Leto LXXL, ŠL, 181 a Ljubliana, sobota 1*. avgasta I038 Izhaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje ln praznike. — Inaeraa do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrat A Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Dta 3, večji in sera ti petit vrsta Din 4.—* Popust — ~*-----—■ ---»-----w^j .ciahmum m«-«j. w*BM. mm ——» * u^nui po dogovoru, inaeratni davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12._, za inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knfljeva ulica fttev. 5 Telefon: 31-22, 31-23, 31-24. 31-25 ln 31-26 Podrmtniee: MARIBOR. Qm*M trg št. T — lfOVO MESTO. I***)an^ cesta, telefon st. 26_CELJE, celjsko uredništvo: Stroasmaverjeva uttca l, telefon at. t>5; podružnica upravo: Kocenova mL 2, telefon št. 190 — JESENJCB: Ob kolodvor« 10L v Ljubljani sC 10-351 Ozadje Horthvjevega obiska v N< Madžarska in Mala antanta Računi z tudi pri Male antante niso točni — Mala antanta bo slej ko _ z Madžarsko nastopila popolnoma entotno in složno BUDIMPEŠTA, 13. avg. e. Državni regent Horthy odpotuje 22. avgusta v Nemčijo v spremstvu svoje soproge, predsednika vlade Imredvja, ministra zunanjih del Kanve in vojnega ministra Ratza. Horthy bo s svojim spremstvom ostal v Nemčiji teden dni. Berlinski tisk spremlja vest o prihodu madžarskega regenta z obširnimi komentarji, v katerih podčrtava staro prijateljstvo nemškega in madžarskega naroda in njuno zavezništvo med svetovno vojno. Nekateri listi so tudi mnenja, da bo Madžarska o priliki proslave 900-letnice sv. Štefana, ki se bo vršila neposredno pred potovanjem Horthvja, proglasila svojo vojaško enakopravnost. London, 13. avgr b. Podunavski poročevalec »Timesa« opozarja na pomen potovanja madžarskega regenta Horthyja, ministrskega predsednika Imredvja in zunanjega ministra Kanye v Nemčijo ter po- udarja, da se hoče Madžarska z novo ureditvijo manjšinskega vprašanja v CSR približati Nemčiji, da pa je na drugi strani zelo naklonjena sporazumu z državami Male antante. V kakšni obliki naj bi se ta sporazum sklenil, je še negotovo, zanimivo pa je, pravi poročevalec, da so zopet na delu sile, ki bi hotele Malo an-tanto razdvojiti. V nasprotju s temi stremljenji poudarjajo v vseh središčih držav Male antante, da je mogoč sporazum Madžarske samo z Malo antanto kot celoto, ne pa z njenimi posameznimi članicami. Češkoslovaški listi še posebej zelo ostro zavračajo nova podtikanja o dozdevnih separatnih sporazumih posameznih malo-antantnih držav z Budimpešto. praga, 13. avgusta, r. V zvezi z budimpeštanski mi poročili »Timesa« o pogajanjih med Madžarsko in Malo antanto ugotavljajo današnje »Lidove Novinv« da je izključena vsaka rešitev odnosno ure- ditev odnosajev med Madžarsko in Malo antanto, ki bi vsebovala kakoršnokoli rezervo v pogledu Češkoslovaške. Madžarska politika stremi v resnici za tem, da se reševanje manjšinskega vprašanja različno formulira tako, da bi zahtevala Madžarska od Češkoslovaške mnogo več kakor pa od Jugoslavije in Rum unije. Mala antanta pa na tako rešitev ne more pristati. Mala antanta bo pri pogajanjih z Madžarsko nastopala popolnoma enotno in složno. To je potrebno že zaradi tega, ker bi se sicer v zunanjem svetu zbudil vtis, kakor da kaže zveza Male antante neke razpoke, kar bi seveda takoj izkoristili na škodo posameznih članic Male antante. Vse tri države Male antante se zavedajo te nevarnosti in bodo zaradi tega tudi pri tej priliki manifestirale popolno slogo in pri pogajanjih z Madžarsko nastopale popolnoma enotno. Hud diplomatski udarec Japonc Angleški komentarji o sklenitvi premirja LONDON. 13. avg. r. Na bojiščih pri Cangkufengu je zavladalo sedaj po sklenitvi premirja popolno zatišje. Včeraj so na obeh straneh pokopavali mrtve in od-premljali ranjence v zaledje Posebna mešana komisija je točno ugotovila potek fronte, ki ostane za dobo premirja nespremenjena. Prihodnje dni se bo sestala komisija, ki bo vodila pogajanja o ureditvi nastalega spora. Delo komisije bo dokaj težavno. ker si stališča glede spornega ozemlja dokaj nasprotujejo in bo potrebna najbrže docela nova razmejitev med Rusijo in Mandžurijo. Z juridičnega stališča imajo prav Rusi, ker pripada spor no ozemlje po sklenjenih dogovorih Rusiji, dejansko pa je bilo že več let v oblasti Japoncev odnosno Mandžurije. Londonski listi se obširno bavijo s tem sporom in komentirajo sklenitev premirja pri čemer naglasa j o, da pomeni to premine hud dinlomatski udarec japonskim militaristom. Po pisanju »Timesa« prevladuje na Japonskem vtis, da so japonski zastopniki šli v popuščanju mnogo dalje kakor ruski. Ne glede na končno ureditev tega spora je trenutni rezultat nepovoljen za Japonce. Na drugi strani pa je japonska javnost soglasno mnenja, da Japonski ni- kakor ni kazalo spuščati se sedaj v obro-žen konflikt z Rusijo. S kitajskih bojišč HANKOV, 13. avg. e. Po službenih obvestilih znaša število mrtvih zaradi včerajšnjega letalskega napada na Wučung in in Hanjan 500, pri predvčerajšnjem napadu je pa bilo ubitih nad 1000 ljudi. ŠANGHAJ, 13. avg. e. Po zadnjih vesteh iz Huangmeha je prišlo do ogorčene borbe po mestnih ulicah. Čeprav kitajska artiljerija mesto strahovito bombardira in ga je že povsem razdejala, je v njem še vedno okrog 4000 mož japonske posadke. Po kitajskih vesteh borbe še ne bodo tako kmalu končane, ker so se Japonci zabarikadirali med ruševinami in branijo vsako ped zemlje. PEKING, 13. avg. e. Blizu Paolinga se je danes pripetila huda železniška nesreča pri kateri je našlo smrt mnogo japonskih vojakov in kitajskih potnikov. Nesrečo so zakrivili četniki, ki so mestoma pokvarili progo, deloma jo pa podminirali, tako da je lokomotiva s sprednjim delom kompozicije skočila s tira. Vagoni v sredini in na koncu kompozicije so popolnoma razbiti. Število mrtvih ni znano. Pokojninski zavod v Beogradu Beograd. 13. avg. e. V prostorih osrednje uprave za posredovanje dela je bila včeraj druga redna seja sveta Pokojninskega zavoda za javne nameščence v Beogradu, ki ji je prisostvoval tudi minister za socialno politiko in narodno zdravje Cvet-ković. Minister je med drugim izjavil, da bo ta zavod z dobro kreditno politiko v doslednem času postal ne samo važen socialni, temveč tudi gospodarski faktor, ki bo koristno vračal zbrani kapital narodnemu gospodarstvu. Na seji so razpravljali o proračunu uprave, o poslovanju m organizaciji in polo#žaju zavoda in o vlaganj« imetja v državne papirje ter glede ustanavljanja podružnic. Sklenjeno je bilo, da zavod kupi poslopje, v katerem so začasno nameščene pisarne, dokler si sam ne zgradi svoje palače. Glede organizacije poslovalnic v Novem Sadu, Nišu in Somboru je bilo sklenjeno, da se ta stvar ne izvede, dokler ne bo objavljen pravilnik o delokrogu teh poslovalnic. Naši železničarji v Pragi Beograd. 13. avg. e. Snoči je odpotovala v Prago delegacija Udruženja jVugosloven-skih nacionalnih železničarjev in brodar-jev. Delegacijo tvori 25 članov s predsednikom inž. Vladimirom Žakićem in tajnikom Jovom Bakićem na čelu. Naši železničarji bodo v Pragi prisostvovali velikim slovesnostim, ki jih prireja povodom proslave 40 letnice obstanka m delovanja Društvo čsL železničarjev. Svečane proslave bodo 13. in 14. avgusta v Pragi. Skupaj z našo delegacijo je odpotovala tudi delegacija bolgarskih železničarjev, ki je včeraj prisnela v Beograd. Bolgarska skupina šteje 20 delegatov; vodita jo predsednik inž. Pinterov in tajnik Delev. Navodila za sprejem dr. Mačka v Beograd Beograd, 13. avg. e. Tajništvo bivše demokratske stranke je izdalo navodila za vzdrževanje reda ob prihodu dr. Mačka v Beograd. V teh navodtlm vodstvo prepo- veduje svojim prijateljem vsaJco vzklikanje in manifestacije, ki bi mogle koga izzvati ali žaliti. Prav tako prepoveduje izvešanje kakršnihkoli transparentov, napisov in nošnjo zastav. Protivno postopanje se bo smatralo za izzivanje. Ob sprejemu dr. Mačka na železniški postaji, na trgu pred postajo, med sprevodom in pred stanovanjem dr. Mačka, kakor tudi pred hišami ostalih voditeljev opozicionaLnih skupin, ne bo nika-kih pozdravov niti govorov, če bo skuhal kdo govoriti, naj ga reditelji odstranijo brez hrupa ali pregovarjanja. Lansbnry obišče Beograd LONDON, 13. avg. e. V ponedeljek odpotuje iz Londona v jugovzhodno Evropo laburistični poslanec lord Lansbury, ki bo ob tej priliki obiskal Budimpešto, Bukarešto, Sofijo in Beograd. Povsod ga bodo sprejeli državni poglavarji. To se smatra kot nadaljevanje laburistične akcije za ohranitev miru v Evropi. Justifikacija v Berlina »erlin, 13. avg. w. Danes je bila justifi-cirana 301etna Emilija Pehara, ki je bila pred sodiščem v Essenu obsojena na smrt, ker je zastrupila svojega moža. Lord Ali en pride tudi v Prago Praga, 13. avgusta b. Lord Allen Hurt-wood, član narodno laburistične stranke, ki se trenutno mudi v Nemčiji, bo v kratkem prišel tudi v Prago, da se v neposrednih razgovorih s českc«lovaškimi državniki informira o položaju. Angleške dobave Turčip London, 12. avgusta. AA. v Londonu je prispelo turško vojaSko zastopstvo, ki bo razpravljalo o vprašanju dobav Turčiji iz kredita 16 milijonov funtov šteriingov, ki ga ji je Angfija odobrila. Od te vsote bo 10 milijonov funtov uporabljenih za oboroževanje turške vojske in nakup vojnah la/lij^_ ^ _ ^ _ ^_ _ SOKOLSKEMU MARIBORU SOKOLSKI DOM! Poljska in DN VARŠAVA, 13. avg. e. Službeni poljski faktorji dozdaj še niso zavzeli stališča o inozemskih vesteh glede načrtov Poljske napram Društvu narodov. Iz komentarjev »Štampe«, ki je zelo blizu poljskemu zunanjemu ministrstvu, izhaja, da te inozemske vesti samo v toliko odgovarjajo stališču poljske vlade, da namreč Poljska ne bo več zastopana z običajno delegacijo, temveč samo po poljskem konzulu v Ženevi. Italijanski kralj obišče Nemčijo BERLIN, 13. avg. e. V političnih krogih govore o službenem obisku italijanskega kralja in carja Viktorja Emanuela v Nemčiji. Datum tega obiska še ni znan Zatrjujejo, da je obisk maršala Balba v zvezi s prihodom italijanskega kralja. Povratek Moscickega OPATIJA 13. avg. e. Predsednik poljske republike Moscicki, ki se je s svojo družino več tednov mudil v Lovrani, se je včeraj vrnil na Poljsko. Pred odhodom je predsednika poljske republike obiskal italijanski državni podtajnik ministrstva zunanjih del Bastianini. Prepovedana prodava v Varšavi VARŠAVA, 13. avg. e. Oblasti so prepovedale manifestacije, ki bi se morale vršiti 15. avgusta na dan, ko je poljska vojska premagala rdečo armado. Ta sprevod so v Varšavi pripravljale opozicijske levičarske stranke, med njimi populisti, socialisti in delavske stranke, nasprotno pa so manifestacije, ki jih pripravljajo v notranjosti države, po vaseh dovoljene. Nacionalizacija krajevnih imen na Poljskem VARŠAVA, 13. avg. e. Poljske oblasti so začele z represarTjami zaradi ponem-Čevanja imen poljskih krajev v Gornji Sleziji. Sklenjeno je bilo, da se nemška imena krajev v vzhodni Galiciji, kjer so naseljeni nemški kolonisti, zamenjajo 8 poljskimi. Prekrstitev krajevnih imen je poverjena posebnemu odboru ministrov. Roosevelt vrnil z dopusta V7ASHINGTON, 13. avg. e. Predsednik Zedinjenih držav Roosevelt se je včeraj vrnil s svojega odmora v VTashington. Na odmoru je bil pet tednov, večinoma je lovil na Pacifiku. opozicije BUDIMPEŠTA, 13. avg. e . Najavljena je bila fuzija Hubaveve in Festetičeve opozicionalne skupine. Požar v rudnika salitra Santiago dV Chite, 13 avg. AA. V soBtr. nem rudniku v Rosariu de Juara so se vneli trije ve riki petrolejski tanki. Sedem ljudi je zgorelo, 51 pa jih je dobilo nevarne opekline. Borzna poročite. CURIH, 13. avg. Beograd 10.