudi debelo bančno zaledje najbolj uspešne in likvidne banke v Sloveniji. Mikrohit Austria pa je glavni most, preko katerega se je »presežek« kapitala v zadnjih dveh letih v višini 270 milijonov ATS prelil v tujino. Velja omeniti, da je direktor Mikrohita Austria Borisov, zet Staneta Dolanca. Hd Staneta Dolanca, Tanja Borisov, ki je kot samostojna odvetnica lodrana v prostorih Mikrohita na Dalmatinovi v Ljubljani, skrbi za »kontinuiteto« odnosov med starimi, sedan-jimi in bodočimi oblastniki. Mikrohit Ljubljana si je na račun tega kapitala v tujini lahko februarja kljub katastrofalnemu padcu profitov privoščil enotedensko kolektivno smučanje v Frandji za vse člane družin Mikrohitovih delavcev, tako kot so si privošdli enotedenske kolek-tivne družinske podtnice poleti v Grdji. Novinarji so zadnje upanje, da raziščejo obseg in prava ozadja umazanih iger, ki niso nič novega, temveč gre za dolgoletno inter-esno povezavo političnih, poNcijskih in gospodarskih mafij. Afera v mestni skupšdni Ljubljana ni le jasen dokaz o obstoju teh mafij, temveč predstavlja le vrh ledene gore pri teh dogodkih. Opomba uredništva: Pod to pismo se avtor ni upal podpisati. intervju ALIJA IZETBEGOVIC, predsednik BIH in Stranke demokratične akcije Izetbegovič je na to Karadžičcvo iz-javo reagiral na zadnjem zasedanju bosenske skupščine, ko je dejal, da bi za suvercnost Bosne žrtvoval tudi mir. To ilustrira, da so razmere v Bosni izredno napete. Kot običajno je bil Izetbegovič tudi v pričujočem intervjuju močno pazljiv in diplomatski. TRIBUNA: Razmere v Bosni in Her-cegovini so podobne tistim na jugoslovanski ravni, vsaj čc upoštevamo odmev zadnjegn zasedanja skupščinc. Kam so usmcrjeni vaši napori pri urcjevanju razmer v boscnskem državnem vrhu in kako nameravate pres-topiti to pat pozicijo ? IZETBEGOVIČ: Mislim, da ne gre za pat pozicijo. Gre za normalen parlamen-tarni spor, ki se povsod dogaja in bo, vsaj tako menim, rešen brez kakšnih večjih težav. Čeprav mnogi govorijo, da je BiH "Jugoslavija v malem", je ta primerjava neprimerna ali vsaj delno neveljavna. Pravzaprav so se Ijudje tukaj naučili živeti v spžitju: vsi se vsakodnevno družijo, muslimani so odrasli poleg katoliške cerkve, katoliki poleg džamije..., kar pa ne velja za celotno Jugoslavijo. V Bosni je povsem drugačna atmosfera. Torej ne moremo govoriti, da je Bosna enaka Jugoslaviji. Ker ljudje iz Kragujevca ne vedo, kako živijo Celjani in obratno. Tukaj pa že sto in več let živimo skupaj in menim, da je prav to podlaga, na kateri lahko gradimo skup-nost in državnost BiH. Ne verjamem, da v Jugoslaviji obstajajo takšne možnosti. POSLEDNJI JUGOSLOVAN Jzmed vseh jugoslovanskih politikov je predsedniku predsedstva BiH Aliji Izetbegoviču gotovo najtežje. Prisiljenje v bojevanju na dvehfrontah: v lastni republiki in na zveznem nivoju. Po svoje je žalostno, da se mora Izetbegovič krvavo boriti za suverenost lastne republike ne samo v Beogradu, ampak tudi Sarajevu. Še bolj žalostno pa je dejstvo, da suverenost Bosne negira ena izmed vodilnih strank v Bosni - Srbska demokratska stranka (SDS). Ta vedno bolj kaže svojo marionetno vlogo v Bosni. Vodja SDS Radovan Karadčič meni, da Izet-begovič ni predsednik Srbov v Bosni. Zaprosil je namreč Miloševiča, naj v primeru razpada Jugoslavije zastopa bosenske Srbe. Iz tega stališča je Jugoslavija v nekoliko IZETBEGOVIČ: Predstavnika SDS v slabšem položaju. Bosna se bo razvijala v smeri drža vljanske republike. Iz Bosne lahko vplivamo na to, da se nekatere napetosti v Jugoslaviji zmanjšajo, toda preživetje BiH ni absolutno pogojeno s preživetjem Jugoslavije. Že večkrat sem rekel, da je za BiH ugodneje, če je v ok-viru Jugoslavije, toda to ni pogoj obstanka Bosne. Morda je celo Jugos-lavija bolj pogojena s preživetjem Bosne kot pa obratno. TRIBUNA: Po nekaterih infornmcijahje na zadnji seji bosenskcga predsedstva prišlo do razliajanj v zvezi s pogajalskimi pozicijami v Beogradu. Ali drži, daje Fikret Abdič prcd-lagal, naj poleg vas v Beograd odpotujeta še predstavnika SDS Biljana Plavšič ali Nikola Koljevič? predsedstvu (Koljevič in Plavšičeva) sta takšno zahtevo postavila, vendar sem bil proti. Medtem je to zahtevo podprl tudi Abdič, vendar jo je opustil, ko je uvidel, da sem proti. Trenutno ni nikakršnih dilem o tem, kdo zastopa BiH v Beogradu, seveda ko gre za razširjene seje zveznega predsedstva. TRIBUNA: Predstavnika SDS v pred-sedstvu sta pripravila tudi posebno tiskovno konferenco, ne da bi se posvctovala z ostalimi člani predscdstva... IZETBEGOVIČ: Poslbvnik o delu pred-sedstva jima to dovoljuje... TRIBUNA: Kakšno bo stališče Stranke demokratične akcije, če se bo kljub vsemu postavila zahteva za tripartitno pogajalsko ekipo o prihodnosti Jugoslavije ? IZETBEGOVIČ: Takšno zahtevo bo zavrnila. Prav gotovo je, da v takšnem (morebitnem) prezentiranju v Beograd ne bi šel in to sem tudi jasno povedal. Dokler obstajajo parlament, vlada in predsedstvo, bodo izpolnjevali svoje naloge. Svoje pristojnosti poznam i' nikakršni manevri me ne bodo izigrali. TRIBUNA: Tri vladajoče stranke v BiH nimajo skupnega stališča o prihodnosti\ Jugoslavijc. Alije združitevfederalističnega in konfederalističnega koncepta za Bosno spreiemljiva? IZETBEGOVIC: Ze iz samega vprašanja je očitno, da zagovarjamo kompromisno rešitev. Niti SDA niti HDZ ne bosta sprejeli federalnega koncepta'SDS v celoti, prav tako pa ne moremo zahteval od SDS, da v celoti sprejme naš kon-federalni koncept. Gradimo tor< stališče, skupni koncept, ki izraži splošne interese državljanov BiH, in jt nekje med konfederacijo in federacijoj intervju Ne glede na to, kaj nekateri o temmislijo. Trdno sem prepričan, da državljani BiH želijo, da Bosna preživi, ker \o potrebujejo. In končno, koncept bosenske državnosti bomo gradili v skupščini, če pa tam ne bo šlo, bomo izvedli referendum. Na njem bi potrdili koncept, ki federalistično in kon-federalistično skrajnost združuje. Prepričani smo, da vztrajanje na enem izmed teh dveh konceptov predstavlja najboljšo pot za rušenje Jugoslavije. Jugoslavija lahko obstane samo na kompromisnem predlogu, ki je razumen inmožen. Pravzaprav mislim, da jeedini realen koncept suverenih republik, ki bi izgrajevale svojo državnost. Kot veste, konfederalistični koncept govori, da obstajajo suverene republike brez skupne države, medtem ko federalis-tični govori, da obstaja država Jugos-lavija brez suverenih republik. To zadnje pa ne odseva več realnih razmer. Suverenost republik je proces, iz katerega ni možna vrnitev. TRIBUNA: Še logično vprašanje: zakaj je SDA za hmfederacijo, če se vi zavzemate za kompromisno varianto? IZETBEGOVIČ: Kompromisno rešitev zastopam kot predsednik BiH in ne kot predsednik SDA. TRIBUNA: Še vedno vztrajatc pri pred-volilni obljubi, da Bosna ne bo ostala v okrnjeni Jugoslaviji (brez Slovenije in Hrvaske) ? V zvezi s tem ste omenjali tudi referen-dum? IZETBEGOVIČ: Če Slovenija in Hrvaška zapustita Jugoslavijo, je gotovo, da Bosna ne bo ostala v t.i. okrnjeni Jugoslaviji, ker bi to bila kvalitetno povsem nova situacija. V tem primeru bi menil, da nimam legitimnos-ti, za pogajanja v Beogradu, v imenu BiH, brez posvetovanja z državljani BiH. Zato bi le-ti morali na referendumu iz-raziti svoje stališče, seveda z dvotret-jinsko večino. TRIBUNA: V Bosni se srečujcte z velikimi težavami pri oblikovanju občinskih oblasti. Zdi se, da se muslimanska, srbska in hrvaška stranka nikakor ne tnorejo dogovoriti... IZETBEGOVIČ-.Pomislite, kakšne težave nastanejo, ko se dobijo Mujo, Miladin in Jure in želijo deliti oblast tako, da se vse skupaj srečno konča?! Pričakovali smo večje težave, saj nam je ostale le deset občin, v katerih oblasti nismo mogli razdeliti. V sto občinah pa je vse v najboljšem redu. Ta ostanek bomo rešili z neposredno intervencijo vodilnih strankarskih ljudi. Kljub vsemu je to Bosna. In v Bosni je težko »vladati.Zelo težko. Vprašanje je, če je kdo v Bosni sploh zmogel vladati? Ali si je samo umišljal, da vlada. TRIBUNA: Veliko je takih, ki vam očitajo, da izvajate abstraktno politiko. Kako ocen-jujete takšne očitke? IZETBEGOVIČ: Sam ne izvajam nikakršne abstraktne politike. Nasprot-no, do sedaj se dobival priznanja, da iz-vajam uravnoteženo politiko: včasih se najdem v srbski koži, drugič v hrvaški in največkrat, kar je normalno, v mus-limanski. Vendar drži, da ne morem vsem ugajati, še posebno ekstremnim elementom v Bosni ne. Moj cilj je rešiti mir v Bosni, da se nam ne bi zgodilo kaj takega, da bi morali naši otroci leta 2010 organizirati kakšna odkrivanja grobov in kosti. Resnično ne bi želal, da v prihodnosti odstranjujemo obeležja na drinskem mostu v Foči (kraj, kjer so čet-niki med vojno poklali pet tisoč Mus-limanov - op.a.). Moram vam povedati, da so v Bosni tudi taki, ki menijo, da imam preveč umirjeno politiko. Celo med Muslimani. Vendar se v Bosni lahko gremo le umirjene politike. TRIBUNA: Kakšna so vaša stališča o razdruževanju, še posebej ob dejstvu, da Slovenija in Hrvaška že pripravljata delit-venebilance? IZETBEGOVIČ:To je lahko zelo resna stvax, mislim pa, da je to lahko tudi ses- tavni del taktike. V Bosni ne vidimo pravih interesov za razbitje Jugoslavije. Po nekaterih informacijah ima Jugos-lavija okrog osem tisoč mednarodnih pogodb, sporazumov in konvencij z drugimi državami. Mednarodni denarni sklad na Balkanu noče priznati malih državic ampak samo celovito Jugos-lavijo. Ne vem, kako bi se ti odnosi in dogovori lahko prekinili. Zdi se mi, da je precej lažje obnoviti državo Jugoslavijo tako, da bi vsem ustrezala. Seveda to ne pomeni, da tako mislijo tudi drugi v Jugoslaviji. TRIBUNA: Armada se vse bolj vzpostavlja kot politični faktor v državi. Kakšno je stališče BiH o vlogi annade? IZETBEGOVIC: Dali smo nekaj pred-logov, o katerih bi armada morala raz-misliti, ne samo zaradi BiH, temvec predvsem zaradi tega, da bi postala sprejemljiva za Slovenijo in Hrvaško. Srbija meni, da je sedanja organizacija JLA povsem primerna, oziroma da ustreza potrebam Jugoslavije in ni treba ničesar spreminjati. Poskušali smo definirati smer, v katero naj bi searmada spreminjala in v razgovorih z ostalimi republikami, posebno s Srbijo, smo podali tri pogoje: pravna in dejanska depolitizacija JLA, racionalizacija ar-made, ki bi ustrezala ekonomski moči in potrebam države in tretji pogoj, nacionalno uravnotežeri vojaški vrh. Ko bi bili ti trije pogoji izpolnjeni, bi takšna armada postala sprejemljiva tudi za zahodni del Jugoslavije. Torej tudi za Slovenijo in Hrvaško. TRIBUNA: Kako ocenjujetc zadnje beograjske dogodke, glede na to, da je vanje vpletena tudi armada? IZETBEGOVIC: Znano vam je, da smo o beograjski televiziji imeli tudi mi kritično stališče tako kot srbska opozicija. Strinjamo se namreč z njimi, da se je boegrajska televizija spremenila v trobilo ene stranke, v dejavnik, ki oh-ranja enoumje v srbski politični javnosti. Menim, da gre to pripisati tudi vzajem-nemu nezaupanju v Jugoslaviji in prav tako ustvarjanju negativnih odnosov med Srbi in Muslimani. Zato je revolt demokratične opozicije proti takšnemu obnašanju beograjske televizije, še posebno vodilnih televizijcev, povsem upravičen. Neupravičena pa je bila uporaba sile proti demonstrantom. Želim jasno povedati, da se armade ni smelo uporabiti in to predstavlja nevar-no izjemo. Armada ne sme intervenirati v političnih sporih opozicije in pozicije, oziroma vlade in opozicije v Jugoslaviji. Torej tudi v Beogradu ne. Hajrudin Redžovič L beograjski vihar BILA JE VOJNA. J odoba, ki so jo ustvnrili anmuini tanki na bcogmjskih uliaih v. mraku »kroavc sobote« 9. marca, jebila strašna. Oglušujoč ropot težkih jeklenih stvorov je tresel zgradbc, mimo katerih so vozile vojaške pošiisti. Tnnki in oklopni transporterji JLA so bili v noči med 9. in 10. marcem razporejeni pred najpomembnejše zvezne in republiške in~ stitucije, vključujoč tudi republiško ministrstvo za notmnje zadeve v ulici Kneza Miloša, kjer je bil zaprt Vitk Draškovič. /^^^\ Uporaba vojske s strani srbskega režima za zadušitev upora proti despotskemu načinu vladanja je razkrila marsikaj. Režim pod vodstvom Slobodana Miloševiča je pokazal, da je za ohranitev svoje oblasti pripravljen uporabiti vsa razpoložljiva sredstva, kar je seveda popolnoma v skladu s komunistično filozofijo: »Mi smo na oblast prišli s prelivanjem krvi, zato je brez krvi ne bomo izpustili iz rok.« Se enkratjebila potrjena simbioza srbskega in vojaškega vrha, ki imata popolnoma enake poglede na jugoslovansko real-nost, pri čemer so boljševizem, dog-matizem in zavzemanje za ohranitev jugoslovanske skupnosti najvišje vred-note. Končno je tudi srbski narod, in z njim tudi drugi jugoslovanski narodi, doumel, da JLA ni srbska, ampak, kot je nedavno pripomnil Ivan Zvonimir Čičak, bivši lider Hrvaške kmečke stranke, komunistična, nadnacionalna in s tem tudi protisrbska. Posebno pomembno je, da je uporaba tankov proti beograjskim demonstrantom pokazala, da srbski narod ni »enoumen«, da se ne zavzema samo za parakomunizem, ampak lahko razmišlja tudi demokratično in proevropsko. Srbska opozicija in študenti so z nedemokratično oblastjo, ki je z volilno zmago sicer dobila legitimnost, pri čemer pa je veliko vprašanje, ali so bile volitve res svobodne. Zato se v Srbiji v teh dneh vse pogosteje slišijo zahteve po razpisu ponovnih volitev. Celo Vuk Draškovič je pred nekaj dnevi izjavil, da bo do novih volitev prišlo še letos. Mnogi so celo menja, da bi samo enomesečno objektivno poročanje TV Beograd omogočilo prepričljivo zmago opozicije. Spremembe v načinu poročanja so že opazne. Prikazovanje študentskih protestov na beograjski televiziji ni bilo več takšno, kot smo ga bili vajeni s strani nekdanje TV Bastilje, ki jo je opozicija nameravala zrušiti, a v svoji nameri ni uspela. Kljub temu pa je spodbudila zgodovinsko pomembno dogajanje. Študentje so bili tisti, ki so z vztrajanjem pri svojih zahtevah prisilili republiško oblast, da počasi, z veliko težavo inpostopoma sprejme zahteve, ki jih je postavila opozicija. Študentje so resnični zmagovalci novonastalih raz-mer v Srbiji, pa čeprav so se šele naknad-no vključili v spopad srbske oblasti in opozicije. Obnašali so se politično izred-no modro, ko so v vsakem trenutku držali nujno potrebno kritično distanco tako v odnosu do enih kot drugih. Navdušila je njihova pripravljenost in odločenost, da se z gandhijevsko metodo pasivnega odpora uprejo morebitni represiji komunistične policije. Prvič po letu 1968 so študenti z velikimi koraki zakoračili na politično sceno, in to ne zaradi politike in njenih profanihciljev ampak prepričanja, da je Srbiji potrebna svobodna beseda, da je nujna ukinitev represivnih metod in protiustavno uvedenega izrednega stan-ja, da je potrebno izpustiti vse demonstrante in da človek, ki je odgovoren za smrt in poškodbe nedolžnih mladih ljudi, ne more ostati na ministrskem stolčku. Študonfi r\& Studenti so preprečili nove aretacije, prepoved delovanja opozicije in nadal- jevanje informativnega nasilja. Eden od poslancev je, izrekajoč študentom zah-valo in priznanje, poudaril, da so v treh dneh naredili več za demokracijo v Srbiji kot vladajoča garnitura v treh letih. Studentje so večdnevni protest na Terazijah poleg fontane, ki jo je leta 1860 dal zgraditi knez Miloš, poimenovali žametna, ljubezenska revolucija. In res bi lahko našli mnoge podobnosti s češkoslovaško žametno revolucijo, ki so jo prav tako spodbudili študen^e. V študentski množici je bilo mnogo cve^a, pri čemer ni bil niti en cvet ali bilka poteptana ali odtrgana. Mladi visokošolci so prisilili vladajoči »estab-lishment«, da je sklical zasedanje skupščine, ki je v mnogočem pripomoglo k začetku razpleta krize, ki je grozila, da srbski narod privede v položaj »razpočenega jabolka«, kot se je metaforično izrazil Vuk Draškovič. Zato lahko rečemo, da po izpolnitvi vseh študentskih zahtev, ki so se spocetka zdele neuresničljive, Srbija ni in nikoli ne bo več taka, kot je bila še pred enim tednom. Študentske zahteve je podprla celotna srbska intelektualna javnost. Podpora študentskim demonstracijam v beograjskem središču je prihajala tako pismeno kot tudi z govorniškega odra ob Terazijskem vodnjaku. S študenti so bili člani SANU, srbski patriarh Pavle, Društvo književnikov, dramski pisci in igralci, slikarji, skladatelji, kot tudi beograjski vihar mnoga cehovska združenja: frizerji, manekeni.., Nič manj pomembna ni bila podpora posameznikov, novinarjev, 1 rock pevcev, igralcev... Brzojavke pod-poresdprišleizvsehsrbskihuniverzitet-nih centrov, tudi iz Ljubljane, Zagreba, Banjaluke, Titograda in od drugod. Njihov upor je izzval verižno reakcijo in sprožil stavke širom Srbije, študentom pa so se pridružile tudi beograjske srednje in osnovne šole. Vsa ta dejstva so seveda morala upoštevati srbske oblasti, ko so se odločile, da popustijo. Kljub temu pa nihče ne verjame, da se bodo študentje in opozicija zadovoljili z doseženim. Srbski režim v tem trenutku obljublja proces demokratizacije, kar pomeni premik glede na nedavne trditve, da je Srbija dosegla najvišjo stopnjo demokracije in zato ni več potrebe po spremembah. Toda to Srbiji ne zadostuje, kajti »razlika med demok-racijo in demokratizacijo je tolikšna, kot je razlika med Kanado in kanalizacijo«, je poudaril dr. Radoslav Stojanovič, eden prvakov Demokratske stranke. Fotodokumentaciia Dela So j0 ponovlJo tefo 196$ VSrbiji se danes bolj svobodno diha. Ne samo zato, ker ni več solzivca, pač pa tudi zato, ker so se ljudje otresli bremena, češ da bodo zaradi svobodno izraženega mišljenja kaznovani. Kljub temu pa zadovoljitev nekaterih zahtev ostaja naloga vladajoče partije, ki še vedno vleče za seboj dediščino stranke, iz katere je izšla. V takih razmerah se moramo vedno znova spomniti besed srbskega pisatelja Borislava Mihailoviča - Mihiza, ki je dejal: »Obljube komunistov so takšne -napiši na ledu in približaj ognju.« Zato nekateri že primerjajo dogajanje s tis-tim iz leta 1968 in spominjajo na Josipa Broza, ki je verbalno podprl študente. Le-ti so mu verjeli, prekinili stavke, potem pa so sledila preganjanja in retacije. Takšno licemerstvo srbskih čel-^ikov ne bi smelo nikogar presenetiti, aj so le-ti potem, ko so izvedeli za odhod študentov iz študentskega doma v Novem Beogradu storili vse, da jih prepričali, naj ne hodijo v mestno središče. Ko jim to ni uspelo, so poslali »specialce«, ki so s solzilcem, gumijev-kami in gumijastim strelivom poskušali ustaviti študentske množice na savskem mostu. Niti to jim ni uspelo, toda bili so dovolj predrzni, da so po izbojevani študentski zmagi prišli na njihovo zborovanje in z izbranimi besedami zatrjevali, da so bili že od vsega začetka naklonjeni njihovim upravičenim zahtevam. Študentom tudi v prihodnje ne bi smelo zmanjkati budnosti in politične razboritosti, ki so ju pokazali v času demonstracij. Oaza svobode, ki so jo ustvarili v srcu Beograda, se je sicer razširila, vendar pa smo še daleč od tega, da bi lahko govorili o osvojitvi »celotnega« srbskega ozemlja. Srbski komunisti združeni s komunisti izi JLA, so namreč žilavi nasprotniki, ki jim ostaja le še boj za golo prežive^e. JosipBrozjeleta 1%8 vsaj zbesedami podprl študente, Slobodan Miloševič pa ni storil niti tega. Še več, ostal je gluh za študentsko zahtevo, da se pokaže in spregovori. Na te pozive je reagirala novinarka »Duge« Zdenka Ačin, ki je študente pozvala, naj ga ne kličejo več, če v štirih dneh študentskih demons%rfcij ni našel časa in poguma za obisk. Mnogi govorci, udeleženci demonstracij iz 1968 so poudarjali, da tiran Josip Broz nadnje ni poslal tankov, medtem ko je tiran Slobodan Miloševič to storil in bi za to potezo moral tudi odgovarjati. Na vzklike: »Slobo, Sadam!