Stran 3. Delujte in pomagajte, da bosta v Pennsglvaniji nominirana Thomas Kennedy in Ludvik Zupančič, katera pripočajo delavske unije in ki sta se obvezala v oseh slučajih nastopati proti velekapitalistični reakciji in fašizmu, za obiambo miru, svobode in demokracije, za izpolnitev obljub, ki jih daje delovnemu ljudstvu Novi Deal. "T i I i I NAPREJ TEDNIK SLOVENSKIH PROTI-FAŠISTICNIH DELAVCEV Štev. _No. 60 Pittsburgh, pa., sreda, 20. aprila 1938 leto—yeariii. ZUNANJI PREGLED “Zadnji politični proces, ki so ga imeli v Moskvi, nam kaže res¬ nične nagibe za radikalno postopanje, katero se je v danih okolno- stih izkazalo kot utemeljena samoobramba proti obsežni in nevarni zaroti. Proces sicer razkriva režimove slabosti in težave, toda do¬ kazuje na drugi strani tudi udarnost in krepkost državnotvornih ele¬ mentov.” Tako piše češki socijalistični organ “Pravo Lidu”, 16. marca 1938. Najvažnejši dogodek tedna brezdvomno podpis sporazu- je m a med Anglijo in Italijo, zna¬ čaj katerega osvetljuje najbolj dejstvo, da so ga najbolj ve- se li v Rimu in Berlinu. Vsebi¬ na sporazuma še ni popolno¬ ma znana, vendar pa se ne mo¬ tijo oni, ki zagotavljajo, da ta sporazum med dvema imperi- jalistoma, določa razdelitev plena in interesov, ki so itali¬ janskim in britanskim ciljem skupni. Chamberlain je kriti¬ kom odgovoril, da je pripra¬ vljen pojesti svoj klobuk, če bi se izkazalo, da je sporazum z dučejem bil napaka. Pokrivalo angleškega premijera bo osta¬ lo celo, ker o tem, kaj je na¬ paka ima reakcijonar Cham¬ berlain seveda drugačne nazo¬ re, kot pa kritiki iz delavskih in liberalnih vrst. V Angliji so ljudstvo slepili, 'da je spora¬ zum z Italijo velikopotezen na¬ črt za razbitje zveze med Ri¬ mom in Berlinom, ki je glavna nevarnost za mir v svetu. Lah- koverneži, ki so tem bajkam verjeli, so se po podpisu spo¬ razuma lahko prepričali, da angleška politika ni zrahljala vezi med obema fašističnima državama, da ni pritegnila Ita¬ lije k sebi, temveč da se je Ang¬ lija sama približala k osi Rim- Berlin. Franciji ne preostaja drugega kot slediti angleškemu zavezniku in ker se napovedu¬ je nadaljni sporazum med Anglijo in Nemačijp, bi bil ta ko mir spet zagotovljen, če bi take pogodbe in sporazumi kaj veljali. Pospešeno oboroževa¬ nje v vseh državah pa očitno kaže, da podpisniki sami ne računajo resno s podpisanimi sporazumi in da med pomirje¬ valnimi govori kujejo orožje, na katero se v zadnji instanci še najbolj zanašajo. Velikopoteznosti angleški di¬ plomaciji ni odrekati. Veliko¬ poteznost pa obstoja v tem, da stremi vladajoča klika v Lon¬ donu za sfabriciranjem spora¬ zuma med Anglijo, Italijo, Francijo in Nemčijo, za vpo- stavitev četverozveze največ- jih evropskih velesil, ki bi si m °gle sporazumno razdeliti tanjše evropske dežele, kolo¬ nije in ki bi se koncem koncev mogle tudi sporazumeti za slo¬ žen napad na Sovjetsko Zvezo, katere bogatstva mikajo vsa¬ kega izmed evropskih kapita¬ lističnih državnikov. Na to bistveno jedro zače- nj anih sporazumov med vele¬ silami v Evropi ne smemo ni¬ ti trenutek pozabiti. Japonski vpadalci na Kitaj¬ skem doživljajo tako krepke batine, da postajajo skrajno nervozni in nerazboriti. Ne pe¬ če jih samo izguba prestiža, še b°lj jih skrbi kaj bo s celo a- vanturo, če odpor Kitajcev še nekaj časa vzdrži. Pripravlje¬ ni za eno leto zmagovitih po¬ hodov, so se Japonci znašli v položaju, da jim je začelo pri¬ manjkovati finančne sape; brez denarja pa celo božji sin Mikado ne more zalagati fron¬ te in ozadja. Japonska propa¬ ganda vali na “krivico” na Sov¬ jetsko Zvezo, ker delavska dr¬ žava po svojih močeh pomaga napadenim Kitajcem z obram- benimi sredstvi vseh vrst. Mno¬ žijo se spet japonske provoka¬ cije na sovjetsko — mandžur- ski meji, nadlegujejo sovjet¬ ske ladje v japonskih vodah... Zakaj Wall Street napada delavno ljudstvo ‘NEZAUPANJE V VLADO’ PROPAGIRAJO LE ONI, KI SO POBASALI OGROMNE DOBIČKE; WALL STREET BANKIRJI IN VELIKI DELNIČARJI SO POGRABI U štiri in POL BILIJONE DOLARJEV SAMO V DIVIDENDAH Republikanska Španija daje take vzglede junaškega odpora, da je fašistična ofenziva že dva tedna izgubila inicijativo in da še vedno ni mogla izko- V risBJL uspelio-v svojega velike¬ ga napredovanja v prvih šti¬ rih tednih zadnje velike ofen¬ zive. Poročila pohvalno ome¬ njajo mednarodne brigade in prostovoljce. Kjer se pojavijo mednarodne brigade, tam ob¬ stoji italijansko-nemška ofen¬ ziva, vkljub vsej svoji premo¬ či. Zadnja poročila govorijo celo o začeti protiofenzivi re¬ publikancev, katero vodi bra¬ nilec Madrida republikanski general Miaja. Beli generali in okupacijske armade Zdru¬ ženih držav, Anglije, Francije, Italije, Japonske, Nemčije, so bile 1918-1919 že par sto kilo¬ metrov blizu Moskve a so kon¬ čno podlegle, zmagala je od¬ pornost ljudstva, ki se je bori¬ lo za svobodo. Ako hočemo pravilno razu¬ meti, zakaj Wall St. vodi tako oster boj proti ameriškemu de¬ lovnemu ljudstvu, moramo po¬ gledati v njih glasilo, ki preta¬ ka krokodilove solze, ker se de¬ žela zopet nahaja v krizi, ka¬ tero so sami povzročili. Šele sedaj, po več mesecih pomanj¬ kanja in bede, se je pričelo da¬ niti v glavah požrešnih para¬ zitov, da je ljudstvo brez de¬ la in jela, in da bodo vsled te¬ ga imeli manj dobičkov. The New York Journal of Commerce piše za svoje last¬ nike in obenem razširja propa¬ gando, da je Roosevelt kriv, da je novi deal odgovoren, da ka¬ pitalisti nimajo zaupanja v vlado. Toda ne smemo pa po¬ zabiti enega dejstva, namreč to, da je vse pretakanje solz za ogromnimi dobički le pretveza, pod katero opravičujejo svo¬ jo sabotažo in vodijo napad na delovno ljudstvo. Odkod pri¬ haja to jamranje? V prvi vr¬ sti je to delo velikih korpora¬ cij in trustov, za njimi so ve¬ liki delničarji, ki živijo širom sveta in vlečejo profite, brez da bi se dotaknili najmanjše¬ ga dela. Tako so oropali de¬ lovno ljudstvo samo v lanskem letu za štiri in pol bilijone do¬ larjev samo v dividendah. jokuje na sledeč način; “Moje hrepenenje po investiciji je iz¬ ginilo”, on se pa pripravlja, da bo preselil svoje 100 milijon¬ sko premoženje v Bahamo, da se izogne davkom. Tudi ne smemo verjeti, da velike korporacije niso naredi¬ le ogromnih dobičkov. Stan¬ dard Oil Co. of Indiana je po¬ nižno priznala, da je imela v lanskem letu nekaj stotakov manj kot 56 milijonov dolar¬ jev dobička, torej 9 milijonov več kot leta 1936. Bethlehem Steel tudi naznanja, da je i- mela velikanski dobiček, ra- vnotako so tudi druge korpora¬ cije imele lepe dobičke. Ni čudno torej, da Wall Street kriči,- da je Tennessee Valley projekt “vladno vmeše- vanje”, ker vlada insistira, da se producira električni tok tu¬ di za porabo in ne samo za do¬ biček. Vlada namreč prodaja električno silo precej cenejše kot pa privatna parazitska podjetja, ki imajo monopol v tej industriji. Električni trust je najhujši sovražnik novega deala, ki mu je skušal stopiti na prste, ker so brezobzirno ropali svoje odjemalce. Kaj Amerika potrjuje da¬ nes je sorazmerno deliti do¬ brine tako, da.»ei tudi delavski Neki new yorški parazit ob- | sloji lahko nabavijo potrebšči¬ ne, da se zviša nakupna moč množic in ne samo onih po¬ sameznikov, ki imajo vsega preveč. Kopičenje kapitala povzroča zastoj v industriji, ker ta kapital ostane mrtev v rokah bankirjev in kapitali¬ stov. Hoover je poskušal z meto¬ do: “pomagajmo delavcem s tem, da pomagamo velikemu businesu.” To je privedlo do finančnega kraha 1932 leta. To je privedlo tudi ‘krušne vrste’, in to je kar si Wall Street zo¬ pet želi ko propagira ‘nezaupa¬ nje v vlado.’ Vprašanje pa je, če bo delovno ljudstvo mirno požiralo propagando mesto kruha in mesa. Kapitalizem v svoji požre¬ šnosti ne pozna nobene meje. Ob istem času, ko tarnajo po dobičkih, pa tudi ovirajo pro- speriteto. V isti sapi vodijo strašno opozicijo proti Roose¬ veltu, ker hoče dati brezposel¬ nim košček kruha in nadalje¬ vati WPA projekte v obsežnej¬ ši meri, da se deloma lajša be¬ do in nezadovoljstvo ljudstva. Kapitalizem hoče ljudstvo iz¬ stradati, Ma mu potem da me¬ sto kruha in svobode fašisti¬ čen jarem. To je glavni cilj re¬ akcije in kapitala. Hitlerjevska propaganda v Sloveniji iŠele zadnji dogodki v Avstriji in splošna razgibanost med Slovenci za¬ radi tega, je pokazala, kako globoko je prodrla fašistična propaganda med slovensko lljudstvo. Slovenski anti¬ fašisti smo premalo mislili na to, da je Slovenija pravzaprav zelo plodno tlo za fašistično demagoško propagan¬ do. Slovenija je pod velesrbsko nadvla¬ do od vojne do danes spravljena na rob propada in obubožana do skraj¬ nosti. Večina slovenskega naroda, to računajo s tem, da bodo lažje les pro¬ dajali v tako veliko državo kot je Nemčija itd. Seveda so to povečini samo zablode, ki se nikoli ne bodo u- resničile, tudi če bi Hitler zavzel Slo¬ venijo. Tudi en del delavstva naseda faši¬ stični propagandi in sicer manj zaved¬ ni delavci (sezonski, poljedelski, brez¬ poselni itd.), ker ne poznajo bistva fašizma in ne vedo, kaj je fašizem vzel italijanskemu in nemškemu de¬ lavstvu. Verjamejo lažem, da fašizem so slovenski kmetje, živijo slabo in j odpravlja brezposelnost, da daje vsem jim gre vedno slabše. Voditelji obeh j delavcem kruh, da odpravlja krize glavnih strank, t. j. demokratske in itd. Vse to namreč širijo mednje hit- slovenske ljudske stranke so jih iz- 1 lerjevski plačani agentje, vladni tisk dali in prodali, prišli so pod srbsko itd. Organizirano delavstvo in politika REAKCIJONARNI VODITELJI ZOPET NA DELU, DA NAREDIJO SE VEČJI RAZDOR ROOSEVELTOVO PRIPOROČILO KONGRESU O IZDATKIH ZA JAVNA DELA ZA 1938-1939 /a Works Progress Admin. (relif) _ $1,250,000,000 Za Parm Security Admin.