—§ Pariz 11.8975, London 21.285, New York 436.75, Bruselj 73.525, Milan 22.96, Amsterdam 237.90, Berlin 175.10, Dunaj 33.—, Samo zdravo življenje kljubuje vsemu Maribor in njegovo firše zaledje v higienskem i gmotnem pogledu Maribor, 13. avgusta Pozornost slovenske javnosti je posvečena te dni Mariboru in s tem vsej naši severni meji. Zavedamo se pomena izpostavljene severne slovenske meje '.••.v zato upamo, da bodo odk>čilni činitelji v bodoče posvetili večjo pažnjo vsem pojavom v Mariboru in v njegovem širšem zaledju. To stran slovenske zemlje bo treba čuvati kakor punčico svojega očesa, . * . /,V\ •»^•>*.% * »%„~ , -T. De- janju in nehanju našega življa ob meji vse storiti, da se zagotovi temu prebivalstvu Slovenije zdrav razvoj v kulturnem, gospodarskem in vsakem drugem pogledu, ker bomo imeli in ohranili le pod tem pogojem ob meji zdarve, zavedne, gmotno in moralno neodvisne ter trdne ljudi. Od takih ljudi pa je odvisna bodočnost Maribora in vse nase severne meje. Kako je z Mariborom in širšo okolico, to je z Zgornjo štajersko, v zdravstvenem in gmotnem pogledu? Po raziskovanjih Higienskega zavoda v Ljubljani se prebivalstvo Maribora-desni breg hrani z mešano hrano in uživa kruh iz mešane koruzne in rž ene moke. Prebivalstvo konsumira največ svinjskega mesa, manj pa govejega in perutnine. Na osebo pride na mesec okrog 2 kg in pol mesa. Za prikuho uživajo domačo povrtnino. V nekaterih krajih vlada zaradi nezaposlenosti veliko pomanjkanje. Pomanjkanje trpe kmetje v nekaterih krajih zaradi slabih letin. Uvažati morajo koruzo, ki je postala glavna hrana revnih Hudi. Občine Makole. Poljčane, Slovenska Bistrica, Fra m. Sv. Lovrenc na Pohorju in Podvelka potrebu ieio okrog: 30 vagonov koruze na leto. V občinah Pram in Hoče je okrog 1000 viničarjev, ki trpe pomankanje čez zimo in spomladi. V občinah Limbu § in Šmartno na Pohorju je mnogo viničarjev, od katerih je okrog 70% potrebnih javne pomoči. V občini Makole je v najbednejšem stanju okrog 30 družin. V okraju Maribor-levi breg je glavna hrana večine prebivalstva vegetabilna. Dnevno pride na osebo pol kilograma moke za kuhanje in 1 kg moke za kruh. Moka je večiidel pšenična, koruzna ali ječmenova in ajdova. Na osebo pride dnevno 1 kg krompirja ter nekoliko fižola in zelja. Meso uživajo kmetje samo enkrat ali dvakrat na teden. Prebivalstvo v trgih in večjih kraiih uživa tako hrano kakor kmet, konsumira pa več mesnih jedi. Prehrana viničariev in poljskih delavcev je nezadostna. V okraju Maribor-levi breg je umrljivost otrok in odraslih največja v Sloveniji. Ta pojav zahteva posebno pozornost higienskih oblajati, treba ga bo preiskati in odpraviti za nad živel j na meji pogubne vzroKe. V mestu Mariboru imajo dobro pitno vodo iz mestnega vodovoda. Higienskim zahtevam pa ne ustrezajo dvorišča in hiše v starem delu mesta. Maribor potrebuje predvsem moderno tržnico, nove policijske zapore, tlakovanje nekaterih ulic v središču mesta ter kanalizacijo na periferiji mesta. V okraju Maribor-desni breg je prebivalstvo v splošnem preskrbljeno z dobro pitno vodo iz vodnjakov. Le v nekaterih krajih pitna voda ne ustreza, čeprav leže V območju dobre talne vode, tako na primer v Rušah, pri Siv. Lovrencu na Pohorja in v Slovenski Bistrici Slaba pitna voda je ponekod v občini Studenci, ker pronica voda iz tovarn skozi gramozno plast oo talne vode. V naseljih Dravskega potja jo pitna voda preveč mehka, ker pride iz reke Drave. Ob veliki poletni suši zmanjka tod pitne vode. Do vaza ti jo morajo Iz oddaljenih krajev. Najbrže je bilo vedno tako, ker so odkrili, da so že Rimljani ta naselja izpeljali vodovod. Edini vodovod je v Pnv mu za okrog 200 prebivalcev. Nujno je potrebno, da se da kmečkemu in delavskemu ljudstvu v tem okraju možnost zaslužka, s čimer mu je šele zagotovljeno zdravo živeti. Pasivna bilanca poljedelstva, manjši zaslužek delavstva, brezposelnost in velika javna bremena so uničila gmotno kulturo, ki je že obstojala, ter onemogočajo napredek. Nujno so potrebni vodovodi pri Sv. Lovrencu na Pohorju, v Rušah v Studencih in v Slovenski BistrksL V okraju Maribor-desni breg imata samo dva kraja vodovod, to je Sv. Križ nad Mariborom in Selnica ob Dravi za skupaj okrog 800 prebivalcev. Glede asanaetje kmečkih naselij je treba poudariti, da bo tr^ba asanirati v prvi vrsti dvorišča in gnojišča. Vodnjake bi bilo treba kemično m bakteriološko preiskati in stavbeno izpopolniti. Higienske prilike v širokem mariborskem zaledju torej niso preveč razveseljive. Danes, ko je pozornost nas vseh obrnjena proti naši severni meji. je treba na to opozoriti. Naša velika dolžnost je, da tisočim na severni meji zagotovimo predvsem življenje z delom in možnostjo zaslužka, druga dolžnost je, da omogočimo severni meji zdravo življenje z asanacijo vseh vasi in trgov. Le pod temi pogoji bo naš narod tam na severu živa neoromagljiva trdnjava proti vsakršnim napadom. Razvoj železničarskega sporta v Maribora Marljivo in plodonosno delovanje športnega Kluba . Železničar Maribor, 13. avgusta Prvič od obstoja delavnic državnih železnic v Mariboru je ta za Maribor tako pomemben obrat razstavil svoje izdelke in proizvode, in sicer v okviru jubilejne razstave ob priliki 20-letnice osvobojenja Maribora. Delavnice državnih želenzic so v našem gospodarskem in nacionalnem življenju zelo važen činitelj, saj zaposlujejo nad 2000 delavcev. Do prevrata leta 1918 so bile delavnice močan steber nemškega Živija, saj so bili v njih zaposleni pretežno oni delavci, ki so prišli v Maribor iz bivše Avstrije. Po prevratu pa se je del nemškega delavstva zopet vrnil nazaj v nemške kraje bivše Avstrije, večji del pa je ostal v Mariboru in bližnji okolici, kjer so se bili naselili. Spričo pomanjkanja kvalificiranih slovenskih delavcev so nemški delavci še nekaj let po prevratu opravljali svojo službo v nadih železniških delavnicah, dokler niso bila vsa mesta zasedena s slovenskimi delavci, tako da so danes delavnice državnih železnic v Mariboru važen steber nacionalnega življa ob naši severni mejL Saj je ogromna večina delavstva organizirana v UJN2B. Skrb naših nacionalnih železničarjev se je v prvi vrsti osredotočila na udej-stvovanje narodnih železničarjev in delavcev na kulturnem, gospodarskem, nacionalnem in športnem polju. Nacionalni železničarji so si ustanovili razne zadruge in društva, med katerimi sta najvažnejši športni kmb Železničar in pevsko ter glasbeno društvo Drava, Obe društvi sta danes v Mariboru važen in upoštevanja vreden faktor, saj rzpotoujeta z drugimi nacionalnimi društvi ob nađi severni me$L aek> važne naloge. Zlasti športni klub žefeoničar opravlja ogromno nacionalno delo med železni Carsko mladino, če upoštevamo, da skuša nemški športni Muh SK Rapid pritegniti k sodelovanju prav mladino iz vrst doslej mlačnih slojev. Dejstvo je. da je imel SK Rapid do ustanovitve športnega kluba Železničarja leta 1927 mnogo članstva, ki je prihajalo iz vrst delavstva in uslužbencev delavnic državnih železnic. Ko se je na pobudo nacionalnih železničarjev ustanovil SK železničar, se -Je položaj na mah spremenil. Železničarska mladina se je pričela udej- klubu SK Železničarju. Sledili so pBeđtcjpi iz SK Rapida. ki i o dotlej igral važno vlogo v našem sp- .;,em življenju. Pod spretnim vodstvom železničarjevih funkcionarjev si je zgTadil SK železničar na Tržaški cesti krasen stadion, ki je v ponos našemu mestu, saj je eden najlepših v naši državi. Ta stadion, ki je bil zgrajen z velikimi žrtvami naših zavednih železničarjev, je danes torišče živahnega športnega udejstvo-vanja, saj se tu vezna na stotine mladcev, delavcev, uslužbencev, pa tudi sinov železničarjev. Obširen pregled razvoja SK železničarja mi d i razstava SK železničarja na Mariborskem tednu, kjer je poleg statistične £ a materiala in neštetih trofej razstavljen tudi stadion SK železničarja in sicer v razmerju 1 : 100, Ves razstavni materijal, statistiko in stadion na razstavi so pripravili in uredili člani sami. Lep razvoj SK železničarja se zrcali v zbranem statističnem materialu na jubilejni razstavi Mariborskega tedna. Tako je imel SK železničar ob ustanovitvi 1927. leta 213 pripadnikov. Leta 1928 se je število članstva dvignilo na 330, naslednja lata na 488, 846, 920, 980. Leta 1934 je imel SK Železničar 899 članov, leta 1935 aopet 940, leta 193« se je število dvignilo na 975, leta 1937 na 993, leta 1938 pa na K770 članov. SK železničar ima sedem odsekov, in sicer nogometni, lankoatletski, teniški, kolesarski, zimsk osportni, ping-pong in šahovski. Vse sekcije razvijajo iz leta v loto zelo živahno delavnost ter so člani SK Železničarja na športnem torišču dnoagti *a prav lepe napeha London, D3, avg. w. V raznih defih gtS je besne hude nevihte. V Londonu je nastalo snofl sflno neurje, ki >e itnrti v predmestjih povzročflo poplave in napravilo obOo Štede, V IMtmghamn je strela ubila nrtrrjgn otroka. Davi je besnel nad Mancfcestrorn viha«, kdkišuega že več let ne ponuirjo. Voda magla mnogo MB, tako da so jih mora« Lipivenske misli in zavesti, ki ga je Zveza kulturnih društev v Mariboru propagirala med obmejnim ljudstvom od vsega začetka. č>e se katera ustanova lahko ponaša z bilanco 20-letnega dela ob meji v prid narodu in državi, potem je v prvi vrsti Zveza kulturnih društev v Mariboru lahko zadovoljna s sadovi in uspehi vzvišenih stremljenj in prizadevanj na polju obmejne narodne prosvete. ast in nacionalno prečiščenje Studencev Leta I890 je bilo v Studencih samo 213 Slovencev, predlanskim pa že 5040 Maribor, 13. avgusta. Studenci so izrazito delavsko predmestje Maribora. V strukturi in prerezu naših Studencev se zrcalita usoda in razvoj mnogoterih naših delavskih naselbin, kjer se je v predvojni dobi sporedno s socialnimi tegobami uveljavljal tudi nacionalni pritisk, katerega cilji so bili v ugrabljanju slo venskih duš. Značilni nacionalni razvoj naših Studencev se zrcali v silno instruktivni statistiki, ki so jo zbrali marljivi stu-cienški javni delavci ter jo razgrnili vsej mši javnosti na jubilejni razstavi v okviru Mariborskega tedna. Leta 1880 je bilo v Studencih, ki so dobivali svež dotok krvi iz slovenskega zaledja, komaj 263 Slovencev ali 19%. Leta 1890 je to število celo padlo na 213, oziroma 12%. Leta 1900 se je razveseljivo dvignilo na 544 ter zavzelo 22%. Leta 1910 kaže statistika, da je bilo v Studencih 663 Slovencev ali 18%. Velikanski prelom pa kaže ljudsko šteteje v letu 1921, ko se Je razmerje zasukalo v nasprotno smer. Komaj 457 Nemcev imamo tedaj v Studencih ali 12%, dočrm je Slovencev 3096, leta 1931 pa imamo v Studencih še samo 85 Nemcev, tem nasproti 98% Slovencev, to je 4.183. Pri štetju Jeta 1936 pa se je pokazalo, da štejejo Studenci 5040 prebivalcev, ki so vsi Slovenci. Rast Studencev kaze druga statistika, po kateri je bilo leta 1870 v Studencih 1051 prebivalcev. Leta 1830 se je dvignilo to število na 1362, leta 1890 na 1643, leta 1900 na 2430, leta 1910 na 3605, leta 1921 na 3630, leta 1931 na 4335, leta 1936 pa na 5040. Tako so torej naši Studenci narasli v dobi 18 let za 28%. Socialna struktura naših Studencev pa se odraža v naraščajočem številu hišnih posestnikov po znanem načelu pravičnosti in socialne pravde: Vsakomur svojo streho in hišico. Tako je bilo leta 1880 komaj 95 srečnih Studenčanov, ki so imeli svojo hišo. Ze 20 let pozneje se je to število dvignilo na 102. Leta 1910 izkazuje statistika 285 hišnih posestnikov v Studencih. To število narašča iz leta v leto in doseže leta 1921 število 340, deset let pozneje pa 441. Leta 1936 pa imamo v Studencih že 610 hišnih posestnikov. Iz teh številk razberemo