« je odgovoril eden od voditeljev študentskega upora, igralec Branislav Lečič z besedami: »Ne žalite Sadama!« Miloševič je bil deležen tudi drugih psovk, razglašali so ga za »ustaša«, »opico«, primerjali s Stalinom in ga pozivali, naj odide. Studentska odločnost je še posebej navdušila v trenutkih, ko so jih različni ugledniki pozivali, naj se razidejo, kljub temu, da njihove zahteve niso bile iz-polnjene. Tako je bil patriarh Srbske pravos-lavne cerkve gospod Pavle malone izžvižgan, ko je zaprosil prisotne, naj se za dobrobit srbskega naroda razidejo in probleme rešujejo na pravem mestu. Dr. Vojislavu Šešlju so celo preprečili govor s skandiranjem: »Rdeči vojvoda!« Radovan Karadžič, predsednik SDS za beograjski vihar BIH je komajda uspel spregovoriti nekaj besed, preden je zapustil zborovanje. Množica ga je pospremila z vzkliki, naj gre na Ustje, kjer je imela SPS istočasno svoj miting. Studentske zahteve so bile skoraj enake opozicijskim, toda čeprav so dovoljevali govore opozicijskim predstavnikom, so odbijali vsako povezanostzopozicijo.Tosejepokazalo tudi ob opozicijskem mitingu le kakih dvesto metrov od terazijskega vodnjaka, ki pa se ga študentje niso udeležili. To potrjujejo tudi besede Save Neškoviča, člana Odbora demonstracij: »Naše demonstracije so nadstrankarske. To, da nam posamezne stranke izražajo podporo, je njihova stvar.« Kljub temu pa je treba reči, da so nadstrankarske študentske demonstra-cije izšle in se navezale na strankarske protestedanprej. Vse pa se je začelo v začetku marca, ko je pooblaščenec SPO, odvetnik Milenko Ra dič, prijavil policiji demonstracije na Trgu republike (oz. Trgu svobode, kot ga imenuje opozicija) in pred TV Beograd, na katerih naj bi zahtevali svobodo javnega informiranja in odstope petih vodilnih mož beograjske TV. Policija, kasneje pa tudi mestne in republiške oblasti, so odgovorile, da se miting na zahtevanem mestu ne more »zgoditi«, kot nadomes-tek pa so ponudili Ustje. Ob tem so že Fotodokumentaciia Dela opozorili, da bo vse morebitne negativne posledice, morala sprejeti SPO. Medtem se je najavljenemu protestnemu mitingu pridružilo še 18 opozicijških strank, oblasti pa so krepile kampanjo proti demonstracijam, iščoč v javnosti pod-poro za prepoved, utemeljeno s komunalnimi in prometnimi razlogi. Vuk Draškovič je na pritiske odgovarjal, da se sklop o prepovedi ne bo spoštoval, ker je miren protest temeljna demok-ratična pravica, ki je uveljavljena po vsem svetu. »Ne protestiramo proti reki Savi ampak proti TV Beograd in zato ne KOREKTNO, TODA GNUSNO TRJBUNA: Kak> $o ramali z vami te tri dni, fet stejih penveli v zaporu? DRAŠKOVIČ: Čuvaji in drugo zaporniško osebje je z mano ravnalo zelo korektno. Najprej so me po odhodu iz skupščine prevzeli v stavbi ministrstva za notranje 2adeve. Tam sem bruhal zaradi zasirupitve z bojnimi strupv kajti solzivec je prav to. Bruhal sem, duštl sem se, dobival sem krče v trebtthu in miškah, celoonestvesil sem se ... Takoj |e priM zdravnik, ki mi je nudii prvo pomoč. Ptedtagali so mi, naj grem v boinišnko, vendar sem to zavrnil Hotel sem jim pokazati, da se ne bojim za svoje Življenje in bi mo|a smrt pospešila njihov propad. Ko sem prišel k sebi, so me odpdjaii v Centralni zapor in me nastanili v temen prostor brez oken. Tam ni žtvijenjskih pogojev niti za Živali. Če ne bi videt na bstne očt, ne bi vetjel, d& lahko kaj takega sploh obstaja. Samica roeri meter in poi krat tri, v nj^ je samo leseno kžiŠče in kahla, ki jo, če sem iskren, nis^m znal niti uporabljati. Ogrevajo samo hodnike, v celic pa ne. Komunisti so pred vojno uživali pravo razkošje v zaporih KraljevineJugoslavije, toda to, kar so naredili teta 1952,je sramotno in zaradi humanih razlogov je treba Centraini zapor čimprej zaprett. Hrana je zelo staba, ta ko da nisem jedel skoraj ni&sar. Prostoii za zapornike so mračni, umazani, vlalni in zaradi tega zdravju zelo škodljlvi. TRIBUNA: V demm&tradjah $ta izgubiB življmje dae osebi, na stotine fihje bUo ranjmih, M ovelMgmotnište&negomrimo. Kdojepovašemmnenju knv? DRAŠKOVIČ; Kriv je tisti, ki je ukazal streljaii v otroke. V Srbi|i ne bo miru in varnosti, vse dokler ta človek ne bo odšel. Srbsko gibanje obnove bo vztrajato pri tem, da žimpr^ odkrijejo tistega^ ki je poslat vojsko tn tanke na miadino - bodočnost države. Ta ne more veČ prestavljati srbskega naroda in srbske držav^. Morai bo kazensko odgovaijati. Pri tem botno vztrajali in uporabili vse razpoložJjtVe načine parlamentarnega in izven pa rla menta rnega boja ¦ beograjski vihar bomo šli na Ustje,« je odgovoril Draškovič na priporočila policije. Zato je glavno mesto deveto marčevsko jutro dočakalo v obsedenem stanju. Kot pravi pesnik Ljubomir Simovič, je bil »Beograd tega dne okupiran.« Vsi dohodi v mesto so bili zaprti, policija pa je legitimirala občane, ki so se podali proti Trgu republike. Dobesedno na vsakem vogalu, v vsaki ulici in pred vsako pomembnejšo zgrad-bo v mestu so stali specialci in policaji iz rednega sestava s čeladami, zaščitnimi maskami in orožjem v rokah. Od šefa policije so dobili nalogo, naj nikomur ne dovolijo pred spomenik knezu Mihailu. Pa vendar vsa ta sila, okrepljena s kon-jenico, oklopnimi transporterji, veliko količino solzivca in z vodnimi topovi ni mogla zadržati tisočev Ijudi, ki so želeli povzdigniti glas proti medijskemu enoumju. Udeleženci demonstracij so prebili policijski kordon. V neenakopravnem boju je neki mladenič odvzel mitraljez z oklopnega vozila, pa ne zato, da bi ga uporabil, pač pa, da bi uporabo preprečil. Z balkona »Narod-nega pozorišta« so zbrano množico nagovorili prvaki srbske opozicije. Vuk Draškovič, Žarko Jokanovič, Milan Paroški, Leon, Kojen... Med govorom enega od njih, ki so ga demonstranti mirno spremljali, so med ljudi začele padati bombe s solzivcem, ki so prisotne prisilile, da so se razbežali v okoliške ulice. To je bil za policijo znak, da okrut-no posreduje, uničujoč vse pred seboj. Žrtve njihovega bestialnega napada so bili celo šestletni otroci in starejši, ki so se začeli zaradi solzivca dušiti. Na pločnikih ulic in trgov smo lahko videli tisto, kar je Leon Kojen, predsednik Demokratičnega foruma, poimenoval z besedami: »To je boj proti komunis-tičnemu nasilju.« Srbski oblastniki so storili vse, da bi potrdili besede češkos-lovaškega pisca Ludvika Vacaulika, češ da »komunizem pomeni pretepanje«. Stampedo zbranih demonstrantov se je po začetnem šoku in kratkotrajnem STANOJLOVIC KATARIN A, gospodinja: Prav tako imatn probleme z denar-jem, kako da ne. Še dobro, da mož redno prejema pokojnino. Seveda pa je v današnjih časih mogoče preživeti le z veliko truda, dela, varčevanja. Ni ravno najbolje, ni pa tudi ne vem kako slabo. Spolitiko se ne ukvar-jam in vam o tem ne bi vedela veliko povedati. Na volitvah sem jasno glasovala za Slobodana Miloševiča. Upam in verjamem, da bo izboljšal in popravil situacijo v gopodarstvu, vendar pa to ne bo tako hitro. Sicer pa sem bila tudi sama zaposlena in sicer 34 let. Kolikor gledam TV in berem časopis, imajo tudiSlovenci in Hrvati probleme in v Jugoslaviji nikomur ne cvetejo rože. Mislim, da bi morali probleme z veliko mero razumevanja premostiti skupaj in bo potem vsekakor lažje. umiku spremenil v pravi juriš na policaje, ki so bežeč reševali svoje glave. V sploŠnem kaosu in iracionalnem ozračju so bile razbite mnoge izložbe in kioski, pa tudi policijski avtomobili. Mladeniči so se pogumno zoperstavili institucionaliziranemu nasilju, ki je služil boju za ohranitev zadnjega komunističnega bastiona v Evropi. SAKIČ GORAN, študent: Tudi jaz imam z denarjem seveda precej problemov in me za zdaj živijo starši. Sicer pa sem študent drugega let-nika tehnologije v Novem Sadu. Ati bom dobil službo po končani fakulteti, zares ne vem. Za zdaj se s tem ne bom obremenjeval, ker nima smisla. Kar se tiče nezaposlenosti, je očitno, da gre na slabše. Vsaj meni se zdi tako. Če primerjam standarde na severu države in pri nas, bi lahko zaključil, da je povsod propadla gospodarska politika. Na volitvah, čeprav v njih ne verjamem, sem glasoval za Slobodana Miloševiča. Karsetičebodočnostijugoslavije, pa mis-lim, da se bodo Slovenci in Hrvati uspeli odcepiti. Domen Rant Medtem je Vuk Draškovič z balkona »Narodnega pozorišta« poveljeval: »Juriš! Odvzemite orožje! Branite se! Hoteli so vojno. Naj jo imajo!« Po tej epizodi pred gledališcem, v kateri je pod nogami in trdimi predmeti demonstran-tov izgubil življenje eden od policajev, se je množica napotila proti ljudski skupščini Srbije, kjer je opozicija pričakovala srečanje s predsednikom vlade Dragutinom Zelenovičem. Kljub uradnim zagotovilom, da se bo Zelenovič kmalu pojavil, ga sploh ni bilo. V tem času so se nakopičene frustracije manifestirale z uničevanjem zgradbe Predsedstva (delovnega mesta Slobodana Miloševiča), ki so jo demonstranti v dobršni meri demolirali, pri čemer so izrabili priložnost in razbili vse zunanje reflektorje ter »policijske »hišice«. Več sto miličnikov pa se je pred razjarjeno množico razbežalo. Skupina demonstrantov se je nato samoiniciativ-no napotila pred zgradbo TV Beograd v Takovski 10, kjer pa so jih pričakale močne policijske enote. Zavedajoč se dejstva, da je bila romunska revolucija končana v trenutku, ko so uporniki zav-zeli televizijsko hišo, so srbski komunisti pred to zgradbo koncentrirali ogromne sile, opremljene z vodnimi topovi in ok-lopnimi vozili. Demonstranti so izza im-proviziranih barikad z razdalje obmetavali policaje, ki jim niso ostali dolžni. Prešli so v nasprotni napad, pred beograjski vihar katerim so mladeniči poiskali zatočišče v bližnji cerkvi Sv. Marka. Vendar pa milica ni pokazala niti trohice spoštovanja do tega svetega mesta. S sol-zivcem, vrženim v cerkev, so prisilili tiste, ki so poiskali rešitev pri Bogu, da so pobegnili iz cerkve in tako postali lahek policijski plen. V tem času so pred Skupščino zbranim spregovorili poslanci in voditelji strank. Nastopili so Dragoljub Mičunovič, Zoran Dindič in drugi. Cakajoč predsednika vlade so skupinice iz kdo ve kakšnega razloga uprizorile napad na izložbe na ulici Maršala Tita. In ne samo to! Nekatere trgovine z dragocenim blagom so celo izropali. Na križišču pri kavarni »Lon-don« sta gorela dva policijska av-tomobila. Malo je prič, da bi se mogla z gotovostjo rekonstruirati smrt osem-najstletnega mladeniča Borivoja Milinoviča, ki ga je, o tem ni dvoma, policijska krogla zadela v vrat in je na poti v bolnišnico umrl. V trenutku brezumnega streljanja, za katerega ni opravičila, glede na to, da so bili mladeniči oddaljeni najrnanj 30 metrov od policajev, sta bila zadeta še dva fanta, ki sta na srečo ostala živa. Pravo resnico bo sicer lahko razkrila šele natančna preiskava, vendar pa os-taja dejstvo, da je bila prav smrt osem-najstletnika poglavitni razlog za odstop policijskega ministra Radmila Bog-danoviča. Glede na to, da premiera kljub obljubam ni bilo, so predstavniki opozicije na prigovarjanje podpredsed-nika skupščine Borivoja Petroviča sklenili, da se napotijo v nekaj sto metrov oddaljeno poslopje vlade, kjer naj bi jih čakal prvi med ministri. Vuk Draškovič si je na pol poti premislil in se vrnil, saj je zaslutil, da mu pripravljajo past. V tem trenutku je namreč nizko nad njihovimi glavami krožil helikopter, podpredsed-nik skupščine pa se je naenkrat izgubil. Vuku so past pripravili v skupščini, ki jo je zasedla skupina specialcev. Draškoviča so preslepili, ko so mu okrog 20. ure sporočili, da ga v enem od skupščinskih prostorov čaka Zelenovič. Verjel je in vstopil sam, kar so izkoristili komandosi, ga podrli na tla in skozi skrivni izhod odvedli v Ministrstvo za notranje zadeve. Vukove »gorile« so takoj posredovale, toda kljub temu, da gre za jugoslovanske prvake v borilnih veščinah, sojihobvladaliin»maskirane« odvedli v zapor. prad skupščino Itt Irtvf Takrat so pred skupščino zabrneli tanki. To je bil znak, da je vzpostavljena nova oblika oblasti, ki jo je Nebojša Popov, predsednik VJDI poimenoval »tankokracija«. Na razbežale demonstrante so kdovekolikič že udarili s solzivcem, potem pa je bila uprizorjena prava hajka na vse, ki so v tistem trenut- '^¦Krl&SS*::^^ ku postopali po beograjskih ulicah. Pretepali so vse, ki so se znašli na ulicah in v kavarnah, policaji pa so vdirali celo v stanovanja. Aretiranih je bilo veliko ljudi, -'tako da je končno število privedenih in zaprtih po podatkih policije doseglo število 108. 10. marca zjutraj je bil v prostorih SPO aretiran tudi podpredsednik te stranke dr. Jovan Marjanovič. Kar osem policajev ga je privedlo k sodniku za prekrške, ki mu je še istega dne izrekel 30-dnevno zaporno kazen. Sledile so aretacije članov SPO in udeležencev demonstracij tudi po drugih srbskih mestih. In kdo ve, kakšne razsežnosti bi dobila represija, če se ne bi dvignili študenti. Tako danes v Srbiji vlada navidezno premirje in navidezna »ljubezen« med oblastjo m opozicijo. Toda tako eni kot drugi so preveč nezadovoljni, da bi lahko govorili o stabilnem miru. Vlada je pokleknila pod pritiski, toda njen ig-norantski odnos do opozicije se bo ver-jetno nadaljeval takoj, ko popusti izvenparlamentarna presija ulice. Po drugi strani pa je treba priznati, da se je opozicija uspela dokopati vsaj do drob-tinic kolača, ki se mu reče demokracija. Pri vsem tem je dobro, da so fizična zoperstavljanja za nami in žrtve ne padajo več. Vsi so iskreno pretreseni zaradi dveh izgubljenih življenj, toda taka je pač cena svobode. Na odobravanje je naletel predlog Vuka Draškoviča, da se žrtvama postavi skupen spomenik na Trgu svobode (republike), na katerem bi bili vklesani samo dve besedi: NIKOLI VEČ! Aleksandar Čotrič Niko ne stne da bije ovaj narod - sem mene... Slobodan Miloševič ...imene. Veljko Kadijevič Kot vse kaže, je tovariš Jovič razpisal natečaj za jugoslovanskega Jaruzelskega. Do 15. maja mu je namreč ostalo bore malo časa za uspešno opravljeno poslanstvo, ki mu ga je zaupal njegov nenadkriljivi učitelj Slobodan Miloševič. Kandidatov za jugos-lovanskega prisUnega upravitelja je dovolj, zavedati pa se je treba, da je v primeru, ko izbiramo med enako slabimi možnostmi, popolnoma vseeno, komu bo jovičevsko miloševičevska naveza zaupala bič. Ne glede na to, ali se bo ta znašel v rokah hajduka Veljka, slovenskega janičarja Broveta ali katerega od upokojenih generalov (Mamula, LjubiČič in Mirkovič kotirajo najvišje), je že sedaj jasno, da Miloševiča perspektivno gledano ne more rešiti niti samopašno paradiranje tankov po beograjskih Terazijah niti in-sceniranje ekscesnih situacij na Hrvaškem. Vojaški vrh ne ščiti zakonov, kot hoče zaslepiti »neuko« ljudstvo, ampak varuje bolj ševistični totalitarni režim, ki ga danes poosebljata Jovič in Miloševič. Če se je morda še pred krvavo beograjsko soboto zdelo, da lahko govorimo o srbsko vojaškem paktu, potrjenim z dejstvom, da je večina višjih častnikov pač Srbov, je dan potem povsem na dJani, da gre samo za reševanje lastne kože oziroma branjenje sistema, ki vojaški strukturi pač ustreza. Kot že tolikokrat, se je tudi tokrat potrdilo, da je vojska na strani konservativnihsil, ne glede na to, od kod prihajajo in kam grejo. In prav ohranjanje statusa quo, tudi za ceno človeških življenj, nas lahko upravičeno skrbi. Še posebej, če vemo, da jastrebi ne letijo samo v civilni, ampak tudi v vojaški politiki. Vojaški jastrebi, zas-lepljeni z bolestno povzpetniško ambicijo, ki jo v strogo in togo hierarhičnem redu pač privzgojena vsakemu poklicnemu vojaku, razpolagajo z ogromno uničevalno močjo, katere delček so tako grozeče in grozljivo demonstrirali na beograjski generalki. JLA z Jovičem na čelu je torej samovoljno vzela lasodo države v svoje roke. Potem, ko ji vendarle ni uspelo, da bi se vrinila povsemjv prve vrste na pogovorih o usodi Jugoslavije mje vsaj zaenkrat propadla ideja o destabiJizaciji Hrvaške in uvedbi izred-nih razmer v sosednji republiki, se je vojaška kamarila odločila, da zaigra na zadnjo karto - zahtevo po razglasitvi izrednih razmer v celotni dižavi. Če jim bo odločitev o tem uspelo izsiliti (v trenutku, ko to pišem, je še marsikaj nejasno), kar je sicer zelo malo verjetno, bi to pomenilo začetek državljanske vojne. Hrvaška namreč že napoveduje, da bi se v tem primem ne samo z besedami, ampak tudi dejanji uprla »Jovičevi svatbi« z vojaškim vrhom. Kaj bi to pomenilo, je jasno vsakomur, razen peščici oblastiželjnih mož z epoletami. Novokomponirana srbska krvava bajka je torej pokazala dvoje: da je boljševizem v Evropi na smrtni postelji (je desni populistični nadonalizem kaj manj nevaren?), da pa je tudi v agoniji še sposoben močno udariti. Če je treba, tudi po lastnem narodu. Bumerang, ki je Miloševiča zadel v glavo, pomeni opozorilo tudi za njegova početja na Kosovu, v Pakracu in Krdnu. Iskanje legitiinacije nacional-komunistične oblasti povsod tam, kjer ležijo srbske kosti, in utemeljevanje Velike Srbije na načeluiennarod-enadržava^jedoživelofiasko.Miloševič je samo še grogjraniboksar, kise je znašel v knock-dovvnu na domačem ringu. Kdor pa izgubi tla pod nogami na svojem terenu, nima več prevelikih možnosti za uspeh na tujera Jasno pa je, da Slobo ne bo poceni prodal svojekože. In tudi Kadijevič se bo boril (zase) do poslednje puške. Na svidenje torej v naslednji vojiii! Simon Bizjak cn n Foto: TorP' Intervju: polkovnik Aleksander Frančeškin: »Vse stroške naboraje poravnal ZSLO« Vojaška policija JLA seje leta 1987preimenovala v Vojaško policijo oboroženih sil, naslednje leto pa seje enako okitil šegeneralštab. Predsedstvo SFRJje leta 1989 ukinilo 9. armadno območje, ki je zajemalo vso Slovenijo, in oblikovalo tako im-enovano Zahodno bojišče oziroma 5. armadno območje s sedežem v Zagrebu. Vse to je kazalo, da se vodenje oboroženih sil centralizira, zatoje toliko bolj nenavadno, da so 1. januarja 1988 vse pristojnosti nabora prešle z vojaških nabornih komisij na civilne. Del zaslug za to lahko pripišemo polkovniku Aleksandru Frančeškinu, ki je bil v letih 1986 do junija 1990 pomočnik sekretarja za Ijudsko obrambo K Slovenije. Po novemberskem odloku Zvezne vlade, s katerim naj bi v naši republiki izvrševanje nabora prevzel Zvezni sekretariat za Ijudsko obrambo (ZSLO), je polkovnik Frančeškin z ukazom postal načelnik Upravevojaškega okrožja Ljubljana za nabor in napotitev. TRIBUNA: Nabor je za mnoge le adininistrativno delo, ka vojaškcga obveznika uvrstijo na seznam, mu določijo kraj služenja vojaškega rokn in izročijo poziv. FRANČEŠKIN: Za nas, ki se z naborom profesional- no ukvarjamo, je naj- pomembnejši del določanje sposobnosti za vojaško službo. Zdravstveni pregled in psihološko tes- tiranje nam posredujeta sliko vsakega posameznika na podlagi ugotovljene in- teligence, ročne spretnosti, koordinacije očesa, roke in volje, psihičnega stanja in telesne razvitosti pa nato nabornike razvrščamo po rodovih in specialnostih. Seveda igra pri tem veliko vlogo tudi določeno predhodno znanje nabornika, na primer računalništva, radijskih komunikacij... Psihotest smo prevzeli od Zahodnih armad, z nabor- niki, ki imajo manj kot pet razredov osnovne šole ali pa na testu dosežejo le Četrtino možnih točk (130), opravimo še individualne pogovore. TRIBUNA: Novemberski odlok ZIS je povzročil popolni razkol med civilnimi in ODLOK O IZVRŠEVANJU DOLOČENIHZADEV VOJAŠKE OBVEZ- NOSTI NA OZEMLJU SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE 1. Zadeve načrtovanja, pozivanja in pošiljanja nabornikov na služenje vojaškega roka, za katerih izvrševanje so po zakonu o vojnški obveznosti in predpisih, izdanih na podlagi tega zakona, pristojni organi v republikah in avtonomnih pokrajinah, bo na ozemlju Socialistične republike Slovenijc izvrševal neposredno Zvezni sekretariat za Ijudsko obrambo. 