Poštnina plačana v gotovini. V Ljubljani, dne 1. februarja 1922. Glasilo Jugoslovanske Kmetske Zveze z mesečno prilogo „Ob£iitska uprava". Izhaja vsako sredo ob S. uri zjutraj. — Cena mu j« 10 Din. na leto. Za inozemstvo 20 Din. Poiamezn. številke se prodajajo po 50 par. Spisi in dopisi se pošiljajo: Uredništvu »Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica — Naročnina, reklamacije in inserati pa: Upravništvu ..Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Direktni davki za leto % "j Za to leto so Sloveniji predpisani sledeči direktni davki: zemljarina s pribitkom, hišna razredarina s pribitkom, hišna najemnina s pribitkom, 5 odstotni davek, splošna pridobnina s pribitkom, pridobnina od krošnjarstva s pribitkom, pridobnina od podjetij z javnim polaganjem računov s pribitkom, rentnina s pribitkom, dohodnina s pribitkom, plačarina s pribitkom, davek na tantijeme s pribitkom, invalidski davek, 2 odstotni prispevek za melioracijo, prispevek za zdravstvo in šolstvo. Vse skupaj v znesku okrog 70 milijonov kron. K temu moramo prišteti še 24 niiljonov K davka na vojne dobičke, ki so od lanskega leta še na dolgu. Lansko leto nam je bilo predpisano 83 milijonov kron direktnih davkev in 280 milijonov kron d&vka na vojfne dobičke. Namesto davka na vojne dobičke sta pa letos določena dva nova izredna davka, ki bistveno spremenita gorenje ugodne številke. 1. Izredni državni 100 % pribitek na celokupno vsoto vseh direktnih davkov in njihovih pribitkov. To bi torej znašalo za Slovenijo novih 70 milijonov kron. 2. Davek na premoženje, ki bo znašal v ceK državi 2388 milijonov kron. Če ga štejemo na Slovenijo eno desetino, ga odpade na nas 238 milijbnov. Tako bo prišlo letos vsega direktnega davka na Slovenijo 70 + 24 + 70 + 238 milijonov kron = 402 milijona kron. 100 % pribitek na vse direktne davke se bo pobiral po sledečem načinu: kdor plača do 25 dinarjev vseh davkov in do-doklad, sa mu pribije 50 %, od 25 do 40 dinarjev se mu pribije 60 %, od 40 do 60 dinarjev 80 % in preko 60 dinarjev 100 %. Na ta izredni davek ni dovoljena nobena doklada. Kakor iz tega vidimo, bodo davki za letošnjo leto še nekoliko hujSi. Kakor je do-sedaj davek na voj, dobičke izredno kruto zadel male obrtnike, ki nekateri doma-jega celo leto ne zaslužijo toliko, kolikor se Hm je nabilo davka, tako bosta sedaj vsevprek in splošno zadela 100 °/o, izredni pri- bitek ter davek na premoženje. Ta nov finančni zakon stopi v veljavo 1. marca. Zanimivo je, da jb samo Slovenija lansko leto plačala davka na takozvane vojne dobičke 256 milijonov kron, dočim so muslimanski poslanci ugotovili, da se ta davek v Srbiji ni pobral in da v Belgradu, kjer je največ miljardnih vojnih dobičkarjev, niti razpisan ni bil. Kl/ub temu liberalec dr. Kukovec izjavlja v narodni skupščini, da so Slovenci zadovljni in samostojni brezskrbno še dalje pomagajo vladi ter zagovarjajo centralizam. Kdo državo vzdržuje? Poslanec dr. Gosar je na nedeljskem shodu SLS v Ljubljani povedal tele zanimive številke: Železnice so v na/slabšem stanu in prometni minister sam je izjavil, da čez tri mesece sploh ne bomo mogli ničesar več prevažati. Če pogledamo proračun, vidimo, da edino zagrebško ravnateljstvo zazna-tnenuje letnih 400 milijonov dobička, vsa ostala ravnateljstva imajo izgubo. Kakor pri železnicah, je v vseh drugih panogah državnega gospodarstva. V »prečanskih« krajih dobiček ali vsaj malenkostna razlika, v Srbiji in Črni gori ogromne izgube. Par primerov: Pošte imajo v novih ali prečanskih krajih dobička za letnih 127 milijonov, v Srbiji in Črni gori imajo izgubo. — Državni monopoli, to je prodaja tobaka, soli in drugih predmetov, clonašajo pri nas ogromen dobiček letnih 2 milijardi in pol, v Srbiji zgubo 88 milijonov! — Državni gozdovi prinašajo dobiček zopet samo pri nas, v Srbiji zgubo, — Kopališča so povsod pasivna, V Srbiji znašajo izdatki zadnjih 5 milijonov, clonašajo pa 300.000. Pri nas stanejo 10 milijonov in clonašajo nekaj