tudi socialni napredek delavskih Studencev. Krasen razvoj sokolske misli v delavskih Studencih v povojni dobi, nacionalno prečiščenje v duhu gornje statistike, ter socialni napredek predstavljajo vodilne pozitivne postavke, ki jih je svobodno narodno in državno življenje poklonilo Studencem v 20 letih Jugoslavije. Slično, kakor Studenci, očitujejo svoj razvoj tudi druga ma-ribOESka predmestja, med katerimi zavzemate no mesto Tezno in Pobrež-j e. Stara mariborska sramota bo izginila Gre za znane barake in vagonsko naselbino ob Danjkovi ulici Maribor, 13. avgusta. Maribor je imet precej sramot, ki pa so bile v povojni dobi zbrisane. Pojavila pa se je nova sramota, ki je predstavljala velik madež na obličju povojnega Maribora. So to znane barake fn znana vagonska naselbina ob Dajnkovi ulici. Kdor je hotel vedeti, kako je na dnu mariborskega življenja, se je o tem temeljito poučil, če je stopil tja med naše uboge barakarje in vagonarje, ki zdijo v posebnem okolju, ki gotovo ni v skladu s človeškim dostojanstvom. Res je, da je tukaj v teh barakah in vagonih bolje, kakor tam pod oboki državnega mosta, kamor so se v stiski neštetokrat zatekali ubogi mariborski ter okoliški brezstanovanjci. Toda ta sramota ne more trajno vznemirjati dobrih mariborskih src, ki imajo umevanje za pomoč * bližnjemu. Ponovno smo opozarjali na to sramoto sredi Maribora. Končno pa se je sedanja mestna u^^va vendarle zganila, ter spoznala, da ne more več tako dalje. Tam zunaj v magdalenskem predmestju na koncu Betnavske ceste gradijo 4 stanovanjske hiše s skromnimi, toda čednimi in zdravimi stanovanji, kamor bodo lahko spravili vse sedanje stanovalce barak ter vagonarske kolonije. Tako bo zbrisana stara mariborska sramota. Blagodejne posledice te iniciative, ki jo je sprožila že prejšnja mestna uprava, pa so tudi velikega zdravstvenega pomena, saj je bilo v teh žalostnih bivališčih ob Dajnkovi ulici pravo leglo najrazličnejših, najžalostnejših bolezni, med njimi zlasti jetike. Mariborske in okoliške novice — Košaške zadeve. Prejeli smo: »S skroo-Ijenjem državne ceste še ni nič. Vodo imamo, kakor v AbesTnfjL L jod je nič ne grade, so pač parcele predrage. Prejšnja občinska uprava je mnogo bolj skrbela za nas občane, kakor sedanja, saj imamo župana v Št. Petru, ki je precej daleč od Košakov. Kočaski interesi so pač eno. šent-petrski pa drugo. Kasaški občan.« — Vsako deJo je riskantno. 32 letni delavec Franc Cencelj je prišel z desnico v cirkularko, ki mu je odrezala par prstov na desnici. OdpremiH so ga v botafeo, — Skrivnosti Grajskega loga. V zadnjem času rtov ore po Mariboru precej vertko o nekih skrivnostih Grajskega loge. Varnostna oblastva bodo temeljito prečistila te skrivnosti. — No\*a kuirra bpteaem. Neki rokajferji list piše, da se botezen kuge na gobca Se dalje širi, ker so bffi izdani ponoven ukrepi. — »U radovanje* ... Mariborska poficfja nadaljuje s preiskavo glede svojevrstnega »uradovanja« DJBJĐE0I mariborskega uradnika, ki je osumljen pcpfcb—. — Odličen gost no Mariborskem tedna. Včeraj je prispel v Maribor s popoldanskim brzim vtetkom vodja posiovaktica ve-1 esejima v Leipzigu za ves Balkan g. Paoi Vosa. Oglodal » >e raartavc ki prireditve Manoorskega tedna ter ss o o0k *ek> pohvalno Izrazi. — V počastitev mpoamUm tmn&%*m-ntw gospe Matilde JhiiiM* je darovi g- de Leon Kac iz Maribora din 100 n Dom slepih v LjobijacL Denar je pa opcavi asar g3 Usta. — Carinske novice. Višji carinski inšpektor Bogdan Cvitković je premeščen iz Maribora v Dubrovnik. K mariborski glavni carinarnici sta premeščena Ivo Šavglič s Sušaka ter Edvard Vagazzi iz Virovitice. — Prerez mariborske družbe. V Maribora imamo dokaj peti onih ljudi. Še veliko, veliko več je revežev. Po vkiotočih najdeš mnogo dobrovoljčkov. Potem še cela vrsta drrogii vidnih in manj vidnih, zadovoljnih in manj aadovotjnih. Slednjim so se te dni prikijoclrl številni Mariborčani, ki kar naprej zmignjejo z rameni in kimajo % glavami. Ta sprememba v prerezu mariborske dražbe vztraja precejšnjo pozornost in za-oiroanje, — HafmanpB avto v Jugoslaviji je raz-stavljen na Mariborskem tedna. Tehta komaj 82 kg in razvija lahko brzino 40 km pri uporabi bencina 2 in pol litrov. — Zlati jubilej mariborskih brivcev. 50-tetnsoo obstoja slavi letos Združenje brivcev v Maribor«. Ob tej priliki bo v nede- 14. t. m. ob 20. uri pri Metanu slavnostna seja. — Tezemke novice. Naše Tezno dobi no-"■o podjetje tekstilne obrti, združeno 9 tkalnico, ki bo obratovala na podoben način kakor Ti var. V bližini Kovine pa bo g. t novim obratom, v katerem bodo peofevajafi stroje ki droge potrebaci-« za ftdkstitno industrijo. — Modernizacija mariborskih prodajaln. V zadnjem času so nekateri mariborski trgovci svoje trgovine preuredili. Sedaj je industrijec Jos. Benko preuredil in , pnenovii svojo trgovino o* Aie- J ksandrovi cesti 6 ter jo opremil z vsemi sodobnimi pridobitvami, hladilnico in higienskimi napravami. Nova prodajalna, ki' je gotovo ena najlepših na Aleksandrovi cesti, je našemu mestu v okras in olepšavo. — Srednješolskim abiturientom. Kakor znano poteče 5. septembra rok za vlaganje prošenj za sprejem v vojaško akademijo. Slovenski srednješolski abiturienti se bodo gotovo zanimati za to sprejem mešekm in * neanatne stroška. — Kolesa iz&njajo. Ne je izginilo Danilu 2irovnJcn dvokoio z evidenčno številko 136.132, vredno MS00 dao. Pred zadružno gospodarsko banko pa je našel stražnik žensko dvokoio z eviaaPČaa številko 20.45L Pestra razstava v Jakopičevem paviljonu Razstavili so svoja dela 4 kiparji in 1$ slikarjev Ljubljana, 13. avgusta, v okvirju prireditev za mednarodni kongres katoliških esperantistov je bila v soboto odprta v Jakopičevem paviljonu umetniška razstava, kat.ro je aranžiral trgovec z umetninami in okvirji Anton Kos. Prvič se je zgodilo v Ljubljani, da take razsrtave ni priredila Narodna galerija, umetniki sami ali društva, ki so v tesnejši zvezd z umetniškim ustvarjanjem. Ker vemo, s kakšnimi težavami <&e morajo danes naši umetniki boriti za vsakdanji kruh, moremo reči le to spričo na tak ra-čin aranžiranih razstav, da načelno ni ugovora proti njim, če imajo tudi \imetniki od njih 3vojo gmotno korist. Karla Bnlovčeva že več let ni razstavila v Ljubljani, to pot ima v paviljonu portret knezoškofa dr. Rozmana v mavcu in pa dve risbi, in sicer zopet portret dr. Rozmana in portret gospe Mirjane Hc. Portret v mavcu priča o izrednem talentu KarlP Bulovčeve in njenem nagnjenju za monumentalno obdelavo in oblikovanje predmeta. Gledalca pred obema risbama prevzam pač drža in kretnja, a obe sta kakor neizdelani in v detajlih zarisani. Stane Cuderman je razstavil nekaj študij in risb za veliko delo. ki ga izvršuje v kamniški cerkvi. Studije ustrezajo cerkvenim potrebam. Ivan čargo se je unesel in bo mnoge prijetno presenetil s svojimi olji. akvareli in risbami. Brez dvoma je Cargo močna umetniška osebna t. a mu žal ni usojeno se posvetiti docela umetnosti ker se mora neprestano boriti za obstanek. Maksim Gaspari, priznani slovenski folklorist, je razstavil 12 del v znanem slogu in obdelavi. Gasparija v tem žanru ni še nihče prekosil. Božidar Jakac ima na razstavi več pa-crt-lc-v z dolenjskimi pokrajinskimi motivi. Jakac se je povzpel na nekD umetniško višino, v kateri suvereno ustvarja po svoji pozitivno pridobljeni šabloni. Rihard Jakopič, slov nski barvni čarovnik, očara gledalca s svoiimi olji. Naj nam impresionizem priia ali ne. Jakopič v njem izživlja svojo močno umetniško osebnost, prodrl je v vse tajne ustvarjanja z barvami, prodrl je. lahko bi r kli. v metafiziko barv. Ustvarjalec takega formata kakor je Jakopič ne more imeti dnbrih učencev ne epigonov, ker ubija za desetletja vse po njesrovih stopinjah iščoče se sodobnike in mlajše. France Kralj tudi že d"lgo ni razstavil v Jakopičevem paviljonu. Dve njegovi dobri plastiki iz umetnega kamna in marmorja sta pred paviljonom C [Prirod a ftn Fontana z ribamO. Ti dve plastiki in v Jesenski velesejem v Ljubljani Ljubljana, 12. avgusta Jesenski velesejem v Ljubljani bomo imeli letos od L do 12. septembra. Prireditev bo obsegala celo vrsto kulturnih in gospodarskih razstav, ki bodo zavzemale okrog 40.000 m2 prostora. Največja izmed teh raz stav bo mednarodna razstava fotografije in filma. Človek išče lepoto povsod: na nebu, na zvezdah, sončnih žarkih, oblakih, na poljih, njivah, vijugah cest, gorah — pa še bližje — na rožah, sadju, vejevju; potem: zgradbah ulicah in še sto in sto drugih rečeh. Najbolj zagonetna mu je lepota na živih bitjih, že zaradi življenja samega. Vse umetnosti vseh časov, ki jo opevajo, odkrivajo in razodevajo — ali nikoli je ne bodo dovolj opele, ne popolnoma odkrile, ne raz-odele. Človek je skrivnost sam sebi, je le senca svoje duše. Zato je razumljivo, da ljudje zavestno ali podzavestno radi gledajo slike, pa kakršnekoli že. Fotografiji je dano nežno gledanje in nežno objavljanje. Zato bo fotografska razstava gotovo vedno polna obiskovalcev. Fotografijo bo izpopolnjeval še film. Fotografi sami in amaterji bodo samo pridobili, če si bodo to razstavo ogledali. Klub neodvisnih likovnih umetnikov bo podal umetnostno razstavo. Reja malih živali je našemu malemu Človeku izdaten vir dohodkov. Vedno in vedno je treba stremeti za tem, da se reja pospešuje in rejce navaja k smotrenemu delu, ki jim bo prinašalo še več koristi. Leto za letom imamo na ljubljanskem velesejmu razstavo malih živali in naša javnost jih ne bi hotela več pogrešati. Zato bo letos prirejena I. Zvezna banovinska razstava vseh vrst malih živali in produktov, med malimi živalmi pa bodo ovce in koze razstavljene samo od 4. do 8. septembra. Ljubljanski velesejem je vedno posvečal veliko pozornost našemu kmetijstvu. Tudi tokrat je ostal zvest svoji nalogi in bo letos prtredH ob sodelovanju Zveze selekcijskih organizacij za sivorjavo dolenjsko govedo in s pomočjo kraljevske banske uprave zvezno razstavo sivorjave govedi dne 10. in 11. septembra, ki bo združena s plemenskim sejmom. Jugoslovanska kinološka zveza priredi državno razstavo plemenskih psov L in 2. septembra. Zveza gospodinj v Ljubljani pripravlja razstavo »Naši gostje*, v kateri bo prikazala našo ženo v službi tujskega prometa in kot središče tem pa seveda ne bo manjkalo razstav raznih industrijskih in obrtniških proizvodov, med njimi tudi slavno znana razstava pohištva. Harmonika je postala naš splošen naroden instrument, saj imamo že močne zbore mladinskih harmonikarjev, medtem ko je bila harmonika preje dosegljiva navadno eete odraslim fantom. Jugoslovanski harmonikarji se bodo udarili za jugoslov. prvenstvo v nedeljo dne 11. septembra. Na vinskem oddelku veleeejma bo pripravljeno lepo zabavišče. Tamkaj bodo koncerti, ples, s lit u i latia^ni atrakcijami in naj- paviljonu razstavljene »Veseli par«, >Go-vedoc, >Junakac eo dobra kiparska dela, med olji in pasteh pa najbolj ugaja olje »Moja mati«. Kralj je mojsttr v miniaturni plastiki. Občudujemo lahko tudi njegove »Ilustracije«, tablo pero risb. France Košir je mlad slikar, razstavil je štiri olja, ki diše močno po akademiji, manjka jim pečat umetniške osebnosti. Franc Pavtovec ima na razstavi kar 22 olj s krajinskimi motivi iz ljubljanske okolice in nekaj tihožitij. Poleg- Jakopiča in Kralja je Pavlovec na tej razstavi najmočnejši. V svojih delih kaže fenomenalno nadarjenost in oohkovalno moč. Rajko Slapernik ima dve glede na predmet zelo zanimivi tihožitji in dvoje oljnatih slik. Olje »Fužina I« je dokaz, da je Slapernik sposoben slikar in da bi lahko ustvaril kaj pomembnejšega. Mak si m Sedej je razstavil samo eno olje »Mati z otrokom«, ki je kompozicija v elegantnem slogu in gosposki barvni obdelavi. Frančišek Smerdo je razstavil več plastik v marmorju in žgani ilovici. Po razstavljenih delih ni mogoče soditi o njegovi umetniški tvorni moči. Dva reliefa sta čisto diletantsko delo. Hinko Smrekar je razstavil IO koloriranih risb. ki imajo svojo vrednost. Smrekar je original med našimi risarji in slikarji s čisto svojstvenim slogam. Avgusta šantel ima v paviljonu tri dobre akvarele, s katerimi ji moramo prisoditi kar dostojno ln častno mesto med našimi slikaricami. Saša ftantel je razstavil študije za sliko »Slovenski skladatelji« v dvorani Filharmonije, ki je v celoti posrečeno delo. študije pričajo, da se je šantel z vso ljubeznijo lotil dela in je zaradi tega uspel. Olja so slabša, odličen pa je akvarel »Motiv iz Pariza«. Mirko šubic ima na razstavi barvane skic: za freske za župno cerkev v Mekinjah. Po teh skicah seveda ni mogoče soditi šubica kot umetnika. Bruno Vavpotič se je tudi naposled pokazal s štirimi akvareli z motivi iz Pariza. Akvareli razodevajo umetniški arti-z m, so nekakšne umetniške ilustracije, ki imajo svojo kvaliteto. Ivan Vavpotič je razstavil osem olj in dve risbi. Olja kažejo Vavpotičevo tendenco po učinkovanju z živimi barvami, mnogim bodo všeč zaradi svoje pisanosti. Mak, Vrtnice in Avtoportret so olja, ki Imajo tudi umetniško kvaliteto. Ivan Zaje je mojster v detajlni obdelavi svojih plastik. Razstavil je štiri plastike v gipsu, najboljša jc kompozicija »Slavonska pastirja«. — nek. različnejša ljudska zabavišča. Na železnicah ima vsak obiskovalec polovično vozni-no. Na CKlhodni postaji naj poleg cele vozne karte do Ljubljane kupi še železniško izkaznico za din 2.