2. Pooblasti se zvezni sekretnr zn Ijudsko obrambo, da določi organe, ki bodo opravljali zadeve iz 1. točke tega odloka. Organi iz prvega odstavka te točke bodo imeli v drugih zadevah vojaške obveznosti ncposredcn stik z občinskimi organi, pristojnimi za zadeve vojaške obveznosti v Socialistični republiki Sloveniji, in neposredcn vpogled v izvršcvanje zadev vojaške obveznosti iz pris-tojnosti občinskih organov. 3. Ta odlok začne veljati z dncm objave v Uradnem listu SFRJ. Zvezni izvršni svet Beograd, 6. novembra 1990 Ante Markovič l.r. vojaškimi organi, nabor pa vsaj na papirju vrnil prcd leto 1987. FRANČEŠKIN: Prvo bo žal držalo, saj naša Uprawa nima nobenih stikov s civilnimi nabornimi komisijami, RSLO pa nas popolnoma ignorira. Tako so na primer prejšnji mesec s Sek- retariata v Zagreb poslali zahtevo, da poveljstvo 5. armadnega območja določi vojaške starešine, ki bi vodile civilne naborne komisije. Vedeti namreč moramo, da je po zveznem zakonu, ki ga R Slovenija še sprejema (predvsem zaradi povsem praktične ^narave, ker mora predsednik komisije poz-nati množico predpisov in pravil), njen predsednik lahko le aktivna vojaška oseba. Še pred pol leta je 65 komisij v Sloveniji vodilo 28 častnikov. Poveljstvo v Zagrebu je Sekretariatu predložilo, naj se za pomoč obrne na našo Upravo, a še do sedaj nismo dobili nobenega dopisa. Izvrševanje nabora se nikakor ne bi vrnilo pred leto 1987, saj bi naša služba prevzela le določene strokovne zadeve vključno z vpogledom v evidenco nabornikov. Seveda v sodelovanju s civilnimi komisijami. Tudi osebno sem vedno pripravljen pomagati. Ravno tako spoštujem odločitve Skupščine R Slovenije kot najvišjega organa zakonodajne oblasti. TRIBUNA: Kako se jepravzaprav odvijal proces, s katerim se je nabor prenesel z vojaških na civilne organe? zbogom JLA ill FRANČEŠKIN: Po takratnem koncep-tu podružbljanja SLO in DS ter predvsem zaradi racionalizacije je ZSLO leta 1985 pristal na spremembo. Vojvodina in Slovenija sta postali pos-kusna zajčka. V letu 1986 so se začele organizacijske priprave, naslednje leto so se vojaške in civilne komisije pri delu dopolnjevale. 1. decembra 1988 pa so načrtovanje nabora, pozivanje in pošil-janje nabornikov v vseh republikah in v AP Vojvodini (na Kosovu zaradi političnih razmer to ni bilo izvedljivo) v celoti prevzele civilne komisije po občinah. Kljub vsemu pa je ZSLO do 31. decembra lani plačeval vse stroške nabora; zdravstvenim domovom preglede, dnevnice članom komisij, poti nabornikom v kraj služenja vojaškega roka... RSLO, ki se je torej odločil vzpostaviti republiško vojsko, bo moral odslej sam poravnavati vse stroške, že samo zdravstveni pregled in obdelava dobljenih podatkov za enega nabornika pa je lani stala od 680 do 1.080 dinarjev. Slovenski proračun za obrambo (2,6 milijarde dinarjev) bo zadostoval le največ za 2.000 nabornikov oziroma vojakov. Kaj bo z ostalimi? Iz Slovenije je namreč letno odšlo v enote JLA 12.000 nabornikov, kakšnih 3.000 pa jih je zaradi zdravstvenih ali drugih raz-logov ostalo začasno ali za stalno doma. Univerze pa tudi podjetja mladih kar čez noč ne bodo mogla sprejeti! RSLO bo moral zaposliti tudi veliko število inštruktorjev. Po normalnih kriterijih pride na vsakih 25 vojakov en komadir voda, na 100 en komadir čete in na 500 komandant bataljona. Vsaka vojska mora imeti tudi administracijo ter prištabne službe (intendanti, kuhar-ji, saniteta). Za vsakih petsto ljudi je potrebna vsaj ena kuhinja. Gregor Preac FOTO KINO ZVEZA SLOVENIJE PRED RAZPADOM Tine Arko, predsednik Fotokino zveze Slovenije Po 100 letih delovanja na beraški palici Po sto letih delovanja preživlja danes FOTOKINO ZVEZA SLOVENIJE svoje najtežje trenutke, saj se vse manj ukvarja s svojim osnovnim poslanstvom - razvojem tehnične kulture v Sloveniji. Njeni predstavniki se morajo namreč vse več časa ubadati z vprašanjem, kako zbrati denar za golo preživetje. Njen predsednik Tine Arko si lahko tako upravičeno nadene nas-lov vrhovni berač Fotokino zveze Slovenije (FKZS). FKZS ima svoje korenine v najstarejšem jugoslovanskem fotoklubu, ki je bil us-tanovljen 17. junija 1889 v Ljubljani, v Virantovi hiši, kjer je danes Državni arhiv SLovenije. Eden najpomembnejših us- tanoviteljev je bil profcsor Subic, ki je v naše kraje s svojih potovanj po evropskih prestol-nicah prinesel idejo o fotoklubih. Starejša od ljubljanskega sta samo fotokluba v Londonu (1854) in na Dunaju (1887), medtem ko so, v tudi za nas pomembnem letu 1889, nastali še klubi v Pragi, Budimpešti in Milanu. Zagrebški je tri leta mlajši. V naših mestih so različni nemški klubi nastajali pred slovenskimi; tako je bil na primer najprej ustanovljen Turverien, šele nato kot odgovor slovenskega narodno-obrambnega duha Južni Sokol. Pri fotografiji je bilo prav nasprotno, saj je nemški fotoklub v Ljubljani ugledal luč sveta šele devet let pozneje (1898). Prazne blagajne Vstarijugoslavijisodelovanjcfotoklubov omogočali bogati meceni, medtcm ko so po vojni organiziranjc foto in kino klubov pos-tavili na nove temelje, ki pa so bili vsaj tako trhli kakor novoizbrani politični sistem. Najprej so dobivali denar za svoje delovanje direktno iz republiškega proračuna, nato iz SIS-ov, po njihovi ukinitvi pa s spremenljivo srečo beračijo pri skorajda vseh obstoječih skupnostih (izobraževalni, telesnokulturni,kulturni,raziskovalni...),ker za njihovo dejavnost niso ustanovili posebne. Že nekaj let se Izvršni odbor FKZS bori za sistemsko financiranje, a jim le nenehno krčijo sredstva. Tako so v vsem lanskem letu dobili le približno 5000 dinarjev, torej komaj desetino po letnem planu dela pottebnih sredstev. S tem si ne bi mogli plačati niti skromne sedmine v slabši sin-dikalni restavraciji, kaj šele kakšno večjo razstavo. Da so lahko po vojni organizirali kar pet mednarodnih razstav, so morali nenehno obletavati takratne politične veljake. Za večino ostalih razstav so morali avtorji fotografij iz svojih žepov pokriti kar 80 odstotkov stroškov, približno 19 odstotkov potrebnih sredstev so naberačili po podjet- jih, medtem ko je ponavadi samo en odstotek prispeval kakšen od SIS-ov. Tako jim po besedah Tineta Arka preos-tanejo le štiri možnosti: prepustiti vse času, narediti fotopool, z zakonom urediti sis-temsko financiranje ali razpustitev. Ostane jim le spomin na predvojne čase, ko so na primer bogati pokrovitelji leta 1929 zbrali sredstva za odkup Dolinarjevega paviljona, v katerem je ljubljanski fotoklub prirejal razstave in kjer so imeli upravne prostore. Danes se namreč stiskajo v majhni pisarni v zgradbi Zveze organizacij za telesno kulturo (ZOTKS), vsa administrativna in upravna dela pa vodi upokojenka, ki za svoje tudi 30 in več urno tedensko delo, dobi mesečni honorar, ki nikoli ne presega tisoč dinarjev. Da o tcm, kdaj honorar dospe, sploh ne govorimo. Dolinarjev paviljon Kot že rečeno, so ga leta 1929 odkupili od kiparja Dolinarja, ki je imel prej v njem svoj atelje. Toda v 70- tih letih se je vanj na črno vselila neka družina izSkopja. Kojetakratni predsednik Fotokino zveze inž. Oskar Dolenc predlagal Marjanu Orožnu, takrat predsedniku krcnme organizacije Ljudske tehnike Slovenije in notranjemu nrinistru, naj pošlje na delo svoje miličnike, je dobil le obljubo, da se bo problem kmalu uredil, tia obdni pa so njihove zahteve zavrnili, češ da so napad na bratstvo in enotnost. Nasilno vseljena družinaje sicerkasneje dobila družbeno stanovanje, paviljon. pa so zaradi gradnje Ceste VII. korpusa porušili. Kot je dejal Tine Arko, pravdanje ni rešilo nobenega problenm, saj Fotoklub Ljubljana oziroma njegov pravni naslednik danes Fotogrupa ŠOLT nista dobila nobene odškodnine ali nadomestnih prostorov. Se več, pri selitvi preostalega inventarja so morali celo dokazovati lastništvo. Paradoks je bil v tem, da ko so se pol leta kasneje v vilo na Erjavčevi nasilno vselili študentje, da bi tam urediii vrtec, Marjam Orožen ni ostal križem rok. Gregor Preac I 3 press AVTONOMNO NOVINARSTVO Sprocesi demokratizacije seje v Sloveniji bolj glasno začelo postavljati tudi vpmšanje avtonomnosti oziroma neodvisnosti novinarstva. Z vzpostavitvijo nove, demokratične oblasti se je poskušalo reševati tudi položaj javnih medijev v družbi. Najprej je parlament sprejel Zakon o RTV, kipaje sprožil precejšnje negodovanje med samimi novinarji in tudi nekaterimi komunikologi. Sedaj je v skupščinskih klopeh predlog zakona ojavnih občilih, ki naj bi postavil okvire delovanja novinarjev in medijev v prihodnje. Politične stranke izražajo različno mnenje o tem: Stranka demokratične prenove - Lenart Šetinc. »Težave niso le v Zakonu o javnem obveščanju, ampak tudi drugih zakonih. Ideja o podržavljanju medijev se sedaj skuša vzpostaviti po drugi poti. Zakon o RTV je že podržavil RTV Slovenijo. Zakon o zavodih poskuša podrediti vse dejavnosti po|^pnega družbenega pomena, med drugim tudi medije, pod neposredno oblast vlade. Podob-no se poskuša skozi inštitucije svetov. Naša stranka je proti podržavljanju medijev. Časopisi morajo biti različnihoblik lastništva in organizacije. Na področju RTV je zadeva bolj zapletena. V Evropi so radijske in televizijske hiše organizirane kot javne ali pa državne službe. Povsod pa ima civilna družba vpliv nanje. Nikjer v Evropi parla-ment ne daje soglasja za izvolitev odgovor-nega urednika RTV kot je to regulirano pri nas. Uredniki morajo biti profesionalci. Kar zadeva časopise, se mora najti neka ustrezna metoda lastninjenja, pri čemer v naši stranki menimo, da morajo pomembno mesto kot lastniki zasesti novinarji sami« Zeleni Slovenije - Mateja Poljanšek: »Čeprav zakonov nisem brala, pa si glede na reakcije novinarjev lahko mislim, da z novimi zakoni nekaj ni v redu. Novinarji naj bi bili čim bolj neodvisni. Seveda pa je vprašanje, ka j nedvis-nost sploh je. Tega vprašanja ne bi smeli reševati na način, da bi skupščina absolutno vplivala na medije, ker to vedno pomeni vpliv najmočnejše stranke. Najti moramo neko srednjo pot med kapitalom, ki se vlaga v medije, in neodvisnostjo novinarjev. Seveda obstaja tudi velika nevarnost, da mediji postanejo preveč komercialni. Tudi to, da parlament daje soglasje na izvolitev odgovornega urednika RTV, najbrž ni dobra rešitev. Slovenska kmečka zveza -ljudska stranka - Marjan Podobnik: »Zavzemamo se za samos-tojnost novinarstva. To je predpogoj za nor-malno objektivno poročanje. Glede zakoripdaje, ki prihaja, je težava v tem, da se je sedanje stanje skušalo prikazati kot model neodvisnega novinarstva. Inv tej lučisekaže vsak zakon kot slabšanje stanja. V resnici je sedanje stanje bolj postavljanje novinarjev s strani partije. Za RTV je bilo treba doseči enakomerni vpliv političnih usmeritev. Svet RTV je dobil odločilno vlogo pri odločanjuna TV. To je pač možna pot zastopanja vseh interesov. Osebno sem za velik vpliv civilne družbe, ki pa jo je trenutno težko opredeliti. Zato je treba zagotoviti vpliv tistih, ki so bili izvoljenina volitvah. Takšnipanajbibilitudi zakoni, ki so sedaj v proceduri.« Slovenski krščanski demokrati - Pavle Bratina: »Vprašanje je, kaj pomeni neodvis-nost: od koga ali česa. Če govorimo o neod-visnosti »od koga«, potem sem za. Če pa pomeni »od česa«, je to vprašljivo, ker običajno to pomeni pisati po svojih kriterijih, karjevnasprotjuzvsakoobjektivnostjo. Zav-zemamo se za neodvisnost, kakršna je poj-movana v Evropi. Ne sme biti političnih pritiskov, da se ne bi mnenja novinarjev spreminjala zaradibojazni pred posledicami. Govoriti pri nas o neodvisnosti je malce težko, ker ni niti pravih razmer za neodvis-nost. Če hočemo, da bi zgradili neodvisno novinarstvo, potem moramo najprej ustvariti odvisnost časnikarstva. Temelj neodvisnosti je pluralizacija medijskega prostora. Mi pa ga poskušamo ohraniti uniformnega na dva načina: neodvisnost kot ponavljanje real-socialistične situagije, zaradi česar ljudje ne morejo ustvariti svoje sodbe (neodvisni Dnevnik, Delo); kriptosocialistična ideja, ki noče dopustiti, da bi v Sloveniji organizirali nekaj med seboj neodvisnih časnikarskih medijev, ki bi poročali glede na okolje ali skupino, na katero je novinar vezan. Neod-visnost je pač odvisna od tega, koliko je novinar sam neodvisen.« Socialdemokratska stranka Slovenije - Marko Selan: »Zanimivo je, da o neodvisnosti novinarstva v tem trenutku najglasneje govorijo tisti, ki so še pred nedavnim, v enostrankarskem sistemu, hočeš nočeš, opravljali vlogo tehnika agitpropa. Zato je njihov odpor do neposrednega poseganja politike v novinarstvo razumljiv. Vendar je treba takoj povedati, so se ti ljudje že v času študija na FSPN in kasneje pri delu v svojih redakcijah krepko navezali mentalitete agitpropovstva in da so si v tej izkrivljeni mentaliteti, ki pa je v večini primerov niso sami krivi, začeli tolmačiti neodvisnost kot pravico do zasedbe svoje prejšnje vloge. Neodvisnost novinarstva se po mojem začne z absolutnim spoštovanjem vsakega bralca, da je ta neoporečno in strokovno obveščen o dejstvih, tako da si kot svoboden državljan lahko sam ustvarja svoje mnenje. Svoboda novinarstva ni to, da se v smislu »usmer-jenih« informacij manipulira z javnim mnen-jem, ustvarja »selektivni izbor« informacij, komentira dejstva z neprikladnimi pripom-bami in koliko je še teh »umetnij« v arzenalu sedme sile. Prava svoboda novinarstva se bo začela takrat, ko bodo novinarji sami to spoz-nali. Predvideni zakon o sredstvih javnega obveščanja tega, po mojem mnenju, ne more razrešiti, saj gre za problem samoprevzgoje. Lahko pa novi zakon, in to je v tezah tudi predvideno, zagotovi kot temeljne državljanske pravice: pravico do resnične in objektivne obveščenosti, pravico do objave stališča in mnenja, pravico do objave poprav-ka. Delavci v novinarskih hišah naj gredo vase in se v imenu svobodnega novinarstva postavijo odločno v bran teh pravic« Socialistična stran ka Slovenije - BorutŠuklje: »Pomembno je, da se ohrani vsaj osnovna značilnost profesionalnosti, objektivnosti in avtonomnosti, ki je bila doslej uveljavljena. Beograjska TV je prav dobesedno prevzela Habermasovo tezo, da mora vlada za svoje delovanje dobiti legitimiteto medijev in zavestno pozabila na drugi del, da morajo mediji prav zaradi njene avtonomnosti nekompetentno oblast zagrabiti za vrat. Mis-lim, da je Beograjska TV tako izrazit primer politične ogabnosti kot kulturnega nasledka politike, ki omejuje avtonomnost in profesionalnost novinarskih medijev. Po drugi strai pa mislim, da je potrebno - ko govorimo o medijih - govoriti o tem, da vlada ne more postavljati omejitev, ki'bodo podržavilimedije,kerseplačujejozdenarjem davkoplačevalcev aliRTVnaročnino. Osnov-na teza, da ima vlada lahko medije v rokah, je prisotna v novonastajajoči Evropi, kjer so prepričani, da mediji lahko ohranjajo politični sistem. Na podlagi informacij ne press more pasti politični sistem, ampak le konkret-na vlada. Propaganda, ki jo želi za svoje delo oblast, ima največkrat nasprotneučinke. Lep zgled avtonomnega novinarstva je Frankfurter algemaine zeitung, ki je sicer konzervativen, ni pa vladni, čeprav so v Nemčiji na oblasti krščanski demokrati. To velja za zunanjo, notranjo politiko in vsa področja, ki jih časopis obravnava. Vsako korektno informiranje in argumentirana in-terpretacija je daleč od strankarske propagande. Prav zaradi tega je popolnoma avtonomno novinarstvo kot profesija in av-tonomni medij nujen standard, ki izhaja iz evropske zgodovine in se mu ne moremo odpoveda ti. Ne le to, ampa k moramo na rediti vse, da bi prepričali kogarkoli, ki bi hotel ravnati drugače.« Liberalno-demokratskastranka - Mile Šetinc. »Teze Zakona o javnih glasilih same po sebi niti niso tako slabe (kot bi človek pričakoval glede na zloglasni in na srečo propadli »Zakono medijih« z začetka dela novega par-lamenta). Ohranjajo nekatere demokratične standarde, ki so bili »osvojeni« že v časih starega režima: soglasje novinarskega kolek-tiva pri imenovanju odgovornega urednika, »da z Zakonom ni drugače določeno« (ta varovalka pod narekovajem je verjetno namenjena obrambi obstoječega zakona o RTV, kar ni sprejemljivo, saj brez pametnih argumentov diskriminira nekatere novinarske kolektive), pravici do odgovora in popravka, sodno varstvo teh dveh pravic itd. Najšibkejša je 3. teza, ki pravi, da se lahko » z Zakonom ali odlokom občine ali mesta posamezne dejavnosti javnega obveščanja oziroma zadeve določijo kot javne službe«. Spet jenajbrž mišljena RTV, čeprav »zadeve« neprijetno smrdijo tudi po arbitrarni razširit-vi tega določila še na druge medijske forme, politične zlorabe tega določila pa so najbolj možne v občinah. Glavni »catch« tez zakona pa se kajpak skriva v prehodnih določbah, naperjenih proti »časopisnim, radijskim in TV organizacijam, ki še niso organizirane kot podjetje«, zanje je predviden dvopartitni svet kot organ upravljanja, ki nato imenuje odgovornega urednika (kot varianta je pred-videno še soglasje ustanovitelja), iz obraz- ložitve tez je jasno videti, da to zadeva »dediščino« SZDL, v njej pa bo najbolj atrak-tiven primer Dela, ki še vedno ni or-ganizirano kot podjetje. Če bo to določilo sprejeto, se nam obeta ponovitev ljutega boja za politično oblast nad temi mediji, kakršnega smo že imeli priložnost spremljati priRTV. V naši stranki smo prepričani, da se je temu treba na vsak način izogniti. Najslabši možni izid razpletanja pravnih vozlov, ki jih je za seboj pustila pokojna SZDL, bi bilo preprosto podržavljanje ustanoviteljskih pravic, pa čeprav v »mehkejši« varianti, kakršno pred-lagajo te teze. Dobilibi kopico političnih afer ž la Radio Kranj, vse skupaj pa bi se ponovilo po naslednjih volitvah. Tam, kjer so novinarski kolektivi že prevzeli nase us-tanoviteljske pravice bivše SZDL (na primer na Delu), naj ostane tako, kot je, morebitni prenos teh pravic na »pravega« lastnika pa naj bo prepuščen pogodbenih odnosom v postopku privatizacije. Tam pa, kjer se us-tanoviteljstvo neposredno prenaša s SZDL na družbenopolitične skupnosti (na primer občinske radijske organizacije), naj urednike imenuje tripartitni svet, v katerem bi bili predsta vniki skupščine, novinarskega kolek-tiva in »civilne družbe« (brez kakršnihkoli naknadnihsoglasij). ^^ Novkoyič 3VIarf*o Oolofe, ¦v I>ne"vnBkju 13-3.9 li tine milijonov^ oist^ avantura.