----- 75,000,000 Za National Youth Admin. _ 75,000,000 Za Civilian Conservation Corps _c- 50,000,000 Za Public Works Administracijo (upravo) -- - 450,000,000 Za gradnjo cest __ _ 100,000,000 Za povodno kontrolo _ 37,000,000 Za gradnjo federalnih stavb _ 25,000,000 $2,062,000,000 Parm Security Admin. - 100,000,000 Public Works Admin. _ 550,000,000 U. S. Housing Admin. _ 300,000,000 Skupaj _$3,012,000,000 Proti temu načrtu za pomaganje najpotrebnejšim, potom katerega bi se dvignila vsaj nekoliko kupna moč in poživelo zastalo gospodarsko življe¬ nje, pripravlja kapitalistična reakcija najhujši odpor. Delavske in farmerske organizacije pa bi morale storiti vse, da vplivajo na kongres za sprejetje tega načrta. PROGRAM IV. KONVENCIJE I W0 DELEGATI IZ ŠPANIJE V AMERIKI Od sobote 23. aprila do petka 29. aprila bo zborovala v Pitts¬ burghu IV. konvencija medna¬ rodne delavske podporne orga¬ nizacije IWO. Prvi dan bo ob treh popoldne velika parada skozi mesto, zvečer ob pol o- smi uri pa se vrši velik shod v Syria Mosque na Bigelow Blvd. V nedeljo dopoldne bo otvoritev konvencije, ki se bo vršila v AVilliam Penn hotelu, popoldne pa so na programu dve tekme in sicer nacionalna tekma v igranju in ob 7 zvečer pa basketbal tekma, ki se vr¬ ši na Carson St. v S. S. Zavr- šila se bo konvencija z banke¬ tom v petek 29. apr. zvečer, ki bo tudi v AVilliam Penn hotelu. gospodo, ki jih je čisto oropala z dav¬ ki, taksami, carinami, dala jim pa ni nič. V vedno večje dolgove lezejo. Izhoda iz tega pa ne vidijo, ker stoji za kmetom žandar, ki skrbno pazi, da ne bi kmet zvedel resnice in poti do rešitve, ki mu jo prinaša delavec. Za¬ to ni nič čudno, če kmet vidi edino rešitev v tem, da pride nekdo z moč¬ no roko in “naredi red”, ter odpravi vse krivice, krize in take stvari. Za¬ to tudi .slovenski kmet tako lahko na¬ seda propagandi za Hitlerja in del kmetov želi, da bi prišel Hitler in na¬ redi red. Zelo važno pri tem pa je to, da si mnogi slovenski kmetje na tihem že¬ le starih časov, ko so bili pod Avstri¬ jo in ko se jim je veliko boljše godi¬ lo pod Nemcem, “kot danes pod Sr¬ bom.” Zato si kar žete, da bi prišli pod Nemčijo. Seveda ne pomislijo na to, da je današnja Nemčija nelaj či¬ sto drugega kot je bila stara Avstrija in da se danas kmetu tudi v Nemčiji in Avstriji veliko slabše godi kot pred vojno. Mnogo pomagajo hitlerjevcem pri njihovi propagandi med kmeti tudi gospodarski interesi. Kmetje v ob¬ mejnih krajih prodajajo svoje pridel¬ ke v Avstrijo in mislijo, da bi to šlo veliko lažje, če bi ne bilo meje, torej, če bi se Slovenija priključila nemške¬ mu rajhu. Na primer haložanski vino¬ gradniki in viničarji mislijo, da bi za med prodali svoje vino v Gradec in Dunaj, če bi ne bilo meje in carin. Prleški lukarji s Ptujskega polja, ki so pred vojno svojo čebulo (luk) vo¬ zili v Gradec, mislijo, da je samo me¬ ja krjva, da sedaj luka ne prodajajo. Kmetje v gozdnih predelih ravnotako Hitlerizem torej najde odmeva tudi med Slovenci samo zaradi težkega go¬ spodarskega stanja slovenskega ljud¬ stva. Naloga vseh antifašistov v Slo¬ veniji je seveda boriti se za izboljša¬ nje položaja delovnega ljudstva in za demokracijo v državi. Toda istočas¬ no in še bolj važno je pokazati v ust¬ meni in pismeni propagandi v pravi luči, kaj pomeni fašizem za delovno ljudstvo, kakoršno nesrečo prinaša Hitler delavcem, kmetom in vsemu delovnemu ljudstvu. Žalibog je razkrinkavanje teh za¬ blod združeno z največjimi težavami. Vlada prepoveduje sedaj že ne samo propagando proti Hitlerju ampak vsa¬ ko protifašistično propagando. Vsak protest, vsak letak vodi v arest in na zatožno klop. Vsaka brošura ali čla¬ nek o tem je propovedan. (Same r JRZ-jevskih listih smejo včas u ka J zapisati, da vržejo ljudstvo pesek v oči!) To seveda ljudi p-^strašl in zato se le manjše števi.v ljudi peča s to pro¬ pagando, ker vsak ki to dela, riskira zapor. Razen tega pa so tudi denar¬ na sredstva v teh razmerah tako maj¬ hna, da onemogočajo vsak boj. Kako naj delavci—s- - mi dinarčki prekosijo propagando, ki ima neusahljive izvore nemških mark? L. dopisnik. Obsojen profesor. Profesor Ruhof Branko v Mariboru je bil te dni ob¬ sojen na 20 dni zapora ali 1000 Din. kazni, ker je razširjal protihitlerjev- ske letake s podpisom zavedni delav¬ ci, ki je bil objavljen v prejšnji šte¬ vilki Napreja. Položaj v Franciji NOVI MINISTERSKI PREDSEDNIK DALADIER V FRANCIJI JE OSTAL ZVEST PROGRAMU LJUDSKE FRONTE Eksekutivni odbor ADF in njihovi J®agači v delavskih organizacijah z °Pet aktivni in poskušajo ovirati I) Z . V ° litev Thomas Kennedyja. Sicer je jo' 0 !* kampanja proti Kennedyju ze- ez ka, ker nimajo proti njemu prav 'n so prisiljeni priznati, da je n >česar e nnedy idealen kandidat, toda proti kujejo le radi tega, ker je to ^ Plinci P reakcionarnih voditeljev, Bled 6 delavsko-politične zavesti or ganiziranim delavstvom. Rljub naporom reakcije pa je mno- in f f r0k0Vn ° organiziranih delavcev anov ADF, ki so odprto na delu Pl °gresivne kandidate. Nekateri I v Cel ° aktiv ni .Jbotnas Kennedyja. Mnogi spoz- kam 10 ' -^ a nas Protstvo v politični s t av PaP ^ zgol i 3 strani najvišjih pred- y a ° V Gre ena, Hutchisona in Fre- ^ 30 v strahu za svoje pozicije. ielp.- SP ° r b° seveda škodoval uplivu v kampanji za izvoli- v tem slučaju. Ko je bil izvoljen Thomas Kennedy za podgovernerja, so mu častitali in se veselili delavske zmage tudi Wm. Green in vsi ostali iz ADF, ter podpirali in težko čakali na priliko, da Kennedy postane tudi governer. To so potrdili na konven¬ ciji Pennsylvanske delavske federaci¬ je dne 2. aprila 1937 in ponovno dne 15 januarja 1938, ko je že nastal spor. Danes pa ti izdajalci delavske soli¬ darnosti napadajo vse, kar obeta de¬ lavcem več pravič. Zato jih morajo delavci spoznati in z njimi ob prvi priliki tudi obračunati. -'avstva. v stv 0 ozira Toda baš radi tega je de- Na poziv ameriških pomožnih orga¬ nizacij v prid republikanski Španiji, so dopotovali v New York iz Španije katoliški pisatelj Jose Bergamin, sin¬ dikalistični časnikar Preceille in Car- men Meana, znana kulturna delavka. Iz New Yorka so odpotovali v Kana¬ do. Perceille je izjavil, da boji v Špa¬ niji že davno niso več državljanska vojjna, temveč prava vojna Nemčije in Italije proti neodvisnosti Španije. Ko je republikanska vojska v decem¬ bru zasedla Teruel, so iz Italije in Nemči/je prišli velikanski transporti novega vojaštva in vojnega materi- jala, — legalna vlada pa ne more ku¬ povati obrambenih sredstev, ker se demokratične države držijo “nevme- ševanja”. . . Položaj v Španiji je ze¬ lo resen, zmagala pa bo ljudska vla¬ da, če le dobi potrebna sredstva, da se ljudstvo ne bo goloroko nahajalo pred tanki in topovi fašistov. L W. O. PARADA IN KONVENCIJA V PITTSBURGHU bolj odločno nastopilo in se Be 04 h"* ia na sa botažo eksekutivnega k* ADF. Saj so bili isti reakci- Aij r ^ v za dnjih volitvah na strani Colj * Gan dona, ter so vsled tega po- j e j a 0tna Akreditirani pri zavednem Pri StVU - “htier Lt erih oioralnega propadanja ne- delavskih voditeljev najdemo OBČINSKE VOLITVE V SLOVENIJI Koncem marca so se vršile ° bCl “ ske volitve v 49 podeželskih občinah. Glasovanje je bilo javno, ustmeno na zapisnik. Ljudski opoziciji so bile do¬ voljene kandidatne liste samo v 20 občinah, zabranjena, ali vsaj zelo težkočena pa je bila demokratični o- poziji volilna agitacija povsod.. Vlad¬ na Koroščeva stranka JRZ, se je mnogih občinah zvezala 3 faštsUčno stranko dr. Kramerja JNS. Kljub vsem zaprekam in težavam J e demo kratična opozicija tudi prl j avn * V litvah zmagala v osmih občinah. Padli borci za svobodo v Španiji. “Slobodna Misao” v Toron¬ tu objavlja poročilo bataljona “Dimitrov” o bojih v Španiji. Med imeni padlih junakov- prostovoljcev v tem bataljonu se nahajajo sledeči Slovenci: Istinič