—. Na velesejmu bo dobil velesejemsko legitimacijo in potrdilo o obisku, nakar bo imel brezplačen povratek. Potovanje v Ljubljano je dovoljeno od 27. avgusta do 12. septembra, povratek pa od 1. do 17. septembra. Knez Pavle za Ii«sbeljsko dirko Ljubljana, 13. avgusta Za veliko mednarodno motorno dirko na Ljubelju, združeno z jubilejem MK Ilirije, ki bo v ponedeljek 15. avgusta, je prejelo vodstvo kluba davi krasen dar Nj. Vis. kneza namestnika Pavla in sicer zlato uro, namenjeno najboljšemu jugoslovenskemu tekmovalcu. Darilo je že razstavljeno v izložbi pri Putniku na Tvrševi cesti Motoklub Ilirija poziva članstvo, da se sigurno in polnoštevilno udeleži ciljne vožnje jutri 14. t. m. na ljubeljski vrh, kjer bo od 8. do 13. sprejem gostov in tekmovalcev ciljne vožnje. Ob 13. bo odkritje spominske plošče in zasaditev mlaja vrh Ljubelja pokojnemu zaslužnemu, lani smrtno ponesrečenemu pree žensko, ki je bila dobrega srca, silno bolelo in jo gnalo v obup. Zadnji čas je tavala vsa zmešana okrog in je kazala znake duševne zmedenosti. Okrog 2. ponoči je v četrtek nenadoma vstala in odšla iz hiše. »Kam na. mati«, je klicala hčerka za njo, a ni dobila odgovora. Vžgala je svečo in jo šla iskat. Ko ji je veter ugasnil svečo, je po breztipnem iskanju odšla v hišo k svojim otrokom. Mati je ta čas storila svoje. Obesila se je na nizek tram v Kstnjakn, tako da je ženska, ki jo je drogi dan tam našla, v prvem hipu mislila, da samo spi. Revo so nato mrtvo prenesli v posteljo v h#5o. Pokopali jo bodo v soboto. Njem smrt papaHajn K O L ■ D A K Sobota, M. avgusta katoličani: Bahmaos, Kaaijan Ifcdelja, 14. avgusta katoličani: UEM: Ponedeljek, 15. avgusta ^DBfcolKoiii: Vnebovsetje DAJfAftVJE PRIREDITVE KTMO MATICA: Poktevice KTMO SLOGA: Za k on prerije KINO UNION: Muhasta nevesta KUiO šldKA: Khc Matterhorna KTNO MOSTE: >En dan smeha« (Bratje Marx) in ^Kraljica džungle« PRIREDITVE V NEDELJO IN NA PRAZNIK KINO SLOGA: Pod srečno zvezdo OSTALI KINEMATOGRAFI ISTI SPORED DEŽURNE LEKARNE SOBOTA IN NEDELJA: Dr. Piccoli. Tvr- seva cesta 6, Hočevar. Celovška cesta 62, Gartus, Moste — Zaloška cesta. PONEDELJEK: Dr. Kmet, Tvrševa cesta 43, Trnkoczv ded., Mestni trg 4, Ustar, Selenburgova ulica 7. »Slovencev« esperanto »Slovenec« se je danes lotil v rubriki »Kaj pravite« nekoliko nehvaležnega gradiva. Gospodje se zgražajo, da jo je neki tuj zastopnik katoliških esperantistov, ki so nedavno zborovali v Ljubljani, dobil po nosu. »Pisec se zanima, kakšen znak je nosil tisti vitez, ki je tako ljubeznivo klatil po gostih. Vitez? Kajne, gospodje, zopet aluzija na sokolsko organizacijo? Toda, ker želite vedeti, kakšen znak je nosil »vitez«, nam dovolite, da vam postrežemo z informacijo. Morda vam je znano, da se esperant:^ti po svetu vedno obračajo na tovariše, ki nosijo esperantske znake. Sokolski znak seveda ni esperantski, kakor tudi ni esperantski sokolski. Vaš vitez, ki je m^hn-1 po tujem esperantistu, je pa nosil ai£ -rantski znak, kar vas bo pač zanimalo. Saj poznate tisti esperantski znak z zeleno zvezdo s». <^š^»*x - 2iHe?s3bPaK' 3L r -—^ Potrebno bi bilo, da bi ga poznali. Najbrž vas bo tudi zanimalo, da je vaš esperantist doma iz Šiške in ga člani Krajevnega kongresnega odbora dobro poznajo. Svetujemo vam torej, obrnite se na gospode prireditelje esperantskega kongresa. Saj se menda niste sprli z njimi? Vitezi niso, za kar vam jamčim. Esperantist. * Nasa VwM% da je bila tretjinj kamnoseških del za palačo Slavi je od d dna v Zagrebu, ni točna. I *sa kamnoseška dela je do-bfta ljubljanska tvrdka A. Vodnik. Čestitamo! (Politični o6$exni& Čudovita odkritja V »Hrvatski Smotrne je napisal neki don Bare Poparić razpravo o postanku glagoli-ce. Don Poparić dokazuje, da g/affolice nista iznašla sveta brata Ciril in Metod, nego že zdavnaj pred njima prastari Hrvati. Glagolica je bit star hrvatuki črkopis in si ga je sv. Ciril samo sposodil pri Hr\'atih. Dalje razpravlja don Poparić o krstu Hrvatov in pravi, da so bili Hrvati Še katoličani, ko solunska brata za njih se niti vedela nista. Ti krščeni Hrvati so imeli rimske cerkvene ot^rede toda htvatsko bogoslužje. Časi se izpreminjajo V Sarajevu bodo graditi novo pravoslirv no katedralo. Odbor za zidanje cerkve je kupil od ministrstva vojske in mornarice staro avstrijsko trdnjavo Draguljac na 7 rebrn ju, zidano iz rezanega kamnu, ki ga bodo porabili za zidanje nove cerkve. Tako bo služilo kamenje avstrifske trdn tave, zgrajene v obrambo Sarajeva pred srbskimi napadi, za zidanje srbske pravoslavne katedrale v bosanski metropoli. Razpust JČ fige v Sarajevu »Jugoslovenska pošta* poroča, »da je bila z odlokom policijskega ravnateljstva v Sarajevu na poJkigi 11. člena zakona o društvih razpuščena Jugoslovensko-češko-slovaška liga v Sarajevu, ker je prekoračila svoj delokrog. Imovina razpuščene lige pripada po prai'ilih sarajevski sokolski žu- Dragoceno priznanje O »Domoljubu« ni rasvno mogoče reči, da bi bil tekom 20 let našega državnega življenja posebno zadovoljen s prilikami, v katerih je živelo slovensko ljudstvo. Sedaj pa je temeljito spremenil svoje mišljenje. »Danes živimo slovenski kmečki ljudje v s\*oji lastni državi, kjer smo pred zakonom enakopravni z vsemi drugimi stanovi in kjer je tudi slovenski jezik državni jezik, kjer v slovenščini predavajo tudi na vseučilišču in kjer je Slovencem odprta pot do najvišjih mest.* Zagrebški odgovor V »Slovencu* se je oglasil pod »Kaj pravite* neki čitatelj in se hudo pritožil, ker je banka »Slavija* baje naročila okenske okvire pri neki zagrebški mizarski delavnici Sedaj odgovarja »Slovencu* dr. Mačkov organ »Hrvatski dnevnik*, ki ga vprašuje kaj bo dejal, če bodo pričeli uganjati slično avtarkično gospodarsko politiko napram Slovencem tudi Hrvati. »Kaj bi dejal »Slovenec*, če bi pričeli izvajati njegove želje v praksi tudi hrvatski zavarovanci pri »Vzajemni zavarovalnici*, ki že leta posluje v Zagrebu.* Smrt bolgarskega poslanika V noči od ponedeljka na torek je umrl v Parizu bolgarski poslanik pri francoski vladi, Bartolov. Pokojnik je bil star 60 let. OTROCI MED SEBOJ Jurtek pravi arvoji sestrici: — Sla se bova očka in mamico in jaz se začnem s teboj prepirati. — Zakaj pa T Sag ti nisem ni&eear sto- — Kako Nekdo vendar ;no~ Mariborska doba »Slovenskega Naroda" 54 mesecev dela in uspehov za protratio naroda in za slovensko tiskarno v podravsfc prestolnici — Zanimivi zgodovinski podatki LJ ubijana, 13. avgusta. Narodnostne prilike v slovenskem Po-dravju in na Štajerskem sploh so bile pred ustanovitvijo »Slovenskega Naroda« zelo mlačne. O tem pričajo že ustanovna vabila čitalnic, pisana v nemščini in slovenščini. Uradovanje slovenskih denarnih zavodov je bilo prvotno le nemško Rodoljub dr. Dominkuš je n. pr. le za silo lomil slovenski, vendar je bil prav on prvi odvetnik na Štajerskem, ki je začel že 1. 1862 dopisovati z uradi in sodni jo slovenski. Ob ustanovitvi Slovanske čitalnice 1861. v Mariboru je vladalo med Slovenci malodušje. Izmed štirih, takrat izhajajočih slovenskih listov so bile mariborskim Slovencem na razpolago le »Novice« in še te edino v kazinski restavraciji. Peščica rodoljubov okrog čitalnice se je z vnemo lotila posla, da vzgoji narodno zavest v mestu in v ta namen je prirejala slavnostne sestanke. Prvo obletnico obstoja je čitalnica 1. 1862 proslavila zelo lepo, še lepše je uspela velika Ciril Metodova slavnost na prostoru ob sedanji Radvanjski cesti, ki je privabila blizu 6000 Slovencev iz Maribora in okolice. Da bi povzdignila slovensko glasbo, je mariborska čitalnica priredila manifestacijo slovenske pesmi, kjer se je posebno uveljavil skladatelj Benjamin Ipavic. Slomškova slavnost 1. 1865 je že bila vsenarodna politična manifestacija, ki je proglasila znani >mariborski program«, pri tej priliki so mariborski rodoljubi določili odbor za postavitev spomenika zaslužnemu vladiki, v katerega so povabili po dva zastopnika Čitalnice, škofije in mestne občine. Nemški mestni očetje so bih proti spomeniku, ker niso mogli pozabiti Slomškovih slovenskih pastirskih listov. Tako je odbor životaril, zamisel spomenika je 1866. zaspala, na-sprotstva med liberalnimi nemškimi Mariborčani in konservativnimi slovenskimi meščani so se posebno ob priliki vprašanja o konkordatu zelo zaostrila. Ko je predlog o konkordatu propadel, so nemški demonstranti v Mariboru razbili okna na škofiji in bogoslovnici. Takšno napeto stanje med Slovenci in Nemci je vladalo vse do nastopa »Slov. Naroda«. Slovenskega tiskarskega podjetja takrat v Mariboru še ni bilo. Prvo tiskarnico je preselil v podravsko prestolnico 1. 1795 Nemec Franc Anton Schiitz iz Ptuja. Bila je kaj preprosta, z lesenimi tiskarskimi stroji in črnilom, ki so ga na domač način kuhali kar na ulici. Schiitz, ki je 1809. umrl za jetiko, je tiskal Volkmerjevo slovensko »Hvalo kmetizhke-ga stana ino tobazhije trave«, dve izdaji »Vezhne pratike« in drugi natis »Malega besedisha«. Za njim je prevzel tiskarnico njegov pastorek, Ignacij Dunschegg. V slovenščini je tiskal tudi Verdinkovo izdajo »Vsakdanji kruh«. Komaj 30 let starega ga je pobrala griža. Obrat je zapustil svojemu pomočniku Jožefu Janschitzu, potomcu stare mariborske družine, ki je prišla v mesto iz sosednjega Pobrežja in kakor kaže ime, bila nekoč slovenska. L. 1848 je bila tiskarna tehnično povečana, dobavljen je bil železen tiskalni stroj, L 1857 pa prva brzotiskalnica. Ko je decembra 1859. Janschitz umrl, ga je nasledil sin Edvard. V dobi 40 let je natisnil stari Janschitz tri izdaje Verdinkovega »Vsakdanjega kruha«, Kremplov »Nemško-slovenski Ka-tekismush« in še pet slovenskih knjig. Majhna žetev, kar pomeni, da je bil Maribor za Slovence v tem časa mrtev. Edvard Janschitz je obrat še izboljšal, med njegovimi odjemalci je bil tudi škofijski ordinariat tja do ustanovitve prve mariborske slovenske tiskarne 1871. Tu so se tiskale Slomškove »Drobtinice«, Kosar-jev »Anton Martin Slomšek«, almanah gimnazijcev »Lada«, tri Prelogove knjige, Remcev »Samo«, narodno vzgojna igra, ki jo je oblast prepovedala predvajati, Raičev »K. Havliček Borovskv« in Voš-njakovi »Slovenski tabori«. Dne 30. marca 1862. je izšel pri E. Janschitzu »Corre-spondent fiir Untersteiermark«. iz katerega je po raznih spremembah izšla današnja -»Mariborer Zeitung«. Prvotno je list poročal tudi o slovenskih zadevah. Izdajatelj, čeprav Nemec, ki ni znal slovenščine, ni maral preloma s Slovenci. Po nemških zmagah 1. 