« RAIDIU STUOEIMT1 št. :iro racuna: 5O1 O-I -6O3-5O87O diktaturadržave PROLETARIAT NA ROBU STRANKARSTVA Slovenska družba vse bolj drvi v kapitalizem najstrašnejše vrste, ki za delavske probleme nima niti najmanjšega posluha. Parlamentarne stranke, ki so dobile glasove prav od delavcev, se zanje še zmenijo ne. Takojim preostane samo, da se organizirajo sami, ustanovijo lastno stranko in sepreko nje borijo za sedeže v parlamentu. To so tudi storili in v Celju ustanovili Delavsko strano Slovenije. Nova stranka vkljnčuje v glavnem sindikalne aktiviste različnih podjetij, njen predsednik Vlado Rančigaj izhaja iz Gorenja, po programu pa sodi med sodalnodemokratske stranke. Med evropskimi strankami najbolj spominja na angleške laburiste, ki so nastalipreko Trade Unionov. Medtem ko imamo žc deset mcsecev na demokratičnih in svobodnih volitvah izvoljeno oblast, se kriza samo še poglabl/a. Življenjski standard večine državljanov pada, vse več delavcev ostaja brez dela, podjetja se ne morejo izogniti množičnim stečajcm, ki jih vlada v vcliki meri tudi sama manevrira. Družbena lastnina prehaja v roke raznim »grubeličem«, ki kršijo vse pravne in moralne norme. Stranka, ki je najbližjebogu, se zavzema za višjo nataliteto, obencm pa je obdavčila otroško perilo. Primanjkljaj v družbenih dejavnostih skuša vlada zapol-niti s participacijo v šolstvu, zdravstvu itd. Naraščata tudi kriminal in delo na črno, saj se od nečesa vendar mora živcti. Povprečna slovenska družtna z dvema otrokoma se upravičeno boji, kako omogočiti otrokom človeka vredno življenje. Zaradi prezapos-lenosti grozi staršem, da bodo ostali brez dela in s tem izgubili tudi stanovanje, v katercga so dolga leta vlagali del svojega zaslužka. Vsak mesec so vložili v stanovanjski sklad osem odstotkov svojega dohodka, sedaj pa bodo morali ta stanovan-ja odkupiti ali pa bodo ostali le podnajem-niki; te pa lahko stanodajalec postavi pred vrata kadarkoli. In kako odkupiti stanovanje, ko pa so žepi vedno prazni...? Sindikalna razdrobljenost Razdrobljenost v več nasprotujočih si sindikatov postavlja delavce v toliko slabši položaj, saj se oblast ne pogaja z nobenim od njih. In zakaj bi se, ko pa se še sami med seboj ne znajo dogovoriti o skupnih akcijah? Tako že dve leti obstajata najmočnejša sindikata, ki »nagajata« drug drugemu. Svobodni sindikati so nastali iz bivših monopol-nih sindikatov in ko so se pojavili še »neodvisni«, zanje niso imeli pravega posluha. Tako sedaj Neodvisnost- Kon- federacija novih sindikatov vrača udarec: na jesenski stavki tekstilnih delavcev, ki so jo pripravljali Ravnikovi sindikati, Tomšičevi sindikati niso hoteli sodelovati. Na eni strani opozicijski in na drugi provladni sin-dikati, stavkajoči in stavkokazi. Ideološka razdrobljenost je naredila svoje in tudi javnost ni bila naklonjena stavki, ki bi jo morali organizirati vsi sindikati ne glede na pripadnost. Po eni strani grozi sindikatom raz-bitje na nekaj manjših in zato šibkejših sindikatov. Zlasti škodljivi so »delodajalski« sindikati, ki jih or-ganizirajo trenutno dobro stoječa pod-jetja, ko pa ta bankrotirajo, ostanejo sindikati brez moči (primer Elana). Po drugi strani pa grozi nevarnost sin-dikalne SZDL, ki bi jo lahko vzpostavila vlada. Obe skrajnosti sta v nasprotju s sindikalnim pluralizmom. Delavci proti delavcem Rajko Lesjak, sekretar ZSSS, je zaskrbljen nad usodo delavcev po volit-vah. Zanje se ne zmeni nihče. Presežke se podjetja najlažje znebijo tako, da gredo v stečaj, potem pa lahko z delavci počnejo, kar hočejo. ZSSS so si prizadevali izboljšati položaj delavcev na dva načina: s kolektivno pogodbo, ki so jo podpisali tudi ostali sindikati z Gospodarsko zbomico Slovenije, nato pa še z udeležbo »levih« strank v par-lamentu. Oba poskusa naj bi se iz-jalovila. Zakon o plačah se ne ozira na kolektivne pogodbe ter zato zavira pogajanja o realni ceni dela. Leve stranke, ki bi lahko dosegle za delavca bolj ugodno zakonodajo, pa se s sin-dikati ne posvetujejo in se ne ozirajo na njihove zahteve. KotpraviRajko Lesjak, je sramotno, da znaša zajamčena delavčeva plača 200 mark na črnem trgu, medtem ko potrebuje povprečna družina za normalno življenje 14000 dinarjev. Konec leta je bilo v Sloveniji brez dela kar 55000 Ijudi, kar pomeni, da se je brezposelnosti v enem letu povečala za dve tretjini. Kljub temu, da svobodni sindikat povezuje 430 tisoč delavcev (vseh zaposlenih v Sloveniji je 750.000), mu noče priznavati legitim-nosti nobena vladna stranka. France Tomšič, predsednik Neodvis-nosti - KNSSs, pa meni drugače. ZSSS naj bi velik del članstva pridobili s pritis-kom vodstva podjetij.Zatojetudiprišlo do razočaranj v podružnicah svobodnih sindikatov in nekatere so se odcepile od matice. Neodvisnost zameri svobodnim sindikatom tudi to, da se niso pripravljeni vsesti za pogajalsko mizo skupaj z njimi in se dogovoriti o skup- diktaturadrzave nih akcijah (npr. podpisovanje kolektiv-nih pogodb) in delitvi premoženja. Znano je dejstvo, da ZSSS poseduje vse premoženje bivšega sindikata, do katerega so upravičeni tudi vsi novi sindikati. Oba sindikata se strinjata, da bi morali čimprej sprejeti zakon o sin-dikatih, ki bo priznal reprezentativne sindikate na nacionalni ravni, saj se bo v tem primeru oblast lažje pogajala z njimi. Verjetno bodo trije: Svobodni, Neodvisnost in Konfederacija 90, ki je nastala z odcepitvijo gorenjskih in obal-nih sindikatov od ZSSS. Dva sindikata...dve stranki Praznino v nerazumevanju delavskih problemov naj bi tako zapol-nila Delavska stranka Slovenije, katere us-tanovitev so zahtevali že udeleženci shodov ZSSS in je vzbudila med delavci veliko zanimanja. V dveh tednih njenega obstoja se je vanjo včlanilo že 1500 ljudi.Rajko Lesjak, ki je tudi član te stranke, sicer zatrjuje, da ta ni nastala preko njihovega sindikata, čeprav se programski cilji stranke popolnoma ujemajo s cilji sindikata. V programski listini DSS so njeni zapisali, da se bodo zavzemali za demokracijo, socialno pravično državo, sodobno učinkovito gospodarstvo, delavskopar-ticipacijo, ekonomske svoboščine, spoštovanje človekovih pravic in pluralizem lastnin. Prizadevali si bodo preprečiti neupravičeno zasebno pris-vajanje in nekritično podržavljanje družbene lastnine, doseči politiko visoke zaposlitve, pravičnega zaslužka, delničarstvo in tržno gospodarstvo. Zavzemajo se za takojšnje reševanje problema nezaposlenosti in prestruk-turiranje presežnih delavcev namesto odpuščanja. France Tomšič, sicer član SDSS, meni, da je politični prostor v Sloveniji že skoraj prenasičen in glede na to, da imamo že nekaj socialdemokratskih strank (SDU, SDSS, SD frakcija pri SDP, SSS), tudi DSS ne obeta nič novega. Sploh pa je to zapoznela oblika razredne stranke, kakršna na zahodu ne obstaja več. Vsekakor pa bo našla svoje mesto v slovenskem parlamentu, kjer se bo morala za uresničenje svojih ciljev povezati z ostalimi socialdemok-ratskimi strankami. Vendar položaj delavcev še zdaleč ni takšen, kot hočejo prikazati Svobodni sindikati. V skupŠčini so na predlog SDSS in KNSS sprejeli paket zakonov, ki zagotavljajo ekonomsko zaščito delavcev. Številka 50.000 brezposlenih pa še vedno pomeni najmanjšo brezposlenost v vzhodni Evropi. Po mnenju ZSSS bi morala vlada o privatizaciji podjetij razpisati referen-dum, na katerembi delavci izrazili svoje mnenje. Tomšič pa je povedal, da so o tem problemu razpravljali v SDSS že pred dvema letoma. Tretjino lastnine naj bi tako prešlo v roke delavcev v obliki obveznic, delež v obliki delnic naj bi dobili tudi bivši lastniki, vse ostalo pa bi razprodali svežemu kapitalu. Vsi našteti bodo izvolili svoje predstavnike v nadzorni odbor, ki bo vodil podjetje. jenje z udeležbo delavca oz. vrnitev stanovanj podjetjem. Po Tomšičevih be-sedah naj bi se ta problem rešil z visokimi najemninami, s katerimi bo lahko vsakdo odkupil stanovanje že v desetih letih. Vsekakor pa bi morali upoštevati tudi samoprispevke in ostala vlaganja stanovalcev. Demokracija pozablja na delavce? delati. Ustanovitev Tudi stanovanjska pravica, ki je bila dosedaj zajamčena v ustavi, izgublja veljavo. Pri Jastninjenju stanovanj ne bi smeli obiti vseh zaposlenih, ki so dolga leta vlagali del dohodka v stanovanjski sklad. Oba sindikata zahtevata lastnin- delavske stranke je mogoče razumeti tudi kot nujnost in zadnjo priložnost za delavce, preden jih bo oblast obrala do kosti. Od programa stranke in izbora voditeljev pa je odvisno, ali jih bodo delavci priznali za svojo stranko. Kot taka bi tudi veliko pomenila na vseh naslednjih volitvah (in seveda tudi v parlamentu.) Socialdemokratskih strank je v Sloveniji kar nekaj, dolgoročno pa se bo uveljavila le ena. Pučnikova SDSS se uspešno utaplja v Demosu, Močnikova SDU nima prave veljave zaradi jugos-lovanske usmeritve, prenovitelji pa se še vedno skrivajo pod starimi oz-nakami. Delavska stranka nima starih grehov in tudi novih še ne. Lahko se zgodi, da bo na naslednjih volitvah ravno ta stranka dosegla visoko število glasov in v koaliciji z ostalimi »levičarskimi« strankami porazila Demos. Izkušnje na Poljskem kažejo na to, da bo desno alternativo na naslednjih volitvah porazila leva. In zadnji bodo prvi... IgorKršinar politika T O T A L N A Po komunizmu pride anarhija. To je popolnoma jasno. Živ dokaz za to sta Sovjetska zveza in Jugpslavija - bog jima je podaril pravo pot v bodočnost- prej ali slej bo razpadla tudiKitajska. Nosilcijugoslovanskih potnih listov smo lahko ponosni, da smo spet del nekega čudovitega eksperimenta, ki ga resda zahodni svet zavrača, toda: kaj pa oni vedo! Skrajna oblika samoupravljanja jesuverenostindividuuma, karlahko enačimo z anarhijo mirnega tipa - ker pa je samoupravljanje propadlo, se jeobdržal le negativni ostanek, ki je samoupravni egoizem; ta pa spet rezultira v mHitaristiaii samoupravi, ki je na drugi strani pogojena s strahcm. »Primordial« state ofnature bo ob sedanjem poteku dogodkov kmalu (v enem letu) zavladal na teritoriju Jugoslavije, saj bo pod-pisovanje »velike« sodalne pogodbe, s katero naj bi se posamezne enote odpovedale suobodi (= suverenosti), očitno propadlo, takojšnja posledica tega pa bo podržavljanje posameznih lokalnih samouprav, ki se v tem trenutku rojevajo na Balkanu. Jugoslavija ne bo postala novi Iibanon, ker zunanje intervencije ne bo, pa tudi državljanska vojna bo po vsej verjetnostiomejena. »Bellum omnicontraonmes« sebo pretežnozreduciral na notranje pogrome z nameni čiščenja etničnega ozemlja, na roparske vdore ter napade na migrantske traij^orte. Jugoslavija bo druga Burma, jugoslovanski »Zlatt trikotnik« pa bo postala Makedonija, ki bo od takšnega stanja najbolj profitirala, saj bo pod okriljem druge najmočnejše svetovne mafije-albanske-pridno gojila težke droge za skupni evropski trg 92. Lažni mir bo vladal tudi v Sloveniji, naj več pa bo izgubila Hrvaška, da o »Bosni brez zemlje« sploh ne govorimo. Srbija bo ostala največja, do združitve s Cmo Goro pa ob sedanjem poteku dogodkov najbrž ne bo prišlo... Kako dolgo bo vladal »statns naturaUs«, bi nam lahko povedal le Hobbes ali njegov predhodnik Nostradamus. Najbrž ne dolgo. Pet do šest srbskih držav(ic) bo težilo k združitvi, Muslid pa se bodo najbrž Vlahom podredili, saj bo to zanje najbolj stabilno. Čira čara, statns aviUs po načelu soglasja, potem pa: kogarje več! Pravite, da do tega ne bo prišlo!?!... Okej. Toda: ali verjamete v medsebojni dogovor predstavnikov v vašetn imenu. Vsi, z izjemo enega, so bili enoumno obremenjeni - zadrti komunisH- in so v skladu z rekom »volkdkkotnenja, nravinikoli« sedaj reformisttsocialisti, demokrati... Pravi komunistični volkovi, ki si v skladu s »hotno homini lupus« želijo malih »primenoctis« fevdov. O, bog, le zakaj jih nisi naučil: našega malega predsednika, »razsvetljenega« ex-generala, pravoslavnega-boljševističnega apar-tičika, hrabrega brkatega Wyatt Erpa, edinega bosanca- Svicarja in prestrašeno obupanega zlatega leva - zakaj jih nisi naučil mcmopolyja!?! Slobodan Tudman & TAMA (Tribuna Advertising & Manipulating Agency) poiitika BAL KA NI ZA CIJA RGL 20. marca na valovih RGL-a PRAZNOVANJE PRIHAJAJOČE POMLADI - pogovori o pomladi - nagradne uganke voditeljica oddaje: Vesna P. FEIFER Šurda Intervju: Ljubiša Samardžic: 1 I! »Samo slabiči so lahko nacionalisti ^ I edvomno je Ljubiša Samardžič eden najbolj I znanih iit najpopularnejših filmskih igralcev v Jugoslaviji. Mnogiga poznajo kot igralca, kije najbolj navduševal svojo publiko s komičnimi vlogami v vseh zvrsteh filma. Svojo kariero je začel kot mnogi drttgi filmski igralci njegove generacije z igranjem v par-tizanskih filmih. Danes izžareva Ljubiša Samardžič svoj poseben šarm v sodobnihfilmih, posebej še v tistih, ki se lotevajo sodobnih življenjskih težav. V zadnjem časn se je pojavljal v javnosti tudi kot človek, ki se nkvarja s politiko, saj je bil v času pred volitvami delega t v skupščin i SR Srbije. Z ttjim smo se pogovarjali o njegovi življenjski poti, gledališču, filmu, politiki, nacionalizmu, športu in mnogih drugih stvareh... TRIBUNA: Mnogi vas v Slooeniji poznajo kot igralca, malo pa vedo o vas osebno. Nam lahko poveste, kakšnaje bila vaša življenjska pot? SAMARDŽIC: Menim, da je neprimemo in nehvaležno govoriti o svojem življenju, še zlasti, ker je bilo moje polno dogajanja. Sem \z revne družine. Moj očejebil rudarski delavec. Umrl jezgodaj, ko sem bil star vsega deset let. Delal je v rudniku premoga Jelašnica pri Niški banji. Še sedaj se spominjam pomanjkanja in bede. Posebno tega, da so revni lahko inspirativni; da lahko, če izhajaš iz takšne družine, premagaš vse ovire v življenju. Posnel sem nekaj sto filmov, nekaj serij, ki niso znane le v Jugoslaviji, ampak so presegle meje naše države. Najbrž veste, da je »Vroči veter« (»Šurda«) dosegel velik uspeh v vzhodni Evropi. Podobno je bilo s serijo »Kam gredo divje svinje«. »Dimitrije Tucovič« je bila tretja takšna serija, ki je imela bolj nacionalni značaj. Govori o problemih socialne demokracije v Srbiji, zelo pomemben pri tem pa je bard progresivnega sveta dežele. Mislim, da sem tu izpolnil neko svojo misel, željo. Dobil sem to, kar verjetno dobi malo filmskih igralcev. Šest zlatih aren, največjo nagrado republike Srbije, največjo nagrado Jugoslavije, to je nagrado AVNOJ, za katero še ne vemo, ali bo predstavljala kakŠno vrednost ali ne. Dobil sem Zlatega leva 2a film »Jutro« režiserja Puniše Dordeviča. Skratka, tisto, kar sem delal, sem delal z ljubeznijo in v skladu z nadarjenostjo, ki sem jo imel. Zapomnil sem si nekaj: človek lahko premaga ovire samo z vztrajanjem, vztrajanjem, vztrajanjem... TRIBUNA: V vaši pisarni smo videli, da snemate nav film. S čim se trenutno ukvarjate? SAMARDŽIC: To, kar ste videli, je moja nova trajna delovna skup-nost, ki se imenuje »Cinema design« in je naredila nov film »Noč v hiši moje matere« režiserja Žarka Dragojeviča. Isti režiser je pred dvema letoma naredil prekrasno filmsko zgodbo »Hiša zraven proge«, ki je dobila tri zlate arene in izzvala mnoge polemike in diskusije. Film govori o srbski družini, ki je zapustil Kosovo in se naselila v južni Srbiji. Skratka, delamo nov filtn o času, v katerem živimo, v katerem je vse prekrila »pajčevina« in »plevel«; in tistio, kar je najpomembnejše - da v človeku ljubezen ne more več cveteti. To je glavna misel tega filma. TRIBUNA: Vaša gledališka kariera je manj znana širšem dbanstvu kot jilniska. Nam lahkopoveste nekaj o tem, kako se ukvarjate zgkdališčem? SAMARDŽIC: Na začetku svoje kariere sem se ukvaral izključno z gledališčem. Toda zelo hitro je prišel film, zaradi katerega sem pov-sem za nemaril gledališče. Menil sem, da je film medij 20. in 21. stoletja, čeprav verjetno doživlja svoje metamorfoze. Čeprav itnam rad gledališče, si nikdar več nisem zaželel, da bi se vrnil. TRIBUNA: Poznajo vas kot človeka, kiserad veseli, smejl Tudi igrali ste predvsem komične vhge. Ste v resnid takšne rtarave? In odkod tolikšna energija? S AMARDŽIČ: Smisel za hu mor in komično sem verjetno podedoval od tnojega očeta in matere. Strašansko rad imam odprtost in veselje, svobodo duha, svobodo igranja, rad imam vse, kar je človeško, komično, prefinjeno, lepo, vznemirljivo. Z eno besedo povedano: rad imam življenje. TRIBUNA: Igrali ste tudivpartizanskihfilmih,.. SAMARDŽIC: Da, sem. In tudi svojo biografijo sem gradil v par-tizanskih filtnih. TRIBUNA: Kakšnoje sedaj vaše stališče do te zvrstijugoslcroanskihfilmov in kako ste jih doživljali tedaj? Mnogi danes ne razumejo, kaj $e je tedaj dogajalo... SAMARDŽIČ: Vojni, partizanski film je za mene pomenil mnogo v trenutku, ko sem začel svojo kariero. Ne le zame, za gledalce nasploh. Ne vem, če se spominjate tega, ker ste vendarle še mladi. Vojni film je bil patetika in ponos časa, ko se je pojavil. To je zelo značilno povojno obdobje, ki tnora opisovati herojske dni svoje bližnje zgodovine. In v tem časovnem obdobju se je rodilo nekaj odličnih partizanskih filmov. Seveda so bili polni patetike, ponosa in so na poseben način govoriti o junaštvu naših ljudi. Kljub vsemu sem itnel rad tudi drugo zvrst filma, čeprav sem rad igral v enih in drugih. Tam, kjer se demistificira revolucija, kjer se demistificira življenje in prispevek revolucionarja k morali, etiki, drugim, svobodi; kjer se Šurda gradibojazljivost,ker nivsakčlovek heroj. Z eno besedo povedano: raje sem imel tako zvrst filma. Tudi film »Jutro«, za katerega sem dobil Zlatega leva v Benetkah, je bil tnalce anatemiran v času, ko se je pojavil. Skoraj bi ga prepovedali. Če ne bi bilo nekaterih pogumnih politikov v tem času, pokojnega Veljka Vlahoviča, ki je vedno govoril, da se mora govoriti pogumneje tudi o času, v katerem živimo, verjetno ta film ne bi doživel »svetlobe dneva«. Osebno mislim, da je to danes lahko le antologjja, neka faza filma. Precej teh filmov je lahko kot neka epika, kot trenutek domace kinematografije, venda rse mizdi, da je sedanji čas mnogo bolj surov, da morajo umetniki govoriti prav o danaŠnjem času. Zato v kinematografiji delamo pogumnejše filme, ki prikazujejo čas, v katerem živimo. TRIBUNA: V zadnjem času se pojavlja cel val navih beograjskih filmov. V katerih JUmih danes najrajeigrate? SAMARDŽIČ: Novi film, ki sva ga napravila z Zarkom Dragojevičem in se imenuje »Noč v hiši moje matere«, je zelo tragičen in poglobljen film. Govori o dveh družinah. Prva jeboljševistična, druga delavska.Iz prve družine je, če tako lahko rečemo, Romeo, fant, iz druge pa Julija, dekle. Ti dve družini in ti dve ljubezni se ne moreta nikakor združiti. Združi se lahko mladost, Ijubezen, lepota ene in druge ljubezni, mladosti. Pri obeh je izraženo drhtenje, ko gre za Ijubezen. Toda v trenutku, ko mora priti do resnejše zveze, se vmešala družini in boljševik seveda ne želi, da bi se boljševistična kri mešala z delavsko. Tako pride do razkola v ljubezni. Ali to ne govori o nas? O vseh mogočih ovirah, s katerimi se srečujemo? To je predvsem zgomji sloj filma, da o spodnjih sploh ne govorimo. V bistvu menim, da mora film govoriti o času in ga preslikovati. Govoriti na estetski, umetniški način, in pri tem odkrivati novo etiko, nove resnice, novo moralo, in če hočete, govoriti mora o jutrišnjem dnevu. TRIBUNA: Igrali ste v vseh zvrsteh filma v Jugoskviji po vojni in spoznali mnogo Ijudi iz mzličnih krajev. Sami ste bili dekgat SR Srbije v skupščini in to v času, ko se je začel proces mzdruževanja med republikami in Ijudmi... SAMARDŽIČ: Samobojazljivci,slabiči, mali ljudje so lahko nacionalisti. Menim, da mora imeti vsak človek v sebi vsaj kanček občutka za komunikacijo z drugimi. Menim, da je potrebno sporazumevanje in to v tistem humanitarnem, človeškem, kozmopolitskem smislu. Kaj vam pomeni življenje, če ga sami uničujete? Kaj vam pomeni obČutenje, ko zvečer utonete v misli in začnete rekapitulira ti dan in razmišljati o potezah, ki stejih naredili? V tem trenutku se bo v vas verjetno pojavilo občutenje, da ste bili pravični in nepravični. Če v vas obstaja le kanček poštenosti, boste mogoče uvideli tudi nepra vičnost Toda potem se morate tudi popraviti. Na tem prostoru sta pri Ijudeh prevladali zaslepljenost in tema. Razloge in vzroke ne morem odkriti, toda očitno je, da gre za slabosti naših slabosti. Bil sem delegat skupščine in to vsega skupaj leto dni. Nisem niti monetarni niti ekonomski niti finančni strokovnjak. Toda nekaj vem. Stabil-nostnekedržavein vseh državljanovjeodvisna predvsem od ekonomike. Ko pravim ekonomika, mislim: če je žep poln, so vsi zadovoljni. Tedaj nimate časa razpravljati o prepirih, problemih. Sem tudi eden od tistih, ki mislijo, da je treba predvsem rešiti najprej ekonomsko vprašanje. Ko rečem ekonomsko vprašanje, menim, da bi se morala dcfinirati lastnina. Če bi se definiralo to in vsaka država v Jugoslaviji, potem trdim, da bi bilo vsem boljše. Moja vprašanja so bila povsem zdrava in logična. SreČen sem, ker se ne ukvaijam več s polttiko, čeprav mislim, da je v bistvu celo življenje politika. TRIBUNA: lmate morda kakšno rešitev... SAMARDŽIC Neukvarjamsezgospodarsko situacijo v drugih republikah. Vem le to, da pri nas ni dobra. Trdim, da je potrebno prcstruk-turiranje, to je »preklopitev« z družbene lastnine na tržno orientacijo. S tem bi eliminirali mnoge stvari. Pri nas kapitali nikdar niso zaživeli, čeprav so obstajali. Kapital mora imeti titularja, nosilca. Sem eden tistih, ki menijo, da mora biti usoda vseh nas v tem, da se definira politični sistem, ekonomika in, ko govorimo o Jugoslaviji, da se definirajo vsi meddržavni od-nosi. Dokler se to ne bo zgod ilo, sistem v Ju gos-laviji ne more funkcionirati. Prav gotovo opažate, da je sedaj vse krhko, da tudi vlada ni trdna in nima pooblastil. Z eno besedo povedano: zdi se mi, da mora biti v tem trenut-ku vse jasno. Ko Ijud definirajo določenestvari, tega ne počnejo zaradi razdruževanja ampak približevanja. TRIBUNA: Analize o volitvah v Srbijigavorijo, da je bUa opozidja pred volitvami močnejša kot sedaj. AU lahko ocenite, kakšni so bUi odnosi tnoči med političnimi skupinami pred volitvami in kakšni so ti odnosi v parhmmtu danes? SAMARDŽIO Res ne vem nič o podrobnos-tih. Sedaj sem daleč od tega. Mislim predvsem na filme, posebej še na dva nova filma, ki jih moram narediti. Zato vso koncentracijo usmer-jam na snemanja. V zadnjem času ne gledam niti dnevnika, ker veČ zastruplja kot plemeniti. Bil bi veliko srečnejši, če ne bi bilo tega bojevanja v Iraku, Pakraca, nob-nega žarišča na zemeljski krogli. Po naravi sem humanist In kot umetnik ne morem biti drugačen. Veijetno obstajajo tudi drugačni umetniki. Poznam take, ki so nacionalisti. Sam sem kozmopolit. Vsem državljanom želim, da bi živeli v miru. V Sloveniji sem bil nekajkrat, ko sem snemal filme. Tudi svojo soprogo sem spoznal na Bledu. Srbinja je, ampak tam sva se srečala. Tako sem na nek nadn sentimentalno navezan na Bled. Torej vse to, kar govorim, govorim z enega vidika. Zdi se mi, da s povsem logičnega in normalnega in da v življenju ni druge poti. TRIBUNA: Ali ste glede na takšno stališče blizu kakšni stranki, politični sknpini? SAMARDŽIČ: Ne. Odločil sem se pred nekaj meseci, pred volitvami, ko so me mnogi hoteli zvabiti v svojo stranko, da bi bil čla n SPSali SPO ali Demokratske stranke; Tedaj sem se odločil, da bom »zunajstrankarski«. Najprej zato, ker mi niti ena partija ni mogla ponuditi nekaj, kar bi sprejel; potem pa tudi zato, ker sem ugotovil, da sejeabsurdno ukvarjati s politiko.. Z delom, kreativnimi stvaritvami, novimi temami in rezultati bom skušal narediti korak naprej v politiki. TRIBUNA: Sfe velM Ijubitelj špirrta, posebej še nogometa. Slišali stno, da ste bili neknj časa tudi v upravi OFK Beograda... SAMARDŽIČ: Bil sem v upravi in bil sem predsednik OFK Beograda. Torej navijam za manjši beograjski klub. Moja ljubezen do OFK Beograda se je začela s prekrasnimi igrami, ki so jih tedaj prikazovali Skoblar, Santrač, Banovič in celotna odlična ekipa nogometašev. Pred tem sta bila v OFK Beogradu nekaj časa Miloš Milutinovič in Šekularac. Zgradii sem prekrasno sliko o njihovi romantiki. Ta klub sem sprejel kot svoj in sem seveda zanj navijal, ker me je nckako gnelo občutenje, ko sem šel na to Karaburmo. Lahko je navijati za močne, težko pa za slabe. Močni navijajo za slabe in slabt za močne. TRIBUNA: Vednospremljatenogometiiedogodke. Ali vas kaj prizadenejo ta dogajanja na našfli stadionih? Mislitn na navijače, huligane... SAMARDCIC: Vse to je zame iracionalno, nesmiselno.To je kot hudič. Mislim, da ie to tudi del vzgoje vsakoga r, kl prihaja Lz hiše. Ce je hiša takšna, da v njej vlada nered, če v njej ne živita dobro mož in žena ali oče s sinom, sin z očetom, hčerka z očetom, se mi zdi, da se ta duh, atmos-fera prenaša v zavest na vijača. Naslednji dan se ta destrukcija, to uničevanje prenese na stadion. To pomeni, da je vir vsega družina. Vsi problemi te države izvirajo iz družine. Seveda so tu še, drugi, zelo pomembni elementi, toda zdi se mi, da je to bistveno. Goran Novkovič globus POROČICO O PINOCHETU Obljubo, ki jo jc predsednik Čila Aylwin dal takoj po lanskoletni izvolitvi, je pred kratkim tudi izpolnil. Vlada je namreč o 17-letni diktaturi generala Augusta Pinocheta izdala obsežno poročilo, ki priča o brutal-nosti njegovega vojaškega režima. Poročilo je prepričalo še zadnje, ki so o krutosti Pinochetovega režima dvomili. Rezultat »sistematične politične ekstreminacije«, kot je Pinochet poimenoval ubijanje pripad-nikov opozicije, je več kot dva tisoč umor-jenih. Poročilo tudi navaja, da so zapornike mučili z električnimi šoki, jih zažigali in ubijali z zadušitvami. Kljub temu pa ostaja odprto vprašanje, ali bodo krivci prišli pred sodišče. V veljavi je še vedno zakon, ki varuje morilce iz obdobja 1973-1978. Pinochet, ki je še vedno poveljnik armade, je opozoril vlado, da njegovi možje ne smejo na sodišče. Da bi narod vsaj nekoliko zacelil rane Pinochetove diktature, je predsednik Aylwin predlagal, naj bi vlada izplačala družinam žrtev določene odškodnine, vključno s pokojninami, stanovanj in zdravstveno zaščito. REFERENDUM IN KAOS 17. bo v Sovjetski zvezi vsedržavni referendum o enotnosti države. Vendar je že šest republik napovedalo, da tcga dne zveznega referenduma pri njih ne bo. Poleg Litve, Latvije in Estonije, ki so pred kratkim izvedle uspešne plebiscite, so proti izvedbi referenduma o cnotnosti Sovjetskc zveze tudi Armenija Gruzija in Moldavci. Predsednik Gorbačov je ob tem napravil še en kompromis. Nekaterim republikam je dovolil, da so vsebino vprašanja na vohlnih hshčih lahko dopol-nile. Pred nedeljskim referendumom pa najbolj vre v Rusiji. Jclcin je sicer na izved-bo refercnduma pristal, vendar bo istega dne tudi refcrcndum o uvedbi položaja Ruske federacije, ki bi ga po vseh pričakovanjih moral zasesti prav Jelcin. Ta meni, da se je perestrojka tako rekoč spremenila v kaos, iz katerega se je moč rešiti samo z osamosvojitvijo Rusije. Po napovedih vodilne sovjetske sociologinje Zaslavske bo za ohranitev enotnosti sov-jetske države glasovalo med 55 in 60 odstotkov volilcev, kar bo dovolj, da Gorbačov ubrani perestrojko. AtBANSKA APOKAUPSA Če neko državo v štirih dneh zapusti 40 tisoč državljanov na ilegalen način, potem je nekaj narobe z državo ali državljani. Beg Albancev v Italijo, nekaj pa tudi v Grčijo in Jugoslavijo, je beg pred zadnjimi vzdihljaji komunizma in stalno obljubljajočo »novo demokracijo«. Urad-ni Rim je obtožil Tirano, da spodbuja ilegalne prehode meje, saj bi begunci na prvih večstrankarskih volitvah 31. marca volili proti komunistom. Izjave nekaterih beguncev dajejo slutiti, da ta teorija drži, saj pravijo, da so vojaki streljali v zrak in ne vanje. Italija je povečala pomoč Al-baniji za deset milijonov lir, s katero naj bi se ublažila velika gospodarska kriza v Albaniji. Medtem pa ima Jugoslavija do albanskih beguncev selekcioniran pris-top: Albancem srbskega in črnogorskega porckla omogoča prehod državne meje, ostalim pa ne. Muslimanska Stranka demokratične akcije je zahtevala, naj se dovoli prestop meje tudi albanskim Mus-limanom. SANJSKAIADY Po stotih dneh molka, odkar je morala odstopiti s položaja britanske premierke, je spregovorila Margaret Thatcher. Ameriški televizijski novinarki je zaupala, da si želi živeti v sanjah in nič več v politiki. Po 11-letni politični karieri ex-železna lady uživa v državni pokojnini (sedemnajst in pol tisoč funtov) in skuša v svoji pisarni v kletnih prostorih par-lamenta odgovoriti na 66 tisoč pisem, ki jih je prejela po odstopu. Na zasedanjih parlamenta se redkokdaj oglaša in Čepra v premier Major računa na njeno podpor pri povezovanju Velike Britanije s Kon-tinentom, je trmasta. Proti enotnemu ev-ropskemu denarju se bom vedno borila, borila in borila, pravi Thatcherjeva. Svojevrstno priznanje ji je dal pred krat-kim tudi ameriški predsednik Bush, ki ji je pripel Medaljo svobode. Komentatorji so zapisali, da je slovo Thathcerjeve odhod vseh odhodov. globus F A K S L I F E D A T A AMERIKA 1 Tokratni podatki niso najbolj sveži - stari slabo leto in pol -po vsej verjetnosti pa to njihove verodostojnosti ak-tualnosti ne postavlja pod vprašaj. Kakorkoli že U.S.News & VVorld Report]e 16. okt. 89 objavil izsledke razis-kave o najboljših ameriških »kolidžih«, ki so jih razvrstili v pet kategorij. Predstavili vam bomo zlasti prvo skupino: narodne univerze (»national« pomeni v amerikanščini predvsem »vsedržavno«), ki so prikazane na večji tabeli, ter t.i. »liberal-arts colleges« na manjši razpredelnici. Pri razvrščanju so upoštevali v glavnem pet kriterijev: ugled (a), selektivnost (b), načini zadrževanja študentov - »boj proti osipu« (c), kvaliteta poučevanja (č) in financiranje (d). V prvem stolpcu je skupni rezultat, prikazan procentual-no v odnosu do najboljšega rezultata, ostale cifre pa so le uvrstitve glede na posamezne kriterije. Vanketi je bilo zajetih 3879 »univerzitetnih predsed-nikov«, dekanov in »admis-sion officers« s 1294 različnih šol. Skupine, ki so manj zanimive in jih ne bomo predstavljali: regionalni kolidži in univerze (562), regionalni »liberal-arts colleges«, ki jih je 384, ter nazadnje še posebne, specializiraneinštitucije, ki jihje skupno s petimi vojaŠkimi akademijami 82. 1. Swarthmore College 1 Amherst College 3. Williams CoUege 4. Pomona College 5. Biyn Mawr College 5. Wellesley College 6.SmithCoIlege 8. Wesleyan Uiuversity 9.OberiinCollege lO.GtinelliColiege a b c č d Pensilvanija 100.0 3 4 4 11 Massachusetts 99.0 1 1 1 11 2 Massachusetts 96.5 2 2 2 2 7 Kalifomija 90.7 17 10 22 5 3 Pensilvanija 89.0 10 17 18 3 9 Massachusetts 89.0 5 11 10 12 11 Massachusetts 88.1 7 33 14 7 8 Connecticut 87,6 8 6 5 10 24 Ohio 86.8 4 8 44 26 13 Iowa 85.6 11 28 52 21 4 a b c č d 1. Yale University (Connecticut) 100.0 5 3 3 2 9 2. Princeton Univers (NewYersey) 99.2 3 2 4 15 1 3. Harvard College and Radcliffe 97.6 1 1 8 11 2 College (Massachusetts) 4. California Institute of Techn. 97.2 14 7 28 1 3 5. Duke University (Sev. Karolina) 94.3 8 6 7 3 20 6. Stanford University (Kalifornija) 94.2 4 5 9 10 7 7. Massachusetts Institute of Tech. 90.6 2 4 13 8 45 8. Dartmouth College (New Hampshire) 89.8 13 8 2 7 17 9. University of Chicago (Illinois) 88.5 11 22 37 5 15 10. Rice University (Texas) 84.8 25 13 11 22 5 11. Cornell University (Nevv York) 84.7 7 12 25 32 13 12. Columbia University (NewYork) 84.7 12 10 10 26 25 13. University of California at Berkeley 83.6 6 11 46 58 11 14.JohnsHopkinsUniver.(Maryland) 83.2 10 23 17 9 73 15. Brown Universitv (Rhode Island) 82.5 15 9 1 33 60 16. University of California atLos Angeles81.4 19 19 60 27 10 17. Universit/ of Michigan 80.7 9 28 22 23 30 18.UniversityofNorthCarolina . 80.2 20 21 31 30 14 atChapelHill ' 19. Northvvestern Univer. (Illinois) 80.0 18 20 18 24 43 20.UniversityofPennsylvania 79.8 16 24 14 18 83 AMERIKA 2 Pri samem vrhu lestvica najbrž ne bi bila precej spremenjena, tudi če bi vanjo vključili ostale svetovne univerze - med katerimi najprej pomislite na angleški Oxford in Cambridge, francoska Sorbona ali pa nemški Heidel- berg. Ameriške univerze še vedno prednjačijo v svetu, morda niti ne več toliko zaradi ugleda kot kvalitete poučevan-ja. Pri tem daleč prednjači Cal-tcch, ki je gotovo najbolje opremljena izobraževalno-raziskovalna institucija na svetu - kakor vidite, je opevani in svetovno znani bostonski MTT na tempodročju šele osmi. Tudi sami študentje so na Caltech-u tisti »pravi«: kar 90 % brucov pride iz razreda 10 % najboljših srednješolcev; med profesorji pa je kar 21 Nobelovcev! Har-vard je tu še boljši: šest ameriskih predsednikov, 29 Nobelovih nagrajencev in 27 Pulitzeijevih nagrad - statistika, ki mu poleg dejstva najstarejše ameriške univerze daje svetovni sloves; selekcija je visoka, pa tudi cene šolanja so izredne: letos nekaj čez $ 13500!! Še dražji od Har-varda je Princeton, na katerem študira velik delež pripadnic ženskega spola (višjega sloja), kar ni ravno značilnost velikih univerz. Na Duke Universih/ so v preteklem šolskem letu začeli z $ 70 mio(!) vrednim razširjanjem znanstvenih učilnic, laboratorijev in ad-ministrativnih prostorov! Med drugim nameravajo s tem vzbuditi zanimanje med študenti za izbiranje kariere v znanosti, saj delež takšnih v celotnih ZDA vztrajno pada (196622.3 %, 1980 25.2 %, 1988 le 25.3 %). Yale, na katerem je diplomiral tudi g. Bush, je že dve leti na prvem mestu, čeprav ne prednjači po nobenem posameznem kazal-cu. Za svojih 5200 študentov (na Duke 6 tisoč, na Prin-cetonu 6200, Harvardu 11300, Caltechu le nekaj sto) tudi ni tako zelo drag. Fortune v letošnji četrti številki (25/5) med svetovanjem staršem, kako najpametneje investirati, ugotavlja, da bodo šolnine rasle do leta 2000 v povprečju 7 % letno. Tako naj bi do tedaj štiriletno šolanje (ne vključujoč knjige, potne stroške in denar za pivo) stalo na državnih kolidžih več kot 52 tisoč, na Princetonu in drugih iz Ivy League skupine a menda kar $ 155 tisoč!! Bog pomagaj: kjer ni denarja, ni muzike! AMERIKA 3 Za konec sem vam hotel prirediti še lestvico 22 naj-boljših mladih znanstvenikov, ki v glavnem (že) »profesujejo« po zgoraj omen-jenih »multiverzah«, vendarmi je zmanjkalo prostora. Zal... Ce pa koga že toliko zanima kaj več o 108 mrd dolarjev, kolikor so jih v ZDA v 1991 namenili za civilno raziskovanje, naj piše na Tribuno. Ni blema. M.D. Anteja Markoviča mineva smeh. Biti princ na zrnu grahanismešno, šenajmanjza princa. s "M :š ¦:-. -:š 1 I ^ ž I ¦^ »š ? ? -i ;i ¦¦. li tiif *J Duša Damjanovic, predsednica Srbske Demokratske stranke za Slovenijo je med drugimavtorica pornografskega romana, ki ga je pred štirimi leti od nje odkupil nek založnik. Čakamo na izid. Gospa Ljerka Bizilj, med drugim tudi Slovenka leta, piše knjigo o slovenskem metropolitu, nadškofu dr. Alojziju Šuštarju. Ko je za to izvedel Matjaž Tanko, je izdavil sanio še: »Kaj pa celibat?!