Ivan, Sprag Ivan, Rau- ter Dušan, Valentinčič, \ ertelj Ivan, Korošec Lazar, Ivan Hus, Šalej Ivan. Poročilo vsebuje vroč apel za vsestransko pomoč in kon¬ čuje: . v Kdor še danes okleva in ča¬ ka, kdor še danes odbija zdru¬ ženje za skupno nastopanje proti sovražnikom človečan- stva — ta pomaga fašizmu. Na¬ loga nas vseli, brez ozira na to kje se nahajmo, brez obzira na to kakega političnega prepri¬ čanja smo, je, da se strnemo v močno skupno fronto, v fron¬ to za obrambo napredka, sve¬ tovnega miru, svobode in ljud¬ ske kulture.” Prebivalstvo Pittsburgha in okolice bodo imeli priliko videti 23. t. m. ve¬ likansko parado, ki se bo pričela v West Parku, N. S. in se bo razvila v pohod preko Federal Streeta in 6th Ave. po mestu do sodnijskega poslo¬ pja na Grant St. Prične se ob 3 uri popoldne. Parade se bo udeležilo o- krog tisoč delegatov, članov in prija¬ teljev te progresivne bratske podpor¬ ne organizacije. Zbrane delegate bodo pozdravili vi¬ soki mestni in državni uradniki, vo¬ ditelji delavskih unij in drugi. Zve¬ čer po paradi se prične konvencija v Syria Mosque, kjer bodo nastopili tu¬ di razni kandidati in predstavniki de¬ lavskih organizacij. V paradi bo na razstavi nekaj po¬ sebnih vozov (floats), ki so bili iz¬ delani po United American Artists uniji. Ti bodo predstavljali najvaž¬ nejše simbole delavske solidarnosti delavskih organizacij. _ “Cesar” Oto je izgubil zadnje šanse. Odvezal je svoje pristaše v Avstriji od prisege in se sedaj pote¬ guje za belgijsko državljanstvo. Po odstopu L. Bluma nejasen poli¬ tičen položaj v Franciji se je razbi¬ stril v toliko, da je sedaj znano, da Daladier ni sedel na limanice reakci¬ je, ki je hotela radikal-socijaliste, ka¬ terim pripada Daladier, odtujiti pro¬ gramu ljudske fronte in jih pritegni¬ ti v reakcijonaren blok. Izjava Dala- dierove vlade je bila taka, da so za¬ njo glasovali tudi socijalisti in komu¬ nisti. Vlada je dobila pooblastilo, da sme v bodočih treh mesecih izdajati dekrete z zakonsko veljavo, kar so v Ameriki čisto napačno razložili tako, kot da je Daladier postal diktator. Program nove vlade, (ki je tudi samo prehodnega značaja, ker se pripravlja druga vlada s širšo parlamentarno podlago), vsebuje predvsem poveča¬ nje obrambenih mer, ureditev držav¬ nih financ in reguliranje delavskih vprašanaj. S štrajkujočimi delavci, ki so zasedli tovarne, ker se podjet¬ niki niso držali kolektivnih ponudb, se je francoska vlada sporazumela ta¬ ko, da vlada garantira izvrševanje po¬ godb, delavci pa se vrnejo na delo, da ne škodujejo produkciji v vojnih tovarnah, kar si Hitler tako vroče že¬ li. V zunanje političnem oziru se z nastopom nove vlade ni nič spreme¬ nilo, Francija ostane še naprej jet- nica britanske politike in kakor po¬ ročila trdijo, bo tudi Francija skleni¬ la nekak sporazum z Italijo in prizna¬ la aneksijo Btijopije. — Važno ali ce¬ lo najvažnejše pri razpletu zadnje vladne krize v Parizu je to, da so ljudske množice preprečile razbitje ljudske fronte in formiranje reakcio¬ narnega bloka. V DETROITU BO DELAVSTVO VSEH STRUJ ENOTNO PROSLA¬ VILO PRVI MAJ — V Belgiji je bil obsojen na dve leti hrvaški emigrant Mato Marušič, katerega so obsodili kot “ustaša”, čeprav je Maru¬ šič, kot zaveden delavec bil ves čas proti Paveličevim tero¬ rističnim metodam. V Detroitu so se sporazume¬ le vse delavske organizacije: CIO, ADF, socijalisti, komuni¬ sti in organizacije priseljencev, da bodo skupno nastopili Prve¬ ga Maja. Zbrali se bodo na Cadillac Square ob treh popol¬ dne. Brezposelnost in njene po¬ sledice, napadi kompanij na unije in na delavske plače in na štrajkarje, nevarnost vojne in fašizma, posebno pa še ak¬ cija za osvoboditev Tom Moo- ney-a je združila vse delavstvo Detroita. VATIKAN SE POGAJA S NEMŠKIM FAŠIZMOM Pripravljen je da se podredi Kakor znano so avstrijski škofje klonili pred silo nemškega fašizma in se podvrgli. V posebni jzjavi pozi¬ vajo škofje svoje ovčice, da naj sle¬ de njihovemu vzgledu. Dunajski škof in kardinal dr. Innitzer je to izjavo avstrijskih škofov sporočil zastopni¬ ku Biircklu in je v znak pokorščine zaključil svoje pismo s “Heil Hitler!” Trdi se, da so ta korak storili av¬ strijski škofje sporazumno z Vatika¬ nom, ki si s to gesto hoče pridobiti naklonjenost nemškega fašizma, dasi so v rajhu razpuščene vse katoliške organizacije, zadušen ves katoliški tisk, ukinjene vse verske šoje in še vedno trajajo procesi proti katoliškim duhovnikom. “NAPREJ” Stran 4. issssr- naprej and Canada. Slovenlan Pa. Slovanlan Weekly Antl-faaclat Labor Paper In U. S. Publlahod Weekty by “NAPREJ" PublUhln* Company. Audltorlum, 57th and Butlar Straeta, Pittsburgh, P. O. Box 1860. O. P. O. Sept. 17, 193«. at the Post Office , Act of March 3, 1879. Bntered as sccood-claM rnatt©r. at Pittsburgh. Penna Socialistična sodba o zadnjem moskovskem procesu centralnem NAPREJ tednik eieveneklh pnUMtatlMI, deie.ee. »""tiki 1" Kenedl. — IZHAJA OB SREDAH — Naročnina za celo leto $2.50; za 9 me.ecev $2.00; za 7 me.ecev $130; za 6 mesecev $135 In za 3 mesece $0.75. Dopisi ln oglasi morajo biti v uradu najpozneje v torek zjutraj. Dopisov brez podpisa ne vpoStevamo. Vse poSllJatvo naslovite na: Post Office Box 1866 , G.P.O. Pittsburgh, Pa. UNION LABEL PENDING Vsi. ki v Iz daljave Članek, ki ga spodaj objavljamo Je Izšel glasilu češke socialistične stranke ravo ' 0 d tega, kor noč in dan. se razlikuje ocena čeških Bocijalis ov . , ««.« itatfh tudi glovensKin. kar se piše v tukajši adnjem času zasledujejo potekel. Razumljivo je Z razvoj Roosevelt, zapuščen od kongresa, apelira na ljudstvo dogodkov v Sovj. Zvezi, so se morali vprašati, če ni še zmeraj trajajoči valaretacij In usmrti¬ tev mogoče dokaz o zmedi v vladnih krogih ali pa celo zvonilec predstoječe katastrofe. Novi politični proces, ki so ga pred kratkim imeli v Moskvi, nam kaže resnične nagibe za to radikalno postopanje, katero se je v danih o- kolnostih Izkazalo kot utemeljena sa¬ moobramba proti obsežni in nevarni zaroti. Proces sicer razkriva režimove slabosti in težave, toda dokazuje na drugi strani tudi udarnost in krepkost državotvornih elementov. Celo če bi b}lo mogoče, z velikim po¬ puščanjem konstatirati iz programa Buharinove in Rikove opozicije ka- koršnekoli demokratične cilje, je tre¬ ba reči, da je bila demokratična mi¬ sel, če je že dejansko obstojala, žrt¬ vovana tem temnim zaveznikom. Ideo¬ log zarote, Buharin, priznava, da je bil cilj gibanja ponovna upostavitev meščanskega kapitalizma v Sovj. Zve¬ zi, pri čemer naj bi bila vladna obli¬ ka neke vrste cezarizem. Buharin in njegov program so morali končati tam, kjer konča vsaka akcija, ki ji je glavno: želja po oblasti za vsako ceno. V priznavanju obtožencev ni tre¬ ba iskati kdo ve kakšnih patoloških ugank. Vsi dajejo svoje izjave brez pritiska in na njih ni mogoče videti nikakršnega sleda o sili. Tako razve¬ jana akcija, v kateri je sodelovalo ti¬ soč udeležencev iz raznih taborov, ni mogla ostati dolgo skrita. Tega so se zarotniki prav dobro zavedali in se radi tega trudili, da bi pospešili pri prave za prevrat, ker predvidena voj¬ na ni nastopila. Gotova dejstva so prišla na dnevno svetlobo že v prej¬ šnjih procesih. Radekovi podatki so vodili očividno na sled vse zarote. V vsem procesu ni torej nobeni tajnosti in nepojmljivih elementov. Mogoče je reči, da bi vsak slični pro¬ ces tudi na zapadu približno enako da se v ino¬ zemstvu oglašajo skeptični glasovi Vložitev prošnje za naturalizacijo Človek bi ne verjel. kako veliko svoj “prvi število inozemcev ki ^ PaPir” že ron °f° a ’ SV ojo naturaliza- iagajo zaprositi za^^ ci 3 o. Kdor si 3 s i aV nostno iz- (prvi papir). '« * „. r ,škl Beležke o tem in onetn Pretekli četrtek smo imeli zopet priliko poslušati pred¬ sednika, ki se je v svojih besedah obračal na ljudstvo in ki je tudi govoril za ljudstvo. Predmet njegovega govora so bile težave, ki jih povzroča še vedno ne pojenjujoča kriza, ki se vedno globlje zajeda v živi jenski slandart velike večine delovnega ljudstva in sred njih slojev, katere pa ne čuti baš tista majhna manjšina eko nomskih rojalistov, ki. zasledujoč svoje sebične materijalne in reakcijonarno politične cilje sama povečuje zastoj gospo¬ darstva. Z Rooseveltovimi izvajanji, ki temeljijo na naprednem meščanskem nuziranju predsednika, kapitalistična in fašizi- rajoča reakcija seveda ni zadovoljna, ker je govor vseboval nekaj misli, ki jih Vfallstretarji mrzijo iz vse svoje črne duše. Roosevelt je mimogrede oplazil one kapitaliste, katere je pred petimi leti rešit poloma in zloma in ki se danes spet z vsemi štirimi upirajo njegovim predlogom za ublaienje nevzdržne¬ ga stanja, ki se vleče že celega pol leta, brez da bi ga nasprot¬ niki novega deala mogli ali hoteli s svoje strani sami kaj olaj¬ šati. To pravilno ugotovitev kapitalisti silno neradi slišijo, ker iz nje izvira druga ugotovitev predsednika, namreč, dd je dr¬ žavna skupnost obvezana skrbeti za državljane v stiski in da je za te svrhe treba vzeti sredstva pač lam kjer so, tam, kjer se tudi za časa krize in splošnega pomanjkanja valjajo v pre- "Nnem izobilju. iW(za je po mnenju predsednika nastala vsled zmanjša¬ ne kuprb-.