1870 je postal list izrazito glasilo spodnještajerskih Nemcev. E. Janschitz je pa poizkusil pritegniti Slovence z izdajo »Slobodnega Slovenca«, katerih 13 številk je 1871. brez haska propadlo. Od 16. januarja 1867. do 27. junija 1871. je tiskal Janschitz ^Slovenskega gospodarja«, k njemu se je moral zateči tudi »Slov. Narod«, ko je s prvo številko 2. aprila 1868. razveselil Slovence. Želja po slovenski tiskarni v Mariboru je bila sprožena že 1. 1867 ko se je ustanavljal »Slov. Narod«. Prvotno je bilo delničarjev premalo. Pomladi 1869. je Božidar Raič predlagal, naj bi se denar, nabran za Slomškov spomenik, porabil za slovensko tiskarno. Pisal je: »Mi Slovenci, ki smo šele obod postavili slovstvenemu poslopju, dolžni smo najprvo skrbeti za prilično streho, potlje šele smemo misliti, kako bodemo si sobe slikali. Florjana ali Jurja na svisli vesili.« Predlog sicer ni prodrl, ima pa Raič glavno zaslugo, da se je misel slov. tiskarne le poživila. Dne 6. marca 1870. so izdajatelji »Slov. Naroda« sklicali zaupen sestanek v Celju, kjer so sklenili, ustanoviti v Mariboru tiskarno »na akcije« in v ta namen že zbrali 10.000 gld. delnic. Ta dan je prav za prav rojstni dan »Narodne tiskarne«. Urednik Tomšič je 9. maja 1870. vložil prošnjo pri mariborskem magistratu za tiskarniško dovoljenje. Dne 9. junija je mestni zastop prošnjo zavrnil, češ naj se z zakonito predpisanimi dokazi o sposobnosti prosilca obrne na graško namestni-Stvo. V »Slov. Narodu« je Tomšič občinske može ostro grajal, češ »da je vsakemu državljanu dovoljeno baviti se z vsak-tero obrtnijo. Poskusili bomo ali višje instance kaj bolje vedo, na kaj so prisegle.« Dne 1. avgusta 1870. je šla prošnja v Gradec. V njej navaja Tomšič, da Janschi-tzeva tiskarna ne zadošča narodu, ker misli list (SI. N.) v bodoče izhajati večkrat na teden. Na uradno zahtevo nameetniatva za pojasnila o Tomšiču in njegovem političnem udejstvovanju je mariborski okrajni glavar poslal lastnoročno p.sano izjavo, kjer sklepa, da Maribor sploh ne potrebuje nove tiskarne, da Tomšič nima potrebnega premoženja in daje na razpolago samo ime, d očim so pravi gospodarji in prosilci za koncesijo lastniki Slov. Naroda in narodno-klerikalni (!) voditelji, ki streme po spremembi sedanjega državnega stanja v Avstriji* hoteč ustanoviti slovensko državo, za kar jhn nobeno sredstvo ni preslabo. Izročiti tiskarno takim ljudem v roke bi bilo naravnost nevarno« (!)- Mariborski mestni svet pa odgovarja v svojem poročilu o Tomšiču, da je pristaš »narodne klerikalne stranke na Spodnjem štajerskem, da je bil kot urednik 24. februarja 1869. obsojen na 110 gld kazni, sicer pa da je popolnoma brez graje. Kot dovršenemu pravniku mu ni mogoče odrekati potrebne izobrazbe*. Proti temu sklepu so glasovali trije mestni svetniki, ki so >živo govorili za to, da se tiskarnica dovoli« . . . Istega dne ko je Šel sklep mestne občine v Gradec, je Tomšič v Slov. Narodu ostro ožigosal >sramotni čin zastopstva dru zega mesta v deželi«. Pozval je mestne očete >naj bi iz sanitarnih razlogov enkrat pogledali sedanjo mariborsko tiskarnico in potem bi morebiti drugače sodili o potrebi redne tiskarnice. Jurčiču je pisal TomSič, da bi Mariborčani novo tiskarnico >jako radi imeli«, ker Janžiča črte. Dva člana sosveta pri graškem namest-ništvu sta bila brez pomislekov za slovensko tiskarno, dva pa proti. Namestnik, ki se je pozanimal, da ima Maribor blizu 13.000 prebivalcev, je z rešitvijo 1«. okt. 1870 odločil, da se zaprošena koncesija podeli, ker imajo mnoga mesta z enakim številom ljudi po tri tiskarne . . . >Slovenski Narod« takrat še ni bil aktiven. Treba je bilo premagati začetniške težave, zato razmerje med slabo plačanim urednikom in lastništvom ni bilo baš rožnato. Tomšič, na katerega je bila koncesija tiskarne izdana, je celo zagrozil z odstopom, če se njegov položaj ne Izboljša. Potegoval se je za večje soodločanje pri listu in pisal Jurčiču: »Da bi jaz dobil kom pari i -jona — zida ali kakorSnega koli hudiča gšeftsmana. ki ima kakih 10.000 forintov denarja, jaz bi sam šel v Ljubljano ali pa tukaj ustanovil tiskarno in nov list« . . . Dominkuš je spor poravnal, skupno sta šla s Tomšičem v Šmarje, kjer so pridobili bogatega veleposestnika Fr. Skazo in podjetnega Tanšiča za sodelovanje pri ureditvi tiskarne. Za faktorja je bil prvotno določen stavec Martin Jelovšek iz Ljubljane, ker mu pa Tomšič ni bil naklonjen, so nastavili I. Wosetzkega iz Gradca, za 1200 gld. plače na leto. Tomšič je vabil na sodelovanje v Maribor Levstika in Jurčiča. Prvemu je pisal: »Pridi, tu bos jedel saj dober m kos domačega kruha in delal zadovoljio«, drugemu pa: »Tiskarna je dovoljena in ako se srečno dovrši, lehko boi studije popo-stil« ... Dne 26. maja 1871. je Tomšič nenadoma umrl. Treba je bilo nove koncesije. Kot solastnik je Tomšiča nadomestil notarski kan cipient Fran Ropoc in v družbi s Skazo in Tanšičem je vložil prošnjo, da bi se koncesija prenesla nanje. Dne 3. junija 187L se je mariborska občina znova izrekla proti koncesiji, namestništvo v Gradcu je pa 26. junija 187L prošnji ugodilo. Šestnajst mesecev po celjskem sestanku so snovate-lji 1. julija 1871. že lahko sporočili, da se toliko učakana tiskarna otvori: »Jemali smo pri naročevanji dotičnega blaga in stro jev v poštev vse najnovejše iznajdbe, tako da nam bo mogoče ustrezati vsim terjatvam ktere se v denešnjem veku staviti morejo«. Dne 18. julija 1871. Je Slovenski Narod prvič izšel v novi al—aaald Navodni tiskarni, prešel v njeno last, kakor je še danes. Narodna tiskarna je bila nameščena v desni polovici pritličja na Koroški cesti št. 5, kjer je danes Cirilova tiskarna. Imela je velik in en majhen tiskalni stroj ter 12—14 regalov stavka. Mariborsko delovanje Slov. Naroda je bilo zelo pomembno za štajerske Slovence. Iz Janžičeve tiskarne je šlo med Slovence 295.300 izvodov z 1,295.400 stranmi in potiskano površino v izmeri 104.829 m*. Narodna tiskarna v Mariboru je pa dala na svetlo do premestitve v Ljubljano, oktobra 1872. 170.000 izvodov SI. Naroda s 566.700 stranmi in tiskano površino 77.257 m2. Iz Maribora je tedaj šlo med čitatelje skupno 466.060 izvodov z 1,862.100 stranmi in 182.086 m2 potiskane površine. V 602 podlistkih se je nanizalo najrazličnejše Štivo, kjer so rodoljubi in pisatelji Tomšič, Levstik Jurčič, Trstenjak, Stritar, Leveč, Raič, Vošnjak, Tavčar in drugi dramili Maribor in Podravje k slovenstvu. Odlično uspeli, dobro obiskani tabori v Ljutomeru, Žalcu. Sevnici. Ormožu. Bistrici pri Pliberku in drugod so bili neposredna zasluga Narodne agitacije. s Vse za domovino Slovenijo! Za zedinjenje Jugoslo-venov!« to sta bila klica, ki sta dajala vsebine mariborskim izdajam SI. N. Plod prebujenja so bili uspehi pri volitvah, ko so v Mariboru zaostali slovenski kandidati le za 23 glasov v manjšini, v Ljubljani so pa Nemci odločno zmagali, z razliko 140, odnosno 1S1 glasov!. . . Nemška kandidata sta dobila 105 in 104 glasove, slovenska 82 in 81 glasov! Odločno se je SI. N. zavzel za pravice Slovencev, ki so ostali na meji pod sekovsko škofijo v Gradcu. V boju za enakopravnost slovenščine v uradih in cerkvi je našel list pred 70. leti opore pri vseh složnih slovenskih politikih. Ko je odšel z delom tiskarne v Ljubljano, je ostala za njim v slovenskem Podravju in Mariboru občutna vrzel. Sloves šišenske „kurje fabrike44 Sezidana je bila tik pred vojno in zato ji je Ml usojen kratek prospeh Ljubljana. 13. avgusta »Kurja fabrika« v Šiški uživa dovolj velik sloves in ga ni treba opisovati podrobno. Ne poznajo je l? dobro šiškarji, temveč tudi Ljubljančani v cžjem pomenu besede. Njen sloves še ni zmanjšan, kajti >fabrika« še vedno obratuje, v nji sicer ne >fabricirajo« več kokoši. V slovitih barakah stanujejo ljudje. Kurja farma oe je spremenila v stanovanjsko kolonijo. To pa zasluži primerno pozornost. Morda kdo ne ve. kje smo imeli v Šiški znamenito kokošjo faTno, ki So jo giškar-ji preimenovali v kurjo fabriko. V resnici ni tako lahko povedati, kje stoje imenitne barake, ker ulica še nima napisnih tablic. Vendar jo lahko imenujern0 Ga letova pot. E>rži od znan? (bivše!) Kmetove gostilne ob Celovški cesti proti gorenjski železnici. Kmetove gostilne pa tudi ni več. Pred tedni je bila prodana. Kupila jo j« Kmečka posojilnica, ki je lastnica zemljišča vzdolž Galetove poti s >kurjo fabriko« vred. Nedavno je Kmečka posojilnica prodala hišo in vrst šolskim sestram, ki bodo invle cd 1. septembra v bivši Kmetovi hiši konvikt. Blagor ubogim! Tako vzdihneš, ko si ogledaš bivšo kur. jo farmo. Pred vojno je kavarnar KrapeŠ z družabnikom Ditrihom sezidal znamenito farmo, ko je cvetela kupčija s perutnino. Tedaj j> Ljubljana zalagala Trst s piškami. Kurja farma je bila tedaj Še na deželi, Ljubljana še ni preraščala svojih mej in Šiška rji se še niso šteli med Ljubljančane. Gal tova pot je bila v resnici pot, in sicer poljska pot. Ob nji so se vrstili štirje veliki zidani hlevi ali kokos-njaki. Kdo bi mogel tedaj napovedati, da bodo čez četrt stoletja v teh kokošnjakih stanovali ljudje nam stu kokoši. Blagor ubogim! Farma je bila sezidana tik pred vojno, zato ji je bil usojen kratek prcspeh. Med vojno se ljudje niso posebno mastili s piškami in ni čuda, da je »kurja fabrika« skrahirala. Veliko zemljišče s farmo in hišo ob cesti je kupila Kmečka posojilnica. Kmalu se je v >fabriki« naselilo vojaštvo. Znamenje časa: pred vojno s0 bile kokoši v teh barakah, med vojno vojaštvo, po vojni nekaj Časa letalska četa. zdaj pa stanujejo v njih ljudje. Lastnica je pa še vedno Kmečka posojilnica. Ljudje so lahko srečni, da So stanovanjski najemniki denarnega zavoda. Saj pravim, blagor jim- ., . Po voini se je seveda marsikaj spremenilo v šiškv še daleč naprej od Galetove poti proti št. Vidu Se je razširilo mesto. Poljske poti So se spremenile v ulice vsaj uradno. Ob njih s* vrste moderne vile. Poti so še sicer vedno zelene, kjer pa ni plevel dovolj trdoživ, je tudi že precej pristnega mestnega blata. Me^te tako naglo napreduje, da ne more dohiteti svojega napredka, približno tako. kakor če krvi pes svoj rep: treba bi bilo nasuti ceste in hodnike, dati ulicam razsvetljavo, preskrbeti ulične napise, no, počakajmo! Tudi Galetova pot bo prišla prej ali slej na vrsto. Saj niso pozabili na njo; srečnim posestnikom ob Gale tovi poti nalagajo prav tako davke kakor drugim meščanom. Upajmo, da je obdavčena tudi * kurja fabrika«: kjer so ljudje, tam so tudi viri dohodkov. In takšna stanovanja bi bilo treba vsaj tako obdavčiti kakor kurjo farmo. Ko si bivšo farmo ogledaš blizu, spre-vidiš, da uživa nekoliko prevelik sloves. V treh barakah stanujejo ljudje, v eni so pa delavnice. Poslopja so tako zanemarjena, da jih ne bo treba podirati. Podrla se bodo sama. Zato se ne prenaglite! Zdaj, ko smo napovedali boj barakam, naj nihče ne proglaša kurjih hlevov ob Galetovi poti za barake! »Hišni« lastniki nedvomno soglašajo z nami. To so vendar stanova nja v zidanih poslopjih in socialno je, nuditi ljudem cenena stanovanja. Ljudje so zadovoljni in jih ne kaže primerjati s kokošmi. Kokoši nočejo nesti jajc, če niso zadovoljne. Ljudje v teh stanovanjih, ki imajo hlevska okna, v stanovanjih, ki so brez higienskih stranišč, brez pralnic — in kaj bi naštevali — pa žive, srečni cla so pod streho. Streha je sicer re še t as ta. Lepenka, ki je z njo krita streha, je precej trpela in da je bo še ostalo nekaj va strehi, so jo obtežili s kamenjem. Ob barakah so vrtovi in zelenjava dobro uspeva, menda že zaradi tega, ker so greznice odprte ter je pognojeno tudi ozračje. Za to bi se moral seveda zanimati kdo drugi, najbrž gospodje z mestnega fizika-ta. ki bi naj presodili, ali je treba vreč? kurjo farmo s človeškimi stanovanji v en koš. Zdi se mi pa, da bi v tej »farmi« kaj kmalu pcbrala kure kuga. Pri vsem tem se bo morda zdelo k emu čudno samo, da denarni zavod ne proda farme za razne konvikte. Toda gospodarski laiki pri vsem tem nimajo besede. Že mesec dni stavkajo Ljubljana. 