Viničarslti vestfnilt Dajrfe nam kruh, ki nam je namenjen! V »Slov. gospodarju« smo Citali, da je kr. banska Ujprava nabavila od Prizada 300 vagonov pšenice in dala lsto zrnje mHnoin v predelavo v mako, za katere izdelke naj bi se oglašale obdi-. ne za avoje revno prebivalstvo. To delo je rea ' hvale vredno. žalostno pa je, da se občlne po večini za svoje reveže premalo brigajo. Zato prostmo revni vimičarji \z Haloz, da bi nam občine iz na&ih krltičnlh položajev pomagale na način, da naj vsaka prizadeta občina prevzame — če je sploh še mogoče — pšenlco in jo razdeli med potrebne reveže, kj bl sl jo radi sami donia z ročntmi mlini premleli v moko. Ce je pa pSenica že predelana v moko, potem pa nam naj izvolijo oskrbeti iato. Denar za omenjeno blago naj bi občine začasno založile. Vsak upravičen kandldat naj bi od občine dobil izkaznlco, koliko dobi pšenice ali moke za svojo družino. Ker pa so najpotrebnejši tako ubogi, da nekateri sploh ne zmorejo plačati ve<5 kot nekaj kilogramov naenkrat, zato naj bi jim »e občine glede odvzema iz socialnega ozira toliko na roko, da bi vsaj po presledkih vsakdo vse prejel In bi vsakokratni prevzem »proti plačeval. Več ljubezni in razumevanja! Večkrat moramo viničarji dobiti na ušesa plkre beeede, češ viničarjem gre danes boljše kot njihovim gospodarjem. Vzemimo vtničarsko družino s šestimi člani. Vinlčar kot gospodar, njegova žena in 16 letni sin ali hCi so za delo in zaslužek sposobni, dva šoloobvezna otroka in en manjši otrok aJi pa kak star, onemogel član v taki družini pa ne morejo zasilužiti. Preživljatl ali oskrbovati jih morajo samo tisti trije člani, ki so dela zmožni. Tako pride na posameznega člana družine od vsega zaslužka na dan samo 2.73 dln. Omenjena vsota pa ne velja samo za prehrano, ampak se mora iz tega oblačiti, obuvati, kupiti drva in še Imetl za stotere druge potrebščine. Zato proslmo take ljudi, kl glede viničarjev govorijo tako nesmijselne besede, da bi imeli več socialnosti in ljubezaii do bližnjega. HaJoSki vlniCar.