^ lo ^i konsumentov in se ne da odpraviti z ničemur drugim, kot razširjanjem trga v državi, s obsežnimi javnimi deli in podporni nj, s povečanjem državnih dajatev za WPA, CCC, Ud. Združene države so bogata dežela, ki lahko vzdrži tak'- obsežne pomožno in socijalno akcijo in ki si ji ni Ueba zatekati k kakim diktatorskim meram za prebolenje gospo¬ darske krize. Indirektno je pred' dnik dal razumeti, da mu je znano, da v gotovih krogih šepetajo, da bi pogazitev civil¬ nih svoboičih in uvedba diktature rešila Ameriko iz krize in njenih posledic in zate je tudi dostavil svarilo, da se mora t0 .f P r ‘ Belchlie in so bili težko f Ijuipavo samo bolj brigati za ohranjenje priborjenih držav¬ ljanskih in človeških jiravic. Skozi ves govor predsednika se je ponavljala tožba, da s strani kongresa nima podpore, da v reprezentančnih zborni- < ah ne najde razumevanja in sodelovanja, kar zelo komplici- ra tri otežkočuje izvajanje njegovih načrtov za pospeševanje prosperitete. Ves govor je bil nujen apel na ljudstvo za pod¬ poro in sodelovanje v boju s krizo, pa tudi v boju z onimi, ki se zoperstavljajo reševalnemu delu. Združene države so nekaj posebnega v svetu. Po drugod se progresivne ljudske mase borijo z konservativnimi elemen¬ ti v vladah in jih s težavo prisiljujejo, da storijo kak korak naprej v smeri progresa in socijalnosti. Pri nas pa mora na¬ predni predsednik republike apelirati na brezbrižno Ijud- stvo, do naj mu sledi in pomaga premagovati gospodarsko in politično konservativnost in nazadnjaštvo. Tako čudovito stanje je mogoče zato, ker se progresivne delavske sile niso politično osamsvojile, ker še ni močne politične stranke delov¬ nega ljudstvo, ker so delavci, farmerji in srednji sloji še ved- n ? P r ‘ rP P e k republikancev ali demokratov, prirepek kapita¬ lističnih strank, ki so svoj čas, dokler se je kapitalizem v Ame- ri i šele razvijal, bile progresivne, ki pa so v sedanjem času prezrelega kapitalizma postale konservativne in naravnost re¬ akcionarne, in ovire razvoja v dalnji napredek. pajmo, da apel predsednika ne bo naletel na gluha uše¬ sa pri onih, v interesu katerih , , . . . naiertn je bil izgovorjen, upajmo, a tudi delujmo na to. da bo čimprej prišla na politično pozor- meo močna polilična stranka delovnega ljudstva, ki mora po¬ stati vodnik in borec za obnovljeno Ameriko da se pojavljajo številni dementijijne ali druge točke obdolžitev al samih obtožencev. Morda bo _mogoče dejansko najti prot s o med resničnostjo in dejstvi, ki Ji je ugotovila preiskava. Prav tako pa treba obtožbi verjeti vsaj v glavnih točkah, ki so jih obtoženci tako jasno n prepričevalno priznali. Proces raz kriva, v kako resnih nevarnostih se je nahajala Evropa v letu 1936-37, kaj¬ ti vojna, ki so jo pričakovali zarotni¬ ki, ni bila čisto neverjetna. Uspeh na- merevane vstaje bi dejansko lahko razvnel novo evropsko vojno. Smemo reči, da se je Evropa v tej kritični periodi pomikala na robu propada. Prejšnje, razmeroma milo postopanje opozicionalci je kazalo, da se re¬ žim noče zanesti isključno na teror in represijo. Novo nemoteno nadalje¬ vanje gospodarske graditve, lahko odpre zopet nove možnosti v smeri večje svobode. Mnogo bo v vsakem slučaju odvisno od internacionalnega pomirenja. Vsak novi intervencijski poskus učinkuje rušeče, čeprav je že danes jasno, da ne more ustaviti u- resničenja končnoveljavnih stvaritelj¬ skih ciljev revolucije. Stalin izhaja jz današnjega boja kot zmagovalec pri čemer njegova zmaga ni le faktična temveč tudi moralična. Navzun nasto pa kot pristaš miru in internacional¬ nega sodelovanja. Za lastne državlja¬ ne je reprezentant nove državne mi sli. Stalin lahko apelira na njihov patriotizem, ki bo postal močna go¬ nilna sila novega razvoja. Temne sile ki napadajo nedotakljivost Sovj. Ze- veze, niso bile le poražene, temveč so celo primogle okrepiti notranje edin- stvo.” Ta članek je najboljši odgovor onim, ki niso znali za časa procesa ničesar drugega, kot braniti protinarodno, špijonsko in morilsko rovarenje proti delavski državi. mere ^ ,,,ti ameris«- 1 javil, da namerava Postati^ ^ državljan. Neglede ’ prv j pa - pir mora biti vs J . papir” dno sme zaprositi ^fraiizacijo Ob vložitvi prošnje za na. j se pa zahteva, da je P«***» v Združenih d^^h vsaj |et . Prvi papir velja le za Po sedmih letih postane nev U jn, ako dotičnik še vedno žeHPOSt^ ameriški državljan, si mora P , . ie » pravimo navadno “Posreči' 0 se J čemo označ iti uspeh, takrat, kadar ^„1 željam. In ki je v skladU z besedami “do- cllji. Ravn0 ta _ V glasilu se g, i smo, doseg ' ^ ^ ^ strani podporne J edn0 , -skupne prvo- zmagoslavno poroča- jonov manj brezposeln^ fašistični elementi v vah hujskajo na vse prete ge ru *n ih ;\ seljencem in do gotove (li °Sijo. N spevajo s svojo demag, priseljenci so izključeni mnogi ne prejemajo od M, m n ec . Podpor Vorku je ko- dajo sicer vsakemu prebij \\ do- Dubinsky, o Moji fantje P'*-: KAPITAN GUSTINČIČ DRAGO .noji fantje ne smejo na fronto. To so namreč tisti fantje iz Jugoslavije, ki so bili že v raznih bitkah, kakor n pr. na Jarami pri Bruneti, na Quin- sodobnost’ štev ... /t. Neodvisna slovenska revija “SODOBNOST”, ki je tekom štirih let svojega izhajanja po¬ stala vodilna revija v Sloveni¬ ji, ima v svoji aprilski številki sledečo vsebino: S. D.: Za skupnost sloven¬ skih tvornih sil. Bogomil Fa¬ tur: Sonet. Lili Novi; Medita¬ cija. A. Poljanec: Iz poglavja o narodnih tradicijah. Preži¬ hov Voranc: Prvo srečanje. Igo Gruden: Spomin na staro ma¬ ter — in taberna mori. Bogo¬ mil Fatur: Zalostinka proti jutru. Milan Sega: Smehljaj. Fran Petre: Vrazovo pojmo¬ vanje ilirizma. I. B.: Mladin¬ sko vprašanje. Branko Rudolf: Plamcnac contra Cankar. Jos. Dolgan — E. Vrane, Podrobni učni načrt za ljudske šole. A ’ : Emile Schaub-Koch, Mi¬ ha Maleš. Janko Sernec: Iz an¬ gleškega političnega življenja. Branko Rudolf; Glose k memo- arom maršala Marmonta “SODOBNOST”, ki bi mora¬ la biti v vsaki delavski čitalni¬ ci in knjižnici, se naroča v Ljubljani, Breg št. 10-11. i n sta¬ ne za inozemstvo 150. — Din. na leto. — Kaj bo z Donavo? Donava je med¬ narodna reka ln promet na njej ure¬ ja posebna mednarodna komisija. Po¬ javljalo se vesti, da hoče Nemčija proglasiti Donavo do Bratislave nem¬ ško reko. Proti temu so Rumuni, Bol¬ gari, pa menda tudj Madžari (sta¬ lišče Jugoslavije ni znamo), ki bi v slučaju, ako se ne bi Nemčija ozira¬ la na njihove želje, lahko vrnili šilo za ognilo, ker brez toleriranja teh dr¬ žav, nemške ladje ne bi mogle v Črno morje. dovoljenja, da gtedo zopet v bataljon, morajo ostati v kaki drugi koristni antifašistični vojaški službi, dokler niso podpolnonu zdravi ali dokler se jim ne odredi drugo mesto. In sedaj poslušajte, kako se oni obnašajo in kako govorijo z mano. Ivanček je star nekako dvajset let. Na Jarami je bil več messecev v strelskih jarkih in je marsjkateremu frankovemu Arabcu sklatil fes s črne glave. Ko sem ga obiskal v strel¬ skem jarku, se je držal moško ko star soldat. Nekega lepega dne mi pride glas, da leži Ivanček ranjen v bolnišnici. Hitro mu napišem pismo: “Ka je, Ivanček, kaj se je zgodi¬ lo, kako si ranjen?” Odgovor je prišel kmalu: “Nekaj malega sem ranjem, pa poj¬ dem zopet kmalu v bataljon.” Dobro, to se lahko pripet} vsakemu antifašističnemu vojaku. No, jaz imam dosti dela, pa sem na Ivana pozabil. Čez dva meseca mu zopet pišem: “Kaj je s teboj? Kako ti gre?” Odgovor: “Čisto dobro, te dni grem zopet v bataljon.” Dobro. Moja vest je mirna. Ivan¬ ček mora biti zopet svojem mestu s puško v roki v rovu, morda na mr¬ tvi straži. Ej, to vam je rudar-vojak! Nekega vročega augustovskeg dne grem po mestu h kosilu }n kakor ni- kel iz tal stoji pred mano Ivanček. “Kaj je?” "Prišel sem na pregledno komisijo, hočem v bataljon pa me ne pustijo.” “Kako to?” “Pravijo, da rana še ni cela” — se kislo smeje Ivanček. Na prsih sem opazil brazgotino. Prizdignem razpeto strajco. Rdeča ra¬ na, ki je segaja od sredi prsi globo¬ ko pod pazhuho je na sred} še od¬ prta. “Marš! Ali mi pojdeš spred oči!” Ivan je bil težko ranjen. Sovražna topovska granata mu je raztrgala prs¬ ni koš. Veš tednov je ležal v smrtni nevarnosti. Ranjena so bila pljuča in iz tega se lahko vsak trenotek rodi smrt, a Ivanček piše, da je “nekaj malega ranjen" in da pojde “kmalu zopet v bataljon.” Ivančka