13. avgusta V Zasrebu traja že od 12. julija izredno značilna stavka: stavkajo krojaški obrtniki in delavstvo, ki so delali za velika konfekcijska inozemska podjetja Barma perja, Bobnenja in Lončarja. Med zagrebškimi obrtniki in delavci krojaške stroke vlada T»roti konfekcijskim podjetjem veliko ne* razpoloženie, zlasti še, ker podjetniki trdovratno odklanjajo obrtniške in delavske zahteve. Ogroženih je okroe 400 krojaških obrtnikov, ker konfekcijska podjetja s oe* n enim i rzderki potiskajo cene navzdol lako, da samostojni krojaški mojstri ne morejo konkurirati z njimi. Obrtniki in delavstvo upajo., da bodo s stavko prisilili konfekcijska podjetja ugoditi njihovim zahtevam in sicer, da bodo povišale cene izdelkov tako. da bodo obrt* nrki lahko tudi zvišali mezde svojemu delavstvu. Toda doslej še ni izgledov, kako se bo končala edinstvena stavka, mi jo vo* dijo naslednje ore animacije: Zveza hrvatskih obrtnikov, sekcije krojeSev, Hrvatske delavska zveza in Z edin jen a zveza oblačil* j nin delavcev, podružnica Zagreb. Na pogajanjih 8. t. m. so podjetniki ponujali delavcem 10% in obrtnikom b% |*>« viČan je od delavskega cenovni k a. Toda obrtniki in delavci morajo prevzeti vse stroške za vzdržavanjt delavstva, kar znaša 'JO' i mezd. Zato so obrtniki in delavstvo savr* >uii predloce podjetnikov- in stavka se na. daljnje. R*zan tega obrtniki in delavstvu opozarjajo obrtnike v drugih krajih, naj ne prevzemajo d tla sa zagrebška konfek-otjaka poajclja. koneumenti pa naj ne ko* -PftJo od njih. Silna bol koroškega dekleta LJubljane, 13. avgusta. Kot nalašč za dvajsetletnico Jugoslavije je izšla te dni v založbi slovenske knjige kot prva redna publikacija založbe »Zali-na rana«, ki je prav gotovo eno najlepših književnih del pisatelja Ivana Albrehta. »Za 11 na rana« obravnava etično stran potujčevanja našega življa na Koroškem. Zala, bajtarsko - delavsko dekle pride iz Roža v Celovec k stricu uradniku, ki je potujčen. Tam jo vzgoje v tujem duhu in dekle s podzavestnim odporom doživlja vso grozoto in nizkoto potujčevanja, dokler se ne seznani s slovenskim akademikom, ki v njej vzdrami narodnostno občutje in zavest. To se zgodi v usodnih dneh leta 1913/14, ko zavihra svetovna vojna. Do tu je delo pisano v obliki dnevnika. Daleč v ozadju vidimo kot zabrisane kulise delo tedanje omladine, ki že sproti rodi sadove. Prebujenje mlade Zale je tak sad. Drugi del, pisan v pripovedni obliki obravnava strahoto vojne dobe s stališča našega obmejnega slovenstva. Zala mora prehoditi ves križe v pot skozi ječo in raznotero preganjanje. Z lažjo jo skušajo sovražniki naše krvi uklonili, vendar se ne vda in ostane zmagovalka, čeprav le v smrti. Ob sklepu sledi vizija v dneh glasovanja, ko mrtva Zala vnema živa srca in budi v njih vero v življenjsko silo lastne krvi. Delo je slavospev mučeništvu našega življa na tej najusodnejši meji. Kljub mr-kosti nekaterih prizorov izzveni v afirmacijo slovenske in slovanske življenjske sile. Delo je zanimivo po svoji tehnični zgradbi, posebno pa tudi po dikciji, ki se Knjiga vsebuje: 1. GRAFOL0GIJO, PSIHOLOGIJO, 3. mPNOTIZEM, 4. H1KOM VNTIJO, 5. FRENOLOGUO, 6. ASTROLOGIJO, 7. SFIRITIZEM, 8. SANJE, 9. 200 FOTOGRAFIJ. Knjiga je tiskana v hrvatskem jeziku. Knjiga se pošlje takoj! Cena 30.— din. Denar naj se pošlje na ček. rač. 17.155 KARMAH UPRAVA ŽALEČ često skuša približati živi ljudski govorici Pristopna in zaključna beseda se mi zdita naravnost kot visoka pesem tužnemu Ko-rotanu in nesrečni Zali. Tako bo Zalina rana« v naši literaturi dokument, ki bo govori lo skeleči rani. Ta je klic po zdravniku, ki ga vsi čakamo. Naj ne bo nobenega rodoljuba, ki ne bi ob dvajsetletnici Jugoslavije vzel v roke »Zaline rane« in jo s pridom čital in hvalil za prelep dar avtorja, ki menda prav te dni slavi 301^tm>o svojega plodnega dela. p- u 43 M 4 \ a> \ a Za k*l< piačttieio ljudje na Jančigajevem potu v Zg. Šiški vodarino? t. ,ut .iana. 13. avgusta Dragi popotniki Ce slučajno zaideš v Zgornjo Šiško, ne pozabi oglasiti se na tako zvanem Jančigajevem potu. Na prvi pogled ne boš našel nič posebnega. Male eno-nadstropne in pritlične hišice in kajžice. Pri vsaki bo globok vodnjak, po navadi čez 20 m, iz katerega so prebivalci še nedavno zajemali vodo. Požirek te dobrote je bil izvrsten in se je čudovito prilegal, sej ima mestni vodovod isto podtalno vodo. Seve. ko so si lastniki hiš izkopali te vodnjake, pač niso vedeli, da bo ta investicija samo začasna in da pride prej ali slej tudi v to ulico mestni vodovod in da bodo torej imeli dvojen izdatek za vodovodno napravo. Drugod nastajajo naselja po premih načrtih: občine kanalizira jo, eleklrizirajo in opremijo z vodovodom že vnaprej določene areale, tako da bodočim hišnim lastnikom ni treba dvojnih izdatkov na pr. ravno za vodovod, itd. Pri stvari gre žal ravno za male ljudi, železničarje, jetničarje itd., ki so si s svojimi žulji, lahko rečemo, in s prihranki prt ustih omislili lastne domove. In baš ti so morali imeti dvojne izdatke . .. Do ru, dragi popotnik, je le uvod v na šo zgodbo. Mestni vodovod je pa v ulico napeljal Uni jeseni vodovod Končno je le udobna prednost, če imaš kar v lasmi hiši vodo in ti ni treba v hudi zimi hoditi po njo na dvorišče. Ker smo ponižni, smo bili tudi s tem zadovoljni. Tu je mestni vodovod oz. mestna občiu*. ljubljanska šla preko vseh prej navedenih reči. socialnih, gmotnih in računskih, in je dotičnikom kar s prvim prihodnjega meseca predpisala vodovodno doklado. Čeprav je jasno, da je voda prve mesece po nape- ljavi radi katrana, nei/plaknjenih cevi ia drugega motna in vprav neužitna, /iMti v slepih ulicah. Nič niso zalegle prošnje in pritožbe, cestni vodovodni odbor, v katerem sedi cek> vseučiliSki profesor, je podobne teči gladko odbil in mestna blagajna izterjtrje zapadle zneske. Sedaj pa stopi, dragi popotnik, ti na plan. Pridi in pokusi vodo iz vodovodne napeljave in povej, če jo moreš piti. Ljudje ▼ vročih poletnih popoldnevih in soparnii nočeh kar kolnejo. Žeje si nikakor ne morejo pogasiti z vodo, ki se s svojim smradom upira. Vsa kuha diši po katranu in nečistih ceveh itd. Človek ima »pričo tolikšne zanemarjenosti občutek, da je brezpravna raja. ki »• mo plačuj in pripogibaj hrbet, drugim pa pusti, da delajo brez vsake odgovornosti in možnosti izboljšanja V \' f- j> l . >? ' * *• v i 1 r , t v- >- t -jr"/- t - k \ " ' aM4 \ r y " *■ ^ JLr _ — « * v jv *n ; V ^x*m a a* -»»- h* v r Jo-«J*- v -w»> -i kri** A /, J . ' dL \v' o n v - "Tafr— _ P*-nV 7 . L * v «* tet Iz Litije — K šmarskim gasilcem! Prostovoljna gasilska četa v Šmartnem pri Litiji je znana kot najmarljivejša v vsej naši župi. V nedeljo 14. t. m. prirede šmarski gasilci vrtno veselico in vabijo nanjo vse svoje prijatelje in znance. Pohitimo v prijetno Šmartno, da se oddolžimo Smarčanom in njihovim vojščakom sv. Florijana. — Pokvarjen vodnjak na litijski postaji. Zadnje čase so se čule mnoge pritožbe, tako iz vrst potujočega občinstva, kakor tudi stanovalcev železničarskih hiš poleg litijskega kolodvora. Pri postaji imamo vodnjak, ki pa se je pokvaril. Kdor je imel toliko potrpljenja in časa, da ga je gonil, je res dobil nekaj kapljic smrdljive tekočine, ki je bila vse prej ko pitna voda. V sila Čudni luči smo bili pred potujočim občinstvom zdaj v vročem poletju. Tujski promet narašča, v Litiji se ustavljajo tudi posebni vlaki »rezerve«. Ljudje, ki čakajo na zveze, so žejni, pa ne morejo dobiti v bližini niti kapljice vode. Pred dnevi so črpalko pokvarjenega vodnjaka odstraniti in zdaj stoji poleg kolodvora le kamenita plošča, menda nagrobni spornerrik nekdanjemu vodnjaku. Svetujemo, naj potegnejo vodovod še tistih par korakov pod železniško progo, da dobi tudi nate potujoče občinstvo vodo iz higiernčnega vodnjaka. Stroški menda ne bodo ovtra. — Prisrčna manifestacija Rtijskih 9ota»-lieev. V sokolski goadni šoB celjske sokolske župe je bilo na obisku tudi nekaj članov našega Sokola. Tam so navezan* bratske stike z gojenci gozdne šole, predvsem seveda z dvema Sokoličema iz CSR. Oni dan smo imeli na našem kolodvoru pri-in žarišče domače gostoljubnosti. Pri vsem srčno manifestacijo do naših severnih bratov. Cehoslovaka sta_se vračala ▼ domovino. Naši sokolski fantje in dekleta so se zbrali na kolodvoru in ko je dospel vlak s češkim« nsnsgafrlkornm, so jpaft naši priredili prisrčen sprejem. Cehoslovaka sta izstopila, v naglici sta podala vsem navzočim roke, Litijani in Cehoslo-* vaka so izmenjali nekaj prisrčnih besed, J v tem pa je dal vlakovodja znamenje za odhod. Težke posledice neurja Maribor, 13. avgusta. Nad Sv. Florijanom pri Mislinju se je preclsrK)čnjrm utrgal oblak. Posledice so bile. da je Paka silno narasla, prestopila strugo m poplavila obsežne komplekse rodovitnega polja. Narasla voda je porušila in odnesla več mlinov, žag, podrla nasipe in jeze, porušila pa tudi na večih krajih banovinsko cesto, da so morali ves promet ustaviti. Ponekod je bila izpod j e-dena tudi železndŽka proga, pa so jo takoj porjravili, da je promet neoviran. Skoda je zek> veiSca zlasti zaradi tega, ker so uničena vsi poljski pridelki. Voda je odplavila tucfi ogromne količine lesa in hlodov ob žagah vzdolž Pake. Vdirala je tudi v nrzje leteče hiše in odnašala pohištvo ter življenjske potrebščine Katastrofa Je prebivalstvo zalotila že v spanj«. ▼ strah« m de si reSIJo golo življenje, so se ljudje zatekli in splezali na dicrcaa m Je treba Je srečnemu naključju zahvaM, da ni brk) človeških žrtev. Ele-katastrofn je zlasti prizadete po~ Marrjo fjusor iz Kozjaka, trgovca m jumrahrii■ Fianca Skazo is Sel, Av-gavta Zu i i i m asi. Franca bataovntka. Matevža StutnEaca in druge. Maapfj je dirjalo dve uri, nafto so pa začele vode odtafcaCL Vsa pokrapna je nudila žalostno sflfeo ujJUHfcufcjija m razdejanja. Kot rečeno je voda odplavila več žag m mlinov m opustoSena so vsa pofja. Skoda še ni ocenjena, anaMa ta* a »6LOTBMSKI NAROD«. 