« Takoj za tem se mu je zvrtelo in je padel pod niizo. Janezu Kocjančiču je bilo red kratkim do smeha. Sedaj pa je nasmeh vse bi enak. Adria Airways je namreč dokončno kolabi Ekonomska struja Adrie mu svetuje prodajo Airb onpa ultimativno zavrača prodajo letal: če gredo Ai i, gre tudi on. Mi pa v jbk. zadovoljen s pisanjem ostalih treh. Imenoval se bo Slovenec. Tako kot sta blaznost in genialnost sosedi na krogu, sta sosedi tudi boljševizem in nova slovenska oblast. Resnica ima pač večplati. Janši se zdi vse to sniešno. Nam pa žalostno. Slovenci na njegovo žalost niso Srbi in jih-puške pač ne zanimajo preveč. Ko bo to poštekal še on, bo pol Slovenije brez dela in zdravja. Dr. France Bučar jeodločenin pošten mož, navidezcelo demokrat. Če mu slučajnonivšeč poročanje kakšnega novinarjaodelu skupščine,gada pač odstraniti. To je vsekakor velik prispevek svoboditiskav Sloveniji. Če za to ni nobene pravne osnove,jeto novinarjev problem. Pravna državavelja oblastsamo takrat,kojijeto všeč.Zgodovina scponavlja. Minister za turizem se jeudeležil berlinskega sejma, kjer so delili letošnjo turistično pogačo. Prodali so šestnajst turističnih aranžmajev. Slovenski turizem bo s tj?m pokasiral skoraj vse stroške njegovega potovanja. P;i^ Velikitrojkije končno uspel velikimet. Slovenci bomo dobilisvoj CNN,Teda Turnerjainjane Fondopav oblikiMeteRR. Lojze Peterle je očitno izgubil kompas. Včasih je pel, sedaj samo še pleše. Tako kot žvižgajo drugi. Pol milijarde dinarjev, namenjenih obnovi poplavljene celjske bolnice, bo odšlo kot kaže v »instrumente«, ki služijo popolnoma drugim rečeni. globus ' ' \ THE DAYS AFTER / ojnejekonec. Kuvajtje osvobofen, ZDA sopostale ' prva velesila sveta, George Bush pa junak novega časa. Vnasprotju z njim seHuseimi odšteva čas. »Mislim, da Husein žepripada zgodovini«,je usodo iraškega predsed-nika komentiral Hennj Kissinger. Za vse bi bilo bolje, če se ga čimprej sname z dnevnega reda, se strinjajo Američani. »Slika imškega predsednikascpreprosto nesklada z dolgotrajnim in pravičnim mirom na Bližnjetn Vzhodu«, je biljasen ameriški podpredsednik Quayl. Vojne je konoc (če je med tem že kdo pozabil, je bila to osvobodilna vojna - pozabimo za trenutek na nafto), in Kuvajt je osvobojen. Izid vojne je prinesel kapital, ki ga bo ameriški predsednik nedvomno vnovčil na predsedniški volitvah leta '92, kajti v igri na vse ali nič je izšel kot zmagovalec in ZDA so vedno znale nagraditi svoje junake. Ankete javnega mnenja danes kažejo, da uživa Bush trenutno večjo podporo svojega ljudstva kot vsi njegovi predhodniki. Demokratom se v prihodnosti obetajo težki časi. Ce Ameriki s to vojno morda ni uspelo preprečitigospodarskerecesije,sejegotovo izognila morebitni »demokratski nevarnosti«. V njihovih vrstah v tem tenutku ni niti enega politika, kibi se lahko enakovredno kosal z avreolo sedanjega republikanca na prestolu. Najresnejši demokratski kandidat za leto '92 senator Georgije Sam Nunn je bil glavni nasprotnik ameriške intervencije v Zalivu. Bush pa se je do sedaj izkazal za preveč prodor-nega, da bi ob pravem trenutku ne spomnil svojih rojakov, da so se vodilni demokrati na Kapitolu do zadnjega upirali vojaški akciji. Ameriška zmaga je popolnoma izničila tudi vsa dolgoletna prizadevanja demokratske stranke, ki se je ves čas »republikanske vladavine« trudila dokazati, da ZDA porabijo preveč denarja v vojaške namene. Vietnam se ni ponovil in Američani so Bushu hvaležni, da se je končno pojavilnekdo, ki je z drugačnim razpletomneke vojne potisnil v ozadje azijsko travmo. Ameriški predsednik je svojo strategijo namreč zasnoval na najboljši mogoč način: zmagati s čim manj žrtvami. Bilanca iz Vietnama se tokrat ni smela ponoviti. V začetku spopada v Zalivu ni bilo nikogar, ki bi podvomil, da bi ZDA v vojni s tehnološko in vojaško-strateško inferiornim nasprot-nikom utegnile vojno izgubiti, toda zelo malo je bilo tistih, ki so verjeli, da bodo celotne ameriške žrtve na koncu ne presegle štiristo vojakov. Modra diplomacija in učinkovita vojaška strategija sta v Zalivu opravili svoje. Trojici Povvell- Schvvarzkopf-Bush se do sedaj skoraj ni imelo kaj očitati, vsaj kar se tiče ameriškega zornega kota. Vojaška izvedenca sta izkoristila tehnološko premoč svojega orožja, za ameriško moralno podobo o svetu pa je poskrbela Busheva diplomacija, ki ji gre za začetni uspeh šteti že dejstvo, da je ustvarila koalicijo osemindvajsetih držav proti Iraku. Večina političnih opazovalcev se je takoj po razglasitvi miru začela obračati v prihodnost in napovedovati, da je Bush sicer dobil vojno v Zalivu, čaka pa ga še pomembna bitka (za) v miru. Ameriška diplomacija bo imela v naslednjih letih z bližnjevzhodnimi zapleti dela čez glavo. Žal Američani s samo vojaško zmago niso samodejno rešili političnih vprašanj na tem področju. Čaka jih preureditev odnosov v Zalivu, arabsko- izraelski konflikt, palestinsko vprašanje in sklenitev regionalnega varnostnega sporazuma. Ameriška :WLSK globus diplomacija se zaveda, da bo za rešitev teh vprašanj potrebno veliko več naporov in takta, kot je bilo potrebno v vojni. Kajti Bližnji Vzhod ne more več čakati inzahteva takojšnjo rešitev svojih vprašanj. Arabci so že naveličani večnih ameriških obljub in mirovnih načrtov, ki se menjajo skupaj z ameriškimi predsedniki. In zamenjali so jih že ničkoliko. Načrtov in predsednikov. Najprej je obstajal »Rogersov načrt«, pa potem Reaganov, dokler niso prišli Bakerjevi predlogi. Arabci so podvomili v ameriško učinkovitost. Sedajjenadeludiplomacija,kiseboverjetnonajprejozrlanalzrael, da poplača dolg za njihovo medvojno potrpežljivost. Izraelci imajo predvsem dve zahtevi: zaračunali bodo vojno odškodnino, baje da v višini med tremi in štirimi milijardami dolarjev, za škodo, ki so jo povzročile iraške rakete, in za gospodarsko škodo. Po nekaterih podatkih je Irak v obdobju od 18. januarja do 25. februarja nad Izrael poslal vsega skupaj devetintrideset raket »al huseini«, nekakšno predelano verzijo sovjetskih scudov. Poleg denarja si Izraleci seveda najbolj želijo ukinitev gospodarskega bojkota Saudske Arabije. Za to ameriško uslugo je Izrael pripravljen omiliti svojo politiko na zasedenih ozemljih. Sicer pa čaka Američane neskončni perpetuum mobile: posredništvo med Jzraelom, Sirijo in Jordanijo. Na ameriška vra ta bodo trkali izstavljalci računov iz Egipta, Sirije in že omenjenega Izraela. Povrh vsega se Američani zavedajo, da odlaganje pales-tinskega vprašanja ni več mogoče. Bakerjev bližnjevzhodni program temelji predvsem na š tirih pogla vi tnih smernicah, in sicer: na dzor na d oboroževanjem v regiji, palestinsko-izraelsko vprašanje, ures-ničevanje varnostnega sporazuma in pa gospodarsko sodelovanje. Najbolj na majavih nogah je seveda palestinsko vprašanje, saj so zaradiodkritepodporeHuseinuzapravili marsikateri glas. Baker bo mora 1 pokazati spretnost, podobno tisti med vojno, ko so Američani z vsemi štirimi brzdali Izrael, da je mirno in »ponižno« trpel iraške izstrelke. Da bi bile stvari videti še težje, dobivajo Američani v tem času že prve reklamacije. Izraelci namreč menijo, da je šestopetdeset milijonov dolarjev, kolikor so jih ZDA odredile za poravnavo vojne škode, premalo in vztrajajo pri svojih izračunih, ki krepko presegajo ameriške. Usocfi Iraškega vodje Ob vsej živahni diplomacijibodo morali Američani z enim očesom še vedno motriti iraškega predsednika, ki so ga nekateri sicer že pokopali. Za nekatere je Husein že preteklost. Ali mu bo v onostranstvo pomagala iraška opozicija in lasten narod in kakšen deležbodo v tej igriimeli Američani, zaenkrat šeni popolnoma jasno. Belahiša senamrečzaveda, dabipretiranpritiskna Huseina znjihove strani rijegovo podobo poraženega diktatorja preobrazil v žrtev in mučenika v očeh arabskega sveta. V ameriškem tisku so se pojavili tudi prvi komentarji, ki ameriški vladi očitajo dvoličnost v zvezi z iraškim vprašanjem. Oporekajo ji, da želi soditi Sadamu Huseinu zaradi zločinov, ki jih je storil v konfrontaciji z Zahodom, ignorirala pa je njegovo agresijo proti »nezanimivim« Arabcem. Zaenkrat Husein ureja zadeve v svoji državi ria že ustaljen in preizkušen način. Pričakovati je, da bo v svoji borbi za oblast posegel po vseh razpoložljivih sredstvih. Verjetno ni prenagljeno pred-videvati, da stoji Irak pred državljansko vojno, kajti za njeno ures-ničitev so dani že vsi pogoji: šibka oblast v Bagdadu, glas Kurdov, ki vpije po maščevanju inSiitsko ljudstvo, ki se zaveda, da je bilo ves čas podrejeno kljub temu, da predstavlja večino iraškega naroda (okrog 60 %). Po nemirih na jugu države se je dvignil tudi njen severni del, kjer so akcijo prevzeli kurdski gverilci. Nekateri menijo, da je vstaja Kurdskih in Šiitskih upornikov med seboj povezana inkoordinirana. Njihovo zavezništvo pa v sebi v bistvu nosi klice dvojne nevarnosti. Na eni strani preti grožnja državljanske vojne, ki bo po preliti krvi daleč prednjačila pred končano vojno z zavezniškimisilami, po drugi strani pa konec stranke BASS in verjetno okrutno maščevanje Šiitov nad Suniti. Usodo države je tako v svoje roke prevzelo iraško ljudstvo, kisemuobetanadaljevanjekrvavihdogodkov. Irakje le potrdilstaro resnico, da se vojna začne, kadar se hoče, in konča, kadar se lahko. Erika Repovž Edo Žitnik Podpis sporazuma o" razpustitvi Varšavskega pakta, s katerim je po 36-letih vzhodne vojaško-politične zveze prenehala obstajati tudi formalno, je sicer dogodek, po katerem je moč govoriti o polarizaciji sveta le še v razvojno-gospodarskem smislu. Spričo sovjetskih gospodarskih težav, ki objektivno slabijo moč sovjetske armade, »zastarelosti« sovjetske oborožitve, ki smo jo videli v Iraku, ob dejstvu, da Moskva nima več zavezniških satelitov itd. postaja torej pakt NATO cdina globalna vojaško- politična organizacija, ki lahko kroji novo svetovno ureditev po lastni meri. Z drugimi besedami, Združene države Amerike imajo prvič po drugi svetovni vojni možnost za novo, in kot poudarjajo ameriški predstavniki tudi pravičnejšo svetovno ureditev. V tem kontekstu je seveda na prvem mestu prihodnja usoda Evrope, ki postaja s svojo kulturno-zgodovinsko dediščino, politično integracijo in nenazadnje s prenehanjem sovjetske nevarnosti vse manj odvisna od obrambnega dežnika Združenih držav Amerike oziroma pakta NATO. Prav zaradi tega niso naključna razmišljanja o tako imenovani evropski obrambni strategiji, ki bi bila, če ne drugega, vsaj manj odvisna od ameriško-evropske koordinacije v Natu. Pred-sednik Evropske komisije Francoz Jacques Dclors sicer izjavlja, da bi bilo treba evropsko vojaško unijo, s tem je mišljcna za zdaj ev-ropska dvanajsterica, razumeti bolj kot idejo, o kateri bi se morale izreči vse članice Evropske skupnosti. Seveda je ob tem že slišati pomisleke VVashingtona, češ da bi bila »evropska vojaška zveza« bistveno šibkejša od Nata - torej njegov slab nadomestek. Seveda so taki argumenti po razpadu Varšavskega pakta in dejstvu, da bi Evropej-ci vsekakor ohranili določeno koordinacijo z VVashingtonom tudi, ko bi bili na svojcm, odveč. Za njimi se skriva bojazen VVashingtona, da bi bil s krepitvijo evropske vojaško-obrambne doktrine v perspektivi ogrožen tudi ameriški politični vpliv na stari celini, kateremu pa se, ne le zaradi Zahodne Nemčije, ne misli odpovedati. Poleg nepres-tane trgovinske vojne z Japonsko, ki jo Združene države neusmiljeno izgubljajo, si VVashington nikakor ne more privoščiti še ene gospodarske fronte v Evropi. VVashington želi potemtakem z NATO pak-tom, ki je postal v zdajšnji situaciji nepotreben, vsaj v dosedanji obliki, zadržati in celo razširiti svoje svetovne gospodarsko-politične pozicije. Obstaja torej realna možnost, da nova svetovna ureditev ne bo multipolarna, kot je bilo pričakovati po koncu hladne vojne, ampak monopolarna. Jacques Delors se tega po vsem sodeč dobro zaveda. O 68 dnevnik PROREKTORJEVI ZAPISKI BOSTJAN M. ZUPANCIC, predavatelj pri predmetu kazensko- procesno pravo na Pravni fakulteti in prorek-tor Univerze Sreda, 6. marca 1991 1902. leta je Otto Gross v svojem delu Uber psycho-patische Mindenvertigkeiten razvil teorijo, kasneje je iz nje Jung razvil svojo o intro- oz. ekstra vertiranosti, o primarni in sekundarni funkciji možgan-skih celic, češ da določen afck-tivni dražljaj, ki primarno vpliva na celico, sekundarno lahko hitro ovene, se izgubi, ali pa odmeva v t.im. kompleksu še dolgo časa. Ko sem to danes zjutraj prebiral, mi je bilo naenkrat jasno, zaka) sta mi pisatelja Rebula in pokojni Mar-jan Rožanc oba svetovala, naj pišemdnevnik. Moja sekundar-na odmevnost je morda prek-ratka za določene vrste dovzetnosti, čeprav po drugi strani služi lateralnemu mišljenju, s katerim so me tudi že označili. To pripovedujem zato, ker je ena nenavadnih sinhronitet, da so mi ravno danes sporočili s Tribune, naj bi za nekaj dni vodil dnevnik. Danessejemoj danzačelob pol šestih z branjem omenjene Jungove študije. Te tihe jutranje ure, ki jih preživim v kuhinji, v kateri se ne sliši ropot s ceste in kjer sem včasih še kot otrok čakal na sončni vzhod, so mi najljubše. Na kostanju pred balkonom so pričeli čivkati vrabci, zanesljivo znamenje, da se bliža pomlad. V tem nemir-nem in zmedenem času, ko imam čez dan občutek, da se kot Don Kihot, pa brez Sančo Panse, borim z mlini na veter, ki se vedno hitreje vrte v desno, mi misel na pomlad v teh mirnih jutranjih urah daje iluzijo, da se svet v resnici ni sfižil. Pridihan priletim na rek-torat, kjer so že predstavniki neke fakultete, ki ima težave s svojimi prostori. Vidim, da se je eden od članov delegacije za ta obisk pražnje oblekel in se sprašujem, če je mogoče, da nas ljudje res jemljejo tako resno: kadar je človek pri vrhu neke hirearhije, pozabi na vtis, ki ga dela njegov urad: sod-niki, zdravniki itd. Ob pol devetih kolegij, potem še nekaj uradnih zadev. Hiro domov, kajti ob štirih imam predavanje: odspati moram svojo uro, ker sicer ne bom svež v predavalnici. Predavanje gre imenitno. Uspe mi, da za uro in pol vsi pozabimo na vse drugo. Zvečer še en razgovor o primarni funkciji. Četrtek, 7. marca 1991 Zjutraj je bil pri meni nekdo od neke raziskovalne or-ganizacije iz zahodne Evrope. Gospod je antropolog in razis-kuje etnične posebnosti slovenske istovetnosti. V raz-govoru se je izkazalo, da se v marsičem strinjava. Prav neverjetno je, kako vedno naj-dem skupna tla z zunanjimi opazovalci Slovenije, doma pa me mnogi zaradi mojih opažanj grdo gledajo. Na cesti sva se pozdravila "tudi z dobrim znancem umet-nostnim kritikom, ki je poh-valil moj nagovor ob podelitvi Prešernovih nagrad. Sam pa seveda nisem mogel mimo tega, da mu ne bi, morda z malo grenkobe, omenil skoraj surovo označbo pod sliko v Tribuni. Podobno se je godilo na nekam sestanku danes, ko mi je bilo oponešeno, da nisem bil dovolj prijazen s človekom iz vlade, ki je pred polovico dekanov univerze jasno povedal, da njegov sekretariat malo briga avtonomija Univerze in da nas bodo obdržali kot zavod. Tu sta možni samo dve razlagi. Ali tehničnemu delu Univerze sploh ni do avtonomije, ali pa ljudje ne razumejo, da jim bodo z zakonom o zavodih vse vzeli. Zjutraj sem bil na us- tanovnem sestanku »Ev-ropske hiše«, ki ga je vodil zav-zeti dr. B. Moji dvomi o tem, ali naj se pridružim, se razprše v trenutku, ko beseda nanese na Jugoslavijo inSrbijo. Za zvečer imam povabljene prijatelje, ki so tudi bili v Ameriki, da se pogovorimo o nekem projek-tu, ki bi bil za Slovenijo zelo zdravilen. Izkaže se, da akademski ljudje razmišljajo prosto asociativno, medtem ko je vsak projekt treba speljati premočrtno. Univerzitetnim profesorjem je sicer lepo, ker so plačani za svojo svobodno ustvarjalnost. Toda, ko jih to razvadi, da ne znajo več skrbeti za svoj obstanek, pos-tanejo zlahka plen tistih, ki manj mislijo in več hočejo. Petek, 9. marca 1991 Zjutraj hitim, ker bi moral priti nekdo od zvezne ad-ministracije, s katero sem navezal stike, ko sem bil zadnjič v Beogradu. Zvezni sekretariat za razvoj posluje kot vse birokracije. Odtujeno dejanskosti. Denar alocira po kvaliteti papirja, na kateri je napisana prošnja. Ameriška National Endovvment for the Humanities je ista: deli dav-koplačevalski denar in sodi o stvareh, ki jih ne razume. Ob devetih je seja univerzitetnega sveta. Polovica ljudi manjka. Kaj sije Kardelj mislil s to svojo neposredno demokracijo, ne vem, a Plato je mislil svojo samoupravno državo za vasi s pet tisoč ljudmi, ne pa za narod, kjer še posamezniki niso simpatični drug drugemu - kje interesne skupine! Kljub vznesenim protestom in govorom z mero trmaste sen-timentalnosti izzveni seja an-tiklimaktično - če se ta izraz v slovenščini sploh uporablja. Po seji ob enih je tiskovna kon-ferenca v grobnici. Dragan končno pove, da je avstrijska znanost zanič in je nesmjselno, če se zgledujemo po Ger-manih. Gotovo je, da naši študenti to razumejo, a Nemci so po vojni štipendirali veliko profesorjev, ki so zdaj kon-dicionirani na njihov sistem. dnevnik Po konferenci je teden zaključen. Boli me glava. Popoldne doma študiramin se veselim sobotnega jutra, ko bo čisto tiho in bom imel mir. Sobota, 10. marca 1991 Vstanem pred svitom in berem do devetih. Imeti bi moral nek prostovoljni semi- nar, a je zdaj prepozno, da bi sklicali ljudi. Poročila v časopisih so v redu. Upam, da bodo v Mariboru prav razumeli, da jih ne zaviramo. Tu v Sloveniji je tako težko biti samoumeven. Včasih prihaja do čisto groteskinih nespora- zumov in raje ne bi tu razglab- ljal zakaj: o tem bi se dalo napisati dobro disertacijo. Zjutraj sem pisal pismo nekemu ameriškemu prijatel- ju in mu pripovedoval, da je problem ameriškosti v tem, da nima dovolj globinske resonančnosti, kakor da njihovi sonarji ne beležijo dovolj fa/n/tomov, kakor da ne bi bilo demonov, proti katerim bi se morali boriti. No, tu jih je prav gotovo dovolj. Popoldne imam obisk nekega umetnika, ki misli, da je za njegov razvoj dovolj, če sledi svoji rdeči niti kar tu na mestu. Ampak vsi velikani te civilizacije sicer niso prišli iz velikih centrov, Parizov, Firenc itdv delali pa so prav gotovo tam. Po neki naravni selekciji gredo talentirani v mednarodno konkurenco, nekam že, in tisto, kar je kaj vredno, ostane v orbiti. Zvečer gremo v kino. Hot Spot, spet ena eksistencialno gangster- ska varianta Bonnie and Clyde. Mestoma se prav dolgočasim in se spominjam Petra Bogdanovicha in Paper Moon. In mogoče Casablance, ki sem jo ogromnokrat videl v Cambridgeu, v kinu Casa- blanca. Play it again Sam: De plus que T E \l A Uubliono THE EVBL (Zlovešča sila) Režija: Gus Trikonis. O. vl.: Kichard Crenna, /oanna Pettet, Andrew Prine, Cassie Vates... Pozor - grozlji vka najsiabše vrste! Zgod-ba - zdravnik s svojimi študenti ¦ pomočniki najame staro, razpadajočo se htšo za svc^o »delavnico« in »zlovešča sila« te hiše jih straši, napada, kolje, »tamani ko zečeve«-. itd. Eden najslabžih filmov,kar jth jetmel podpisnik priložnost videti v kaiieri. Če ste rojeni mazohist »kvaliteto« presodite sami^ sa\ |€ to film le za najbolj trdovratne IJubitelje tega žanra. Poudariti pa vd|a, d^ smo ga lahko gtedali v kinih in na naši TV, teko da smo bili na ceJi črti osrečeni s to kulturuo ddbrino. Denaija za FILME pa nt ni... Jarmusch, Fuller... Vendar pa vsak od njiju dela specifične filme. Akijevi so bolj in-timistični, umirjeni, z malo dogajanja, Mika pa ima rajši akcijo in od žanrov road movie. Retrospektivo Akijevih filmov bo začel njegov prvenec Zločin in kazen iz leta 1983. Zgodba temelji na istoitnenskem romanu Dostojevskega, dogaja pa se v sodobni Finski. Glavni junak je delavec v klavnici. Sledil bo finski kult film Calamari union (1985), kjer osemnajst Fincev, ki jim je ime Frank in en Anglež, ki mu je ime Pekka, skušajo v maniri Hillovih The War-riors priti z enega dela Helsinkov v drugega. Hamlet med poslovneži (1987) je še ena adaptacija klasikc, zgodba je spet modernizirana, namesto boja za krono se ubija za prevlado nad veliko korporacijo. Retrospektivo bo sklenila trilogija Sence v paradižu (1986), Ariel (1988) in Dekle iz tovarne vžigalic (1989). Junaki trilogije so združbenega dna: smetar inblagajničarka v Sencah ter voznik kamiona in delavka v klavnici v Arielu. V CD žal ne bo Akijevih kratko- in srednjemetražnih filmov. Zadnja dva Akijeva filma, Leningrajski kavboji gredo v Ameriko in Najel sem plačanega moril-ca pa sta odkupljena za redno kinematografskodistribucijo.Odkupiljuje E-Motion fijm, ki je tudi soorganizator retrospektive in ki je v zadnjem času preccj pripomogel k temu, da "Ljubljana" postaja vse bolj obče ime in vsc manj pridevnik. Uroš Prestor LE PRESIDENT (Predsednik) Režija: Henri Vernetal. Gl. vt: Jean Gabtn, Bemard Blier, RenLe Faure, Alfred Adam... Po romanu Georgesa Simenona (med Ijudstvooa znanega po inšpektorju Maigretu, ki ga je tudi filmsko upodabljal Gabin) posneta drama iz Živijenja os-tarelega predsednika, ki je na tem, da potegne črto pod življenje in kariero in pred smrtjo naredi rezime. Gtedatno ga iahko kot priročnik iz politične modrosti v stilu znanega rekla, da je »politika modrost izbiranja mtd danimi tnožnostmi«. Dobro narejetv zanimiv in lahko gledljtv izdeiek. Glasba (dobra) tzpod peresa Maurkea Jarrea! Kljub vsemu priporoČlitv predvsem za ljubitelje kinotečnih filmov,, sa) jc prostora za zabavo bolj malo. MtiD THRILLERJEMIN PSI-HOLOŠKO ŠTUDIJO John Fowles: THE COLLECTOR, Pan Books Ltd., London 1986. 