smo poslali v lepo obmor¬ sko zdravilišče, da se pozdravi do konca in odpočjje. Mesec dni. Ko se je bližal njegov dopust kraju, mu spo¬ ročim, da se javi pri meni, ko se bo- vrnil na bazo. No, nesreča je hotela, da me ni bilo na bazi, ko se je Ivan¬ ček vrnil iz izdravilišča. Ko se vrnem v urad. mi javijo, da se je Ivanček. javil v moj} pisarni in da je odšel v batalon. Zmajal sem z glavo, toda kaj sem hotel. Oj, ta mladina! Čez teden dni se mi prismeje na¬ sproti na ulici — Ivanček. “Kaj je?” “Bil sem v bataljonu, pa so me vr¬ nili.” “In jaz te bom dal sedaj zapreti.” Ivan je pogledal po strani. Za de- zerstvo v bataljon i— na fronto, ni kazni. No pobotala sva se, da pojde še za mesec dn} na dopust. Z dopusta mi je pisal, da ne more več izdrža- ti. More ali ne more, sedaj dela Ivan- Ivanček v moji službi v zaledju in — sanja, kedaj da podje zopet na fron¬ to ... TIMMINS, KANADA Ženski odsek Hrvatske P. Z. v Timminsu je priredil lep koncert dne 10. aprila. Z dru¬ gimi besedami, žene so prazno¬ vale peto obletnico, odkar so se začele boriti za svobodo de¬ lavcev in vseh zatiranih. Pred petimi leti so stopile na plan v borbo, ki je življenskega po¬ mena za vse narodnosti sveta. Zato tudi me Slovenske stoji¬ mo solidarno z njimi v tem tež¬ kem boju. V časih velikih do¬ godkov in sprememb, velikan¬ skih borb po celem svetu, ko mali in veliki narodi trgajo ve¬ rige suženjstva, se žene odli kujejo in se vstrajno borijo na strani svojih mož, proti fašis¬ tični pošasti, za mir in svobo do in kruh. Na dan, žene, na dan! Ne bojmo se borbe, ker pravica je na naši strani. Na naši strani mora biti tudi vsak, ki je spoznal, da je bilo že do¬ volj krivičnega dela in rop- stva. Skupno zanetimo plamen, ki bo osvetil naš skupni boj pro¬ ti fašizmu, kapitalizmu, za boljšo bodočnost. Zdrobiti mo¬ ramo fašizem, ker hoče pod¬ jarmiti svet. Z nami je pravica, z nami ho tudi zmaga. Ne mi¬ rujmo poprej, dokler ne bo ves delovni narod stal na naši stra¬ ni. Zato delajmo še za naprej /1 a bo« A« „ sr J tl nov p“i papir,’ in seveda čakati nadaljni dve leti, predno sme zapr siti za naturalizacijo. Seveda je nespametno za on , imajo potrebna leta bivanja v Zdru ženi h državah in katerih prvi paP le že dve leti star, da bi preveč od¬ lagali vložitev prošnje za natura zacijo. Res je sicer, da ****** papir ni tako enostavna stvar kot do biti prvega. Prosilec za naturalizac - jo mora imeti dve priči, ki sta vojjn pričati o njegovom bivanju v Z r - Ženih državah in o njegovem dobrem moralnem znčaju. Mora se tudi pod¬ vreči izpitu, da se ugotovi, da-li ima zadostno znanje o ameriški vladi, n da-li je v splošnem vreden postati a- meriški državljan. Ta trud pa se o- biljno izplačuje, kajti podeljuje uspe¬ šnemu kandidatu vse pravice in dolž¬ nosti ameriškega državljana. On pri¬ dobi pravico ameriškega državljana, da se sme potom svoje vollne pravice vdeleževati upravljanja federalne, dr¬ žavne }n lokalne vlade. Nikdo mu ne more zabraniti zaslužka, kjerkoli dr¬ žavljanstvo je pogoj. Pridobi pravico do pokojnine za potrebne starce in raznih drugih dobrot, ki so pridržane ameriškim državljanom. Kako se vloži prošnja za naturalizacijo? Deklarant (inozemec s prv}m papi¬ rjem) si mora najprej priskrbeti tis¬ kovino Form A-2214, ki se naziva “predhodna tiskovina za naturaliza- cijsko prošnjo". To tiskovino more dobiti brezplačno od najbližjega na- turalizac}jskega urada. Mnogo dobro¬ delnih organizaciji in šol tudi imajo to tiskovino na razpolago in rade po¬ magajo prosilcu izpolniti tiskovino. S tiskovino Form A-2214 treba pri¬ ložiti prvi papir in dve sliki po dve Inči dolgi in široki. Nekoliko časa potem, ko je prosi¬ lec vposlal to tiskovino natural}za- cijskemu uradu, mu ta pošlje poziv, naj pride določenega dne na pred¬ hodno zaslišanje. On mora priti v spremstvu dveh prič, ki morata biti ameriška državljana in v stanu doka¬ zati svoje državljanstvo. Zaslišanje prosilca in obeh pr}č se vrši pred na- turalizacijskem izpraševateljem (na- turalization examiner). Ako ta najde, da je prosilec oseba dobrega moral¬ nega značaja, da zna govoriti angle¬ ški in more na zadosten način odgo¬ voriti na vprašanje glede Konstituci¬ je }n vlade Združenih držav, napoti kandidata in njegovi priči k sodnemu klerku naturalizacijskega sodišča, ka¬ ri izpolni naturalizacijsko prošnjo na podlagi podatkov, navedenih v tisko¬ vini Form A-2214. Prosilec mora pod¬ pisati prošnjo in pod prisego potrdi¬ ti resničnost danih podatkov. Tudi o- be priči morata podpisati in priseči. Postopanje tega dne konča s tem, da prosjlec plača končno pristojbino pe¬ tih dolarjev. Kjerkoli prosilec je za- ^ naturallzac «o v federalnem odišču, velja splošno pravilo, da ta- ’ 0 vloži I formalno prošnjo, ševaka 15 St ° Piti Pred dTUgega iz P ra ' evalca, postavljenega od sodišča. e !L ga „ naZiVai0 “ J ' udge ”)- M »o- postavlja nekoliko vprašani. Ta ptaanV Z nadomestu 3 e drugače pred- 5 javni oh aDje 8 8trani sodnlka h ret:™" 1 ,n ° aioQ “ * ** tem dnevu__ m dni, predno je kandidat nec. in Dumns^z. « segli Norman Thorn^ ^ ^ katerem krožijo |n reakc i- Plti ' Z h s’ takim svojim uspehom ja bodo s takim gim- irezdvomo «lo ^dovojjn , ,, . j.iavstvo medseboj razcep j tem^ažje ga izkoriščevalci tlao,- proslave, je pa ki je v stiski. Da j e ta k a u 5* akcijonarna, nam je vsem ■ 9 ° n b r pa naj mislimo o tistih Jasno, n aših 1 Hi n jakih”, ki s svoje strani pri tem hujskanju. Kaj o glasilu, v katerem se „ J c Pravi predrzno, ce elan orgam^.. ’ Ijan, izdaja slovenski'^ 'ni, državljar ^vriss^j I’ mislih so imeli našega urednik^ ' kovicha, proti kateremu st . il Chicagi tudi s tega reakci rel ^ 11 ' topa. Glasilo tiste organ^N seljencev, ki ima najp rogr ^ e P'i pravila in načela, objavlja ^ niso drugega, kot gonja p^' H i Ijencem nedržavljanom. ž., Pris <- Žal °stn 0- “Mein Name ist von nichts' sa”. preju So ljude na svetu, ki presojajo vse ™,’J; d. » ’«■ druitv-nih ~i.h naorejevci podpirali predloge, da se naroči po več izvodov “Majskega gla- Na sve kriplje nasprotuje Na- “za zahvalo” naprejevci pa podpirajo in celo stavi jajo .predioge da se naroča “Majski B las - ka J to pomeni? Gotovo hočejo kake kon cesije” ali še kaj hujšega, poroča v Mstih _ Pa ni nič skrivnostnega na stvari. Če imamo medseboj kake “špe- mi ctateij.. tire” radi tega še nismo sovražniki, I ziv odgovoril in poslal prepis tudi radi'tega ne bomo trmoglavo naspro- gim listom, ker ni bil prepričan d . t 0 vali vsemu, tudi dobremu. Kapita- bo odgovor objavljen v listu, ki je listi, fašisti so sovražniki, z nj z ’mi se hteval od njega pojasnila. ( Do dai(s ne moremo sporazumeti, z delavski- I *- -■ mi skupinami je pa druga stvar. HaaSe , i0h (Pisem se Zajc i„ * nič), se reče v slučaju, če * kdo izogniti odgovoru na kako ^ sanje, ki ni najprijetnejše. K ^ Gustinčič je bil v “Prosveti" ^ II. pozvan, da naj da nekateral " nila v zvezi s pismom, ki n= ; t|i! 1 a® J6 UfaJ nistvo tega lista prikrilo dp ,j Gustinčič je na dn. res še ni izšel v “P.”.) Drugi c-i^ ki list, ki je dobil prepis odgovora, tudi ni objavil, češ, da se Sa polemika Gonja proti priseljencem se opet po- med Gustinčičem in -k.” nič ne tič, večuje Ljude se vprašujejo odkod in ; Čudovito: političen, delavski | ilt) pi zakaj kriza in brezposelnost in da ne pravi, da se ga zadeve, ki so v bi prišli na sled pravim krivcem _; ožji zvezi z bojem v Španiji in z naii , kapitalističnemu profitnemu sistemu' mi prostovoljci - nič ne tičejo. Mii. _ reakcija zvrača krivdo na priseljen- j Name ist Haase leh vveiss von ce, češ, če bi bilo deset milijonov pri- nichts. . . . vandrancev mar^j, bi bilo deset mili- PITTSBURGH, PA. Iz društvenega življenja do končne zmage Prilagam 4 nove naročnike mora minuti vsaj 90 knn?»nr. . " -mndidat pozvan na n.7i, 18 J”' 1 «»*•«. ta arin ' le a0iko ža ^anstvo S : pr T ev P l P ° Šti P ° Š13e ^ ••..S."T*.“Tru 10 ,u - naravnost odbitih, med vsakih sto. zo- prošenj j e povprečno tri iz- FLIS. IZ UREDNIŠTVA ra| o izostati 3 nekaj J č| Pr .