13. avgusta 1988. • la banovinske sluf.be. Po službeni pogrebi sta bila premeščena dr. Aleksič Sava, asistent banovinske bolnišnice v Celju v banovinsko bolnišnico v Mariboru in Fras Maks, banovinski služi tel j iz banovinske hiralnice v Vojniku v banovinsko bolnišnico v Mariboru; imenovani so za sekundarnega zdravnika banovinski uradniški pripravnik banovinske bolnice v Brežicah dr. Vladimir Berglez, za banovinskega tehnika pri okrajnem cestnem odboru v Ljutomeru banovinski uradniški pripravnik Alojzij Krulc, za banovinskega uradniškega pripravnika banovinski uradniški pripravnik pri sreskem načelstvu v Logatcu Vladimir Mahorčič, za banovinskega tehnika banovinski uradnfški pripravnik pri okrajnem cestnem odboru v Škofji Loki Karel Pisk, za banovinskega administrativnega uradnika banovinski uradniški pripravnik pri okrajnem cestnem odboru v Ljubljani Danica Počivalnik, za banovinskega uradniškega pripravnika pri banovinski kmetijski šoli na Poljčah Emilija Pretnar, za banovinskega upravno pisarn, uradnika banovinski uradniški pripravnik pri sreskem načelstvu Maribor desni breg Franc Tretjnk. za banovinskega kmetijskega uradnika banovinski uradniški pripravnik pri sreskem načelstvu v Slov. Konjicah Stanko Zorčič. za banovinsko zva-ničnico pri banovinskem vinarskem in sadjarskem zavodu v Mariboru Kristina 2mavc. V višjo skupino so pomaknjeni tehnični svetnik pri banski upravi ing. Anton Ditrich. banovinski arhivski uradnik pri banski upravi Ivo Kisovec in banovinski tehnični svetnik pri banski upravi ing. Anton Matko; sprejeta je bila ostavka na banovinsko službo, ki jo je podal zdravnik združene zdravstvene občine Tržič dr. Pavel Pance. _ .......... .......Tt-TMiinflUii iMiiii.NHi......«m BRZOPLETIJLNT STftOJI »ANOS«, ki jih rabi vsaka oseba in družina, so razstavljeni na Mariborskem tednu UiiiM.i..................,:,:.,<......<—dui..-.<»........ — Iz državne službo. Premeščen je po potrebi službe živ ko Friderik, podnadzor-nik policijskih agentov h komesarijatu obmejne policije na Rakek. — Iz »Službenega- lista«. 3 Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« št. 60, z dne 13. t. m. objavlja uredbo o kia^i, lokaciji goatinslcili obratov in o maksimiranju cen v teh obratih, preselitev tajništva jugoslovensko-madžarsk.ga mešanega razsodišča, ratifikacijo konvencije, da se prepreči dvojna obdavčba z dednimi taksami mad Jugoslavijo in češkoslovaško, s katero se spominjajo neka ter. postavke zakona o občni carinski tarifi, mednarodna konvencija o fiskalnem režimu tujih motornih vozil in razne objave iz »Službenih No vin«. wm KEVO SLOGA — Tel. 27-30 H IDanes poslednjič ob 16., 19.15 in 21.15 „ZAKON PRERIJE" Zanimiv in napet covvbojski film Jutri: Jan Kiepura: Pod srečno zvezdo — Novi rudniki srebra. V okolici Brsko-va ob izlivu reke Tare blizu Kolašina so naleteli na srebrno rudo in strokovnjaki baje upajo, da bodo naleteli tudi na platino. Nove rudnike je odkrila neka angleška finančna skupina. Pripravljalna dela so se že pričela. — Bolgarski pevski zbor »Gusle« v Jugoslaviji. Od 13. do 17. t. m. bodo proslavili banaški Bolgari 200-Ietnico svoje naselitve v plodnih dolinah Banata odnosno 250-letnico, odkar so zapustili svojo domovino. V ta namen je prispelo iz Sofije 200 Bolgarov, ki se udeleže kot zastopniki Bolgarije teh svečanosti. Z njimi je prispelo tudi sofijsko pevsko društvo »Gusle«, ki odpotuje po svečanostih na turnejo po Jugoslaviji. ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM V &IŠKL TELEFON 41-79 VELIK ALPINSKI FILM Klic Matterhonta V glavni vlogi Luis Trenker Predstave: v soboto ob 1^9., nedeljo ob 5., 7. in 9., ponedeljek ob 5., 7. in 9. V dopolnilo: PAK A M Ol J NTOV ZVOČNI TEDNIK SOKOLI! Posečajte in podpirajte Sokolski kino! Prihodnji spored: Charlie Chan v Egiptu — Prijava loterij in tombol na veselicah. Oddelek za davke v finančnem ministrstvu je poslal vsem finančnim direkcijam, davčnim upravam in oddelkom finančne kontrole okrožnico, v kateri jim sporoča sklep uprave državne razredne loterije o prirejanju raznih loterij na veselicah. V okrožnici je rečeno: Ker je bilo sproženo vprašanje ali je treba dobiti dovoljenje za prirejanje raznih loterij na veselicah, ki so njihove dobitke večinoma podarili dobrotniki, je upravni odbor državne razredne loterije sklenil, da je za take prireditve potrebno predhodno dovoljenje, ker so to loterije odnosno tombole v smislu zakona o državni razredni loteriji. — Mednarodna olimpijada 1938 v Lj»l>-Ijani. Čitatelji se bodo čudili termi naslovu. Toda prireditev, ki združuje k plemenite* mu tekmovanju in borbi za prvenstvo stotine najpronimentnejših sanrpU>nov iz 90 dežal vseh petih celin aashrži takSem naslov c= polno pravico, tudi če se no svojem zna, čaju razlikuje od otimpijad, kakor JTh ntzu* memo običajno. Ne pozabimo, chi so bile antične olimpijade v enaki meri tekme duhovnih, kakor telesnih sil, kulture duhe, kakor kulture telesa stremele so enako za priznanjem najvišji h^potii kakor največji fizični sili, V tem smislu pa lahko oanaci-mo za olimpiado III. mednarodno raastavo umetniške fotografije, ki jo priredi od L dO 12. septembra Fo*oklu*> Ljubljana na I niHianskeni -ceieeejm«. Samo Sport in fo, toamatenako £ib**xxje ae lafcko ponažata, da moreta v teh raadrapaom časih razgibati velike množice vseh narodov iu jih pnpre-vrti k reeničnemo sodetovanj«. jFo*oamn-terstvo pa ima *a neanase §e kakšno pred* nosi. kajti nje«ov4oi ofimpiadsm, mednarodnim cazstavajn, se ne dogoefi. da bi j'li morah exipovedaal zavoljo aasprotstev med narodi, savoijo vojn aH drn^a&rrh kriz, Periodični ijnbsjaasiki fatojrrafcki mtecnac'o? nalki pa *e to 3a posebej ne more zgoditi, io paaaajaia, 3fcss*fe nirnift *nie- lefencev — raz^tavljaleev samo narašča. Prva internacionalka 1. 19B4. je »družila v Ljubljani 358 avtorjev, druga 1. 1996. je privabile 377 mojstrov umetniške fotografije, a leloSn ja preko 500. Taksne številke so zelo redke celo za milijonska središča amaterskega gibanja in nam nejboije ka* žejo kakšen ugled uživa Ljubljana v tem pogledu na vseh petih celinah. Kam gremo v nedeljo 14. avgusta? Vsi na gasilsko tombolo v Zgornjo iiško t — Jeseniška stojska druakia se je reorganizirala. Po daljši dobi popolne nedejavnosti ae je prejšnji teden vršil izredni občni zbor strelske družine na Jesenicah. Na tem godnem občnem zboru je bila izvoljena nova uprava, aestoječa iz skoro samih mladih ljudi, katerim Je strelski sport narodna potreba, ki jo je treba redno in sistematično gojiti. Nova uprava si je nadela težko nalogo, da povzdigne na Jesenicah zanimanje za streljanje na ono višdn<\ ki jo jo užival strelski sport Se pred par leti. Imamo vse pogoje, da doaež-mo ponovni razmah, ker imamo svoje lastno strelišče in udobno, novo strelsko stavbo Vse nase članstvo ter prijatelja streljanja opozarjamo, da se prične redno streljanje v nedeljo dne 21. t. m. od 8. do 12. ur? dopoldne, z vabilom, da se odaovej0 polno-števflno. Strelske vaje se bodo vršile v bodoče redno po trikrat tdensko in sicer v torkih in petkih od 16. ure dalje ter ob nedeljah dopoldne. Savezna strelska družina, Jesenice. je nadloga starih ljudi. A. toauji mlajll niso varni pred njim. Zdravimo ga na matična načine: a masiranjem, mazanjona i v«sJ*ovrt>tiumi mazili itd. Naj. večkrat pomaga tudi kopanje v rudninski vodi. Vse to ai lafcko privošči le bogatejši ljudje, manj premožni pa težje. Najboljšo pomoč za male denarje nudi obla. čDo iz angorske volne, ki prežene tudi zastarano bol »en. Angorsko volno pridobivamo od angorg^h kuncev s česanjem, striftenjem in. čupanjem. Najlepša in najtoplejša, oblaoila 90 le angorske volne. Na I. Zvezni banovinski razstavi mahn živab" In produktov boete im^li priMko občudovati m kupovati vsakovrstne tedelke ia angorske volne in preje, lastni tedelek prve domače jugoelovenske prdimice. Razstava se vrsi v času od 1. do 12. septembra v okviru ljubljanskega jesenskega ve-1- sejma. — Važno za naglušne. Znano je, da je naglusnost posebno na Angleškem zelo razširjena. Zato ni čuda, da je ravno v tej deželi povprašanje za odstranitev te bolezni največje. Po mnogih letih raziskava-nja je dala v promet svoj aparat Europe-ans Vibraphone Co., London W, I. 2e po kratkem času je dosegel aparat Vibraphon splošno priznanje po vsem svetu. Univerzitetne klinike so preizkusile učinek Vibraphona. o katerem so bile objavljene tudi neštete znanstvene publikacije. Da bi ustregla naglušnim tudi v Ljubljani, predvaja reprezentant 16. avgusta Vibraphon v Grand hotelu. Natančneje v inseratu današnjega lista. — Vpisovanje v Legat o v enoletni trgovski tečaj v Maribora je dnevno, tudi ob nedeljah in praznik'"h, od 10. do 15. v šolski pisarni Vrazova alica 4. Učni program in pojasnilo brezplačno. Listni dijaški in? ternat. 7ačetek 9. septembra. Kako fp9*nri9w*to kuhamo makarone? Pravilno kuhanje makaronov je enostavtio, ako pazimo na sledeče; 1. količina vode: za *f4 kg vzamemo 3 litre, za *f, kg 4 litre vode i. U d. 3. način kuhanja: vodo osolimo in streaemo makarone v njo kadar zavre. Ves čas kuhanja naj voda živahno vre. 3. čas kuhanja: čim boljša je kakovost makaronov, tem dalj časa jih moramo kuhati. Dobre, po italijanskem načinu izdelane Pekatete-jleinitte kuhamo 20— 25 minut. Kuhane makarone odcedimo v rešetu in jih oUih m r mrzlo vodo. Dober teh! * Udeležencem počitniškega pedagoškega, tečaja v Ljubljani. Priprave za tečaj so zaključene. Pedagoško društvo ie vzelo na znanje vse prijavljene e, ki so sa pismeno ali ustno prijavili za tečaj. Kdor se še ni prijavil, pa bi želel obiskovati tečaj, naj se javi 22. t. m. pol ure pred otvoritvijo tečaja v dvorani Delavske zbornice, kjer se bo tečaj vršil, da ga naknadno vpišemo, šolska vodstva so dobila pred kratkim odlok, da morajo biti vsi učitelji že 25. t. m. na službenih mestih. Z ozirom na to spooročamo vsem udeležencem, da smo se obrnili v tej zadevi na bansko upravo in dobili zagotovilo, da smejo ostati tečajniki do 27. t. m., to je do zaključka tečaja, v Ljubljani. — Otvoritev tečaja bo v ponedeljek 22. t. m. ob 8. v dvorani Delavske zbornice. Pred otvoritvijo se bodo izdajale legitimacije in pobirala prijav-nina. — častitljivo starost je dosegla ga. Svete Marija, žena pok. progovnega mojstra, ki preživlja svojo lepo starost pri hčeri v Stezicah. Goepa je še vedno Sila in zdrava na duhu in telesu. Ima še vedno dober vid in vsak dan jo vidimo pri pletenju. Prav rada in z velikim zanimanjem prebira na* predno časopisje, zlasti >Slovenski Maaadc Naši zvesti čitateljici želimo tudi mi še mnono veselih dni. — Enoletni trgovski tečaj v Novem me« stu z vsemi pravicami vpisuje dnevno. Šolnina din 150. Zahtevajte prospekt! — Naknadna zamenjava 100 dinarskih bankovcev. 