MINISTRSTVO ZA OBRAMBO REPUBLIKE SLOVENIJE KNJIŽNIČNO-INFORMACIJSKI IN ZALOŽNIŠKI CENTER Urška Žunko RELEVANTNOST KNJIŽNIČNE ZBIRKE: PRIMER SPECIALNE KNJIŽNICE KNJIŽNIČNO-INFORMACIJSKI IN ZALOŽNIŠKI CENTER MINISTRSTVA ZA OBRAMBO RS Pisna naloga za bibliotekarski izpit Maribor, 2022 Žunko, U., Relevantnost knjižnične zbirke: primer specialne knjižnice Knjižnično-informacijski in založniški center Ministrstva za obrambo RS. Pisna naloga za bibliotekarski izpit Ključna dokumentacijska informacija Ime in PRIIMEK: Urška Žunko Naslov pisne naloge: Relevantnost knjižnične zbirke: primer specialne knjižnice Knjižnično-informacijski in založniški center Ministrstva za obrambo RS Kraj: Maribor Leto: 2022 Št. strani: 29 Št. slik: 7 Št. tabel: 7 Št. prilog: 2 Št. strani prilog: 15 Št. referenc: 22 Strokovno usposabljanje za bibliotekarski izpit je potekalo v: Knjižnično-informacijskem in založniškem centru Ministrstva za obrambo Republike Sloveniji v Vojaškem objektu Kadetnica v Mariboru. Mentor v času strokovnega usposabljanja: Zvonko Krunić UDK: 026:355(078.7):025/027 Ključne besede: specialne knjižnice, vojaške knjižnice, študija uporabnikov, knjižnična zbirka Izvleček Pisna naloga obravnava relevantnost knjižnične zbirke na primeru specialne knjižnice Knjižnično-informacijskega in založniškega centra Ministrstva za obrambo RS. Primernost oziroma relevantnost knjižnične zbirke temelji predvsem na kakovosti zbirke, ki odseva potrebe uporabnikov in je le tako lahko temelj za uspešno in dobro poslovanje knjižnice. Relevantnost je bila prikazana z analizo uporabljene literature 8. generalštabnega šolanja, s katero smo želeli ugotoviti, katere vire in literaturo so za pripravo zaključnih nalog uporabili slušatelji ter v kolikšnem obsegu te vire in literaturo že vključuje knjižnična zbirka KIZC. Kot dodatno metodo smo opravili anketo o zadovoljstvu uporabnikov knjižnične zbirke KIZC. Ugotovili smo, da je knjižnična zbirka primerna, vendar ne popolnoma, kar se vidi predvsem v pomanjkljivosti nabavne politike in sodelovanju uporabnikov pri tem. Zato bo temu v prihodnosti knjižnica morala posvečati več pozornosti. Žunko, U., Relevantnost knjižnične zbirke: primer specialne knjižnice Knjižnično-informacijski in založniški center Ministrstva za obrambo RS. Pisna naloga za bibliotekarski izpit KAZALO VSEBINE 1 UVOD ......................................................................................................................... 1 1.1 NAMEN IN CILJ RAZISKAVE ............................................................................ 2 1.2 METODOLOGIJA IN METODE ........................................................................... 2 1.3 PREDSTAVITEV KNJIŽNIČNO-INFORMACIJSKEGA IN ZALOŽNIŠKEGA CENTRA MINISTRSTVA ZA OBRAMBO REPUBLIKE SLOVENIJE ........................... 3 1.3.1 Uporaba gradiva knjižnice................................................................................. 6 2 RELEVANTNOST KNJIŽNIČNE ZBIRKE ............................................................. 7 2.1 KNJIŽNIČNA ZBIRKA ........................................................................................ 7 2.2 UPRAVLJANJE IN IZGRADNJA KNJIŽNIČNIH ZBIRK .................................... 9 2.3 NAČRTOVANJE IN IZBOR KNJIŽNIČNEGA GRADIVA ................................. 11 2.4 EVALVACIJA KNJIŽNIČNE ZBIRKE ............................................................... 12 2.5 NABAVNA POLITIKA ...................................................................................... 14 3 RAZISKAVA ........................................................................................................... 16 3.1 RAZISKOVALNE METODE IN METODOLOGIJA ........................................... 16 3.2 REZULTATI RAZISKAVE ................................................................................ 17 3.2.1 Rezultati analize v zaključnih nalogah uporabljene literature ......................... 17 3.2.2 Rezultati ankete ............................................................................................... 21 4 RAZPRAVA Z ZAKLJUČKI .................................................................................. 25 5 NAVEDENI VIRI IN LITERATURA...................................................................... 27 Kazalo slik Slika 1: Življenjski krog knjižnične zbirke (Vir: Hibner in Kelly, 2013, str. 2) .................... 10 Slika 2: Uporaba tiskanih in spletnih virov ......................................................................... 17 Slika 3: Večkrat uporabljena literatura ............................................................................... 18 Slika 4: Uporabljeni viri iz knjižnične zbirke KIZC ............................................................ 19 Slika 5: Uporabljeni tiskani viri ......................................................................................... 19 Slika 6: Uporabljeni spletni viri ......................................................................................... 20 Slika 7: Uporabljene revije v zaključnih nalogah ................................................................ 21 Žunko, U., Relevantnost knjižnične zbirke: primer specialne knjižnice Knjižnično-informacijski in založniški center Ministrstva za obrambo RS. Pisna naloga za bibliotekarski izpit Kazalo tabel Tabela 1: Spol anketirancev ............................................................................................... 22 Tabela 2: Starost anketirancev ........................................................................................... 22 Tabela 3: Najvišja dosežena izobrazba anketirancev ........................................................... 22 Tabela 4: Pogostost obiska knjižnice .................................................................................. 23 Tabela 5: Pogostost uporabe knjižničnega gradiva .............................................................. 23 Tabela 6: Uporaba virov glede na nosilec zapisa................................................................. 23 Tabela 7: Zadovoljstvo uporabnikov z razpoložljivo literaturo v KIZC ............................... 24 Kazalo prilog Priloga 1: Razpredelnica literature, pregledane v sistemu COBISS …………………………...I Priloga 2: Anketni vprašalnik z naslovom Zadovoljstvo uporabnikov s knjižnično zbirko KIZC………………………………………………………………………………………..XIV UPORABLJENE KRATICE COBISS Kooperativni online bibliografski sistem in servisi CVŠ Center vojaških šol DK MORS Digitalna knjižnica Ministrstva za obrambo Republike Slovenije GŠŠ Generalštabno šolanje KIC Knjižnično-informacijski center KIZC Knjižnično-informacijski in založniški center KIZC KAD Knjižnično-informacijski in založniški center Kadetnica MORS Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije Žunko, U., Relevantnost knjižnične zbirke: primer specialne knjižnice Knjižnično-informacijski in založniški center Ministrstva za obrambo RS. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 1 1 UVOD Osnovna naloga specialnih knjižnic je pridobivanje, zbiranje, organiziranje, zagotavljanje dostopa in ohranjanje knjižnične zbirke. Njihov namen je zagotavljati neposredno podporo izobraževalni, raziskovalni in znanstveni dejavnosti zaposlenih v matični ustanovi in drugih uporabnikov. Za bogastvo knjižnične zbirke je značilna raznovrstnost naslovov in formatov ter ustreznost števila izvodov publikacij glede na število in informacijske potrebe uporabnikov. Specialne knjižnice zato svojim uporabnikom ponujajo knjižnično gradivo, ki je v prostem dostopu, in digitalizirane knjižnične zbirke, ki so dostopne tudi od doma. Zagotavljajo orodja za dostop do lastnih in zakupljenih podatkovnih zbirk, prav tako pa uporabnikom zagotavljajo gradivo, ki ga lahko pridobijo prek sodelovanja v sistemu medknjižnične izposoje. Knjižnična zbirka mora biti kakovostna, kajti knjižnica uresničuje svoje poslanstvo predvsem prek knjižnične zbirke. Ta odseva potrebe okolja in uporabnikov in le s kakovostno knjižnično zbirko je lahko temelj za uspešno in dobro poslovanje knjižnice. Avtorica Pikić (2017, str. 49) je opredelila, kakšna naj bo kakovostna knjižnica z vidika uporabnika. Eden najbolj priljubljenih teoretičnih modelov kakovosti (knjižnične) storitve temelji na predpostavki, da je mnenje uporabnika vredno poslušati in da je on najboljši sodnik o kakovosti storitve, ki jo uporablja. »Specialne knjižnice se po nalogah in organizaciji precej razlikujejo od drugih vrst knjižnic. Ne glede na to, da so namenjene specifičnemu (navadno manjšemu) krogu uporabnikov, opravljajo pomembno poslanstvo na različnih strokovnih področjih našega dela in življenja.« (Omahen in Žumer, 2003) »Specialna knjižnica mora skrbeti za gradnjo in razvoj knjižnične zbirke ter zagotavljati pogoje za njeno dostopnost in uporabo. Pri načrtovanju in razvoju knjižnične zbirke mora upoštevati poslanstvo in cilje matične organizacije ter knjižnice in potrebe uporabnikov. Specialna knjižnica naj sledi razvoju informacijske tehnologije.« (Strokovni standardi za specialne knjižnice, 2019, str. 28) Žunko, U., Relevantnost knjižnične zbirke: primer specialne knjižnice Knjižnično-informacijski in založniški center Ministrstva za obrambo RS. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 2 1.1 NAMEN IN CILJ RAZISKAVE V nalogi bo predstavljena relevantnost oziroma primernost knjižnične zbirke prek analize uporabljene literature v zaključnih nalogah 8. generalštabnega šolanja in izvedene ankete z naslovom Zadovoljstvo uporabnikov knjižnične zbirke KIZC. Koliko je knjižnična zbirka KIZC relevantna, bomo predstavili v nalogi z nekaterimi izrazi, ki so izrednega pomena za relevantnost knjižnične zbirke. To so izgradnja in vrednotenje knjižnične zbirke, nabavna politika in evalvacija knjižnične zbirke. Nazadnje bomo lahko podali naše strokovno mnenje, in sicer na osnovi rezultatov ankete, ki nam bodo dali vpogled v realno stanje, koliko je knjižnična zbirka KIZC relevantna za naše uporabnike. Generalštabno šolanje, katerega literaturo bomo v nalogi analizirali, poteka v okviru Poveljniško-štabne šole, ki je uvrščena v Center vojaških šol v Kadetnici v Mariboru. Raziskovanje relevantnosti knjižnične zbirke temelji na hipotezi, da zbirka KIZC deloma ustreza potrebam uporabnikov. V KIZC se še nikoli ni podrobno razčlenjevala knjižnična zbirka in preučevala njena uporabnost. Težko je izpolniti vse želje in potrebe uporabnikov. Zato je treba ugotoviti relevantnost knjižnične zbirke KIZC glede na njihove želje in potrebe. Glede na to, da sta vojaška razgledanost in znanje na generalštabnih šolanjih na najvišji ravni in zaključne naloge obsegajo zelo širok spekter vojaške in druge literature, bo naš cilj oceniti relevantnost knjižnične zbirke z uporabo kontrolnega seznama virov in literature ter vzporedno izvedene ankete o zadovoljstvu uporabnikov s knjižnično zbirko. Na podlagi pridobljenih rezultatov raziskave bomo lahko podali strokovno mnenje in oceno, ki bodo dali vpogled v realno stanje, koliko je knjižnična zbirka KIZC relevantna za naše uporabnike. S temi rezultati bomo lahko pripravili predlog za nadaljnji razvoj knjižnične zbirke na področju nabave knjižničnega gradiva. 