31. marca bo John Fovvles praznoval svoj petinšestdeseti rojstni dan. Pravzaprav ta podatek nima skorajda nobene teže, toda dejstvo je, da je Fovvles ob Marquezu in morda še Doctorovvu (miniogrede, slednjemu je pravkar izšel roman v slovenščini; in sicer Svetovna razstava pri mariborski založbi Obzorja) eden redkih še živečih velikih avtorjev. Ali kot pravilno ugotavlja Andrej Blatnik v svojem eseju Poželenje in strah (v Uteraturi, št. 6,1990): »Velikih piscev je iz dneva v danman)!«. Namreč, S. King, P. Highsmith in R. Rendell še vedno ustvarjajo in so zelo uspešni avtorji, toda »planetarnega uspeha« nimajo in ga najbrž ne bodo nikoli dosegli. Drugače povedano, tako King kot Highsmithova in Rendellova žanjejo ogromen uspeh pri bralcih in se redno uvrščajo na sezname oziroma liste bestsellerjev, ampak ne sprejema jih literama kritika (kamor seveda ne štejem psihoanalitske, da se takoj razumemo), kaj šele literarna zgodovina in literar-noteoretska recepcija. Ravno obratno pa Fovvles in Marquez, če izvzamem Doctorovva, ki uživata t.im. »planetami uspeh«. Inkako se je veliki »Mag« vpisal med avtoritete svetovnc literarne zgodovine? Povsem enostavno, vsaj na prvi pogled: leta 1963 je izdal svoj prvi roman in požel nesluteno odobravanje tako bralstva kot kritike. Izdal je pričujoči roman The Collector (Zbiralec), torej roman, ki je prvič izšel pri Jonathan Cape Ltd. v Londonu. In kaj je v romanu takega, da se je Fovvles afirmiral že s prvencem? Militanten odnos moški - ženska, kajpada. Odnos dominantnega in posesivnega moškega do trpeče ženske ujetnice (glavna junaka tega romana sta Clegg in Miranda - v latinščini pomeni Miranda občudovana, kar marsikaj precej razjasni-oziroma»paznik« injetnica;inCleggpišesvoj dnevnik v katerem poroča o ženski kot o nekem objektu želje, poželen-ja, občudovanja na sebi lastennačin, torej na načinupoštevanja ženske kot nekega zunajserijskega insekta; konec koncev - to floskulo uporabljam namerno, saj imajo vsi Fovvlesovi romani več koncev, konec koncev, a ne res? Clegg svojo ujetnico omami s sredstvom za uničevanje insektov, s kloroformom, in jo tako, torej omamljeno, zapre v svojo klet). Zdaj je najbrž vsakomur bolj ali manj jasno, zakaj je Fovvlesa tako ze\& napadala in ga navsezadnje še vedno napada feministična literama insociološka kritika. Po drugi strani pa je opisani prizor odlična filmska scena, ki pa v filmu, posnetem po tem romanu, ni bila tako odlična, kot bi se to samo po sebi morda zdelo. Razlog je domala enostaven: film je precej zgodovinski, oziroma je za transfor-macijo metafikcijskih elementov na filmsko platno nedomiselno domiselen, kar pomeni, da je treba Fovvlesovsko fikcijo jemati kot čisto literarno fikcijo. Poleg tega je The Collector roman, ki za razliko od ostalih Fovvlesovih romanov (npr. The Magus in The French Lieutenant's VVoman, romana po katerih sta bila prav tako posneta zgrešena filmska projekta) ne bazira toliko na verbalnem kot fiktivnem nivoju. Inprej opisanprizorješolskiprimerFovvlesovskekrutefikcije. Zelo ekspliciten primer, skratka. Sicer pa Fovvlesa lahko berete tudi v slovenščini: The French lieutentant's Woman je pod naslovom Ženska f rancoskega poročnika v prevodu JakeŠtularja izdala Mladinska knjiga davnega 1979 leta; The Magus je roman, ki ga je prevedla Ksenija Dolinar in naslovila Mušica ter izdala pri maribdrski založbi Obzorja leta 1989. Torej, z nestrpnostjo pričakujemo prevod romana The Collector, romana, o kateremje Alan Brien v The Sunday Times zapisal: »The Collector je roman na bril-jantno innenavadno temo... kratek, jedmat in neposreden ter duhovni thriller s psihološkimi in sociološkimi prizvoki.« Francis Iles iz The Guardian pa je dodal: »To nenavadno izredno dejanje lahko berete kot thriller... ali pa kot študijo morbidne psihologije.« Morda kot zanimivost: Fovvles se je ob Dickensu in Jamesu oplajal vsaj še pri Jungu. Kar je več ali manj jasno. Tadej Čater MESTNA GALERIJA Zimski salon Naveza Alpe Adria je rodila sadove tudi za nas, navadne smrtnike. Sodelovanje na kulturnem področju so ovekovecili s skupinsko razstavo, ki predstavlja pregled doganja oz. ustvar-janja slovenskih umetnikov, umetnikov iz italijanske Carrare in Avstrije vse tja do Dunaja. Vsi izbrani ustvarjalci so s svojo individualno noto prispevali k raznolikosti jia umetniškem področju teh treh dežel. Umetniki, ki "zastopajo" Slovenijo, so se predstavili s svojim kiparskim in slikarskim delom (Jože Barši, Lojze Čemažar, Marko Kovačič, Ivo Prančič, Vlado Stjepič, Tugo Sušnik, Lujo Vodopivec). Če bi si jih upali primerjati z os-talimi, bi rekli, da imajo pravzaprav nekaj skupnega. To je bolj ali manj filozofski, racionalni pristop do umetniškega dela, medtem ko so dela italijanskih in avstrijskih umetnikov bolj "sproščena" v izrazu, raznolika in ne toliko "obremenjena". Toda - ali ni to že kar pravilo za Slovence? Obrem&njenost? Nič razveseljivega, sproščenega življenjskega občutja? Posebej biomenila dvaavstrijskaavtorja, ki malceizstopata. Dietmar Brehm je očitno "okužen" s filmom in je to prenesel na slikarsko platno. Njegova Kopfstiick (Ocean) je sestavljena iz "frameov" in vsak od teh predstavlja celoto zase. Heinz Peter Maya pa "slika" z rastlinami in drevesci in s tem postavlja naravo kotizhodišče umetniškega ustvarjanja. Od italijanskih ustvarjalcev bi omenila Pina Giuffrida, čigar dela razkrivajo vprašanja človekovega izvora in obstoja. Tako. Preostane vam le še to, da si vso stvar čimprej ogledate. Tribunino oko: Nives Klinc I art GALERIJAŠKUC Fuck me baby! Slike in instalacije z naslovom Crta, zrak in palckiso delo Jureta Zadnikarja, študenta Akademije za likovno umetnost. Maja lani je priredil majhen performance na Čevljarskem mostu, ko je po Slikanju štirih slik svojo pot zaokrožil še navzdol - s skokom v Ljubljanico. Tokrat nas je «popeljal v palčkovo deželo« in s pop artom, ki spominja na Jeffa Koonsa, ter čisto prostorskimi izpeljavami slik in instalacij predstavil svoja razmišljanja. Kot opazovalce nas nenehno napeljuje na občutenje dvojnosti, ki bi jo težko izrazili. Ena skrajnost je stroga likovna govorica, «konvencionalni modemizem«, v nasprotju s čisto popartističnimi podvigi, sprošenim izrazom Ali nas s tem hoče napeljati, da bi razmišljali o dvojnosti vsakega umetniškega dela - če je ta dvojnost seveda sploh vsebovana - ali pa jo čuti sam tako izrazito, da je to edina možna izrazna pot Oz. ali je to razkol romantika, ki išče uteho med idealom in stvarnostjo? Kdo bi vedel? Posebej zanimiva je instalacija v prvem prostoru, ko je ta dvojnost nekako zdruzena. Slika pokrajine z geometrijskimi oblikami, ki iz slike prehajajo v prostor in dobijo tridimenzionalno obliko, v levem kotu pa sta za panojem skrita palček in palčiča, ki smo ju mi, "prišleki, presenetili prav v trenutku, ko sta se hotele ljubiti.Na eni strani torej nedolznost, neokmjenost, narava, stvari, ki so nam blizu, na drugj pa "nov" svet in človek v njem, ki je "umeten", odtujen. Škoda, da Jure te svoje ideje ni izpeljal do konca, saj razstava ne deluje kot celota. Zdi se celo, da se je hotel na nek način rešiti s "konvencionakiim modemizmom", uporabljeno optično instalacijo. Ideja s palčki je zares izvima in nehote je v vseh instalacijah prisotna tudi erotika: s "seksualnima" palčkoma, "prodiranjem" palčka iz slike, uporabljenimi drogovi pri instalacijah. Vse to se mi zdi potrjevanje te pristnosti, morda prvinskosti, ki je povezana s človekovim bistvom. Foto: Žiga Koritnik NIC NOVEGA Ivo Antič: Lepi grami, Klub devete umetnosti, Ljubljana 1990. LEPI GRAMI Ko prebiramo Antičevo najnovejšo knjigo, moremo in moramo ugotoviti, da je satiri v novokomponirani demokraciji odklenkalo. Pa ne zato, ker v demo(s)kratičnih časih ne bi bilo koga kritizirati, ampak zato, ker je v poplavi demokracarij take in drugačne vrste branje med vrsticami prenapomo in anahrono. Vse, kar piše Antič v zbirki rimanih aforizmov (in ne epigramov, na katere nas asociira naslov) je seveda res, in prav zato je danes satira podobna grabljam z okrušenimi zobmi. Če je imelo v komunističnih totalitamih režimih tovrstno pisanje vlogo ventila za sproščanje v enoumje vpetih obrazcev obnašanja, je v mladih, vsaj navidez demokratičnihdružbah, to nalogo prevzel periodični tisk. Duhovita kritičnost, o kateri pišc recenzent na platnicah knjigc, bi bila mogoče pred petimi ali desetimi leti sprejeta z blago naklonjenostjo bralstva, toda danes je po eni strani preveč »mehka« za »svinčene« čase, po drugi strani pa ne ponuja ničesar pretresljivo novega. Še vcč. Vse, kar Antič v tej knjigi zapiše, smo lahko že večkrat prcbrali, in to v boljši, bolj duhoviti in bolj izvimi obliki. Antič je morda čisto prebavljiv povprečen slovenski pesnik, toda za satiro jc trcba imeti »jajca«. Mogoče jih Antič celo ima, toda njegovo praznjcnje nas more prej skrbeti kot navduševati. Antič pač ni niti Petan niti Lec. In to tudi nikoli ne bo, pa če si za to šc tako prizadeva. In kaj reči o sami vsebini? Še enkrat moramo ugotoviti, »dejavujevsko« ponavljanje in prebavljanje do obisti obranih tem, kot so slovenskost s svetoboljem in jokavostjo vrod, politika z »rdečimi« in »tanovimi«, ki seveda niso nič boljši, koritarstvo in umovanje o pravici, kije pačnavadna prasica, kotugotavlja pisec. Oblika Antičevih aforizmov (ali to sploh so?) je klasična štirivrstična kitica, za katero pa se večkrat zdi, da je šc predolga za tisto, kar ima avtor povedati. NiL se da namreč izpovedati na mnogo krajši način. Nevsakdanji obrati, o katerih piše recenzent, sc^Jjp prazne floskule, aktualizirano obešenjaštvo je samo odsev Antičeve izpraznjene (brez)izraznosti, edina svetlejša točka so nekatere posrečene enigmatične besedne igre, zlasti v naslovih njegovih »(ne)lepih gramov« (npr. Turška Urška, Preteklost - prekletost, Volk in folk, Mora morale, Satira statira). Vso to pa je seveda premalo za ambiciozncga avtorja, kakršenbi nekdo, ki je že od lota 1977 prisoten na slovenski knjižni sceni, moral biti. AntiČ je pač močnejši v baladni poeziji kot v satiri, s katero nas o(ne)srečuje. Prej, ko si bo avtor to priznal, toliko bolje za slovensko »zobato« literaturo. Skratka, gre za knjigo, ki ni preveč ugledna ne samo na zunaj, ampak morda še bolj znotraj. Eno tistih del pač, ki jih je bolje odložiti na knjižno polico, še preden jih začnemo brati. Simon Bizjak CAKAJOCINA VOJNO (prvič) SLOVENEC 6. junija 1914 Skrb za vojake Vedno številčnejši izgredi in samomori v vojaških vrstah so dali v zadnjem času priliko nekaterimvojaškitnpoveljstvomspozntai,dasta v arrnadi močno omajana dva glavna stebra njene moči, namrečverski čut in strah božji, ki jih vojaški službovnik označuje kot podlago nravnega življenja, izpodbudo k zvestemu iz-polnjevanju dolžnosti in visoko pomenljiva za ohranitev čuta dolžnosti, zvestobe in zanesljivosti v službi. Razni kvarni in za notranjo močarmade sumljivi pojavi kakor npr. dogodek, kije povzročil razpust 6. stotinje 17. pešpolka v Celovcu, ali pogosti poiskušani ali izvršenisamoumori vojakov, silijo vojaske oblas-ti, da posegajo v svrho okrepitve tnordle in dis-cipline k tistitn sredstvom, ki so edina sposobna dati artnadi notranjo silo in pravega duha, ki pa so se žal predolgo in preveč zanemarjale -zatekajo se namreč po pomoč k nadnaravnim, verskim virom moči in zdravega duha. SLOVENEC8.julij1914 Škandalozno Ijubljansko mestno gospodarstvo Ni je občine v celi deželi, kjer bi vladal tak nered kot na Ijnbljanskem magistratn. Knjigovodstvo in zaračnmba mestnega gospodarstva, ki se deli na več zakladov, je zelo nedostatno in manjka pri računih in proračunih potrebna jasnost ter preglednost. Velika zloraba se vrši pri zaračunavanju stroškov na naslovu "razni izredni stroški". Kriza v Srbiji Opozicijonalne stranke so napadle vlado takoj od prvega sknpščinskega zasedanja sern z vso silo. Življenje v Belgradu in v provinci seje po vojski znatno podražilo, kar ni nobeno čudo -kdojekriv? Vlada! Naj se razvija Srbska kriza kakorkoli, to je gotovo, da rešena še ne bo ktnalu. SLOVENEC lO.junija 1914 Prepotenca in ošabnost Nemcev v Adriji ... je vedno večja. Neki O. VViedermann objavlja v "Grazer Tagblatu" daljši članek, v katerem zagovarja, zakaj se pajdašijo na Pritnorskem Nenid s tatinsko protiavstrijsko komoro. Možje napisal v svojem skrpucalu tudi, da so Slavenci in hribovski, ter obalski Hrvatje kultumo nepripravljeni in da jim tnanjka državljanske zavesti, dolžnosti. J. W. Seton Watson o Slovencih in jugoslovanskem vprašanju Vprašanje je tnogoče rešiti "bolj radikalno" ali "manj radikalno". Bolj radikalna rešitev bi poozročila velike katastrofe za celo Evropo in uničila znaten del Evrcrpske kulture, od katere duševno žive tudi Jugoslovani. Poleg tega so posledice jako negotove, a na vsak način bistalo to reševanje mnogo žrtev. Manj radikalna rešitev bi ne zahtevala toliko žrtev in bi ne imela nianj ugoden rezultat. SLOVENEC - Posebna izdaja 29. junija 1914 SLOVENEC 16.junij1914 Vltaliji se vpokličepod orožje rezervni letnik "Tribuna" poroča, da se vpokliče en rezervni letnikpod orožje. SLOVENEC 24. junija 1914 Jugoslovansko vprašanje Jugoslovansko nacionalistično gibanje bi moralo biti predvsem politično gibanje. "Jugoslavija" res spet tudi odkrito priznava: "Problem jnžnih Slovena i kultumi i politični mora se i niože se riješiti, evolucijom ili revolucijom, miloni ilisilom." Dokler bonro Slovenci in Hrvati katoličani, dotlej bomo tudi verni katoliskemu načelu, a katoliško načelo zahteva od nas zvestobo. Le če bi brez naše krivde, po krivdi onih, ki jim je izročena skrb narodov, zgodovinski dogodki raztrgali habsburško monarhijo ter nas vrgla v svetovni metež, bi morda za nas nastalo vprašanje kam tedaj. Kajpa ima Srbija za nas? Srbskemu Jjudstvu Ijubezen in spoštovanje, a politična Srbija more imetl za Slovence in Hrvate le malo privlačnosti. Nje ravnanje z Bolgari je namvnost barbarsko. Z ognjem in mečem zatirati narodnost bratskega naroda, to se ne pravi v kultumi tekrni vršiti asimilatijo, niti ne s knlturnimi sredstvi pospeševati edinstva. Srbija se zdi, daje vzprejela iz bizan-tinske kulture tudi najslabše eletnen te in ti bipač ne bili nobeno obogatenje naše knlhire. Poleg tega se pa zelo bojimo, da tragedija balkanska še ni končana in da bo še kri opirala velike krivde venčanih glav. Dva napada na prestolonaslednika Franca Ferdinanda - Prestolonaslednik in njegova soproga mrtva Sarajevo 28. junija ob 1. uri popoldne. Ko se je dopoldne peljal nadvojvoda Franc Ferdinand s soprogo vojvodinjo Hohenberg v mestno hišo, je vrgel nekdo bombo v avtomobil. Oba sta ostala nepoškodovana. Več oseb je bilo ranjenih. Napadalecje bil tiskar iz Trebinja. Po sloves-nem sprejemu v mestni hiši seje peljal nadvoj-voda s svojo soprogo dalje po tnestu. Prvi napad na prestolonaslednikov avtomobil je izvršil srbski stavec Labrinovič. Napadalca $o zaprli. Drugi usodni napad Iz Sarajeva prihaja uradno potrjeno sporočilo, da se je po prvem atentatu izvršil na prestolonaslednika drug atentat. V bližino nadvojvodovega avtomobila se je pririnil 19 let stari dijak osmega gimnazijskega razreda Princip, ki je oddal na prestolonasled-nika dva strela iz bravninga. Krogljaje predala nadvojvodu obraz in mu šla vglavo, vojvodinja je bila zadeta v bližino srca. Nadvojvodo in njegovo soprogo so prepeljali v kanak, kjer sta knmlu na dobljmih poškodbah umrla. Množina je takoj prijela in aretiranega napadalca ostnošolca Prindpa skoro linčala. SLOVENEC U.julija 1914 Vznemirljiva poročila iz Belgrada Dne 12. t.m. se je razširila med Člani avstroogrske kolonije v Belgradu govorica, da se nameravajo s Srbske strani napadi na Avstrijce in Ogre, ki bivajo v Belgradu. SLOVENEC 28. junija 1914 Avstrija in njen cesar ne nastopatapmti Srbiji, ker so Slovani, ampak ker so \naši scrvražniki. Ne gre se torej za boj proti Slovanom, anipak za boj proti savražnikom. Naj bo kdor bodi. Slavan ali Netnec, daje našsovražnik, potemje dolžnost, da sledimo klicu suojega cesarja. Na orožje Hrvatski listi prinašajo pod gomjirn nas-lovom sledeči oklic: Hrvati, naš kralj nas kliče! Hrvati odzovimo se temu pozivu. Ne samo redne čete zove pod orožje, ampak Uidi črnovojnike. To kaže, da je stvar mnogo nevamejša, nego smo satni tnislili. D.H. godba ¦¦¦¦¦¦¦¦¦ ¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦! !¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦ J Ob pomanjkanju novih plošč, ki jih v " I Rec Rec obljubljajo že ta teden, tokrat še J J nekaj starejših zadev; prva je kotnpilacija I , - zbirka zgodnjih posnetkov angleške " J pop zasedbe, sicer punk paraleleVVire. 2 a Zanimiva dimezija glasbe iz orto punk 2 " časa, ko so Wire izdali tri albutne (Pitik 2 ! Flag, Chairs Missing, 154) in se nato pričeli I a kolektivno vdajati drogam in alkoholu. 2 ¦ Kasnejša vrnitev na sceno je bila dosti 2 \ manj triumfalna, kotbisi Wire želeli; sicer 2 ' pa je zato dosegljiva plošča iz boljših 2 a časov. 75 minut muzike, 31 kompozicij in I ¦ kronologija - več kot zadovoljivo. 2 j ¦ Še pred manchesterskim rock-pop- ¦ ¦ house valom so Edvvard II And The Red ¦ ¦ Hot Polkas (ki prav tako prihajajo iz tega ¦ ¦ mesta) posneli ploščo, ki jo je z vsemi ¦ ¦ studijskimi efekti zmiksal starosta ¦ ¦ angleškega reggaeja oz. duba MadProfessor ¦ ¦ v legendarnem studiju Arivva Sounds. ¦ ¦ Stirinajst nadvse zabavnih polk je» ¦ vednoma tradicionalnih ter duhovito« ¦ prirejenih (sampli in ostali efekti) in ¦ ¦ podloženih z dub ritmično podlago. Plošča, ¦ ¦ ki verjetno nima drugega namena kot ¦ ¦ zabavati, se izkaže kot zanimiva sinteza na ¦ ¦ prvi pogled nezdružljivih glasbenih zvrsti ¦ ¦ in instrumentov. Zelo dobro in ugodno. ¦ i Lanski oz. že predlanski izdelek je še ¦ zmeraj zadnji samostojni projektj kanadskaga tria iz Vancouvra. Pestra gjas- * bena preteklost članov skupine vsekakor ¦ pogojuje njihov glasbeni izraz, ki je ¦ svojeglava mešanica neopredeljive glasbe, J gibajoče se v širokem prostoru med jazzom J inhardcoreom.TrikratniznanciizLjubljane J so tudi s ploščo Wwng naredili odlično J potezcsicerpajevprodajiženova^nakateri J[ sodelujejo z Jellom (Dead Kennedys) J Biafro. O tq mogoče več že prihodnjič,J zaenkrat smo pri Wrong in ta je izvrstna. In J kot pravijo Nomeansno: Be Strong Be J Wrong.Kupite! ; !