100 dinarski bankovci Narodne banke kraljevine Srbije z datumom 1. ja? nimrja 1905. se naknadno zamenjavajo pri državnih blagajnah in vseh davčnih upra_ vali. Rok zamenjave teh bankovcev je potekel 22. julija. Za zamenjavo mora lastnik predložiti popis bankovcev po seriji in štes viikah ter ea podpisati, obenem pa pustiti pri blagajni svoj naslov. Zamenjava teh bankovcev ni podvržena taksi. — Za mrtve proglašeni. Qlax}žno sodišče v Ljubljani je uvedio postopanje, da se proglase za mrtve sprevodnik električne železnice Viktor Schulz e Sel pri Ljubljani, mesarski pomočnik Jakob Selan ir. Ljubi jas ne, tapetnik v Zapužah Pavel Poenik, delavec iz Kompolj Kari Kastelic, mizar iz Dra-velj Ivan Bergant, abiturijent iz Ljubljane Friflerik Žagar, kamnosek iz Polhovega Gradca Franc Rus in ba-rvar iz Ljubljane Anton Jeglič. — 80 praškov kinina Je zavšila. Marija Milkovič v Zagrebu si je namenila končati življenje zaradi nesrečne ljubezni. V ta namen je zavžila 80 praškov kinfaia m prepe* ljali so fc> v bolnioo. Njeno življenje ni v nevarnosti. Kmetska posojilnica ljubljanske okolice, reg. zadr. z neon. zav. v Ljubljani, TyrSeva c. 18. Nove vloge vsak lat razpoložljive obrestuje po po 4 5 vloge prof? odoovedi Za vse vloge nudi popolno varnost * Otvarja tekoče račune In izvršuje vse denarne posle * Vlagajte svoje prihranke v najstarejši slovenski denarni zavod! — Zdravniška vest V Maribor je premeščen specijalist za uho nos in vrat g. dava Aleksič, dosedaj asistent splošne boinioe v ij— Moderno urejeno in največje trgovsko učilišče dobimo v Ljubljani. Znani »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska cesta 15, bo z letošnjim šolskim letom znatno razširjen in moderno preurejen. Po načrtih, ki jih je odobril gradbeni urad mestnega magistrata, bodo sedanjemu šolskemu poslopju dozidane nove specialne učilnice za praktične pisarniške vaje, kar bo posebnost za trgovsko šolstvo. Notranja dela v sedanjem poslopju so že v glavnem dokončana, enako je tudi učno prenovljena fasada. Tako bomo dobili zavod, ki bo v vsem ustrezal zahtevam sodobnega trgovskega šolstva in se lahko primerjal s sličnimi zavodi v inozemstvu. K takemu lepemu napredku in uspehu tega najstarejšega slovenskega trgovskega zavoda iskreno čestitamo. Natančneje bomo še poročali- — Ju£o«!Oven*Ka tinoioftka «ve» priredi l. 2. septembra na Ljubljanskem voleaejmn DHfcavno razstavo pičmenskih psov. Razstava ho pod okrajem Medna-rodne- ktoolofike zveze in pod pokrovi telj-^jvetn Nj. kr. Vis. kraljevića Andreja. Prijave aa razstavo poov sprejema 4n daje pojasnila tajništvo Jugoalov. kinološke »veze, Ljubljana I, Cesta v Rožno dofino 98, telefon 23-55. — V bolnici se je obesila. Na vrtu novosadske boinice se je obesila na drevo 45-letna brezposelna kuharica Marija Petrovič iz Beočina. Vse kaže, da je šla v smrt zaradi težke bolezni. — Krvava tragedija. V vasi Adoifovcu . — Vreme. Vresnenska napoved pravi, da bo ofcJBjSno in deževno vreme. Včeraj je deževalo v Ljubljani, Mariboru in Zagrebu. Najvišja temperatura je znašala v Zagrebu 33, v SpEtu 31, v Beogradu in Dubrovniku 30, v Sarajevu 29. na Vfeu 27, na Rabu 25, v Mariboru 23.6, v Ljbljani 23.1. Davi je kazal barometer v Ljubljani 756, temperatura je ^riajta k* 17.4. blizu Podravske Slatine se je odigrala v četrtek zvečer krvava tragedija. Kmet Drago Mintas je imel ljubavno razmerje s Pepieo Ravnogajec. Živela sta v divjem zakonu. Zadnje čase sta 9e pa večkrat prepirala, ker mu je ona očitala, da premalo zasluži. Razen tega ga je njena mati podila od hiše, ker je Pepca omožena in ima moža v Čadjavici. V četrtek zvečer je pobrala Pepca ves denar in odšla z doma. Ko se je Mintas vrnil mu je njena mati očitala, da je on kriv, da je hči pobegnila od doma. Sprla sta se in stepia. V pretep je posegel tudi brat njegove pri-ležnice, ki mu je zadal s sekiro več smrtnih ran. — V »mrt k strah« pred s*keto. Znani vesepoBeatnik Bela U«r*r v Subo*ici, o ka_ terem anao že porocafi da si je prerezal trebuh in vaat na avojeat posestva v Stari Mo* Ljubljenka našega mesta — srekan* nepaaaKaa aa slovitega filma »Zloraba aa-upaaja«, v sijajni, dnnovitl in humor ja polni veseloigri MUHASTA NEVESTA UANIELLE PA*MEUX Danes premiera ob 19.15 in 21.15 uri, jutri predstave ob 17., 10. in 21. uri. TKU 32.31 KINO UNION Odltten fiirn, u ga morate vidvti' 12 dni v Zagrebu in 16 dni v Beogradu na sporedu! ravici, je včeraj v židovska bolnici ▼ Suho. rici umri. Zdravniki mu niso mogli rečni življenja. Policija &kra>a ni mo.urla ugotoviti, kaj j»a je pognalo v obup, ker Uii^ar ni hotel rtiOe^ar povesti. l\»neje se je pa izkazala, .la je imel moa fiksno idejo, da bo umrl od lakote, tki povedal i so mu aivd in v hipu duševne zmedenosti si je končal življenje. Iz Ljubljane — Ij Trgovfov jubilej. Na današnji d,m pred desetimi leti je odprl na Miklošičevi cesti delikatesno ki špecerijsko trgovijto mladi in jM>i;otni Anton Leprat ali kakor Ca njegovi številni znane-i imenujejo >go« spod Tonček*. Troovine se |e izučil pri >vo_ ii materi gospe Lojzki, sestri spoštovanega ljubljanskega meseana in pekov, mojstra AiHfu*?la Jenka, ki je nad 20 let vodila trgovino v Urbasovi hiSi v Slomškovi ulici. Od nje vsa njegova podjetnost, vljudnost pri postrežbi in profinjen okus aa aranžma^ je iaJožb, ki uiivajo splošno [)ri»nenje. Di_ ci pa >gospoda Tončka<, ki je že vsa lota iias avest naročnik, plemenita dareallivost, ko zlasti rad j>otlpira dije^ka n visokosoi-ska društva. Želimo mu še mnogo u**pohov3 polnih let in krepkega razmaha. —Ij Dve novi umetnini M. Gasparija. Prejeli smo: Zaneslo me je. z Aleksandrove ceste skozi pasažo, kjer sem obstal pred znano izložbo umetnih slik. Ustavil se mi je pogled na dveh. Prva s Prešernovim motivom: »Dohtar, ti jezični dohtar, kaj postopa* ti za mano!« Za krasotico pospeši korake pesnik, odkrite glave, koSati lasje mu valove nazaj. Obraz, prijazno dvorljiv izraža že zrela moška leta; cilinder v desnici, zamahnjeni navzdol v pozdrav. Ljubljančanka nekaj korakov pred njim, sluti kavalirja za seboj, zakaj obraz ima obrnjen lahno v levo stran; oko se ji pozorno ozira nazaj. Prizor je iz predmestja, pot vodi ob travniku; v ozadju se lepo odraža pročelje cerkvice na Rožniku, kakor se ta najlepše vidi z Vrtače ali ceste na Podložnik. Na drugi sliki je v ozadju Ljubljanski grad. Motiv je stih: »Dr. Fr. Prešern: Rad ogledujem vas cvetečelične, ljubeznive, ljubljanske gospodične«. Pesnik v najlepši moški dobi se razgovarja z dvema Ljubljančankama — vzemimo na Kongresnem trgu. Iz njegovega markantnega obraza in iz postave odseva moška krepost. Mladenki: ena blondinka, posluša, ker je Prešeren v pogovoru s tovarišlco. Obe sta v lepih poletnih promenadnih oblekah. Kar ločiti se nisem mogel od teh dveh umetnin. Zamislil sem se v takratne čase Ljubljane, v katerih je teklo življenje mirnejše kot danes; mladim pa je bilo enako vroče srce. Jutri ob 3. uri popoldne astop Sokola L vrca otvoritev novega letnega telovadišča? zabava. Sodeluje vojaška godba. Vse zveze z vlaki in avtobusi ugodne. sokoli — nacionalisti, jutri vsi na Lavrico ZDRAVO! —Ij Umrli so v Ljubljani od 6. do 12. t. m. Špilar Jernej, 64 let, trgovec; Kopfi-va Marija, 65 let, vdova uradnika TPD; Pavlin Barbara, 77 let, vdova viš. sodn. oficiala; Vidmar Janez, 23 let, mehanik; Jeram Franc, 76 let, vratar v p.; Perkon Marija, 61 let, žena obratovodje. — V ljubljanski bolnišnici umrli: Golob Vera, 7 mesecev, hči orožn. narednika, St. Vid pri Stični; Lobe Angela, 3 leta, hči hišarja, Kuželovec obč. Zagradec; Stesl Janez, 31 let, zidar; Perko Vinko, 1 leto, sin delavke, Visoko; Brenčič Franc, 44 let, delavec; Pe-čauer Andrej, 47 let, krošnjar, Črmošnji-ce; Mežek Anton, 48 let, delacev nestalnega bivališča; Avbelj Franc, 59 let, dninar, Kandrše; Brinšek Andrej, 28 let, delavec, Otok obč. Brezje. —Ij Oče bi rad oblekel sina. nadarjenega dijaka. Reven oče. ki zasluži le 600 din na mesec in s to plaeieo vzdržuje ter šola Še sina, se ie obrnil na uredništvo po nasvet, kako bi oblekel sina za šolo... Po? kazal je spričevalo, da je sin končal prvi razred g'nuiazije z odliko. Morda bi kdo lahko daroval staro suknjo, da bi iz nje dal narediti sinu zimsko suknjo:, je dejal. >Fant rose ia je prerasel pa tudi raztigal staro obleko, nove pa mu ne morem kupiti, saj težko kupujr^m Že same šolske potreb-ščine«. — Obračamo se ob teg pr'liki na dobre IfudU ki bi bih* pripravljeni pomagati skrbnemu očetu, da bo lahko šolal nadalje nadarjenega sina. Naslov v uredništvu. —rj Tombola v Zg. ftišW. Samao še en dan nas loči od te težko pričakovane prireditve. Šišenski gasilci so neutrudni pri de hi in pripravah, da bi dosegla tombola čim lepši uspeh. Mnogo nesebičnega dela je treba, da se pripravi taka velika prireditev. Dobitki so ž vsi pripravljeni in samo še čakajo srečnih dobitnikov. Tudi motorno kolo so že pripeljali na mesto in je razstavljeno kakor drugi glavni dobitki v izložbi mizarskega mojstra Avgusta Cerne ta v Zg. Ši£ki. Po tomboli bo vrtna veselica. Kako imenitno st« se vedno zabavah na gasilski veselici, sami dobro veste, zato gotovo n- boste zamudili prilike, da ae zopet enkrat razvedrite, posebno še v današnjih časih, ko je človek poštenega razvedrila res potr ben. Na vesefiei bo igrala prvovrstna godte^ za raznovrstna okrepCna bodo pa skrbeh gasiKa «arm. Ka-po navadi vam bodo tudi 1f*oe^°^p^' ti z raamovrarninri svedHmi jedili m odlično kapl£oo. Torej pridno segajte po tom-bofakm tablicah in pridite na žegnanje v 7fr gffflco. Tombola ae prtftne oto 14. na vrtu Jožeta čjeroeta poleg gasilrfcega d«v - Mestna ljudska kopei v Prečni ulici bo od 16. do 27. t m. zaradi generalnega čiščenja kopaliških naprav zaprta. Ij_ Ravnateljstvo trgovskega učihšea »Christofov nBsd zavodV, Ljubljana, Domobranska cesta 15, na mnoga vprašanja razglasa, da sprejema med počitnicami sa vpis m pismenim polom. l- ■ vpisovanje pa prične od 30, avgusta dalje vsak dan. Kdor ieti točnih informacij glede vpisa, sprejema in ostalih pogojev, naj piše na ravnateljstvo, da mu posije letošnje šolsko poročilo in izvestje. u— Mestni kulturni odsek v Auersper-govi palači zaradi snaženja prostorov 16. in 'X7. t. m. ne posluje, pač je pa mestni muzej odprt ter se je za obisk muzeja treba javiti pri hišniku. —Ij Čiantivit ueheUtkeca pevsko** Lito. ra — Emil Adami«- rtinmv.aiiK», tla bo pri* hodnii pevaki lom j od 32. do vitou^.i 27. avgusta t. 1. Ker mora bitj ujčitoljtUvo i« -tos glasom odloka br, banske uprav v \ Ljubljani na svojih služln-Tim meetili ie *i5. avgusta, velja za članstvo Ud*Z za Qpta|4 dva dneva odlok min. prosv\»to, katerega se poslužuje običa no za dopust pri pevskih vajah v šolcikem času. '/Auv.tok bofaj* ji-t. m. oh 10. uri v prostorih (ilasbvno M> tiče v Ljubljani. — Tujnistvo. —Ij V počaščenje spomina g. Ilije 1're. tlovita je daroval njvgov noouk ^. Juro Prodoviu. veletrgavee in uitlust rijajer v grebu in jicotirodu, mesto venci '-'.000 din /j\ ljubljanske mestne reveže. Mestno DO^ glatvarstvo izreka velikodušnemu !-.tn>v»i ru najtanleiBo. zalivalo. —Ij Ob /»kljurku umetnostno rai^ta>,- v Jakopičevem paviljtmu, l»o st-nz-ui ja aasjS vodstvo razstave jutri, 14. t m. ob 11 ur;. To pot bo pojasitit'Val razstavljene unirtni_ no dramaturg Ivan Mrak, tako da l»omo slišali ^(HtiK) o likovni umetnosti tudi od književnika, Zaključek razstave bo v ton-k. takrat to tudi žrebanje za 10 d i k, k j so deioma že razstavljene pip izlojbah pajbolj znanih trgovin. Kdor ima 7-e porm;u»«ntn>> vsu>pnico in kdor si jo do žrelvanja Se nabavi, ima pravkx> do žrebanja, polec. lk« mun^ntna vstopnu-a e«atH» din 10. —Ij Ambulatorij in \M*sy etovalniea v aa-votlu ia zaščito dece (Deč/i dom kraljice Marije) radi snajtania prostorov oii 16. do vključno *J0. t. m. ne poslujeta. —Ij Ureskvf prvovrotpe* iuijlx>ljfa kva. liteta po din 14 nitiii M. Kon»pare, (in»e VVeingerlova dala 600 din. Orožniki so zaprli tudi ciganko. — Gluhonem starček na progi. Med postajami Preval je in Dravograd je večerni osebni vterk podrl 701etr*?ga naglušnega hlapca Miho Pistotnika, ki je korakal ob železniški progi. Starček je preslikal prihajajoči vlak in stopnice so udarile vanj in ga treščile v nasip, kjer je obležal. Strojevodja je takoj ustavil vlak, na kar so starčka naložili v vagon in ga prepeljali v mariborsko bolnico. Zdravniki upajo, da bo okreval. — Nov grob. Pri Sv. Marjeti ob Pesnici je preminul po kratkem in mučnem trpljenju ugledni posestnik in zaveden narodnjak Ivan Grebušnik, star 57 let. Blag mu spomin, preostalim nase sožalje. _ Kostanjerji, ki žele v letu 19KJN :i koštan! v območjii mwta Maribora, va; bikx d« ae javijo prj mostnem tržn-in niKteorerve od 16. do 20. *vgusto DtSjđ uradnimi urami. Zgrabijo se naj samo trni knptaniarji. k* jmfljo ot>rtoo pnvico in ki so že Lansko leto pekli koštani. r**e-bam, ki nimajo obrtnega pooblastila, s< dovoljenja za pečenje postanja ne bo izdalo. Na kflR- neise prtja*« se ne bo oairaio. — Hoi... 5a imnjrrvin-afci oe« t i prod Fra. sowo v*osfiuio v Francu je neki moSki nepa-(\ek hlapca Ivana Skernjarja ter ga z nožem večkrat zabodel v prsi in roke. Napadal ra «o osofniki še TTjRledrfi. O« ■ I^*wera Tjoseatniškeca sraa Antona Kirbifta iz T*o? hjsjssjsjBL ki je pri zasIrSanju de^st, ki ja BSJtoJsl v sikJbraaa. BSSJ