1.2 METODOLOGIJA IN METODE V okviru raziskave sta bili uporabljeni dve raziskovalni metodi. Najprej smo uporabili metodo kvalitativne metodologije dela. Opravili smo analizo uporabljene literature zaključnih nalog 8. Žunko, U., Relevantnost knjižnične zbirke: primer specialne knjižnice Knjižnično-informacijski in založniški center Ministrstva za obrambo RS. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 3 generalštabnega šolanja, ki je potekalo leta 2018. To smo dopolnili z anketo o zadovoljstvu uporabnikov s knjižnično zbirko KIZC. Uporabljeno literaturo vseh enajstih zaključnih nalog smo pregledali ter preverili, ali jo imamo v knjižnični zbirki KIZC. Izvzeli smo pravne in službene akte, ki so službene narave in niso dostopni javnosti, ter zapiske predavanj, ki so osebne narave. Literaturo smo vpisali v pripravljeno razpredelnico. Vsak vir posebej smo preverili v COBISS-u in sproti zapisovali ugotovitve. V razpredelnici smo zapisali naslov dela, avtorja in letnico izdaje. Za vsako publikacijo nas je zanimalo, ali jo ima knjižnica KIZC v svoji knjižnični zbirki oziroma ali jo imajo druge knjižnice. Prav tako smo označili, ali je spletni vir dostopen ali samo naveden (ni pa dostopen). V opombe smo vpisovali uporabo strokovnih publikacij in informativnih glasil. 1.3 PREDSTAVITEV KNJIŽNIČNO-INFORMACIJSKEGA IN ZALOŽNIŠKEGA CENTRA MINISTRSTVA ZA OBRAMBO REPUBLIKE SLOVENIJE Knjižnično-informacijski in založniški center je specialna knjižnica v sistemu javne uprave in osrednja knjižnica Ministrstva za obrambo. Organizacijsko je umeščen v Center vojaških šol (CVŠ). S svojim delovanjem zagotavlja knjižnično, dokumentacijsko, informacijsko in založniško podporo vsem pripadnikom Slovenske vojske in uslužbencem MORS ter hiter in neoviran dostop do virov, ki jih potrebujejo pri delu in izobraževanju (vseživljenjsko izobraževanje). Knjižnica je bila ustanovljena leta 1993 za potrebe Izobraževalnega centra v Vojašnici Franca Rozmana - Staneta v Ljubljani. Delovala je pod imenom KIC MORS. Leta 1994 se je zaradi potreb, ki so jih izrazile druge organizacijske enote MORS, preselila na Kardeljevo ploščad in razširila podporo na celotno ministrstvo. Uradno se je imenovala Osrednja knjižnica MORS. Leta 1995 je bilo sprejeto Navodilo o nabavi knjižničnih informacijskih virov, ki ga je podpisal tedanji minister za obrambo. Navodilo določa, da se morajo vse knjižne in informacijske storitve, potrebne za podporo uporabnikov pri njihovem delu na MORS in v Slovenski vojski, izvajati prek knjižnice. Žunko, U., Relevantnost knjižnične zbirke: primer specialne knjižnice Knjižnično-informacijski in založniški center Ministrstva za obrambo RS. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 4 Od januarja 1997 je KIZC polnopravni član knjižničnega informacijskega sistema Slovenije COBISS. Leta 1999 se je osrednja knjižnica preimenovala v Knjižnično-informacijski center (KIC). Na to sta vplivala predvsem prizadevanje k sodobnejšim pristopom knjižničarskega dela in poudarek na informacijskem segmentu delovanja. Leta 2000 je KIC postal aktiven član v sistemu vzajemne katalogizacije COBISS. Leta 2002 je bil realiziran sistem vzpostavitve klasične knjižnice, postavljeni so bili temelji za Knjižnično-informacijski sistem MORS. To pomeni, da KIC kot osrednja knjižnica sistema opravlja svojo knjižnično in informacijsko vlogo v skladu s strokovnimi knjižničnimi standardi, strokovno usposobljenim kadrom in zalogo okrog 35.000 enot izbranih relevantnih knjižnično- informacijskih virov ter v urejenem in opremljenem knjižničnem okolju. Začetek razvoja Digitalne knjižnice MORS sega v leto 2004. Leta 2013 se je KIC preimenoval v Knjižnično-informacijski in založniški center (KIZC). Takrat je prevzel tudi operativno izvajanje založniške dejavnosti Slovenske vojske. KIZC kot specialna knjižnica v sistemu javne uprave in osrednja knjižnica MORS zagotavlja knjižnično, dokumentacijsko, informacijsko in založniško podporo vsem pripadnikom Slovenske vojske in uslužbencem MORS ter hiter in neoviran dostop do virov, ki jih potrebujejo pri delu in izobraževanju. Deluje na treh lokacijah: v Ljubljani, Vipavi in Mariboru. Skupna zaloga obsega okoli 77.000 enot knjižničnega gradiva in več kot trideset naslovov strokovnega periodičnega tiska. V zbirko knjižničnega gradiva na fizičnih nosilcih so vključene knjige, brošure, disertacije, magistrske in diplomske naloge, zaključne in raziskovalne naloge, kartografsko gradivo, serijske publikacije, standardi, časopisi in časniki. Digitalna zbirka knjižničnega gradiva v celotnem besedilu šteje približno 1250 bibliografskih enot. Mednje spadajo dostopi do podatkovnih zbirk in elektronskih serijskih publikacij. KIZC ima 14.000 potencialnih uporabnikov, od tega je v knjižnico vpisanih 6115 članov. Podatki se nanašajo na konec leta 2021. Knjižnica je odprtega tipa in je dostopna tudi zunanjim uporabnikom (študenti, upokojenci MORS in druga zainteresirana javnost). Žunko, U., Relevantnost knjižnične zbirke: primer specialne knjižnice Knjižnično-informacijski in založniški center Ministrstva za obrambo RS. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 5 KIZC nabavlja, strokovno obdeluje in hrani gradivo ter izvaja založniško dejavnost Slovenske vojske. Izdeluje bibliografije v sistemu COBISS za vse zaposlene na MORS. Prek informacijske službe izvaja informacijsko opismenjevanje, zagotavlja dostop do knjižničnega gradiva in elektronskih publikacij, posreduje bibliografske in druge informacijske storitve, sodeluje in izvaja medknjižnično izposojo ter posreduje informacije. Dostop do nekaterih storitev omogoča tudi zunanjim uporabnikom. Knjižnica ponuja: - izposojo, dostop in uporabo gradiva na dom in v čitalnici, - dostop do specializiranih e-podatkov in e-zbirk ter specializirane strokovne periodike, - medknjižnično izposojo, - tematske poizvedbe, - izdelavo in vodenje osebnih bibliografij, - informacijsko opismenjevanje, - javne predstavitve knjižnih novitet, - razstavno dejavnost, - vodene oglede knjižnice, - izvedbo projekta bralne značke (Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije, b. d.). KIZC zagotavlja vse osnovne oblike knjižničnih storitev, ki jih predpisujejo strokovni standardi za specialne knjižnice in pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe, predvsem že zaradi dejstva, da je podpora vojaškega izobraževalnega sistema in znanstvenoraziskovalne dejavnosti v Slovenski vojski. KIZC svoje naloge in poslanstvo izvaja centralizirano skozi naloge matične službe za svoje dislocirane enote in uporabnike. Ponuja knjižnično podporo vsem organizacijskim enotam in zaposlenim v sistemu MORS in zunanjim uporabnikom. Zaposlene, ki se v okviru Centra vojaških šol udeležijo katerega koli šolanja oziroma izobraževanja, oskrbi z literaturo, ki je za vsako izobraževanje posebej določena. Kot je bilo že omenjeno, deluje KIZC fizično na treh lokacijah: - Knjižnično-informacijsko založniški center MORS – KIZC MORS (objekt Gimnazija, Ljubljana), Žunko, U., Relevantnost knjižnične zbirke: primer specialne knjižnice Knjižnično-informacijski in založniški center Ministrstva za obrambo RS. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 6 - dislocirana knjižnična enota KIZC KAD (Vojaški objekt Kadetnica, Maribor), - dislocirana knjižnična enota KIZC VIP (Vojašnica Janka Premrla - Vojka, Vipava). Uporabnikom je na voljo tudi portal digitalne knjižnice. Digitalna knjižnica Ministrstva za obrambo RS (DK MORS) predstavlja enotno vstopno točko za dostop do elektronskih informacijskih virov, ki nastajajo na MORS ali se kupujejo za izobraževanje, usposabljanje, znanstvenoraziskovalne in strokovne potrebe na ministrstvu. Digitalna knjižnica ponuja publikacije, ki jih izdaja založniška služba KIZC, zaključne naloge vojaških šol (Šole za podčastnike, Šole za častnike, Poveljniško-štabne šole: štabno šolanje, višje štabno šolanje, generalštabno šolanje), zaključne naloge zaposlenih na ministrstvu, ki imajo sklenjeno pogodbo o izobraževanju v civilnih izobraževalnih ustanovah RS, ter publikacije MORS. Uporabnikom ponuja tudi spletne izdaje znanstvenih in strokovnih revij, katerih izdajatelj ali soizdajatelj je Ministrstvo za obrambo. Do teh gradiv lahko uporabniki dostopajo z brskanjem po hierarhični strukturi področij ali z enostavnim oziroma naprednim iskanjem. Digitalna knjižnica MORS obsega tudi zbirke drugih elektronskih informacijskih virov, ki jih KIZC kupuje in so za zaposlene na ministrstvu dostopni prek spletne aplikacije DK MORS z oddaljenim dostopom, za zunanje uporabnike pa iz čitalnice KIZC in KICKAD (Jane´s, Military Balance, Stratfor, ProQuest, Military Periscope, publikacije založbe Taylor & Francis v polnem besedilu idr.) (Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije, b. d.). 1.3.1 Uporaba gradiva knjižnice »Uporaba gradiva je eden od pokazateljev, koliko je specialna knjižnica pomembna za matično organizacijo in za okolje. To je tudi eden od kazalnikov, ki jih lahko specialne knjižnice izkoristijo za oceno dodane vrednosti okolju.« (Kavčič Čolić idr., 2018, str. 68) Glede na to, da v CVŠ vsako leto poteka veliko šolanj oziroma izobraževanj vseh ravni – vojaški, podčastniški, častniški in generalski, je specialna knjižnica KIZC izredno pomembna za matično organizacijo. Slušatelje predvsem oskrbuje z obvezno literaturo, ki je predpisana za določeno stopnjo šolanja. Pozneje pa slušatelji, predavatelji in drugi uporabniki samostojno prihajajo v knjižnico. Pri Žunko, U., Relevantnost knjižnične zbirke: primer specialne knjižnice Knjižnično-informacijski in založniški center Ministrstva za obrambo RS. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 7 uporabnikih lahko zasledimo različne načine uporabe knjižničnega gradiva. Veliko je takih, ki redno obiskujejo matično knjižnico in njim je prilagojen tudi njen delovni čas. Pri izdelavi zaključnih nalog je zelo pomembna tudi možnost medknjižnične izposoje. Določeno število uporabnikov pa raje uporablja spletno gradivo in knjižnico obiskuje le občasno ali redko. 