° St ° ra Je m °‘ Pisov, ki bodo K k0V in več d °- -L^J^nbjav^eni prihodnjič. DOPISUJTE^ PORAVNAJTE NAROČNIMO! do I? list P« pomaga v naši težki borbi. Tajnica M ar g. Slak. Na apel Thomas Mooneyja, ki je že 21 leto po nedolžnem v californijski ječi, se je na se¬ ji društva 118 SNPJ sklenilo, da se naroči 50 znakov im- se jih razproda med člani. Dalje se je sklenilo poslati delegacijo in častitke društvu 629 SNPJ v East Pittsburghu, ki bo prazno¬ valo svojo 10 letnico dne 24. aprila. Isti dan se bo v E. Pgh. vršila tudi federacijska seja društev SNPJ, da se tako na dostojen način proslavi 10 ob¬ letnico tega hrvaškega društva. Društvo je nabralo med člani znesek, za katerega bo dobilo lep oglas v prvomajski števil¬ ki Naprej a. Na konferenci bratskih orga¬ nizacij v prid Thomas Kenne- dyja je bilo navzočih več druš¬ tvenih zastopnikov, med njimi tudi nekaj žensk. Kakor je bilo razvidno iz razgovorov, so bili vsi navdušeni in bodo delova¬ li za zmago Kennedvja. To priča, da se v Pittsburghu ve¬ dno najdejo možje, ki so pri volji sodelovati za dobro stvar, ako se jih opozori in povabi k sodelovanju. To je popolnoma pravilno. Tudi za Zupančičevo kandidaturo vlada veliko za¬ nimanje povsod. Društva in po¬ samezniki se veliko trudijo in mu pomagajo, ker vidijo, da tud-n p, idno agilira 2a Ren . nad° n -inn enCe Se ie udeležilo norin ' °n zasto P nik ov raznih podpornih organi skleni- izbral* 3 b0 , VSaka na rodnost zbrala svoj komitej, ki bo di- Jem^d ] P n litiČn ° akcijo v svo¬ jem delokrogu in med svojini članstvom. Vabljene so vse or- fu ani ker CIJe ’ da pristo PB° k de¬ lu, ker se zavedajo, da i e iz volitev Kennedyj a važna tudi ^ podporne organizacije ka tenm nasprotujejo močne in požrešne Insurance kompaniie belina odbOT s -!!l a P r| dejo v pošlcv glede oglaševanja na radio vse na¬ rodnosti. Neki poljski zastop¬ nik je predlagal, da se napro¬ si vse tujejezične liste, da pri¬ občujejo dopise in članke \| prid Kennedvja, kakor tudi je, treba, da se ob tej priliki obr¬ nemo na župnike, da svojim J ^vernikom razložijo pomen te kampanje in se pridružijo ak¬ tivnemu delu. E. C. PITTSBURGH Žensko podporno društvo štev. 246, KSKJ iz Etna, Pa. ii dva društva IW0, priredijo skupni izlet v nedeljo dne 12 junija na Locust Grove, Etna, Pa. Okoliška društva so napro- šena, da ne prirejajo svojih zabav na omenjeni dan, kerbi škodovali eden drugemu. Ivan Pintar. CANKARJEV GLASNIK ŠTEV 9, Aprilska številka “Cankarjevtj' Glasnika” ima sledečo vsebino. Vstajenje. Ivan Zorman: Izse/jene' Ivan Molek: Miši. Fjnis Austriae. Ivan ie lan Medvešek: Svoboden, tez: Mojstri skaze ali i ezikovn ' ternacijonalci. Diktatorji. Angel 0 kvenik: Roka pravice. Zlato, zlati Fašizem v Nevv Yorku. Leninovo plo. E. K.: Julkina zmota. ga J cl ' v Rusij}? Garači in kutura. Za 8 oS dinje, Mesečnik stane na leto $3- naroča: 6411, St. Clair Ave, land. _ In s* Clf» f BR00KLYN “Slovan” m radio Dne 30. aprila ob 5:15 D -, light Savings Time bo n*«- lo na radio Slov. pevsko ^ tvo “Slovan” iz Brookl)’^ tje bo oddajala postaja ^ ^ po National Broadcasting^. mrežju. Rojaki po celi . ki bodo spet lahko sk ^ a 1 slovenske pesmi za 15 , ^ Ta pevski zbor je že P re j 0 gpO stopal na radio in žel S P ^ polivalo. ^ J O t’S vwvwvwwwwwv»v WE SERV e W,NE, BEer L,V E ^ot s MrS ' KO -~VI. * AND LIGJUOR _ ALSO A GOOD DETROIT, MlCH FOOD 9848 wvw\www»w , MICH^< Sreda, 20. aprila 1938 “NAPREJ*’ (Cako živijo ranjeni prostovoljci v Španiji Stran 3. -—* prosim, pri' iobčiti ako bi bilo v “Naprej u” mogoče nekaj mojih vrstic, v katerih vam ho- £ein nekoliko opisati, kako se imamo mi ranjeni, tukaj v iVlurciji- Znani vam sodrug (mi ga kličemo Šuca) Suca iz Port Ar- tara se nahaja tudi z nami. Spominjam se ga še z fronte jarama, ko je prišel v naš s l a vni Bataljon “Dimitrov” in j e bil težko ranjen v roko in pleča. Vsi smo mislili, da bo izgubil roko, kajti imel je kost popolnoma razbito. No, pa do tega ni prišlo. Izlizal se je prav po mačje, kakor se to pravi. Imel je zelo težko operacijo. Danes že hodi po mestu, zbija šale na račun vseh, celo z zdravnikom. Hodi in se udele¬ žuje naših predavanj, katere imamo po trikrat na teden. Naš Šuco čaka še na eno operacijo. Namestili mu bodo umetno kost tam, kjer mu jo manjka, in pravi, da jo mahne zopet pod slavno zastavo 15. Briga¬ de, kateri poveljuje komandant Vladimir Čopič, ki je iz Zagre¬ ba. Takisto leži v bolnici težko ranjen vam znami sodrug To¬ nu Drašner iz Kirkand Lake, Kanada. Sedaj že po malo ho¬ di. Ranjen je bil v desno nogo v koleno in imel prestreljene živce. On je heroj na fronti ka¬ kor tudi v bolnici. Njegova ra¬ na je bila težka in strašna. Mnogo je prestal in niti enkrat ni potožil ter ni dovolil, da bi ga kdo pomiloval. Njegova ra¬ na, dasi strašna, pri njem ni i- grala nikake vloge. Kolikorat je izjavil, da je z smehom na obrazu pripravljali darovati svoje življenje za dobrobit in blagor človečanstva. Ko sem ga enkrat obiskal v njegovi sobi, par dni po njegovi operaciji, sem se čudil njegovi vzdržlji¬ vosti. No, kako ti gre, prijatelj Tony? Dobro! mi je dejal. Bolj slab si danes in obraz imaš bled. To je radi bolečin .. . Kaj — se je razjezil — jaz da sem slab! Veš, ako me prideš obi¬ skati, prosim, da me ne tola¬ žiš. Nisem otrok — jaz sem vo¬ jak v republikanski Španiji. Nisem prišel sem tako daleč, da bom tukaj jokal. Pa je po¬ klical svojo bolničarko. Bolničarka je krasna in mla¬ da Španjolka. O njej bom pi¬ sal malo pozneje. Takoj je po¬ trdila, da je on junak in da do tega časa še ni imela v oskrbi tako težko ranjenega kakor je on. /i Njegova postelja je bila ta¬ ko napravljena, da je imel no¬ ge višje eden meter, kakor gla- vo > pa se je smejal temu in de¬ jal) da v Španiji ljudi obešajo za noge, in da ... V tem tre¬ nutku je prišel njegov zdravnik — rodom Anglež. Visok in re¬ sen človek. Svoj posel razume hvrstno. Ustvarja naravnost eudeže v svojih operacijah. (O leni bom tudi pisal drugič.) ^ je k postelji našega Tonyja govorila sta angleški, kar na žalost ne na razumem. Poznal ^ em pa po gestah in zdravni¬ kovem prej tako resnem obra¬ zu, sedaj polnem smeha, da na š Tony zopet zbija šale, sa- m ° ne vem s kom. Ko je zdrav- n 'k odšel, sem Tonyja vprašal, Za kaj se še vedno smeji —. No, Povedal je, da je prepričal z ravnika, da so obveze, v ka- er * jo bila povezana njegova n °§ a , dovolj močne, da ne bo m °gel pobegniti —. Zdravniku jo obraz zaokrožil v smeh. j e zadovoljen s svojim pa¬ tentom, ki se šali znjim. No -j, 0 P rav dolgem času je tudi zapustil posteljo. Ako ga ° c oš dohiti g a m oraš iskati palico v v največkrat ga najdeš gašeni krasnem vrtu v sprem- otrok, katere silno ljubi. c j ^unao namreč v naši bolni- ^‘Udi otroke; pa ne mislite, l(k!° k°lnh Ti otroci so malčki ^ let stari. Brezdomci brez starišev. Njih očetje so na frontah. Njihove matere pa u- morjene od fašističnih bomb. Njihovi domovi so razdejani od nemških in italijanskih granat. Ostali so sami brez vsega že v svoji rani mladosti, kakor nežni cvetek brez solnca — te otroke imamo mi ranjen¬ ci v naši oskrbi. Pridni so. Vča¬ sih nas tako razveseljujejo, da se smejimo do solz. Imamo prav veliko sobo, da gre okrog 300 otrok v njo. Tu prijatelji, ki so lahko ranjeni, prirejajo predstave z temi otroci. Otroci so pravi artisti, neverjetno raz¬ vitega talenta. Pevci prve vr¬ ste. Ti otroci se učijo pri nas vsega, kar je človeku potrebno v življenju. Vredno je, da tukaj omenim nekaj o malem 12 letnem Man- jolitu, in njegove deklamacije. Tudi on je ostal brez starišev; krvoločni generali upornika FTanka, so ubili njegovega o- četa in mater. Njegov brat, ki je bil že 19 let star, je položil svoje mlado življenje na oltar proletarijata pri Madridu. Naš Manjolita je ostal sam, popol¬ noma sam. Njegova zadnja de¬ klamacija je bila: “Madrid, sr¬ ce Španije!” Deklamacija je bila povezana z njegovo žalost¬ no kroniko življenja. Ta fant je tako fino deklamiral, da so se nam in dobrim bolničar¬ kam orosile oči. V deklamaciji je dejal Manjolito: “Sam sem, oče in mati sta dala svoje živ¬ ljenje v srcu Madrida. Madrid je okrvavljen z krvjo moje ma¬ tere in oaeta. Ta kri kriči, to¬ da moja roka danes ni dovolj močna za osveto. Pa bo moč¬ nejša in takrat gorje ti morilec in izdajalec Franco! Moje ro¬ ke bodo našle tvojo gnusno na- silsko žilo — s to mojo roko se ti osvetim za trikratni zločin — našel te bom, pa magari na koncu sveta! Franco — mori¬ lec tisočerih! Prikazale so se solze in v očeh je zabliskalo novo upanje, da bo kmalu do¬ bil morilce in z njimi obraču¬ nal. Madrid, ki je prestal naj- hujše zračne napade, Madrid ima še veliko mladih branil¬ cev, ki ne bodo nikdar dovoli¬ li, da v njegovo sredino stopi sovražna fašistična peta. Pri koncu je dejal: naj živi špan¬ ska republikanska vlada, nje¬ gova armada in proletarijat ce¬ lega sveta. Kdor pa hoče Mad¬ rid, bo moral prej govoriti z generalom Miaho, branilcem Madrida. (Konec prihodnjič.) Ivan Kolar, asistent zobozdravnika v Hospital Universidat. Murcia, 18. marca 1938. =^N Dopisi iz slovenskih naselbin v Ameriki DETROIT, MICH. Dragi sodrugi pri “Napre- ju . Šele danes vam poši¬ ljam naročnino za list in se vam naj lepše zahvaljujem, da mi lista niste ustavili, ko nisem bil v stanju poravnati svoje ob¬ veze napram listu. Danes vam pošiljam $3.00, od katerih je 50c za tiskovni in propagandni fond. Naj živi in napreduje protifašistični list “Naprej”. Josip Davis. CLEVELAND, OHIO Poziv na protivojni shod