¦¦¦ ¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦ Igorlvanič! ¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦I THE SISTERS OF MERCY HALATIVOLI, 11.3.91 Foto: Žiga Koritnik odpadlem lanskolet-nem koncertu so se v Hali 2 čisto ob koncu turneje ustavili 2 The Sisters Of Mercy. Slo je 2 seveda za promocijsko turnejo 2 Vision Thing, torej 2 predstavitev zadnje plošče 2 TSOM oz. proslulega 2 Andrewa Eldritcha, ki je v 2 tem trenutku verjetno zadnji 2 dino^zaver gotskega rocka. Na 2 koncertu je ob sebi oz. bolj za 2 sabo predstavil zasedbo, v ¦ kateri je boJj kot zanimivost, pa vendarle, nastopil bivši basist Generation X in! ! Sigue Sigue Sputnik Tony james. Sam koncert kljub navduščnju prve polovice! 2 dvorane pravzaprav ni izpadel najbolj posrečeno. Razen odličnih luči v bistvu! ni bilo izstopajočih elementov; dobro, vendar! pretiho ozvočenje, premalo dinamike in mlačno ! nakazovanje tistega, kar naj bi The Sisters Of! Mercy bili - gotske dimenzije pravzaprav sploh! ni bilo, čeprav so The Sisters Ot Mercy za razliko ! od The Mission uspeli svoj nastop vsaj malo I darkersko nadahniti. In nič več kot to; koncert, ob ! koncu ni bil prepričljiv, mogoče tudi zato, ker je! bil zadnji na naporni turneji. Dejstvo je, da so The! SistersOfMercy bolj prepričljivi na domačem Hi! - Fi-ju. Vsaj zame. Zato ura in pol kljub sim-! bolično začetni First and Last and Always takega ! naziva ne zasluži. Vsaj Always ne. ! te| Jgor Ivanič' P.s. Veliki hit More pa je umanjkal kljub neumor-| nemu skandiranju We Want More, ive loanttnore, ....,..., \ lai PRIHAJAJO THE JESUS LIZARD IJESUSLIZARD The Jesus Lizard torej tudi v Ljubljani - v torek, 19. marca ob 21.30 uri v KUD-u F. Prešeren. Vse skupaj vam pripravlja Strip Core. kolumbijada Nevarne igre v kalifornijskih hribih PETEK TRINAJSTI »Guys« so sg ob nekaj kar-tonih piva prešerno zabavali. Vse se je vrtelo okoli današnjega dne, petka, in še trinajstega povrhu. Pripovedovali so si raz-novrstne grozljive zgodbe, ki jih v teh krajih, nedaleč od Hol-lywooda, ne manjka. Največji vtis je naredil rangerjev pomočnik Ed, ki je osuplim poslušalcem povodal, da so ob Jenk' Lakc, le petso metrov od nas, pred leti posneli slovito grozljivko »Pctck 13«. Kolcgi so takoj pohiteli s spckulacijami, kako se utegne danes zgoditi kaj podobnega - vendar zares. Malce naveličan tovrstnega duhovičonja scm vzel klobuk ter se poslovil. Zložno sem vozil po High-way 38, ki se vije od Los An-gelesa proti Big Bear Cityju, ko sem sredi ceste zagledal volka, ki se je ves nemaren in brez volje vlekel naprej. Zapeljal sem na stransko cesto, da bi si bolje ogledal situacijo. Tedaj je za mano neznansko zah-rumelo. Obrnil sem se ter skozi veje zagledal divji prizor: bil je Petek, 13. julij, seje vgorah nad San Bernardinom - nekaj deset milj jugovzhodno od Los Angelesa - začel povsem obiČajno. Sedel sem na verandi svoje brunarice, počasi srkal Bndiveiser terse razgledoval naokoli: širni gozdovi gigantskih iglavcev, bela slemena tri tisoč in več metrov visokih vrhov, majhna zelena jezerca. Big Bear radio, lokalni medij, je svaril predpodivjanimi medvedi, kijihje dolgotrajna sušaprimorala k iskanju vode in hrane v Človeskih prebivališčih. Sicer nenevarne zverine so dan poprej napadle šotorisče Osceola ter petletnega otroka grdo iznakazile. Odvrgel sem pločevinko, sedel v odprti džip in se odpeljal svojim ameriškim kolegom v goste. konvoj Hells Angels, ki so se na motorjih - Harley-Davidsonih - pomikali v smeri Big Beara. Potuhnil sem se za drevo. Čeprav je ameriška policija v zadnjem desetletju precej obrzdlala okrutne Peklenske angele, je bil pogled na bradate, v usnje oblečene jezdece, ovešene z verigami, milo povedano - grozljiv. Počakal sem, da je zamrl hrup motorjev, hvaležno pomahal volku, ki mi je prihranil nevšečnosti ter se odpeljal naprej. Umor pod pečino Potem ko sem nahranil hišnega piton - z dvema živima podganama -sem se odpravil na večernji sprehod. Mračilo se je že, ko sem priplezal na Kotot 6154, razgledno skalno pečino, ki se v območju Barton's Flat pne nad Highway 38. Udobno sem sedel, odprl pločevinko piva ter se zazrl na cesto. Še sreča, da sem čvrsto sedel, kajti to, kar sem videl petdeset metrov pred seboj, me je krep-ko zamajalo: na avtocesti je ležal na bok prevrnjen rdeče-črni džip, okoli njega je stalo kakšnih deset demonskih kreatur - opd pet do glave oblečenih v temne plašče in z zašpičenimi kapucami preko glave - in na sredini, o moj želodec, je v mlaki krvi ležal človek, ki ga je edenizmed zak-rinkanih besno mesaril z dol-gim nožem. Ves sem se naježil. Kot kaže, je nekdo moral poskrbeti, da petek 13. upraviči svoj sloves. Tiho sem splezal s skale inse jadrno skozi gozd napotil proti svoji bajti. Med tekom sem stopil na nekaj mehkega, premaknilo se je, in že sem z glavo treščil ob štor. Ob tem, da sem si prebil ustnico, mi je iz rok padla svetilka. Nisem je več našel. Napol tipaje in ves razpraskansemnaposled v trdi temi prilezel do brunarice. Spopad zveri Kaj sedaj? Dave, moj »cimer«, se je z džipom odpeljal v dolino. Varianta, da bi se z kolumbljada avtom odpeljal do rangerja in tam obvestil šerifa, je odpadla. Da bi se skozi gozd peš in brez lučiprebildo prvecivilizacije,je bilo prenevarno. Medvedi in volkovi se ponoči obnašajo precej drugače kot podnevi. Ni mi preostalo drugega, kot da se zaprem v hišo in čakam jutra. Da ne bi koga privabil, sem pogasnil luči in skušal zaspati. Ni šlo. Preveč sem bil iz sebe. Monotono sem si ponavljal isto besedo in sčasoma zdrsnil v poslpeče stanje. Sanjalo se mi je o našem zelenem džipu in slišal sem njegovo prijazno brnenje. Zvok je naraščal in... nenadoma sem bil buden. Toda zvok ni utihnil! Oblila me je ledene zona. Kdo ponoči šari okoli moje bajte? Ali grozljivi »kapucinarji« nadaljujejo svoj mesarski pohod? Zvok je postajal vse manj človeški. Tedaj pa je treščilo in okenska šipa se je raz-letela. Obsteno jepadlonekaj težkihudarcev, da se jestresla vsa hiša. Zunaj sobili medvedi! Ne vem kaj so imeli, toda očitno je bilo, da se med seboj mesarijo. Tuljenje je bilo tako presunljivo, da se ga ne da opisati. Zaprl sem polkne, vrata pa zabarikadiral s posteljo in mizo. Čakal sem. Med zvoki sem razločil nekaj različnih odtenkov. Morda so obračunu prisostvovali volkovialijeleni- nevem. Gledalsembedas-tega pitona, s katerim si kljub njegovim trem metrom nisem mogel nič pomagati. Hrup se jezlagoma oddaljeval, preden pa je do konca ponehal, je minilo neskončno časa. Previdno sem pomolil glavo skozi vrata in okoli sebe zagledal na desetine parov zelenih oči, ki so prežale vame. Hitro sem zaloputnil ter - ne vem več kako - preživel ostanek noči. Vse je samo igra »Hi, Matt!«, sem zjutraj zaslišal pred vra ti. Bila sta Brian Bear Saxton in Sean Pedro, prijatelja iz sosednjega Upper Meadovva. Bil sem ju zelo vesel, kajti bila sta prva »normal-na« človeka po dvanajstih urah groze. Povabila sta me v SevenOaks na odbojkarsko tekmo. Imenitno, sem pomisli, spotoma jima povem o včerajšnjih dogodkih. S Seanom sva se ukvarjala s pitonom, Brian pa nama je a parkirnem prostori nestrpno trobil. Prestopil sem prag in... kar slabo mi je postalo. Brian je sedelzavolanomdžipa,kisemga včerajvidel na prizorišču zločina! Pomota je bila izključena. Znamka Jeep, rdeča barva, črna konstrukcija. Ali je mogoče, da sta Brian in Sean zločinca? Z mehkimi nogami sem sedel v avto ter se prenarejal, kot da seninič zgodilo. Kaj sedaj? Ali so me včeraj zvečer opazili in so sedaj prišli zabrisati sledove? Žalosten koncc. Globoko mi je odleglo, ko je Brian ustavil v Seven Oaks, med ljudmi. Divje sem stekel do Steve Curiala, najzaupnejšega med mojimi ameriškimi prijatelji, ter mu jcl pripovedaovati o masakru. Čudno me je gledal in se nato še bolj čudno nasmehnil: »I vvas involved«, je dejal. Toliko, da meni kap! Mar jebil tudiSteve zraven? Tedaj nisem več vedel, kam naj pobegnem. Nenadoma jeStevebruhnil v krohot. Pok-lical je Briana, Seana, Scotta, Justina, Erica ter ostale kolege. Začel je pripovedovati; Kes je, je dejal, da so bili možje v črnih oblekah oni sami in res je, da jcbil prevrnjcni džip Brianov džip. Res pa je tudi - intujocatch- dajobil »mrtvec« na tleh tukaj smejoči se Dave Huisinga, ki ni bil polit s krvjo, kot jc bilo videti, temveč z rdcčim barvilom. »Moriloc« Scott VVillis je mcsaril samo na videz. Vse skupaj je bil samo »štos«, z namenom, prostrašiti mimovozeče avtomobiliste (in mimohodeče idiote, kot scm jaz, seveda). In kako zabavno jih je bilo gledati, so se veselili kolegi. Petek, 13. jc treba vsckakor dostojno obeležiti! Nisem vedcl, ali sc naj smejim ali jočem. Vsekakor sem bil preutrujcn, da bi sc> z njimi prerekal. Odločno scm jim odsvetoval takšne igrice, ker bo prcj ali slej prišlo do velikcga »sranja«. Odigral sem svojo odbojko in se spravil domov. Prva žrtev Najprej sem se naspal, nato pa se lotil nereda, ki so ga ponoči prod hiši naredile zveri. Namesto da bi šel v Angelus Oaks na »jamboree«, vcselico, si nisem mogel kaj, da se ne bi znova povzpel na Koto 6154 in preveril, ali moji umni kolegi ne počno spet isto kot prejšnji dan. In - o bedaki - spot so bili tam. V isti zasedbi in z istim scenarijem. Redki vozniki, ki zaidejo v to samotno gorsko pokrajino, so se prestrašeno umikali. Tedaj pa se je zgodilo tisto, kar se je očitno moralo: Nek voznik se je klanja sredi ceste tako ustrašil, da ga je (kot sem izvedel kasneje) zadela kap in sejezavtomzaletelvdrevo. Za volan je sedel sovoznik in jadrno odpeljal s še vozno raz-bitino. Zadeva je prekoračila že vse meje. Besen sem stopil do Erica Shermana, kolovodje, ter mu zagrozil s prijavo šerifu, če pri priči ne odnehajo z zastraševanji. »Guys« so se nekolikoustrašiliinmiprisegli, da se kaj takega nikdar več ne bo ponovilo. Streljanje Naslednji dan sem že pov-sem obseden od peklenskih igric, ob mraku znova splezal na Koto 6154. Tokrat »moril-cev« ni bilo. Odprl sem Bud-vveiser ter ga lagodno popil. Že sem hotel oditi, ko so se mulci znova pokazali. Barabe! Tokrat jim bom dal vetra! Hotel sem se spustiti na cesto, ko sem zaslišal policijske sirene. Mulce je zajeJa panika in pričeli so bežati. Tudi zame je pos-talo prevroče in popihal som jo v gozd. Ko so ameriški policaji v akciji, ne ločijo prijateljev od sovražnikov! Tedaj sem zaslišal vpitje, sledilo pa mu je nekaj strelov iz pištole. Tekel sem vse do bajte, kjer me je tokrat, na srečo, Čakal prijatelj Dave. Naslednji dan so hribi nad San Bemar-dinom mrgoleli policaji. Udcležil sem se spektakla v Barton Flatsu, od koder je šerif vodilpreiskavo. »Poučcni« rangerHerbmije poročal o razvoju dogodkov: zadnje tri dni je lokalni šerif v San Bcrnardino County prejel vcč klicov očividcev, ki so bili priče okrubiim umorom na Highway 38. Misloč, da gro za večkratncmorilce,jctakojsprožil vseobscžno akcijo, ki sta se ji kmalu pridružila tudi državna kalifornijska policija inFBI, oddelek za umore. Dolgo časa so iskali trupla oziroma morilce, predcn jim je končno uspolo nas-tavitizasedo. Mod posredovanjcm jc mladim predrznožem sicer uspelo pobegniti, vendar so jih policaji kmalu za tem izsledili. Eden izmcd njih je- misleč da lovi pravoga morilca - streljal, in pri tem, tako jo dejal, ubil Človeka. Dokaz )c bil prorošetan plašč s sledovi krvi, ki sem ga tudi sam videl. Kdo je v tej objestni in neumni igri izgubil življcnje? Uradncga pojasnila ni bilo. Dejstvo je, da od tistega dne med mojimi kolegi ni bilo več Scana Pedra. Baje so je v Long Beachu pridružil svoji nogomctni ekipi pri treningu. Baje... Zadeva je dobila epilog na sodišču v Los Angelesu, kjer so skupino mladih ob-jestnežev tožili zaradi namernega ogrožanja življonja drugih Ijudi. Tekst in foto: Matjaž Šuen Opomba: V skladu z novinarsko etiko bralce seznan-jam, da sem pri pisanju teksta uporabil ameriški novinarski vzorec »Composite Per-son«. Ta zaradi večje kohezivnosti in pripovednosti zgodbe (story) dopušča, da se različna dejstva koncentrirajo v liku ene osebe. Sicer so vsi dogodki, kraji in osebe resnični in osebno doživeti. NAGRADNA HOKEJSKA KRIZANKA KRAJ BU2U PTUJA NEKD.KOŠ, PRVOUGAS Z.IME. (KATRA) RADIKA-UZEM IGRALKA TAVLOR GRMAU DREVDZ RUMENIMI CVETOVI TROJA KRIZISCE V POSAVINI PEVKA RUPEL ELEKTRON-SKA INO. AŠKERČEVA PESEM OLEG VIDOV SKAND, DROBIZ S\OLAZVEZ DAVLABOOU SLGLED. (MILE) TELUR SOTOC-NICA RVE ZENICA RUSKI SKLAD. (ANATOL) ZDRUŽENI HAROOI (ANG.) BORZNI POSREDNIK PAPEZ PAVEL VI. BIVSISL ALPSKI SMUCAR (JANEZ) NAJD.DESNI PRITOK RENA PEC ČAROVNIK PEgNIK SORSKEGA POUA KMETUSKA ZADRUGA GR.BOG. MIRU BAHAC MESTONA KRIMU HRV. PEVKA (KSENUA) VASBUZU IGA NEPpAVI OCE NJORKA VZKUK VESELJA V KRSC.BOG. BET IGRAUA MARGRET NASPROTJE INTERNATA UUBK.M. IML PREŠER-NOST IZVRSNI OOBOR ANG.GLASB. (BRIAN) ZAPusTrrEv PROSTORA NATANCNA RAZPRAVA DVOLETJE SL PUBU-CISTKA (ALENKA) DELSTATEV UMRLA SLIGRALXA (AUA) PESMI HVALNICE MAHOVNICE ZLATNIK Tft&UKA SLOG DROG, NA KATEREM JE KOLO NAUK 0 UŠESNIH BOLEZNIH ZDRAV- NICA PRIPRAV- NICA ŠUMEČA RJAČA IZ VODEIN CO2 ENOTAZA MAJHNE TLAKE SLOVANSK, KNEZ tBIBLfNA NOETOVA BARKA ESTONEC NEM.POZNO GOTSKIKI-PAR (VEIT) POKROVITEU KRIZANKE: OK SVETOVNEGA PRVENSTVA SKUPINE B V HOKEJU NA LEDU Ižrebali bomo tii za ostale tekme; REŠITVE POŠLJITE DO 25.3.1991 na naslov uredništva PRIBITEK PRI MENJAVI DENARJA TUJE M.IME IME PEVKE TAODIO §. IN 3. CRKA NEDEUIVA SOGL SKUPINA KAMEU.PO-OBNAZIVA SL BASIST (JULIJ) ANTIČNO, 0601 SORODNO PIHALO rT.KAMION GLMESTO SAUDSKE ARABIJE TfHBUHA TOVARNA PREDMETOV IZ LEPENKE NEKD. NASLOV R.KRAUEV NELOČUIVA POVEZA- NOST NOBELU BABICA (NAR.) EDEN.OD STARSEV JEZERO NA • LUZONU ENOTAZA ELMOC THIBUNA ITPRISTOB JADRAN- SKEM MORJU ORCELAN-SKA GUNA .OBORO-ZENE SILE OBDELAN KOS ZEMUE PEVEC KOVACIČ MOSTAR IGRALKA STARK Ž.IME BASOVSKA LUTHJA ŽAUIVA BESEDA TR1BUNA TFHSUNA SNOVZA RAST CEUC SLIGRALKA (RINA) SLARHIT. (VINKO) ŠAHISTKA GROSAR PIRIL SKER-JANEC MESTO NA ZAHQDU MADZAR- SKEM SODNIKV GR.MIT. REKAV JAR MEHANEEM ZASPREMEM BOVRTLNE HITROSTI PRIKAZ RAZVOJA KAKE RODBINE AVELUNO ZIMSKQ ŠP SREDISČE NA ŠVEDSKEM DRO^EN TURSKI SREBRNIK CHARLES NODIER NENADNA SMRT BOKSARSKI KLUB .KRALJ SKRATOV SOV.REVOL (SERGEJ) TRIBUNA ANDERS ZORN NEM. MESTO V PORENJU RIMSKI DRZAVNIK KRONIKA, LTTOPIS ANG.M.IME PEVKA BAEZ VSEKAN DEL SL GORSKI REŠEVALEC (FRANC) SLPOLJTK IN ALPINIST (HENRIK) ORG. DRŽAV, IZVOZNIC NAFTE VRSTA AVTO-MOBIU NEZNANEC MAKARSKA ZDRAVILNA RASTUNA MESTONA FILJPINIH SMUČI PRAMEN SVETLOBE ZAČETNICI UT. POEJA STAOION C.ZVEZDE MATI BOGOVV GR. MIT. OUVNO ZELEN MINERAL ČAČKA PRITOK VISLENA POUSKEM NIKEU ATLLTSKI KLUB RA^. POSTAVtU nagrajence> 1 .nagrada: komplet vstopnic za srečanja YU reprezentance; 2.nagrada: komplet vstopnic EE J CaLsablanca PLES VAMPIRJEV Tradicijaje isto kot krožnik. Oba sta zato, daju razbiješ! Ne vem, ljube bralke in dragi bralci, kje je dobil Roman Polanski navdih za Ples vampirjev, eno naj-boljših tragikomičnih filmskih stvaritev. V svoji av-tobiograf iji namreč ne omenja, da bi se kdaj pobliže spoznal z Jugoslavijo. Res, spoznal je socializem do obisti, toda poljski, ki je - v primerjavi z balkanskim - majhen zalogaj za človeštvo. Toda primerjava zadnjih dogodkov v Beogradu in tistih v Plesu vampirjev človeka pripravi do tega, da si pobliže ogleda »Roman o Polanskem« izpod peresa njega samega in v njem išče podobe, ki bi potrjevale korelacijo med enim in drugim. Že sam naslov avtobiografije je dovolj zoprn in dvoumen, ker ne razkriva, ali je tisti »R(r)oman« pisan z veliko ali majhno začetnico. Torej ne vemo niti tega, ali gre za predmet ali osebo, kot za Jugos-lavijo ne vemo, ali gre za stos ali za res. Drugič, vse ključne stvari v filmu se zgodijo v temi ali kako drugače neugodnih okoliščinah; in tretjič, nastopajo sami bizarni, če ne že povsem nori liki, za katere ni jasno niti, ali so resnični ali izmišljeni. Z izjemo nebeško lepe gostilničarjeve hčere (Sharon Tate), ki tako v filmu kot romanu umre na čuden in predvsem krut način. Tako kot tukaj umirajo lepe stvari. Morda je celo prav, da umrejo, nenadoma namreč, ker jih bomo tako lažje ohranili v lepem spominu. Pravzaprav je pisati o beograjskem plesu vampir-jev nekaj takega, kot je spuščanje golobov v Benet-kah. To so do danes namreč storili že vsi, ki nase nakaj dajo in je kaj malo novega za povedati. In vendar se mi dozdeva, da so pozabili eno ključno reč. Da so taisti bili včasih iskreno in s srcem del Beograda. Samo kakšne pol ducata let nazaj si bil heretik prvega razreda, če ti je tam kaj smrdelo. Ceprav je v resnici vsem smrdelo kot smrdi crknjena riba: pri glavi in repu. In vendar smo jo scvrli in jo vsa ta leta še po malem žrli, da nas sedaj bolita (Alfl trebuh in glava. In prav tisti, ki so jo cvrli, nam sedaj solijo pamet, zakaj nas boli trebuh in kaj moramo požreti in popiti, da nas bo nehal. Ko sem Vam zadnjič napisal tisto pravljico o velikem in malem Sadamu, sem s tem na žalost iz-koristil bonus originalnosti in danes ne morem spet nekoga kar tako primerjati s Sadamom. Toda danes je Sadam že notorična prispodoba za svinjo (naj si drznem dopolniti slovensko-slovenski slovar 8 tezo, dajeprašič Ijubka in okusna domača žival, iz katere delamo klobase in pečenko, svinja pa, je karakterna lastnost, ki jo pripisujemo predvsem človeku in je negativna) in moramo tipa njegove sorte primerjati z njim. Enkrat je pač bobu treba reči bob: da sta Slobo in Jovic z vsemi svojimi priseski pač navadna Sadama. Tudi enako neumna, ker sta si celo svoj lastni grob skopala na enak način: z nasiljem. In če se to še danes sliši absurdno, se jutri gotovo ne bo več: od vse te »šlamastike« je gotovo največ pridobil Vuk. S par dnevi kehe, dvemi črepinjami in par buškami na tujih glavah je dobil naslednje volitve v urbanizirani Srbiji. Vas pa takoalitako caplja za mestom z ustrezno zamudo. Za koga je, če sploh je, to Vukovo zmagoslavje dobro, bomo še videli. Prenaglo veselje morda le ni na mestu, je pa zagotovo dobro, da je Slobo zavozll. Pa lep pozdrav, ljube bralke in dragi bralci. In čao, Slobo! V Ljubljani, 14. marca 1991 Vaš Hamfri Bogart P.s.Da ne bo preveč turobno, se vrnimo še malo k Alfu! Bliža se dan, ko bomo zamenjali zveznega pred-sednika, Srba za Hrvata, in prav lahko se zgodi, da bo to tako, kot je tisti nevemkateriže marec vsako leto na Alfovem Melmaku: takrat vsi prebivalci doživijo telesno in duševno preobrazbo. In kako to izgleda? Kratkomalo znorijo. Tradicija in krožnik: Veljko Kadijevič, Stane Dolanc, Borut Šuklje in Slobodan Miloševič / ¦^*^ NAROČITE TRIBUNO NA DOM 10%CENEJE Z vašo odiočitvijo boste prihronili čas in denar, ker poje čas dencr boste le-tega prihranili kar dvokrct! Tribuna, Kersnikova 4, 61000 Ljubljana SKE