2 RELEVANTNOST KNJIŽNIČNE ZBIRKE Leta 1992 je bila opravljena raziskava z naslovom Relevantnost fondova Centralne tehniške knjižnice sa obzirom na potrebe korisnika, v kateri je bil namen naloge razrešiti vprašanje relevantnosti zbirk Centralne tehniške knjižnice, ki je uporabnikom na razpolago (Češnovar, 1992). Njeni avtorji so izpostavili, da je področje relevantnosti zbirk ali fondov izziv za bibliotekarsko stroko nasploh, zlasti za predstavitev določene knjižnice. Bibliotekarstvo kot znanstvena disciplina se mora začeti zavedati pomena relevantnosti zbirk v knjižnicah. Velikokrat se količina enači s kakovostjo, in to je za marsikatero knjižnico usodna napaka. Zelo pomembno je, kakšna literatura se nabavlja in da nabava poteka nepretrgano. Lahko se zgodi, da knjižnica ostane brez neke zbirke zaradi preslabe ali prekinjene nabave literature v nekem obdobju. To pomeni neposredno škodo za nekatera strokovna področja, ki jo je zelo težko popraviti. Torej, za relevantnost knjižnične zbirke je izrednega pomena kar nekaj dejavnikov, ki se morajo oziroma jih moramo v nekem določenem zaporedju izpolniti, preden lahko rečemo, da je knjižnična zbirka relevantna. Zato jih bomo v nadaljevanju predstavili podrobneje. 2.1 KNJIŽNIČNA ZBIRKA Avtorica Novljan (2011, str. 13) v svojem članku navaja, da je knjižnična zbirka »uveljavljena kot osnovno sredstvo, s katerim knjižnica izvaja svoj program za uresničevanje splošno sprejetega poslanstva. Raznoliki nosilci informacij so osnovni dejavnik knjižnice, ki kot knjižnično gradivo omogoča uresničevati njeno poslanstvo. Knjižnična zbirka tega gradiva je v knjižnici prepoznavni znak namena njenega poslovanja. Je podoba značilnosti knjižničnega okolja, nivoja bralne pismenosti, ambicije knjižnice, da aktivno posega v spreminjanje okolja in podpira razvoj, pa tudi podoba uspešnosti njene nabavne politike.« Žunko, U., Relevantnost knjižnične zbirke: primer specialne knjižnice Knjižnično-informacijski in založniški center Ministrstva za obrambo RS. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 8 Strokovni standardi za specialne knjižnice (2019) opredeljujejo kvalitativne in kvantitativne kazalce knjižnične zbirke ter navajajo: »Specialna knjižnica mora skrbeti za gradnjo in razvoj knjižnične zbirke ter zagotavljati pogoje za njeno dostopnost in uporabo.« Knjižnična zbirka KIZC je primarno namenjena predvsem slušateljem, predavateljem in vsem, ki se izobražujejo v okviru Ministrstva za obrambo RS, sekundarno pa vsem drugim uporabnikom, ki jih vojaška tematika in preostala literatura knjižnične zbirke KIZC zanima. Zbirke in strokovno znanje osebja so ključne sestavine, ki označujejo prispevek specialnih knjižnic h knjižničnemu svetu. Pomembneje je ugotoviti, kako se uporablja zbirka, ne pa vedeti, kolikokrat je posamezen predmet uporabljen. Čeprav elektronski viri zasedajo velik del zbirke specialne knjižnice, je nemogoče, da bi v celoti nadomestili vso tradicionalno knjižnično gradivo – zbirke. Knjižnice bodo v prihodnjih letih hibridne, ker bodo imele tiskano in neizpisano gradivo. Pomanjkljivost uporabe samo elektronskih revij je, da opustitev naročnine pomeni, da se dostop do trenutnih in preteklih datotek pogosto zmanjša zaradi zmožnosti knjižnice, da se poveča uporaba tiskanih revij, kupljenih v preteklih letih (Mount in Massoud, 1999, v Semertzaki, 2011). Za specialno knjižnico pomeni zbirka periodike velik del celotne zbirke. Vsebuje temeljne revije glavnih disciplin organizacije. Referenčna orodja, kot so storitve povzemanja in indeksiranja, so ustrezna sredstva za iskanje zanimivih člankov v tiskani ali elektronski obliki. Zbirke specialnih knjižnic so zasnovane tako, da jih lahko uporabljajo njihovi uporabniki. Zelo pomembno je, da knjižnica spodbuja uporabnike, da predlagajo nabavo novega gradiva v katerem koli formatu. Tako uporabniki pomagajo pri razvoju knjižnične zbirke. Knjižnica tako vključuje nova gradiva v knjižnično zbirko, stara pa hrani v skladu z zahtevami uporabnikov po trenutnih informacijah. Zato je nujno, da knjižnica vzdržuje dobre odnose z zaposlenimi in da zaposlene obravnava kot svoje sodelavce. Številne specialne knjižnice hranijo evidence in arhive v svoji zbirki. Zapisi so trenutni dokumenti, ki se nanašajo na življenje organizacije: korespondenca, poročila, obrazci, specifikacije, zemljevidi, naprave za shranjevanje, mikroforme in fotografije (Semertzaki, 2011). Žunko, U., Relevantnost knjižnične zbirke: primer specialne knjižnice Knjižnično-informacijski in založniški center Ministrstva za obrambo RS. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 9 2.2 UPRAVLJANJE IN IZGRADNJA KNJIŽNIČNIH ZBIRK Za izgradnjo knjižničnih zbirk veliko avtorjev uporablja tudi izraz upravljanje knjižničnih zbirk. Dejansko gre pri teh dveh izrazih za dve različni besedi z istim pomenom. Bibliotekarski terminološki slovar (Kanič idr., 2009, str. 335) definira upravljanje knjižnične zbirke kot »uporabo metod menedžmenta pri izgradnji knjižnične zbirke, njeni organizaciji in vzdrževanju«. Avtorica Johnson (2014, str. 2) upravljanje knjižnične zbirke opiše kot krovni izraz, v katerem je vključena izgradnja knjižnične zbirke. Vendar pravi, da knjižničarji izraza pogosto uporabljajo kot sinonima. Knjižničarji kljub temu razumejo namena izgradnja in upravljanje knjižnične zbirke kot: zagotoviti knjižnično zbirko, ki bo v mejah finančnih in kadrovskih zmogljivosti zadostila potrebam uporabnikov. Za doseganje tega cilja mora knjižnica razvijati vse segmente zbirke glede na poslanstvo knjižnice in potrebe uporabnikov. Po mnenju avtoric Jenkins in Morley (1999) je upravljanje knjižnične zbirke zahteven proces, ki presega nabavno politiko, način postavitve gradiva, skladiščenje in konzerviranje, pridobivanje in odpis gradiva. Upravljanje zbirke je sistematično vodenje načrtovanja, izgradnje, financiranja, vrednotenja in uporabe knjižnične zbirke v daljšem časovnem obdobju, da se dosežejo cilji ustanove. Prav tako Hibner in Kelly (2013, str. 1, 22) opišeta izraz upravljanje knjižnične zbirke kot proces, v katerem v vsakem koraku življenjskega kroga knjižnične zbirke (Slika 1) spremljamo, nadziramo in skrbimo za njeno kakovost, pri tem pa se zavedamo, da vsak korak v tem življenjskem krogu vpliva na preostale. Žunko, U., Relevantnost knjižnične zbirke: primer specialne knjižnice Knjižnično-informacijski in založniški center Ministrstva za obrambo RS. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 10 Slika 1: Življenjski krog knjižnične zbirke (Vir: Hibner in Kelly, 2013, str. 2) Avtorica Kodrič-Dačić (2007, str. 92) pravi, da »s pojmom izgradnja knjižničnih zbirk oziroma izgradnja knjižničnih fondov (angl. collection development, collection building, nem. Bestandsaufbau) označujemo načrtovan proces pridobivanja gradiva, katerega cilj je v daljšem časovnem obdobju oblikovati koherentno in relevantno zbirko. Gre za načrtovan in sistematičen proces razvijanja obstoječih fondov knjižnice.« Izgradnjo knjižničnih zbirk opredeljuje kot temeljno nalogo knjižnic, saj le z ustreznimi zbirkami lahko začne uresničevati svoje poslanstvo. Glede na hitro spreminjanje okolja in izzive, ki jih to prinaša, se morajo knjižnice hitro in aktivno odzvati. Poudarja tudi, da mora knjižničar dobro poznati potrebe uporabnikov, hitro se mora odzivati na spremembe na knjižnem trgu, razumeti mora poslanstvo knjižnice in imeti specifična bibliotekarska znanja. Avtorica Johnson (2004, str. 1) pomen termina izgradnja knjižničnih zbirk (angl. collection development) razume zelo ozko, le kot izbor in nabavo gradiva. Poudarja, da je treba veliko načrtovati in premisliti, katero gradivo izbrati, da se ujema s poslanstvom knjižnice in potrebami uporabnikov. Zato pod izgradnjo vključi tudi analizo knjižnične zbirke, prepoznavanje potreb zbirke in uporabnikov ter seveda finančni okvir. Obdelavo in izločanje gradiva pa uvršča pod upravljanje knjižnične zbirke (angl. collection management). Žunko, U., Relevantnost knjižnične zbirke: primer specialne knjižnice Knjižnično-informacijski in založniški center Ministrstva za obrambo RS. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 11 Izgradnja knjižničnih zbirk je neposredno vezana na nabavo knjižničnega gradiva, prav tako na izločanje in odpis gradiva. Zato je za knjižnico pomembno, da mora neprenehoma slediti potrebam uporabnikov, jim dajati uporabne in kakovostne informacije, s polic pa odstranjevati knjižnično gradivo, ki se manj uporablja oziroma je zastarelo. Ker je KIZC specialna knjižnica, ki v večini hrani in posreduje specifično strokovno gradivo, izločanje knjižničnega gradiva v stvarnosti poteka nekoliko drugače. Navodil za nabavo, izločanje ter odpis knjižničnega gradiva se seveda mora držati tako kot druge knjižnice, vendar se v KIZC ne izloči vse gradivo, ki je zastarelo. Knjižnica hrani knjižnično gradivo, ki je pomembno za zgodovino Slovenske vojske, za zgodovino Slovenije, prav tako strokovno literaturo na področju vojaštva, kot so navodila za uporabo in delovanje orožja, oborožitvenih sistemov idr. To je predvsem strokovna literatura v srbsko-hrvaškem jeziku, ki je bila prevzeta iz nekdanjih ustanov in enot JLA. 2.3 NAČRTOVANJE IN IZBOR KNJIŽNIČNEGA GRADIVA Da lahko rečemo, da je knjižnična zbirka relevantna, moramo najprej poskrbeti za kakovostno načrtovanje in nabavo ustreznega knjižničnega gradiva. Avtorica Johnson (2004, str. 91–92) poudarja, da mora knjižnica načrtovati, kako bo gradila knjižnično zbirko, saj se okolje ves čas spreminja. Načrtovanje ne zmanjšuje negotovosti, vendar knjižnici omogoča, da se ustrezno pripravi in odzove na spremembe in različna dogajanja v okolju. Za dobro načrtovanje in izbor knjižničnega gradiva mora zato knjižnica poznati svoje okolje, v katerem deluje, in svoje uporabnike, za kar je treba opraviti tudi analizo. Poznavanje okolja je nuja tudi za najmanjšo enoto knjižnice (Strokovna priporočila … 2018, str. 4). Poleg okolja mora knjižnica pri načrtovanju svoje knjižnične zbirke izhajati tudi iz zakonskih podlag in drugih relevantnih predpisov oziroma dokumentov, kot so: Zakon o knjižničarstvu (ZKnj-1, 2001), Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe (Pravilnik …, 2003) in strokovna priporočila za specialne knjižnice (Strokovna priporočila …, 2018). Knjižnice izberejo gradivo, ki ga bodo vključile v svojo knjižnično zbirko, v skladu s svojim dokumentom o upravljanju knjižnične zbirke in znotraj svojih proračunskih zmožnosti. Kriteriji, ki jih lahko uporabljamo pri izbiri knjižničnega gradiva, so: ugled avtorja, urednika Žunko, U., Relevantnost knjižnične zbirke: primer specialne knjižnice Knjižnično-informacijski in založniški center Ministrstva za obrambo RS. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 12 ali založnika, pozitivne ocene, interes prebivalcev, ocenjene potrebe v lokalni skupnosti, raven zahtevnosti vsebine, novost vsebine, zastopanost posameznega vsebinskega področja v zbirki, ciljna javnost, ki jo publikacija nagovarja, logičnost predstavitve posamezne teme, estetska vrednost, fizične značilnosti gradiva, ujemanje z obstoječo knjižnično zbirko ter cena (Strokovna priporočila …, 2018). Vsekakor so kriteriji izbora odvisni od vrste gradiva. Na primer e-viri zahtevajo celo vrsto dodatnih kriterijev (npr. kompatibilnost z mobilnimi napravami in bralniki, podpora ponudnika, funkcionalnost uporabniškega vmesnika itd.), pri slikanicah je zelo pomembna kakovost ilustracij (Johnson, 2014, str. 144–145). 2.4 EVALVACIJA KNJIŽNIČNE ZBIRKE Z evalvacijo ali vrednotenjem knjižničnih zbirk ocenjujemo relevantnost knjižnične zbirke, zadostno količino knjižničnega gradiva, primernost knjižnične zbirke, delovanje knjižnice idr. Namenjena je ugotavljanju različnih potreb uporabnikov, potencialnih uporabnikov, zlasti pa je namenjena vodstvu knjižnice pri nabavi gradiva. Knjižnično zbirko vrednotimo s kvantitativnimi in kvalitativnimi metodami, ki so lahko osredotočene na uporabnike ali na zbirko samo. Metode za vrednotenje zbirke preverjajo velikost, prirast, zastopanost po področjih, navadno v primerjavi s standardi ali drugimi knjižnicami. Obsegajo preverjanje seznamov, katalogov in bibliografij, pregledovanje gradiva na policah in zbiranje statistik (velikost zbirke, prirast ipd.). Osredotočenost na uporabnike pokaže, kdo uporablja gradivo, kako pogosto in kaj uporabniki pričakujejo. Podatke zbiramo s pomočjo anket, opazovanja uporabnikov, fokusnih skupin in statistik (izposoje, medknjižnične izposoje, uporabe gradiva v čitalnici, cene na uporabo gradiva ipd.) (Johnson, 2014, str. 301– 302). Vrednotenje knjižnične zbirke je vključeno tudi v Strokovna priporočila za splošne knjižnice (2018, str. 17), ki predlagajo naslednje kriterije: - »obrat knjižničnega gradiva po specifičnih segmentih knjižnične zbirke; - starost knjižnične zbirke (npr. glede na leto izdaje naj bo 30 % enot knjižnične zbirke mlajše od 5 let, pri tem se ne upošteva domoznansko gradivo, elektronski viri, dostopni na daljavo, in serijske publikacije); - datum zadnje izposoje posameznega knjižničnega gradiva; Žunko, U., Relevantnost knjižnične zbirke: primer specialne knjižnice Knjižnično-informacijski in založniški center Ministrstva za obrambo RS. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 13 - vizualni pregled stanja knjižnične zbirke; - vrednotenje segmenta ali celotne knjižne zbirke na osnovi mnenja strokovnjaka ali na osnovi seznamov ovrednotenih publikacij«. Evalvacijo oziroma vrednotenje knjižnične zbirke različni avtorji definirajo na različne načine. »Knjižnice najpogosteje uporabljajo kvantitativno evalvacijo, pri kateri gre za merjenje vrednosti neke dejavnosti oziroma predmeta ter primerjanje dobljenih rezultatov z merjenji v različnih okoljih in časovnih obdobjih. V praksi se evalvacija uporablja ali kot raziskovalna metoda ali kot osnovno orodje sodobne organizacije in vodenja dela v knjižnici, to je knjižničnega menedžmenta.« (Ambrožič, 2000, str. 108) Za optimalno delovanje bi morala knjižnica redno ocenjevati kakovost zbranih zbirk in preverjati, ali se ujemajo z nabavno politiko oziroma poslanstvom knjižnice. Vendar je evalvacijskih študij knjižničnih zbirk v našem knjižničnem sistemu sorazmerno malo (Kodrič- Dačić, 2007, str. 111). Avtorica Sinikara (2007, v Majstorović in Ivić, 2010) definira vrednotenje knjižnične zbirke kot sistematično določanje vrednosti ali kot primerjavo ciljev z merjenjem uspešnosti na podlagi postavljenih ciljev. Evalvacija je proces, ki želi povečati razvojne potrebe in predloge. Učinkovito načrtovanje ni mogoče brez evalvacijske komponente in evalvacija ni zelo uporabna, če njeni rezultati niso vključeni v načrtovanje izgradnje knjižnične zbirke. Vrednotenje je zelo pomembna in temeljna sestavina upravljanja knjižnične zbirke ter ključni del procesa načrtovanja. Je nekakšen krožni proces, ki se začne s strategijo in načrtovanjem. S pravilnim zbiranjem in analiziranjem ustreznih podatkov je vrednotenje lahko orodje za izboljšanje programov in storitev ter podatek, kako lahko svoje storitve še izboljšamo. Z ocenjevanjem storitev in programov lahko opazujemo, ali podpirajo vizijo in poslanstvo knjižnice, hkrati pa ugotavljamo, ali te izpolnjujejo potrebe uporabnikov. Pred postopkom ocenjevanja je smotrno pripraviti načrt vrednotenja, ki mora opisati cilje, raziskovalna vprašanja in vrsto informacij ter podatkov, ki jih je treba zbrati (IFLA smernice za knjižnične storitve …, 2019, str. 19–20). Žunko, U., Relevantnost knjižnične zbirke: primer specialne knjižnice Knjižnično-informacijski in založniški center Ministrstva za obrambo RS. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 14 Knjižnično zbirko lahko vrednotimo na različne načine, z različnimi metodami: - število izposoj gradiva v enem letu, - število izposoj na uporabnika v enem letu, - največkrat izposojeno knjižnično gradivo, - delež medknjižnične izposoje, - ocena relevantnosti na podlagi tako imenovanega kontrolnega seznama virov in literature. KIZC je specialna knjižnica odprtega tipa, ki deluje v sistemu javne uprave. Njena zbirka obsega vsa področja s poudarkom na vojaških vedah in obramboslovju kot interdisciplinarni znanosti. Tako je npr. pri zgodovini poudarek na vojni in vojaški zgodovini, in ne toliko na splošni, pri tehniki je to vojaška tehnika, pri jezikoslovju prevladujejo vojaška terminologija in vojaški slovarji, pri pravu humanitarno in vojno pravo idr. Za evalvacijo knjižnične zbirke specialne knjižnice sta zelo pomembni prirast in nabava novega in kakovostnega knjižničnega gradiva. V Pravilniku o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe (2003) je v 32. členu zapisano, da ima specialna knjižnica »najmanj 50 enot aktualnega gradiva na potencialnega uporabnika, vendar ne manj kot 500 enot knjig ter 10 naslovov redno naročenih serijskih publikacij, ki pokrivajo osnovno področje njenega delovanja. Knjižnično zbirko letno dopolnjuje z najmanj 1 knjigo na uporabnika ali s 5 knjigami na strokovnega ali raziskovalnega delavca v organizaciji, katerega del je, in posodablja z vsaj 1 naslovom strokovnih oziroma znanstvenih časopisov.« 2.5 NABAVNA POLITIKA Nabavna politika je izredno pomembna za vse vrste knjižnic, saj je osnova za izgradnjo knjižničnih zbirk. Najbolje je, da je nabavna politika opredeljena v pisnem dokumentu, ki zahteva veliko dela in interakcije s sodelavci, uporabniki, zaposlenimi v matični enoti, financerji. Dokument je treba nenehno obnavljati in posodabljati, v kar nas vodijo vedno hitrejša rast števila informacijskih virov in drugega gradiva ter spreminjajoče se zahteve uporabnikov. Definicijo nabavne politike različni avtorji opredeljujejo na različne načine. Žunko, U., Relevantnost knjižnične zbirke: primer specialne knjižnice Knjižnično-informacijski in založniški center Ministrstva za obrambo RS. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 15 Avtorica Kodrič-Dačić (2007, str. 93) nabavno politiko pojmuje kot »skupek načelnih izhodišč in konkretnih navodil o tem, po kakšnih vsebinskih in formalnih kriterijih knjižnica dopolnjuje svoje fonde ter na kakšen način ta cilj dosega«. Prav tako navaja, da so v dokumentu zapisana vsebinska izhodišča za oblikovanje knjižničnih zbirk. Opredeljena so splošna izhodišča (kakšno je poslanstvo in namen knjižnice ter po katerih temeljnih etičnih kriterijih posluje) ter navedeni konkretni kriteriji, ki jih bo knjižnica upoštevala pri izgradnji zbirke. Ti morajo vsebovati naslednje elemente: - Strokovne in zakonsko določene standarde. - Konkretna interna navodila o vsebinskem in količinskem obsegu zbirke, ki upoštevajo okolje, ki mu knjižnica služi. - Določena morajo biti tematska področja, ki jih bo knjižnica vključevala v svoje zbirke in v kakšnem obsegu. - Predpisano mora biti tudi število izvodov posamezne publikacije, ki jih bo pridobila, ter vrste publikacij, ki jih bo vključila v svojo zbirko. - V nabavni politiki morajo biti izpostavljene tudi jezikovne, vsebinske in časovne omejitve pri upravljanju knjižnične zbirke. - Jasno mora biti določeno, kdo in kako izvaja izbor gradiva ter kdo izbor potrjuje. - Kakšni so postopki pri posebnih oblikah pridobivanja gradiva (npr. pri darovih, kooperativni nabavi). - Nabavna politika knjižnice mora biti tudi javno objavljena. (Kodrič-Dačić, str. 98–99) Clayton in Gorman (2007, str. 17) nabavno politiko definirata kot izjavo o sistematičnem upravljanju knjižnične zbirke v daljšem časovnem obdobju z namenom uresničevanja specifičnih ciljev institucije. Casell in Futas (1991, v Clayton in Gorman, 2007, str. 19) pa navajata, da je nabavna politika sestavljena iz številnih različnih, a med seboj povezanih procesov: - opredelitev poslanstva, ciljev in prioritetnih nalog knjižnice; - analiziranje obstoječe knjižnične zbirke; - ugotavljanje, ali knjižnična zbirka ustreza uporabnikom; - razvijanje politike izbora, pridobivanja, izločanja, vzdrževanja in vrednotenja knjižnične zbirke; - način izbora vsebine za uporabnike določenega okolja; Žunko, U., Relevantnost knjižnične zbirke: primer specialne knjižnice Knjižnično-informacijski in založniški center Ministrstva za obrambo RS. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 16 - prepoznavanje potreb uporabnikov in obenem preverjanje, ali so se njihove potrebe spremenile; - razvijanje postopkov za izvajanje politike; - razvijanje postopkov za vrednotenje in - revidiranje politike. KIZC v svoji nabavni politiki sledi potrebam zaposlenih, zlasti v vojaškem šolstvu, saj zagotavlja podporo vsem ravnem šolanja v Slovenski vojski. Med oblikovalci in izvajalci programov vojaškega izobraževanja poteka stalna interakcija s KIZC. KIZC je aktiven na področju usvajanja kompetenc informacijske pismenosti uporabnikov/slušateljev. Ta aktivnost je vključena v učne programe vseh ravni šolanja. 3 RAZISKAVA Namen raziskave je bil oceniti relevantnost knjižnične zbirke in koliko jo uporabniki uporabljajo pri svojih raziskavah in delu. 3.1 RAZISKOVALNE METODE IN METODOLOGIJA V nalogi smo uporabili dve metodi dela. Kvalitativno raziskovalno metodologijo dela. Torej metodo analize vsebine ter kvantitativno metodologijo dela z anketnim vprašalnikom. Z metodo analize smo pregledali uporabljeno literaturo pri izdelavi zaključnih nalog 8. generalštabnega šolanja. Na podlagi vseh uporabljenih virov v nalogah smo si postavili raziskovalna vprašanja, na katera smo v nadaljevanju odgovorili in rezultate prikazali v razpredelnicah. Naš namen je bilo ugotoviti stopnjo pokritosti v zaključnih nalogah uporabljenih virov s knjižnično zbirko KIZC. Tako smo ugotovili relevantnost zbirke. Rezultati nam bodo v pomoč v nadaljnji nabavni politiki. Knjižnična zbirka je na prvem mestu namenjena izvajanju verificiranih šolskih programov in v celoti ustreza zahtevam programov vojaškega izobraževanja in usposabljanja. Za izdelavo zaključnih nalog pa je potreben širši nabor knjižničnih virov. Žunko, U., Relevantnost knjižnične zbirke: primer specialne knjižnice Knjižnično-informacijski in založniški center Ministrstva za obrambo RS. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 17 Vzporedno pa smo izvedli tudi anketo z naslovom Zadovoljstvo uporabnikov s knjižnično zbirko KIZC. V anketi smo anketirancem postavili osem vprašanj, s katerimi smo želeli izvedeti, koliko so naši uporabniki zadovoljni z razpoložljivo literaturo v knjižnici KIZC, ali kaj pogrešajo v knjižnici, kako pogosto obiščejo knjižnico in katere vire pretežno uporabljajo. Za doseganje ciljev pisne naloge smo si zastavili naslednja raziskovalna vprašanja in hipoteze: 1. Ali je knjižnična zbirka KIZC ustrezna oz. relevantna? Predpostavljamo, da je knjižnična zbirka relevantna. 2. Ali so slušatelji v zaključnih nalogah uporabili vire, ki jih vključuje knjižnična zbirka KIZC? Predpostavljamo, da so slušatelji uporabili pretežno vire iz knjižnične zbirke KIZC. 3. Ali so uporabniki knjižnice v večini zadovoljni z razpoložljivo literaturo? Predpostavljamo, da so uporabniki knjižnice zadovoljni z razpoložljivo literaturo. 3.2 REZULTATI RAZISKAVE 3.2.1 Rezultati analize v zaključnih nalogah uporabljene literature Najprej nas je zanimalo, koliko in katere vrste virov literature so v zaključnih nalogah uporabili slušatelji. Analiza je pokazala, da je bilo v vseh zaključnih nalogah uporabljenih 519 virov. Med njimi najdemo tako tiskane kot spletne vire. Več je bilo uporabljenih tiskanih virov (291 oziroma 56 %) (Slika 2), kar je pričakovano. Preseneča pa sicer slabši obisk knjižnice, kar pripisujemo temu, da si slušatelji izposodijo predpisano literaturo že na začetku šolanja. Slika 2: Uporaba tiskanih in spletnih virov 56% 44% Tiskani viri Spletni viri Žunko, U., Relevantnost knjižnične zbirke: primer specialne knjižnice Knjižnično-informacijski in založniški center Ministrstva za obrambo RS. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 18 Nadalje smo ugotovili, da je bila pri pripravi zaključnih nalog določena literatura uporabljena večkrat (Slika 3) in je v celoti iz zbirke KIZC, zgolj en naslov je s seznama obvezne literature (uporabljen pri sedmih nalogah), preostali so po izboru slušateljev. Slika 3: Večkrat uporabljena literatura Za presojo relevantnosti knjižnične zbirke se nam je zdelo pomembno ugotoviti, koliko v zaključnih nalogah uporabljene literature dejansko ima knjižnica KIZC. Ugotovili smo, da ima KIZC od vse uporabljene literature v zaključnih nalogah v svoji knjižnični zbirki 81 virov oziroma 15,6 %. V to so všteti tiskani viri in dostopi do digitalnih virov. Preostalih virov je 438 oziroma 84,4 % (Slika 4), v to so všteti spletni viri, zakonski in službeni akti, zapiski predavanj, interni dokumenti idr., ki pa jih ni v sistemu COBISS. Na osnovi zajetih podatkov ne moremo sklepati, da je knjižnična zbirka KIZC relevantna, prav tako podatki niso zanesljiv pokazatelj relevantnosti zbirke zaradi malega vzorca slušateljev. 7 3 2 2 2 0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80% 90% 100% Furlan, Branimir in drugi. Vojaška doktrina Vuga Beršnak, Janja. Upravljanje kompleksnih kriz v Republiki Sloveniji Krunić, Zoran. Strategija posrednega nastopanja Pristavec Đogić, Mojca. Migrantska kriza - primer Slovenije Vuga Beršnak, Janja in Ferlin, Anica. Priprave in odziv na kmpleksno krizo: delovanje teles kriznega upravljanja in vodenja pred, med in po krizi Žunko, U., Relevantnost knjižnične zbirke: primer specialne knjižnice Knjižnično-informacijski in založniški center Ministrstva za obrambo RS. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 19 Slika 4: Uporabljeni viri iz knjižnične zbirke KIZC Kot je razvidno iz Slik 5 in 6, so rezultati analize pokazali, da so slušatelji pridobili večino uporabljenih virov, tako tiskanih (72 %) kot spletnih (85 %), od drugod in ne iz knjižnične zbirke KIZC. Del teh virov je iz njihovih lastnih zbirk in s spletnih strani, del pa je gradivo, pridobljeno prek medknjižnične izposoje. Slika 5: Uporabljeni tiskani viri 84,4% 15,6% Ostali viri Viri v KIZC 72% 28% Drugi viri KIZC Žunko, U., Relevantnost knjižnične zbirke: primer specialne knjižnice Knjižnično-informacijski in založniški center Ministrstva za obrambo RS. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 20 Slika 6: Uporabljeni spletni viri Nasprotno od pričakovanj so slušatelji v velikem deležu posegli po drugih virih, kar nakazuje na potrebo po nujnih spremembah v nabavni politiki in promociji trenutne zbirke KIZC. Uporabnike bo treba spodbuditi, da bodo s svojimi predlogi bolj tvorno sodelovali pri gradnji knjižnične zbirke KIZC. Glede na to, da KIZC namenja posebno pozornost tudi gradnji in razvoju digitalne knjižnice, smo želeli ugotoviti, v kolikšnem obsegu so slušatelji v svojih zaključnih nalogah navajali spletni vir DK MORS. Iz navedenih virov in literature v zaključnih nalogah izhaja, da je bil spletni vir DK MORS uporabljen le enkrat, čeprav ponuja bogat nabor prosto dostopnih elektronskih strokovnih revij, medtem ko je za dostop do plačljivih virov potrebna prijava. Slušatelji so bili pred začetkom šolanja seznanjeni s portalom digitalne knjižnice, prav tako so dobili dostopna gesla. V prihodnje si bo vsekakor treba prizadevati za boljšo promocijo in prepoznavnost spletne strani DK MORS. Pregled v zaključnih nalogah navedenih strokovnih revij je pokazal (Slika 7), da so slušatelji študija uporabili le naslednje: - Revija Slovenska vojska: 4-krat tiskani vir, 7-krat spletni vir. - Sodobni vojaški izzivi: 15-krat tiskani vir, 1-krat spletni vir. - Revija obramba: 3-krat tiskani vir. - Teorija in praksa: 14-krat tiskani vir, 1-krat spletni vir. - Bilten Slovenske vojske: 1-krat tiskani vir, 1-krat spletni vir. 85% 15% Drugi viri KIZC Žunko, U., Relevantnost knjižnične zbirke: primer specialne knjižnice Knjižnično-informacijski in založniški center Ministrstva za obrambo RS. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 21 Preseneča majhno število uporabljenih strokovnih revij, še zlasti ker je nabor uporabljenih revij (z retrospektivo), dostopnih na portalu DK MORS, bogat in ga slušateljem pred začetkom šolanja knjižnica tudi predstavi. Gre za revije, ki jih izdaja Ministrstvo za obrambo RS ali jih kupuje za svoje potrebe. Slika 7: Uporabljene revije v zaključnih nalogah Nabor strokovnih revij v tiskani in elektronski obliki v KIZC sicer po naši presoji zadostuje potrebam uporabnikov knjižnice, vendar bodo pri nabavi novega gradiva prav tako potrebna prilagajanja in usklajevanja znotraj matične organizacije. Poseben izziv pa bo najti načine za večjo uporabo razpoložljivih strokovnih revij, tako z njihovo boljšo promocijo na strani knjižnice kot tudi z večjim vključevanjem njihove uporabe v sam študijski proces. 3.2.2 Rezultati ankete Pisna anketa je bila opravljena med zaposlenimi v Centru vojaških šol in tistimi uporabniki, ki so trenutno v CVŠ na šolanju. Uporabili smo priložnostni vzorec. Anketa je bila anonimna, vključevala je osem anketnih vprašanj. Šlo je za spletno anketo, ki je bila narejena z orodjem 1KA. Povezava do ankete je bila zaposlenim poslana po službeni elektronski pošti in rešil jo je, kdor je želel. Na prvih sedem vprašanj so anketiranci obkrožili po en odgovor. Zadnje, osmo vprašanje je bilo opisno, zato je odgovoril le, kdor je želel. Anketa je potekala 26 dni, od 10. 6. 2022 do 5. 7. 2022. Izpolnjenih je bilo 25 anket. 15 1 14 1 4 7 3 0 1 1 0 2 4 6 8 10 12 14 16 TISKANI VIRI SPLETNI VIRI Bilten SV Revija Obramba Revija SV Teorija in praksa Sodobni vojaški izzivi Žunko, U., Relevantnost knjižnične zbirke: primer specialne knjižnice Knjižnično-informacijski in založniški center Ministrstva za obrambo RS. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 22 Tabela 1: Spol anketirancev Možnosti Frekvenca Delež 1. Moški 17 68 % 2. Ženski 8 32 % Skupaj 25 100 % Med osebami, ki so izpolnile anketo, je bilo največ moških, in sicer 68 % (Tabela 1). To je vsekakor odraz siceršnje strukture slušateljev, kajti večinski odstotek v MORS je vendarle moška populacija. Tabela 2: Starost anketirancev Možnosti Frekvenca Delež 1. do 20 let 0 0 % 2. 21–40 let 7 28 % 3. 41–60 let 18 72 % 4. 61 let in več 0 0 % Skupaj 25 100 % Glede na starostno strukturo je bilo med anketiranci največ oseb starih med 41 in 60 let, in sicer 72 % (Tabela 2). Tabela 3: Najvišja dosežena izobrazba anketirancev Možnosti Frekvenca Delež 1. Srednja šola 4 16 % 2. Diploma 12 48 % 3. Magisterij 8 32 % 4. Doktorat 1 4 % Skupaj 25 100 % Največ oseb, ki so izpolnile anketo, ima končano diplomo, in sicer 48 % (Tabela 3). Sledijo jim anketiranci, ki imajo končan magisterij (32 %). Predvidevamo, da so rezultati odraz dejstva, da Žunko, U., Relevantnost knjižnične zbirke: primer specialne knjižnice Knjižnično-informacijski in založniški center Ministrstva za obrambo RS. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 23 vsi, ki se želijo izšolati za častnika ter nadaljevati karierno pot po častniški liniji, morajo imeti končano diplomo. Tabela 4: Pogostost obiska knjižnice Možnosti Frekvenca Delež 1. 5-krat ali več 25 100 % 2. Manj kot 5.krat 0 0 % 3. Skoraj nikoli 0 0 % Skupaj 25 100 % Iz Tabele 4 vidimo, da vseh 25 anketirancev obišče knjižnico vsaj 5 krat na leto, na podlagi česar lahko predvidevamo, da so njihovi predlogi, navedeni pri zadnjem, osmem vprašanju, realni. Tabela 5: Pogostost uporabe knjižničnega gradiva Možnosti Frekvenca Delež 1. 5 – redno 12 48 % 2. 4 – pogosto 6 24 % 3. 3 – občasno 4 16 % 4. 2 – redko 3 12 % 5. 1 – skoraj nikoli 0 0 % Skupaj 25 100 % Dvanajst anketirancev ali slaba polovica vseh knjižnične vire uporablja redno, šest pogosto, štiri občasno in trije redko. Iz odgovorov lahko sklepamo, da anketiranci knjižnico obiskujejo in da je nepogrešljiva pri njihovem delu oziroma izobraževanju. Tabela 6: Uporaba virov glede na nosilec zapisa Možnosti Frekvenca Delež 1. Tiskane 16 64 % 2. Elektronske 9 36 % Skupaj 25 100 % Žunko, U., Relevantnost knjižnične zbirke: primer specialne knjižnice Knjižnično-informacijski in založniški center Ministrstva za obrambo RS. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 24 Iz rezultatov (Tabela 6) vidimo, da uporabniki pogosteje uporabljajo tiskane vire (64 %). Tabela 7: Zadovoljstvo uporabnikov z razpoložljivo literaturo v KIZC Možnosti Frekvenca Odstotki 1. 5 – odlično 5 20 % 2. 4 – zelo dobro 8 32 % 3. 3 – dobro 11 44 % 4. 2 – niti ne 0 0 % 5. 1 – sploh nisem zadovoljen 1 4 % 6. Če niste zadovoljni, zakaj? (V KIZC kot specialni knjižnici je premalo vojaške strokovne literature) Skupaj 25 100 % Anketiranci so odgovarjali o zadovoljstvu z razpoložljivostjo literature v KIZC. Izbirali so lahko med odgovori odlično, zelo dobro, dobro, niti ne in sploh nisem zadovoljen. Iz Tabele 7 je razvidno, da je 11 anketirancev (44 %), ki so »dobro« zadovoljni z razpoložljivo literaturo. 