manj kot 8 milijonov. — Državni tiskarni v Belgradu in Ce-tinju imata letnih izdatkov približno 10 milijonov, dohodkov 6 in pol. Drž. tiskarna v Sarajevu pa ima letnih 10 niiljonov izdatkov in 15 milijbnov dohodkov. V trgovski politiki je stalna fraza: iz-važajmo, pa bo naša valuta boljša. Tako dela trgovcc, Id vidi, da mu grozi konkurz. Zato pa hiti prodajati vse, samo da bi upniki čim manj dobili. V isti položaj hočejo in skušajo spraviti našo državo. In kaj1 naj reče človek o davkih? V programu našem je, da naj prispeva vsakdo, ali samo toliko, kolikor je v jojegovi moči. To stran Save pa navijajo davčni vijak in hočejo izžeti iz trgovca, obrtnika in celo od delavca zadnji vinar. Davek na vojne dobičke se pri nas z največ)1© strogostjo pobira od vsakogar, od trgovca, obrtnika, rokodelca — navaja vzglede od obdavčenih brivcev — do pomočnika in delavca, bel-grajski milijarderji, ki imajo ogromne svo-te denarja in polna skladišča blaga, pa ne plačajo ničesar. Pa poglejmo kam gre denar. Če pogledamo v proračun, vidimo, da za naše invalide, uradnike in duhovnike ni denarja, za Srbijo in Črno goro so odre,'ene mastne vsote. Poglejmo samo proračun ministrstva za socialno politiko, ki naj podpira bedne in uboge. Za Srbijo in Črno goro je določenih 1 miljardo 332 milijonov, za vse kraje preko Save pa 112 milionov krcn. Že samo tukaj za 1 miljardo 219 miljbnov kron razlike. Iz narodne skupščine. V narodni skupščini se je nadaljevala razprava o vladni izjavi ter so ministri odgovarjali na razna vprašanja. Finančni minister je odgovarjal nn vprašanja, kaj je z državnim 500 milijonskim posojilom. Rekel je, da je bilo podpisanega samo 338 milijonov dinarjev, ki pa so še nedotaknjeni, razen 82 milijonov, ki jih je dobil železniški minister za popravo železnic. Povedal je, da je bilo podpisanega v Srbiji 134 milijonov, v Hrvatski 75 milijonov, v Vojvodini 48 milijonov, v Bosni 25 milijonov, v Sloveniji 3(5 milijonov, v Dalmaciji 9 niiljonov. Nam so zdi zelo malo verjetno, da je posojilo nedotaknjeno. Kdo pa jo potem plačal ono nepotrebno mobilizacijo, zakaj pa bodo železnico vsak čas obstale? Ministrski predsednik Pašič je govoril o zunanjem položaju (zakaj ne zunanji minister Ninčič?). Rekel je, da je meja proti Bolgariji in Rumuniji že natančno določena, ne pa še proti Mažarski in Avstriji. Gledo Italije stoji na stališču, da mora Italija izpolniti rapallsko pogodbo (zelo se nas morajo Italijani bati, da niti pred letom sklenjenih pogodb ne drže), 1* Poroč. prstani Double * erižice S.enske u e Bu. tike 2e ne ure Uhani Ra|ttrre|ia lrgo»i«r ur. zlstnl- e ir! sretrmr,« p# CUDER LJUBLJANA 22, Pre crnava 1 t" Ziililev.i le ponudbe I Datrlinn rnmo "> vse dru8e pridelke pla-UeiGljnO senie tuje najbolje SEVER * KOMI'., Ljubljana, \VoIiuva ulica 12. Zahtevajte saše tržuo poročilo, ki se vam bo ob vsaki pre-aicmbi ceu brezplačno doposlalo. 4--0 ZAGREB, PRI LAZ 70/1. t- L "me g: Lepo črno 6 R! H J Ivan Jelačin ff&Srs: Naznanilo. Slav. občinstvu si usojam naznaniti, da sem začel trgovino i manufakiuro in vsernš potrebščinami za krojače. šivilje in čevljarja. Zagotavljajoč točne in solidne postrežbe, beležim M z najodiičnejšim spošlovaujem Pridorilc Stoter, »Trgovina pri nizki ceni« Krško ob Savi (Dolenjsko). KOSTANJEV LES presto vapun in večje mnoVme v gozdu, kupi 3. POGAČNIK, Ljubljana, Dalmatinova ulica št. I, I. sadair. Posredovalci so dobro plačajo. 100 1 Pozor lovci! Pozor lovci! Plačam kože divjačine do 24. februarja 3500 K 800 K 1500 K 250 K 40 K KUNE, lepe, do LISICE, lepe, do . . . VIDItE, lepe, do . . . DIIIU11JK, lepe, do . . DIVJE ZAJCE, lepe, do P0LI1E. KRTE, JAZI-ECE, SRNE itd. po najvišji oeni. POZOR! Ne pozabile sedaj predali, ker so cene najvišje! :-: ŠMA L C IVAN, y06Q3 BPCiHlIVfrt no Pr0,li,',e P"iirei' F »iSlžJj ViJ 15 tU dokler ne vprašalo tirdko IVAN N. ADAMIČ, l.jnbliana, Sv. Petra cesta št. 31, — katera plačuje najvišje. 3453 Hiša s sadnim vrtom, njivo in hlevom ]3 na prodaj ,