za- Položaj v svetu se tako ostruje, da postaja nevarnost nove svetovne vojne vsak dan večja. Hitler, Mussolini in Ja¬ ponska so že začeli, ter mori¬ jo in požigajo po tujih deželah. Zadnji čas je, da se vse de¬ mokratične države in celokup¬ no demokratično ljudstvo brez izjeme postavijo proti fašistič¬ nemu hujskanju in pripravlja¬ nju vojne, ter da nastopijo za ohranitev miru. V petek 22. arila se bo v Hr¬ vaškem Domu, 6314 St. Clair Ave., vršil javen shod, ki prične ob 8 uri zvečer. Govorita Frank Sneler, glavni porotnik HBZ in Frank Borič, urednik Rad- ničkega Glasnika. Vstopnine ni nobene. Vsak posetnik ima pravico govorni¬ kom stavi j ati vprašanja. Odbor. trockisti, ki so orodje medna¬ rodne reakcije in fašizma? Anton Peklar. Pristavek uredništva: Odgo¬ vor na vprašanje vsebuje čla¬ nek drugi strani “Vstvarjajmo slogo in enotnost vkljub zapre¬ kam!” PITTSBURGH, PA. PUEBLO, COLO. Na zadnjem sestanku druš¬ tva 118 SNPJ smo razen teko¬ čih društvenih zadev z zani¬ manjem poslušali poročilo de¬ legatov, ki so bili na konferen¬ ci PZ v Strabane. Skoraj ver¬ jeti nismo mogli, da so se na tej konferenci slišali predlogi, da naj bomo v volilni kampan¬ ji za guvernerja nevtralni in veselilo nas je, da je tako mi¬ šljenje bilo zavrženo. Ni nam veseno, kdo bo guverner, član CIO ali kak republikanski ali demokratski nasprotnik Nove¬ ga Deala. Jaz bi nnajrale imel, da bi lahko glasoval za delav¬ skega kandidata, ker pa tega ni, bom delal za Kennedyja, ki izhaja iz rudarske unije. — Za “Naprej” smo na tem sestanku nekaj zbrali, da bomo imeli o- glas in pogovorili smo se še o raznih zadevah. A. H. CLEVELAND. OHIO ‘Kalinovo” seme za Barbicha Pošiljam spet enega novega naročnika. Ne zamerite, da ne pošljem več. Pueblo ni tako na¬ zadnjaško mesto kakor se e- nim vidi, saj v Puebli se je po¬ rodil prvi slovenski list, ki je oral ledino za napredak med slovenskim narodom v Ameri¬ ki. To je bil “Glas Svobode”. — Razmere so pa težke, dela ni in ni groša; mnogi se radi teh težkih razmer ne morejo naročiti na “Naprej”. Ko se bo pa pričelo z delom, bo druga¬ če, ker se ljudem list zelo do- pade. Na nasprotnike se ni tre¬ ba dosti ozirati, ker vam po¬ vem, da jih je malo in še ti ki so, so pozabljeni od delav¬ stva. Med vsakim žitom je kaj smetja in tudi med delavci se ga najde. — Le pogum in na prej. Pozdravljeni vsi sotrud- niki in čitatelji našega lista. Martin Kochevar. Izplačila v markah. Iz Avstrije nam poročajo, da so dne 26 marca prejeli delavci prvič izplačilo v markah. Ban¬ kovci so bili še čisto sveži in se jim je poznalo, da so šele pravkar pri¬ šli iz stroja. Tiskanje denarja se vrši v Berlinu pospešeno, da ne bi nastalo pomanjkanje papirnatih ban¬ kovcev. CLEVELAND, OHIO vvvvvvvv^v ^vvv^vvvvvvvvvvvvvvvvv** GEORG E’S SERVICE STATION CANZOL GAS AND OIL 685 E. 185th STREET EUCLID, OHIO *VWWWWVWWW*V* Pošiljam v dopisnico, s ka¬ tero so pozivali socijalisti in soc. mladinska liga na shod, ki je vršil 8. aprila v Labor COMPLIMENTS OF | ru so ravnotako jugoslo* ilovenskl narodnjaki dali ollčanom za skupen na* FERDINAND GODINA tnejse. t. v negledi »pričanje »venskega Pozno irepozr naroda, tega zdn ost ki i pril bodo kato »ditelji, ki so pristaši Korošca li. Toda Istočasno so se dogo- :a skupen nastop vsa narodno- na društva in bodo k temu de- ognila tudi delavske, kulturne kovne organizacije. Demonstracije v Ljubljani. Za so¬ boto 26. marca je bilo napovedano, da se bo v ljubljanskem magistratu se¬ stal Narodni svet. t. j. predstavniki vseh narodno-obrambnih in narodnih organizacij. Za isto uro je odbor zdru¬ žene akademske mladine napovedal miting na univerzi. Ta odbor je Iz¬ dal tudi letak s pozivom na vse Ljub¬ ljančane, da se ob tej uri zberejo na ulicah in manifestirajo za nedotaklji¬ vost Slovenije in za pravice sloven¬ ske Koroške. Policija postopa pri vsakem posku- Izgieda, da bo | gu da ge kritizira Hitlerja in fašizem, ali da se brani slovenske pravice, z najveCjo odločnostjo. Zato so v sobo¬ to dopoldne aretirali ves odbor zdru¬ žene akademske mladine, t. j. 9 aka¬ demikov (nacijonalistov, katoličanov in komunistov) in jih še danes četrti dan drže v zaporu. Pravtako so pre čltnc ~>nnllsti. slo lunlntl Iliru tuuenlje so se k; □skl dc iti pri ned političnimi skupi- prečili miting na univerzi s tem, da tževanje, ki bo brez j e policija zasedla univerzo. Prepo- logo: boriti se ga naroda. , Zi demske mladlt desni reakcljoi skrajno fašlstlč čant In pi >1 LJ 'uma polagoma vodilo do enotnega I vedan je bil tudi sestanek Narodnega tstopa vseh fašističnih skupin v bo- gveta proti hltlerizmu. Toda ljudstvo, predvsem ljubljanska Tako so vendarle narejeni prvi ko- mladina, se je zbrala ob 6h na ulicah tki k enotnosti vseh Slovencev, ki in demonstrirala proti hitlerjevemu - najzavednejši protlfašistl propagi- prodiranju v Jugoslavijo. Policija je jo demonstrante s težko muko in suro- __ | vim nastopom razgnala. Slovenski študentje v Pragi za združenje KAKIH 40 SLOVENSKIH ŠTUDENTOV IZ SLOVENIJE ZAVRŠU- JE SVOJE STUDUE NA PRAŠKIH UNIVERZAH. RAZNEGA POLITIČNEGA PREPRIČANJA, SO SE SPORAZUMELI ZA ZDRU¬ ŽENO DELOVANJE V PRID OGROŽENI DOMOVINI SLOVENIJI, KAR SLEDI IZ REZOLUCIJE, KI JO OBJAVLJAMO: RESOLUCIJA SOGLASNO SPREJETA NA USTANOVNEM SESTANKU AKADEMSKEGA DRUŠTVA “SLOVENIJA” V PRAGI TOVARIŠI! Na spomlad narodov leta 1848 so napredni slovenski štu¬ dentje na Dunaju osnovali društvo "Zedinjeno Slovenijo” z namenom buditi narodno za¬ vest in braniti slovenske pravi¬ ce pred tujci. Danes, čez 90 let smo se zbrali slovenski dija¬ ki v Pragi na ustanovni sesta¬ nek društvi “SLOVENIJE”, ka¬ terega smatramo za nujno na¬ daljevanje nekdanje “ZEDI¬ NJENE SLOVENIJE”, kajti da¬ našnje prilike in težnje sloven¬ skega naroda so v marsičem podobne revolučnim letom krog 1846. Ker vidimo v tujini svetoven in domač političen položaj mnogo ostrejše in objektivnej- še, kot morda Vi, tovariši v domovini, smo se zato strnili brez ozira na versko in poli¬ tično orijentiranost v eno vr¬ sto, pripravljeni žrtvovati vse svoje sile v slovenske kulturne, socijalne in narodno obrambne s vrh e. Poleg tega smo si nadelili na¬ logo seznanjati demokratsko čehoslovaško javnost z našo kulturo in jo zainteresirati za slovenske razmere. Nočemo, da bi prijateljstvo obeh narodov bilo le kos papirnate pogodbe. Danes sta usodi Slovencov in Cehoslovakov ne le podobni, temveč tesno povezani. Da pa bi mogli svojo zadano nalogo povoljno in objektivno vršiti, Vas pozivamo, da nam v tem oziru čim bolj pomagate. Hočemo biti t i mi dovolj no poučeni o temelj¬ nih problemih našega delovne¬ ga ljudstva. Kajti narodnostno- kulturna in socijalna vpraša¬ nja se ne dado oddvojiti. Tovariši! Mi v Pragi smo z združitvijo storili prvi korak k splošni narodni koncentraciji, sili nujnost. Hočemo Vam biti vzgled. Pozivamo Vas da i Vi likvidirate medsebojne ozko¬ srčne politične spore, da se strnete na demokratični osno¬ vi v mogočno vrsto slovenske inteligence. Tok zgodovine nas ne sme najti kot vselej doslej, razkosane in nepripravljene. V nadi, da naš poziv iz tu¬ jine v domovini ne bo naletel na nerazumevanje, Vas tova¬ riško pozdravljamo: Slovenski študentje v Pragi. ki je v današnjih grozečih ča- Praga, 31. marca 1938. “HITLERJEVCI V SLOVENIJI” SLOVENCEM PRETI USODA NESREČNE ŠPANIJE. — HITLERJEVCI STEZAJO PO NAŠIH KRAJIH SVOJE FAŠISTIČNE, GRABEŽLJIVE KREMPLJE' HRASTNIK Pred dvema letoma je prišla k nam znana hitlerjevska or¬ ganizatorka Ani Peischel iz Maribora, ki bi naj organizira¬ la našo mladino. Inž. Finteisen jo je takoj poslal k neki znani nemški delavski družini, da bi preko nje dobila stik z nemško mladino. Način njenega delo¬ vanja je zelo poučen. Prišla je kar na dom, se prijazno pred¬ stavila in začela razgovor: “No. vi ste P. Slišala sem, da ste Ne¬ mec, no pa saj je tu itak vse nemško, kaj ne? Torej no, pa vas sem pač najprej spoznala, ker ste še vedno ein deutscher Kerl. Slišala sem, da vaši otro¬ ci že skoraj ne govore več nem¬ ške besede — es ist Schade. No, in vi vedno zabavljate, da so Windische Troteln ...” itd. (Bila je precej dobro poučena, da je vedela za njegovo bese¬ dičenje, kadar je bil vinjen.) Nato je začela razlagati rasno teorijo, da so Nemci zelo kul¬ turni, da je zato njih jezik po¬ nos vsemu nemštvu, da ima prav, da ne pusti otrokom go- Ljlasniki sloven- voriti ta neumni slovenski je¬ zik, saj s tem jezikom nikamor ne pridejo in ga bomo pozne- skega naroda in ne inteligenčni izkoreninjenci. In to bomo lah¬ ko le tedaj, če bomo vsi, i Vi je itak odpravili; saj ni več da- -- ——teč čas, da bodo spet prišli j Phone: 505 74 Third a ve. I Nemci nazaj, naj kar potrpi, Phone: 505 74 Third Ave. FRED WILNER MEN'S SHOP Clothes Made*to*Meature. Mlners’ Supplle«. TIMMIN8, ONT. saj