8 (32 %) je takšnih, ki so »zelo dobro« zadovoljni, in 5 (20 %), ki so »odlično« zadovoljni z razpoložljivo literaturo. Med anketiranimi uporabniki je tudi tak, ki sploh ni zadovoljen z razpoložljivo literaturo. Kot razlog je navedel, da je v KIZC kot specialni knjižnici premalo vojaške strokovne literature. Zadnje anketno vprašanje je bilo odprtega tipa. Anketirance smo vprašali, če imajo kakšen predlog oziroma ali kaj pogrešajo v knjižnici KIZC. Na vprašanje je odgovorilo sedem anketirancev. Predvidevamo lahko, da so to uporabniki, ki redno prihajajo v knjižnico in uporabljajo knjižnično gradivo. Iz odgovorov lahko razberemo, da so anketiranci opozorili na pomanjkljivosti, na katere sicer opozarjajo že nekaj časa. Njihove odgovore navajamo dobesedno: - boljšo strokovno podporo bibliotekarjev; - več novejše literature; - prosta literatura (romani, potopisi …); - več aktualne vsebine s področja obrambe in vojaških ved; - 1. na spletni strani objaviti katalog vojaške strokovne literature, ki je bila v tekočem letu dobavljena v KIZC, Žunko, U., Relevantnost knjižnične zbirke: primer specialne knjižnice Knjižnično-informacijski in založniški center Ministrstva za obrambo RS. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 25 2. zagotavljati najnovejšo vojaško strokovno literaturo, ki jo praviloma objavljajo tuje oborožene sile, 3. zagotoviti dostop do univerzitetnih knjižnic, 4. zagotoviti dostop do najnovejših znanstvenih in strokovnih člankov (s področja obrambe in varnosti), 5. udeležencem (slušateljem) zagotoviti dostop (prosti) do antiplagiatorskega programa, 6. KIZC ne zagotavlja vse obvezne vojaške strokovne literature vsakemu udeležencu vojaškega izobraževanja in usposabljanja skladno s programi in učnimi načrti, 7. udeležencem vojaškega izobraževanja in usposabljanja zagotoviti dostop do e-časopisov; - periodiko, dostop do akademskih elektronskih virov, odzivnost na novitete; - informacije o novo pridobljeni strokovni literaturi; - Revija obramba bi lahko bila dostopna tudi od doma. Rezultati ankete so nas navedli na ugotovitev, da so uporabniki sicer zadovoljni z izborom literature knjižnične zbirke, vendar kar nekaj stvari v knjižnici pogrešajo, kar so v anketi tudi izpostavili. Leta 2008 je bila v Knjižnično-informacijskem centru (KIC) Ministrstva za obrambo opravljena raziskava z naslovom Študija uporabnikov Knjižnično-informacijskega centra Ministrstva za obrambo, ki je govorila o poznavanju in zadovoljstvu uporabnikov s storitvami knjižnice ter o pomembnosti posameznih knjižničnih storitev (Krunić, 2009), kjer so bili uporabniki v celoti zadovoljni z delom Knjižnično-informacijskega centra MO. 4 RAZPRAVA Z ZAKLJUČKI Glavno področje raziskave je bila relevantnost knjižnične zbirke KIZC, kjer smo želeli dobiti odgovore, ali knjižnična zbirka ustreza potrebam in željam zaposlenih in drugih uporabnikov. Ker je KIZC specialna knjižnica, ki zagotavlja predvsem vire s področja vojaških ved in obramboslovja, uporabniki pričakujejo, da bodo v njej dobili predvsem vojaško strokovno literaturo. Glede na to, da v okviru CVŠ potekajo različna izobraževanja in šolanja, se moramo zavedati, da ta literatura ne more pokrivati le splošne vojaške strokovne literature. Rečemo Žunko, U., Relevantnost knjižnične zbirke: primer specialne knjižnice Knjižnično-informacijski in založniški center Ministrstva za obrambo RS. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 26 lahko, da je knjižnična zbirka KIZC vsestranska in obsega vire z različnih strokovnih področij, kot so obramba, pravo, vojaške vede, politika, psihologija, sociologija, menedžment, etika. Danes šolanje v vojaških šolah presega samo vojaška znanja, nemalokrat se vojak, predvsem v mednarodnem okolju, najde v vlogi mirovnika, pogajalca, policista idr., zato je potrebno vsestransko izobraževanje. To je imperativ sodobnega pogleda na varnost in varnostne izzive. Z analizo literature zaključnih nalog smo dobili približen vpogled v to, kakšna literatura se uporablja v (vojaški) specialni knjižnici, seveda poleg strokovne literature, ki je obvezna na različnih stopnjah vojaških šolanj. Pri analizi smo naleteli na kar nekaj težav. Bibliografske podatke o literaturi, ki smo jo preverili s pomočjo sistema COBISS, smo prepisali tako, kot so jih imeli slušatelji zapisane v zaključnih delih v razdelku citiranih virov. Sprva nismo bili pozorni, kako so podatki napisani. Pri preverjanju virov s pomočjo COBISS-a, ko marsikatere literature nismo našli, smo se poglobili še v zapisane podatke. Pri tem smo odkrili: - V viru so bili zapisani le revija in avtorji, ne pa naslov članka, iz katerega je slušatelj zajemal besedilo v nalogi. - Napisan je bil le naslov članka, vendar ni bilo informacije, iz katerega vira (revije, zbornika). - V zaključnih delih v razdelku citiranih virov so bili napačno napisani avtorji in naslovi uporabljenih virov. Bibliografske podatke smo nato popravili in jih v razpredelnici zapisali pravilno, da smo pri preverjanju s pomočjo sistema COBISS dobili kar najbolj relevantne rezultate. Iz rezultatov ankete lahko razberemo, da je knjižnična zbirka KIZC relevantna za uporabnike, vendar ne popolnoma. Anketiranci so opozorili na kar nekaj zadev, ki jih v knjižnici pogrešajo in ki bi jih bilo treba izboljšati. Čeprav je bila anketa opravljena na relativno majhnem vzorcu anketiranih, so kljub temu njeni rezultati lahko vodilo za uvajanje izboljšav pri gradnji in ponudbi knjižnične zbirke. Ugotavljamo, da bo v KIZC potrebno izboljšati nabavno politiko, ki trenutno ni najbolje organizirana. Prav tako ni zapisanih navodil za izbor gradiva. Glede na rezultate analize in Žunko, U., Relevantnost knjižnične zbirke: primer specialne knjižnice Knjižnično-informacijski in založniški center Ministrstva za obrambo RS. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 27 ankete bi bilo zelo pomembno, da se nabavi čim več literature, ki je nujna za izobraževalni proces. Čeprav se želje uporabnikov upoštevajo, bi jih morali v nabavo gradiva še bolj aktivno vključiti. Predvsem naše raziskovalce in predavatelje. Preden se izdela letni načrt za nabavo gradiva, bi bilo smotrno zbrati predloge zaposlenih v knjižnici in uporabnikov (raziskovalcev, učiteljev). Na podlagi tega bi naredili pisni dokument, ki bi ga uresničili pri nabavi gradiva. Zato bi bilo v prihodnosti smotrno organizirati nabavno komisijo, ki bi strokovno vodila in pripravila nabavno politiko. Knjižnica KIZC naj bi služila svojemu namenu. Ponuja knjižnično in informacijsko podporo svojim uporabnikom. KIZC je zelo pomemben člen organizacije in smotrno bi bilo, da bi bil tudi zelo pomemben pri informacijskem, izobraževalnem in raziskovalnem delovanju vsakega uporabnika. Zato je dolžnost specialne knjižnice in knjižničarjev, da je v prvi vrsti knjižnična zbirka relevantna za uporabnike in zadovoljuje njihove potrebe, ter da se poveže z uporabniki, jim predstavi vse, kar jim ponuja, jih pripravi na uporabo tega in si prizadeva za boljšo promocijo. Tako se bodo dosegla pričakovanja in želje, da bodo uporabniki pogosteje prihajali v knjižnico in več posegali po literaturi knjižnične zbirke. 5 NAVEDENI VIRI IN LITERATURA Ambrožič, M. (2000). Ugotavljanje uspešnosti delovanja knjižnic: visokošolske knjižnice (II. del). Knjižnica, 44(4), 65–98. Clayton, P. in Gorman, G. E. (2007). Managing information resources in libraries: collection management in theory and practice. Facet Publishing. Češnovar, N. (1992). Relevantnost fondova Centralne tehniške knjižnice sa obzirom na potrebe korisnika [Magistrsko delo]. Sveučilište u Zagrebu, Fakultet organizacije i informatike Varaždin. http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M34WR3FH Hibner, H. in Kelly, M. (2013). Making a collection count (2. ed.). Chandos. IFLA smernice za knjižnične storitve za otroke, stare med 0 in 18 let. (2019). Zveza bibliotekarskih društev Slovenije. https://www.ifla.org/files/assets/libraries-for- children-and-ya/publications/ifla-guidelines-for-library-services-to-children_aged-0- 18-sl.pdf Jenkins, C. in Morley, M. (ur.) (1999). Collection management in academic libraries. Gower Publishing Company. Žunko, U., Relevantnost knjižnične zbirke: primer specialne knjižnice Knjižnično-informacijski in založniški center Ministrstva za obrambo RS. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 28 Johnson, P. (2004). Fundamentals of collection development & management. American Library Association. Johnson, P. (2014). Fundamentals of collection development and management (3. ed.). Facet. Kanič, I., Leder, Z., Ujčič, M., Vilar, P., Vodeb, G. (2009). Bibliotekarski terminološki slovar. Zveza bibliotekarskih društev Slovenije. Kavčič Čolić, A., Čuk, A., Obal, T., Pečko Mlekuš, H., Šušteršič, L., Vavtar, M., Zemljič, I. in Kranjc, K. (2018). Raziskava slovenskih specialnih knjižnic. Narodna in univerzitetna knjižnica. https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QK1R3XNF Kodrič-Dačić, E. (2007). Uvod v izgradnjo knjižnic. Knjižnica, 51(1), 89–112. Krunić, Z. (2009). Študija uporabnikov Knjižnično-informacijskega centra Ministrstva za obrambo. Bilten Slovenske voske, 11(2), 181–191. Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije. (b. d.). Knjižnično-informacijski in založniški center. https://dk.mors.si/ Majstorović, Z. in Ivić, K. (2010). Izgradnja zbirki u sveučilišnom knjižničnom sustavu: model. Vjesnik bibliotekara Hrvatske, 54(3), 43–67. https://hrcak.srce.hr/clanak/119114 Novljan, S. (2011). Navadna knjižnična zbirka. https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC- HDPFV2MA/?euapi=1&query=%27keywords%3dnavadna+knji%c5%beni%c4%8dn a+zbirka%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25 Omahen, S. in Žumer, M. (2003). Uporaba elektronskih informacijskih virov v vladnih knjižnicah. Knjižnica, 47(3), 115–130. https://knjiznica.zbds- zveza.si/knjiznica/article/view/5777 Pikić, A. (2017). Analiza kvalitete visokoškolskih knjižnica kroz prizmu postupka reakreditacije hrvatskih visokih učilišta. Vjesnik bibliotekara Hrvatske, 60(2-3), 47– 77. https://hrcak.srce.hr/195866 Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe. (2003). Uradni list RS, št. 73/2003, 70/2008, 80/2012. http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV5163 Semertzaki, E. (2011). Special libraries as knowledge management centres. Chandos Publishing. Strokovna priporočila in standardi za splošne knjižnice (za obdobje 2018–2028). (2018). Nacionalni svet za knjižnično dejavnost. Žunko, U., Relevantnost knjižnične zbirke: primer specialne knjižnice Knjižnično-informacijski in založniški center Ministrstva za obrambo RS. Pisna naloga za bibliotekarski izpit 29 Strokovni standardi za specialne knjižnice: (26. 