se že pripravlja nekaj itd. Nato je predlagala, da bi ona bila voljna rešiti to mladino pred okužitvijo ‘Svindischer Sprache”, samo če bi bili tudi ■ ~ ~ .. ■ ()f| j za ^ In pričela je pouče- ECOM DRY GOODS STORE "CLOTHES FOR THE ENT1RE FAM1LY" SUITS AND OTOATS MADE-TO-MEASURE MINERS’ SUPPLIES — TRUNKS AND SUITCASES Phone: 1693 g 109 PINE ST., SOUTH TIMMINS, ONT. ]) vati “nemščino”. Mladina je mislila, da se bo lahko zastonj naučila nemščine, in je prišla. Prišla so pa predvsem dekleta, dočim bolj nezaupljivi. Iz kon- spirativnih razlogov so morale reči, da gredo k njej poslušat radio. Poučevala je vsako ne¬ deljo. Toda govorila je pred¬ vsem o “Fuhrerju Hitlerju”, či¬ gar ogromno sliko je imela na mizi. Učila jih je raznih hit¬ lerjevskih pesmi. Navduševala jih je za organizacijo vseh Nemcev, predvsem pa mladine. Govorila je, da se bo tudi tu začelo gibati. Ona bo že vse preskrbela. Dajala jim bo lite¬ raturo in držala zveze z vse¬ mi ostalimi Hitler-grupami. Preskrbela jim bo kroje, za nje ne bo treba nič plačati. Dali jih bodo njihovi nemški bratje iz Celja in Maribora. In zače¬ li bodo delati izlete skupno s celjsko in mariborsko mladino. Med delavstvo so skušali pro¬ dreti z izletniškim društvom, ki bi se naj po želji ing. F. i- menovalo “Kraft durch Freu¬ de”. Radi splošnega odpora je društvo propadlo. S čim bodo zdaj začeli, še ne vemo, gotovo pa bodo sku¬ šali srečo s kakšnim “Kinder- gartnom” ali nemškim po¬ ukom. (Dalje prihodnjič.) — Preteklo nedeljo so se v Franciji vršile volitve za tri izpraznjena mesta senatorjev. Reakcijonarni kandidati so bi¬ li na vseh treh mestih poraže¬ ni, izvoljen je eden radikal- socijalist in dva komunista. \ New Yorku so zaprli tri nadaljne člane nacistične špijonažne organizacije in tro¬ jico drugih, ki so delovali v grupi, ki je v Moskvi aretira¬ nima “Mr. in Mrs. Donald Ril tu, reva brez kruha in oble- jf' brez bodočnosti. Adami i Eve so se množili. Zelo mnogo J’ 1 je že bilo, ki so skakljali okro g napol goli in se n^o za¬ vedali, da nosijo na « P upS e, prev n eč jih je tla . či ^ madžarska gospoda, da bi postavili na svoje noge kom dajali imena po svoje. Pa tudi ga sicer niso ubogaln P “L* Hsli so bili najhujs, k, so se vrnili iz tujine. 1 svet in vedeli, da ne molči povsod tisti, ki gara in dela od noči do noči. Ali doma so sa¬ mo godrnjali, ker je večina molčala. Vsi so vedeli, da ple¬ banuš v mnogem nima prav, toda s popi se niso prepirali. Greh bi bil. v .. Tako so se plebanuša bal . Sicer pa tudi kaplana niso lju¬ bili. Le spoštovali so ga, ker je mirno prenašal njih nadlego¬ vanje. Zato so se gnetli okrog njegove spovednice in mu di¬ hali smrdečo sapo v debeli, o- hranjeni obraz. On se je nagi¬ bal od ene rešetke do druge in delil odvezo. Ljudje v cerkvi ga niso mo¬ gli dočakati. Ura je že odbila deset in tudi kantor Lajči je že čakal s svojim zborom na koru. Sedaj je neka ženska bli zu obhajilne mize začela s tan¬ kim glasom cerkveno pesem. Dekleta okrog nje so ji pomo- gle in v trenutku je vsa cerkev zapela, da se je odbijalo od sten. Lastovke pod stropom so nemirno preletovale cerkev. Veselo razpoloženje je za vladalo v cerkvi. Še bi peli, pa kaplan Gaban je končal s spo¬ vedjo in stopil na prižnico. Kašljanje in šum sta spremlja¬ la kaplanov govor. Le kadar je oznanjeval poročne pare, je postalo tiho, da se je vse raz¬ ločno čulo. Sredi pridige je nastal spre¬ daj neobičajen nemih Dekleta šo se vzpenjale na prste. Tudi fantje so postali pozorni in v trenutku je vsa cerkev zrla v gospodske klopi ob straneh ol¬ tarja. Na ženski strani sta se pojavila izza oltarja Čakičeva nečakinja Anuška in njen za¬ ročenec, ki sta prišla pred dne¬ vi iz Madžarske k Čakiču na obisk. (Dalje prihodnjič.) propagandni in tiskovni XXXIV IZKAZ. . , , Pn m Pavšek za nezadr. prov. 96c.___ Spnngdaie, • . vki zbr ani od s. Anicicha 90 c . fZZns, Oni. M. Slak $3.54, J. Smrke 40c„ za nez> ; c«J£*r a . . KlrkllndLalTohl L. Zdravje $7.48, Kobeti« $4.00,'*, PumTcoIo V M V 'ko«evar za nezadrž. prov. $1.00~'‘ fueuio, Prisnevek J. Davisa .. BrooklinN Y. Za nezadrž. prov. Peshl M. $1.20, Kol vačS $1.80, Urbančič $1.54, Skrinar 54c. V prejšnih izkazih objavljeno - SKUPAJ _ u* 1.0(1 m 3$ ¥1,37(2 Vsem vam, ki kljub težkim časom prispevate i n zbira( ovni sklad Napreja, prisrčna zahvala! Čez deset dni bo Prvi Maj, do katerega smo hoteli i niti načrt, ki smo si ga zastavili v kampanji. ŠtevilK W kažejo, da od določenega in sprejetega načrta nis mo > nanravili niti polovice. Brez dvoma je huda brezmJr PROSTOVOLJCI SE BORIJO KA¬ KOR LEVI Hrvaški list “Slobodna Mi- sao” v Torontu, ki je v stalnih stikih s prostovoljci v Španiji, za katere je organiziral tudi velike pomožne akcije z naj- lepsim uspehom, je telegraf i- cno vprašal kapitana Gustin¬ čiča, kako se držijo prostovolj¬ ci v zadnjih hudih bojih in ka¬ ko pomoč potrebujejo. Kapitan Gustinčič je telegrafično odgo- vonl: “ Barcelona, 12. aprila. Masi se borijo kakor levi. Po¬ moč je potrebna, pošljite odbo¬ ru v Parizu. Gustinčič." Podvojite tudi v Združenih rzava h delovanje za či mve čj 0 matenja no in politično pomoč Španr ° JC6m ^ re P ublikans ki Združenih Držav še vedno od- k /t PaPniki ’ P °'" i Z - aČ " ih bomb. Te T 06 ' Hit ' er aM Pa b ° mbe in vojni materija, se V0Z ' v danijo, kjer trosi smrt M sa . :; č Spa " skim Prebivalstvom, tem- rike. Pr ° St0V °dce iz Ame . Phone: 816 1 MAIN STREET The Ontario Beauty Parlour and Barber Shop GEORGE KOBE. lastnik. KIRKLAND, LAKE, ONT. 21X1 V dlll) IVA J .v li tiskovni sklad Napreja, prisrčna zahvala! z deset dni bo Pr™ ^ črt, ki smo si ga da od določene, pravili niti polovice. Brez dvoma je huda bre zpose] zelo mnogo kriva. Res pa je tudi, da so posamezni U okraji, ki smo jih zadnjič enkrat omenili, v tako velika J" zaostanku napram doseženemu in preseženemu v Brook],^ Kirkland Lake in Timminsu, da je jasno razvidno, d a k vzroki za ta naš dosedanji neuspeh pri prepotrebnem p 0v ^ nju lista na šest strani, tudi med nami samimi. Misli mo J* vsem na Cleveland-Collinwood in pa na Pittsburgh i n J f co, ki sta prva med zadnjimi, kar bi ne smela biti. n “ dveh leži največ, s kakšnim rezultatom bomo završiij kan njo in s kakim predlogom bomo prišli na II. konferenco J) 28.29. in 30. majnika v Clevelandu. V dobrih petih tednih se da marsikaj popraviti in ^ šati. Vse kar bo napravljenega in doseženega do koncem! ja, bomo všteli v kampanjo in če se Pittsburgh in Clevel' zavzameta, ter skleneta posnemati Brooklinčane in Kana! ne, še vedno lahko uspemo, da bomo na konferenci mogli! ločati datum povečanja lista, kar vsi tako močno želimo Ne leži pa vse na teh dveh postojankah. Tudi v mani; naselbinah, je treba do konference organizirano izvesti priti bivanje novih naročnikov in obnavljanje izteklih narom da se zmanjša število “častnih naročnikov”, ki sicer list s jemajo, ki pa ne poravnavajo naročnine. Na naslovnih fc kih je zabeležen datum, do katerega je list plačan. Vsak po sameznik naj pogleda ta datum in če je v zaostanku, naj ® prej obnovi naročnino, brez čakanja na zastopnike’lista, ks terih nimamo po vseli naselbinah. Prihodnja številka, ki bo na šestili straneh, izide dani preje, tako da bo povsod že pred Prvim Majem. Samo to k pride še v pondeljek (25.) zjutraj, bomo mogli vpoštevatir uvrstiti. T& številka lista se tiska že v drugi tiskarni, ki bo_upt' m ° VSaj T dala ° d sebe boljše del °’ kot J e bil ° v prejšni, kje:’ pri največjem naporu nismo mogli iztrebiti neštevilne napak in neokusnosti. Prvi korak Hitlerjeve vladavine! v Avstriji, s katero gojita Korošec in | Stojadinovič tako prisrčno prijatelj¬ stvo, je bil ta, da je nacistična poli¬ cija prepovedala izha(janje edinemu slovenskemu časopisu na Koroškem “Koroški Slovenec”. UATIONALLV AD VLR T 1S O CA8H PUCU ( •»iv s umr r i m dav nav—un rvni Telephones: Office: 663 House: 1256 Dr. Harry A. Roodman ZOBNI ZDRAVNIK Sobe štev. 2 in ** m nad novim Metropolitan Store. Kirkland Lake. Ont. Kirkland Lake, Ontario 44GoVt Rd.W. j Lebna Horlick \ 75 Government Road W. KIRKLAND LAKE, ONT. Vse vrste zdravila za celo družino. Posebno pazimo za otroke • n matere. Mam sim F RIIIT urni 56 MAIN STREE Phone: 322 KIRKLAND LAKE, < Grocerija, meso, sadje, < lee-Cream, Candy BRATA BORI! J VVVVVVVVVVVVVVVVVVVV 'VWVW\ \vvvi _ -—-— p - O. Box 524 modern bakery 66 OP1 -AR avenue kirkland LA j odernejša pekarija v tej okolici; izdeluje vse v j beiega in črnega kruha. . — , d °MAČE Žemlje se DOBIJO PRI NAS n "~" mi ^~* 1111 "-—mi—.nn-_„ n|| _ KIRKLAND LAKE, ( ® T A X I TELEPHONE 4 KIRKLAND STREET DOMAČA KUHINJA, ZELO OKUSNA HITRA IN TOČNA POSTREŽB IfHjA KOVAČE BAY avenue » -. IJ ^* ON BASilNC ""•S?«™ v SE vk^ R E KI Obi ščite nas! J6 ' n zav 'Ja z nagmoderne