11. 2018–25. 11. 2028). (2019). Zveza bibliotekarskih društev Slovenije. Zakon o knjižničarstvu (ZKnj-1). (2001). Uradni list RS, št. 87/2001, 96/2002 ˗ ZUJIK, 92/2015. Žunko, U., Relevantnost knjižnične zbirke: primer specialne knjižnice Knjižnično-informacijski in založniški center Ministrstva za obrambo RS. Pisna naloga za bibliotekarski izpit I PRILOGE Priloga 1: Razpredelnica literature, pregledane v sistemu COBISS Zap. št. Avtor Naslov Letnica Ima KIZC Imajo druge knjižice v COBISS Objava v reviji (članek), opomba 1. Allied Command Transformation (ACT) Transformation handbook: an introduction to Allied Command Transformation 2015 DA NE 2. Androjna, Andrej Vsestranski pristop k pomorski varnosti Republike Slovenije 2010 DA + spletni vir DA + spletni vir Bilten Slovenske vojske 3. Androjna, Andrej Obalna straža, dejavnik povečanja varnosti v pomorskem prometu 2015 DA + spletni vir DA + spletni vir Sodobni vojaški izzivi 4. Anžič, Andrej Varnostni sistem Republike Slovenije 1997 DA DA 5. Barno, D. in Bensahet, N. The Future of the Army 2016 NE NE 6. Bartholomees, B., J. U.S. Army War College Guide to National Security Issues. Poglavja: A Survey of the Theory of Strategy 2012 NE NE 7. Baylis, J., Wirtz, J. J. in Grey, S. C. Strategy in the Contemporary World 2010 DA DA 8. Bebler, Anton Nacionalni interes Republike Slovenije in varnostne sestavine evroatlantskih integracij 2002 DA DA + spletni vir Teorija in praksa 9. Benko, Vlado O vprašanju prioritet v zunanji politiki Slovenije 1992 DA DA + spletni vir Teorija in praksa 10. Benko, Vlado Sociologija mednarodnih odnosov 2000 DA DA 11. Biočić, Ante Vojna enciklopedija 1978 DA DA Žunko, U., Relevantnost knjižnične zbirke: primer specialne knjižnice Knjižnično-informacijski in založniški center Ministrstva za obrambo RS. Pisna naloga za bibliotekarski izpit II Zap. št. Avtor Naslov Letnica Ima KIZC Imajo druge knjižice v COBISS Objava v reviji (članek), opomba 12. Born, Hans Parlamentarni nadzor nad varnostnim sektorjem: načela, mehanizmi in praksa 2006 DA DA 13. Božič, Dobran Stabilizacija, konsolidacija, transformacija 2013 NE NE Revija obramba 14. Box, J. E. Toxic Leadership in the Military Profession 2012 NE NE 15. Brajša, Pavao Rukovođenje kao međuljudski odnos 1984 NE DA 16. Britannica Concise Encyclopedia Encyclopaedia Britannica 2006 DA DA 17. Brodar, Jože Reševanje iz zraka 1997 NE NE III. Zbornik 1912–1997 18. Bruusgaard, V. K. Crimea and Russia's Strategic Overhaul 2014 NE NE 19. Bruusgaard, V. K. Russian Strategic Deterrence 2016 NE NE 20. Butler, K. Inteligence Explosion and the Future Force 2016 NE NE 21. Cebek, Igor Vpliv mirovnih operacij na funkcije oboroženih sil srednjeevropskih držav po hladni vojni 2014 DA DA + spletni vir 22. Challgren, J. Intelligence-Policy 2016 NE NE 23. Chekinov, S. G., Bogdanov, S. A. A Forecast of Future Wars: Meditation on What They Will Look Like, Voennaya Mysl’ (Military Thought) 2015 NE NE 24. Čaleta, Denis Vloga oboroženih sil na področju zoperstavljanja terorizmu v luči dilem civilno-vojaških razmerij 2007 DA DA + spletni vir Teorija in praksa 25. DIA Russia Militar Power ‒ Building a Military to Support Great Power Aspirations 2017 NE NE Žunko, U., Relevantnost knjižnične zbirke: primer specialne knjižnice Knjižnično-informacijski in založniški center Ministrstva za obrambo RS. Pisna naloga za bibliotekarski izpit III Zap. št. Avtor Naslov Letnica Ima KIZC Imajo druge knjižice v COBISS Objava v reviji (članek), opomba 26. Draksler, Andrej Toksično vodenje v vojaški organizaciji 2015 DA DA 27 Drew, M. D., Snow, D. M. Making Twenty-First- Century Strategy 2006 NE NE 28. Dutton, Peter Twenty-First Century Sea Power – Cooperation and conflicts at sea 2012 NE NE 29. Ermus, A. in Salum, K. Russian Information Campaign against the Ukrainian State and Defence Forces 2016 NE NE 30. Evropska skupnost (ES) Globalna strategija za zunanjo in varnostno politiko Evropske unije 2016 NE NE 31. Evropska unija (EU) Joint Framework on Countering Hybrid Threats 2016 NE NE 32. Feger, Kyle E. The big 8 Potencial for Battle Group 2030 2016 NE NE 33. Furlan, Branimir in drugi Vojaška doktrina (7x uporabljeno) 2006 DA DA 34. Furlan, Branimir Reševanje nestabilnih držav 2011 DA + spletni vir DA + spletni vir Sodobni vojaški izzivi 35. Furlan, Branimir Civilni nadzor in delovanje vojske 2012 DA + spletni vir DA 36. Gaidukov, J. The Concept of Strategy and Military Doctrine in a Changing World 1992 NE NE 37. Gams, Ivan Geografske značilnosti Slovenije 1996 DA DA 38. Geršak, Boris Mednarodni vidiki zagotavljanja varnosti pomorskega prometa: študija primera akvatorija Republike Slovenije 2008 DA NE Žunko, U., Relevantnost knjižnične zbirke: primer specialne knjižnice Knjižnično-informacijski in založniški center Ministrstva za obrambo RS. Pisna naloga za bibliotekarski izpit IV Zap. št. Avtor Naslov Letnica Ima KIZC Imajo druge knjižice v COBISS Objava v reviji (članek), opomba 39. Giles, Keir Handbook of Russian Information Warfare 2016 NE NE 40. Gole Ašanin, Pedja, Verčič, Dejan, Drapal, Darinka Strateško komuniciranje: predgovor deset let pozneje 2008 DA + spletni vir DA + spletni vir Teorija in praksa 41. Gray, S. C. The Stretegy Bridge 2010 NE NE 42. Grizold, Anton Civilian Control of the Armed Forces in Slovenia 2001 NE DA spletni vir 43. Grizold, Anton Obrambni sistem republike Slovenije 1999 DA DA 44. Grošelj, Klemen Kognitivno- institucionalna analiza kriznega upravljanja in vodenja 2004 NE DA 45. Hallahan, Kirk Verčič, Dejan Opredelitev strateškega komuniciranja 2008 DA + spletni vir DA + spletni vir Teorija in praksa 46. Hartman, Ervin Varovanje tajnih podatkov in varnostna kultura na obrambnem področju; protiobveščevalno - varnostni vidik 2007 DA DA (ni za izposojo) 47. Haupt, B. Bela knjiga za mednarodno varnost in obrambo ter vloga Slovenske vojske 2017 NE NE 48. Heikka, H. The Evolution of Russian Grand Strategy 2000 NE NE 49. Hoiback, H. What is Doctrine? 2011 NE NE 50. Hrabar, Darko Vloga oboroženih sil v kriznem upravljanju in vodenju 2007 DA DA spletni vir 51. Humar, David Organiziranost generalštabov in vojaške vaje kot vrhunec preizkusa usposobljenosti oboroženih sil 2014 DA + spletni vir DA + spletni vir Revija obramba Žunko, U., Relevantnost knjižnične zbirke: primer specialne knjižnice Knjižnično-informacijski in založniški center Ministrstva za obrambo RS. Pisna naloga za bibliotekarski izpit V Zap. št. Avtor Naslov Letnica Ima KIZC Imajo druge knjižice v COBISS Objava v reviji (članek), opomba 52. Huš, Matej Veriženje blokov in razpršene evidence 2017 NE DA + spletni vir 53. Jacobs, Bart Pieters, Wolter Electronic Voting in the Netherlands: from early Adoption to early Abolishment 2009 NE NE 54. Jakič, Manica Organizacijska kultura in socialne reprezentacije v Slovenski vojski 2010 DA DA 55. Jazbec, Gregor Psihologija vodenja 2015 DA spletni vir DA 56. Jazbec, Milan Oblikovanje zunanje politike v funkciji razumevanja mirovnih operacij 2009 DA + spletni vir DA + spletni vir Sodobni vojaški izzivi 57. Jelušič, Ljubica Mirovne operacije in vloga Slovenije 2005 DA DA + spletni vir 58. Jelušič, Ljubica Malešič, Marjan Legal aspects and controversies of democratic control over the armed forces in Slovenia 2001 NE DA spletni vir 59. Jerla, Tanja Krizni management – klasifikacije kriz s primeri in krizno ukrepanje 2004 NE DA (ni za izposojo) spletni vir 60. Jovićević, Milanko Čovek i kolektiv u vanrednim situacijama 1978 DA DA 61. Kalin Golob, Monika Logar, Nataša Terminologija odnosov z javnostmi: od upoštevanja terminoloških načel do pridobivanja podatkov iz besedil 2008 DA + spletni vir DA + spletni vir Teorija in praksa 62. Kaune, P. Analysis of US Army Preparation for Megacity Operations 2016 NE NE 63. Kennedy, P. Grand Strategy in War and Peace 1991 NE NE Žunko, U., Relevantnost knjižnične zbirke: primer specialne knjižnice Knjižnično-informacijski in založniški center Ministrstva za obrambo RS. Pisna naloga za bibliotekarski izpit VI Zap. št. Avtor Naslov Letnica Ima KIZC Imajo druge knjižice v COBISS Objava v reviji (članek), opomba 64. Klimburg, Alexander The Darkening Web – The War For Cyberspace 2017 NE DA 65. Kocbek, Andrej Preoblikovanje obrambne diplomacije 2007 DA + spletni vir DA Bilten Slovenske vojske (uporabil spletni vir) 66. Kofman, K. in drugi Lessons from Russia's Operations in Crimea and Eastern Ukraine 2017 NE NE 67. Kotnik, Igor Preoblikovanje oboroženih sil sodobnih evropskih držav 2002 DA DA 68. Kotnik, Igor Upravljanje instrumentov nacionalne moči 2012 DA + spletni vir DA + spletni vir Sodobni vojaški izzivi 69. Kotter, John P. A Force for Change 1990 DA DA 70. Kranjec, Maja Poročanje medijev o ledeni ujmi februarja 2014 v Sloveniji 2014 NE DA (ni za izposojo) spletni vir 71. Krause, Joachim Routledge Handbook of Naval Strategy and Security 2016 DA NE 72. Kronja, Tomislav Psihološka razmatranja o rukovođenju u armiji 1966 DA NE 73. Kruminš, Gatis Soviet Economic Gaslight of Latvia and the Baltic States 2018 NE NE 74. Krunić, Zoran Strategija posrednega nastopanja (2x uporabljeno) 1997 DA DA 75. LePage, Rita Understand NATO Strategic Communications 2014 NE NE 76. Liddell Hart, B. H. Strategy 1991 DA DA Žunko, U., Relevantnost knjižnične zbirke: primer specialne knjižnice Knjižnično-informacijski in založniški center Ministrstva za obrambo RS. Pisna naloga za bibliotekarski izpit VII Zap. št. Avtor Naslov Letnica Ima KIZC Imajo druge knjižice v COBISS Objava v reviji (članek), opomba 77. Lipovec, Franjo Okolje vojskovanja v prihodnosti 2018 DA + spletni vir DA + spletni vir Uporabil tiskano revijo Slovenska vojska 78. Lipovec, Franjo Unger, Marko in Varga, Aleksander Vključevanje vojaškega izobraževanja in usposabljanja v javni izobraževalni sistem 2018 DA + spletni vir DA + spletni vir Uporabil tiskano revijo Slovenska vojska 79. Mackey, Thomas H. Introduction. Multinational Interoperability Reference Guide, Lessons and Best Practices 2016 NE NE 80. Maček, Samo Prestrezanje e- dokumentov – TEMPEST napadi 2016 NE DA spletni vir 81. Mahmutović, Jasmin Vojaško voditeljstvo in menedžment 2011 NE DA spletni vir, ni dostopen 82. Malačič, Janez Demografija: teorija, analiza, modeli in metode 2003 DA + spletni vir DA + spletni vir Teorija in praksa 83. Malešič, Marjan Civilna obramba v sistemu nacionalne varnosti 1992 NE DA spletni vir Razpotja nacionalne varnosti 84. Malešič, Marjan (ur.) Krizno upravljanje in vodenje v Sloveniji : Izzivi in priložnosti 2004 DA DA 85. Malešič, Marjan Nacionalna in mednarodna varnost 2002 DA DA 86. Malešič, Marjan Vloga vojske pri odzivanju na nesrečo: vsebina in pogostost argumentov 2014 DA + spletni vir DA + spletni vir Teorija in praksa 87. Malešič, Marjan Konvencionalna in hibridna varnost: vzorci (dis) kontinuitete 2016 DA DA Žunko, U., Relevantnost knjižnične zbirke: primer specialne knjižnice Knjižnično-informacijski in založniški center Ministrstva za obrambo RS. Pisna naloga za bibliotekarski izpit VIII Zap. št. Avtor Naslov Letnica Ima KIZC Imajo druge knjižice v COBISS Objava v reviji (članek), opomba 88. Marković, Zvezdan Slovenci smo v mednarodnih operacijah in na misijah (MOM) prisotni že od prve MOM pred 120 leti na Kreti, leta 1897 2017 DA + spletni vir DA + spletni vir 89. Melissen, Jan The New Public Diplomacy, Soft Power in International Relations 2005 NE DA + spletni vir 90. Mertük, Jure Migracije v Evropi – vzroki in posledice 2009 NE DA (ni za izposojo) spletni vir 91. Mikelj, Peter Kibernetski prostor – novo področje geopolitičnega delovanja ZDA 2016 NE DA (ni za izposojo) uporabljen spletni vir 92. Morales, J. Russia’s New National Security Strategy: Towards a »Medvedev Doctrine«? 2009 NE NE 93. MORS Doktrina vojaške strateške rezerve Republike Slovenije 2012 DA DA Uporabil službeni tiskani akt 94. Moštrokol, Dušan Vojaško voditeljstvo 2007 DA + spletni vir NE 95. NATO, North Atlantic Coucil NATO Crisis Response system Manual (NCRSM) 2017 NE NE 96. Nikolsky, A. Brothers Armed: Military Aspects of the Crisis in Ukraine 2015 NE DA 97. Nissen, Thomas Elkjer Social Media, Strategic Narratives and StratCom 2015 NE NE 98. Nye, S. Joseph Jr. The Future of Power. Public Affairs 2011 NE NE 99. Ogrin, Miran Težave mladih držav 1966 NE NE 100. Petrič, Ernest Zunanja politika majhnih držav 1996 DA + spletni vir DA + spletni vir Teorija in praksa Žunko, U., Relevantnost knjižnične zbirke: primer specialne knjižnice Knjižnično-informacijski in založniški center Ministrstva za obrambo RS. Pisna naloga za bibliotekarski izpit IX Zap. št. Avtor Naslov Letnica Ima KIZC Imajo druge knjižice v COBISS Objava v reviji (članek), opomba 101. Pišlar, Marko Pripravljenost SV v miru dobra, v vojni nezadostna 2018 DA DA Revija Slovenska vojska 102. Plavšak Krajnc, Kristina Javna diplomacija: temeljni koncept in trendi 2004 NE DA spletni vir Teorija in praksa 103. Počkar, Mirjam Poslovno komuniciranje 2008 NE DA spletni vir 104. Podbrežnik, Branko Sodelovanje Slovenske vojske v mednarodnih operacijah in na misijah v luči zunanje politike Republike Slovenije 2012 DA + spletni vir DA + spletni vir Sodobni vojaški izzivi 105. Podnart, Klemen Korporativno komuniciranje 2011 NE DA 106. Potočnik, Gregor Sodelovanje vojske in policije v sodobni državi: primer Slovenije 2016 NE DA spletni vir 107. Potočnik, Viktor Četrta generacija vojskovanja. Prvi del: Geopolitični okvir slovenske varnosti 2016 DA + spletni vir DA + spletni vir Sodobni vojaški izzivi 108. Potočnik, Viktor Četrta generacija vojskovanja. Drugi del: Celovita prenova nacionalno-varnostnega sistema 2016 DA + spletni vir DA + spletni vir Sodobni vojaški izzivi 109. Potočnik, Viktor Poveljevanje z namero in Slovenska vojska 2014 DA + spletni vir DA + spletni vir Sodobni vojaški izzivi 110. del Pozo, Fernndo Dymock, Anthony Feldt, Lutz Hebrard, Patrick Sanfelice di Monteforte, Ferdinando Maritime surveillance in support of CSDP 2010 NE NE 111. Prezelj, Iztok Nacionalni sistemi kriznega menedžmenta 2005 DA DA Žunko, U., Relevantnost knjižnične zbirke: primer specialne knjižnice Knjižnično-informacijski in založniški center Ministrstva za obrambo RS. Pisna naloga za bibliotekarski izpit X Zap. št. Avtor Naslov Letnica Ima KIZC Imajo druge knjižice v COBISS Objava v reviji (članek), opomba 112. Prezelj, Iztok in Malešič, Marjan Krizno upravljanje in vodenje, nekatera teoretična izhodišča, empirične ugotovitve in predlogi 2016 NE DA spletni vir Upravljanje kompleksnih kriz v Republiki Sloveniji 113. Pristavec Đogić, Mojca Migrantska kriza – primer Slovenije (2x uporabljeno) 2016 NE DA spletni vir 114. Raduha, Nina Krizno upravljanje na obrambnem področju s poudarkom na Slovenski vojski 2016 DA NE 115. Raduha, Nina Krizno upravljanje na obrambnem področju s poudarkom na Slovenski vojski 2017 DA + spletni vir NE Sodobni vojaški izzivi 116. Raduha, Nina Natov koncept strateških komunikacij v Republiki Sloveniji s poudarkom na Slovenski vojski 2016 DA + spletni vir DA + spletni vir Sodobni vojaški izzivi 117. Ras, Henk The Enemy of the Future 2016 NE NE 118. Reding, Anais Weed, Kristin Ghez, J. Jeremy NATO StratCom Concept and its relevance for France 2010 NE NE 119. Reilly, Jeff The future environment 2025 - 2035 2016 NE NE 120. Sklepi strateškega pregleda obrambe 2016 2016 DA DA Revija Slovenska vojska 121. Schein, Edgar. H. Organizational Culture and Leadership 2004 NE DA 122. Serajnik Sraka, Nada Kompleksnost obrambno-vojaškega okolja narekuje strateško upravljanje odnosov z javnostmi 2013 NE DA spletni vir Žunko, U., Relevantnost knjižnične zbirke: primer specialne knjižnice Knjižnično-informacijski in založniški center Ministrstva za obrambo RS. Pisna naloga za bibliotekarski izpit XI Zap. št. Avtor Naslov Letnica Ima KIZC Imajo druge knjižice v COBISS Objava v reviji (članek), opomba 123. Signitzer, Benno H. Coombs, Timothy Public Relations and Public Diplomacy 1992 NE NE 124. Speller, Ian Understanding naval warfare 2014 DA NE 125. Slovar slovenskega knjižnega jezika 1998 DA DA 126. Slovar slovenskega knjižnega jezika 2000 DA DA 127. SSNO – Politička uprava Specijalni rat, Psihološko- propagandni aspekt 1984 DA NE 128. Stok, Edita Helikopter kot sestavni del nujne medicinske pomoči 2004 NE DA spletni vir 129. Stres, Anton Etika kreposti in voditeljstvo 2018 NE NE Predavanje 8. GŠŠ 130. Svete, Uroš Varnost v informacijski družbi 2005 DA DA 131. Šetinc, Marjan Ekonomska diplomacija in mirovne sile ali ekonomska diplomacija 2009 NE NE 132. Škerbinc, Miha Hibridno vojskovanje 2015 DA + spletni vir DA + spletni vir Revija obramba 133. Škufca, Primož Analiza možnosti zasebnih helikopterskih prevozov v sistemu nujne medicinske pomoči 2006 NE DA 134. Šteiner, Alojz in Geder, Alan Značilnosti sodelovanja Slovenske vojske v dosedanjih mednarodnih vojaških operacijah in na misijah 2009 DA + spletni vir DA + spletni vir Sodobni vojaški izzivi 135. Šteiner, Alojz Slovenski prispevek v mednarodnih operacijah in na misijah in vpliv na transformacijo Slovenske vojske 2017 DA + spletni vir DA + spletni vir Žunko, U., Relevantnost knjižnične zbirke: primer specialne knjižnice Knjižnično-informacijski in založniški center Ministrstva za obrambo RS. Pisna naloga za bibliotekarski izpit XII Zap. št. Avtor Naslov Letnica Ima KIZC Imajo druge knjižice v COBISS Objava v reviji (članek), opomba 136. Štrucelj, Damjan Izgradnja zmogljivosti kibernetske varnosti v Slovenski vojski 2016 DA + spletni vir NE DK MORS (uporabljen spletni vir) 137. Tangredi, Sam J. Globalization and Maritime Power 2002 DA NE 138. Tatham, Steve Le Page, Rita NATO Strategic Communication: More to be done? 2014 NE NE 139. Tavčar, Mitja Razsežnosti managementa 1996 DA DA 140. Tavčar, Mitja Zabukovec, Stojan Etika in voditeljstvo na strateški ravni 2x uporabljeno 2012 NE NE 141. Tavzes, Miloš (ur.) Veliki slovar tujk 2002 DA DA 142. Thomas, L. Timothy Russia Military Strategy– Impacting 21st Century Reform and Geopolitics 2015 NE NE 143. Till, Edy Geoffrey Seapower – A Guide for the 21st Century 2013 NE NE 144. Tomazin, Iztok Helikoptersko reševanje in nujna medicinska pomoč v Sloveniji – primerjava dveh služb 2004 NE DA spletni vir 145. Tomažič, Bogomir Adrion sinonim regionalnega sodelovanja 2018 DA + spletni vir DA + spletni vir Revija Slovenska vojska 146. Tsygankov, P. A. Preserving Influence in a Changing World: Russia’s Grand Strategy 2011 NE NE 147. Tuch, Hans Communicating with the World 1990 NE NE 148. Vegič, Vinko Pojav in konceptualizacija hibridnega vojskovanja 2016 DA + spletni vir DA + spletni vir Sodobni vojaški izzivi 149. Vego, Milan N. Operational Warfare at Sea 2009 DA NE Žunko, U., Relevantnost knjižnične zbirke: primer specialne knjižnice Knjižnično-informacijski in založniški center Ministrstva za obrambo RS. Pisna naloga za bibliotekarski izpit XIII Zap. št. Avtor Naslov Letnica Ima KIZC Imajo druge knjižice v COBISS Objava v reviji (članek), opomba 150. Vego, Milan Naval Strategy and Operations in Narrow Seas 1999 NE NE 151. Vengust, Albin Dragocene minute (članek) 1997 DA DA Gorska reševalna služba Slovenije 152. Vlada republike Slovenije Strategija razvoja Slovenije 2030 2017 NE DA spletni vir 153. Vuga Beršnak, Janja Upravljanje kompleksnih kriz v Republiki Sloveniji 3x uporabljeno 2016 DA DA spletni vir 154. Vuga Beršnak, Janja Ferlin, Anica Priprave in odziv na kompleksno krizo : delovanje teles kriznega upravljanja in vodenja pred, med in po krizi 2x uporabljeno 2018 DA + spletni vir DA 155. Walton, A. Timothy China's Three Warfares 2012 NE NE 156. White Jr., Samuel R. The Attributes of the Future Force 2016 NE NE 157. Wirtz, James J. Naval Peacekeeping and Humanitarian Operations – Stability from the sea 2009 NE NE 158. Zetter, Kim Countdown to zero day 2014 NE NE 159. Žabkar, Anton Marsova dediščina 2003 DA DA 160. Žnidar, Ivan Transformacijski izzivi za varnost na slovenskem morju 2012 DA + spletni vir DA + spletni vir Sodobni vojaški izzivi 161. Županič, Željko Franc Varnostni vidiki prehoda iz intervencije v sanacijo v primeru letalske nesreče 2011 NE DA spletni vir 162. Žurga, Vida Nova sodobna grožnja nacionalni varnosti – proračunska grožnja 2016 DA + spletni vir DA + spletni vir Sodobni vojaški izzivi Žunko, U., Relevantnost knjižnične zbirke: primer specialne knjižnice Knjižnično-informacijski in založniški center Ministrstva za obrambo RS. Pisna naloga za bibliotekarski izpit XIV Priloga 2: Anketni vprašalnik z naslovom Zadovoljstvo uporabnikov s knjižnično zbirko KIZC 1. Spol:  Moški  Ženski 2. V katero starostno skupino spadate?  Do 20 let  21 - 40 let  41 – 60 let  61 let ali več 3. Kakšna je vaša najvišja dosežena formalna izobrazba?  Srednja šola  Diploma  Magisterij  Doktorat 4. Kolikokrat na leto obiščete knjižnico?  5 krat ali več  Manj krat  Skoraj nikoli 5. Kako pogosto uporabljate vire iz knjižnice KIZC?  5 – redno  4 – pogosto  3 – občasno  2 – redko  1 – skoraj nikoli 6. Katere vire iz knjižnice KIZC pogosteje uporabljate?  TISKANE  ELEKTRONSKE Žunko, U., Relevantnost knjižnične zbirke: primer specialne knjižnice Knjižnično-informacijski in založniški center Ministrstva za obrambo RS. Pisna naloga za bibliotekarski izpit XV 7. Kako ste zadovoljni z razpoložljivo literaturo, ki je na voljo v knjižnici KIZC?  5 – odlično  4 – zelo dobro  3 – dobro  2 – niti ne  1 – sploh nisem zadovoljen/na Če niste zadovoljni, zakaj? 8. Imate kakšen predlog ali kaj pogrešate v knjižnici KIZC?