65, številk Posamezna številka stisne 12 w, Maribor s dne 17» avgusta 1912 > i*; i žji.i is. H - Naročnina listu: — Celo leto . . K Kri-Pol leta ... „ 5'— Četrt teta . . „ 2‘50 Mesečno. . . „ 1'— Zttnaf Avstrije:'-— Celo leto . „ 15-— Posamezna številke — 10 vinarjev. — Inserati ali oznanila se računajo po 12 vin. od čredne petitvrste: pri večkratnih oznanilih velik popust. „Straža“ izhaja v pon-deljek in petek popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravmštvo: Maribor Koroška ulica. 5. Telefon št. 113. 2 uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopoldne. Maš e^sar, m&& kralj! Maribor, 17. avgusta. Prvič slavimo danes rojstni 'dan našega novega cesarja. Slavimo ga v sredi bojev in pomanjkanja, a vendar ga slavimo z veselim navdušenjem, ker si je mladi cesar kljub kratki dobi svojega vladanja pridobil popolnoma naša srca. Občudujemo v njem predvsem ljudomilega, blagega, plemenitega človeka, katerega boli vsaka krivica in vsako pomanjkanje in katerega največje veselje je storiti svojemu bližnjemu dobro. Občudujemo v njem miroljubnega vladarja, ki se je postavil na čelo mirovnega gibanja in ki v mirovnem smislu upliva vsak dan bolj tudi na — svoje zaveznike. Občudujemo v njem samostojnega, neodvisnega moža, ki ve, da Avstrija nimaT"naföge, najprej skrbeti za druge, potem še le za se, ampak da je Avstrija poklicana gledati le na dobrobit svojih mnogoštevilnih narodov. Občudujemo v njem, tudi vsem narodom pravičnega vladarja, ki nikakor ne misli, da je v predpravicah enega naroda zasigu-rana bodočnost Avstrije, ampak ki hoče za vse narode enake pravice, kakor imajo vsi enake dolžnosti. Veselimo se, da je ugled našega mladega cesarja postal v kratkem času velik tudi v inozemstvu, celo pri sovražnikih. To naši domovini ne bode škodilo. Že se pojavljajo na Balkanu politične struje, ki se, četudi boječe, začnejo ozirati na mladega Habsburžana. Osebnost našega cesarja je. postala silna privlačna moč. Jugoslovani smo hvaležni Bogu, da nam je dal takega vladarja. Zato mu kličemo odkrito in srčno ob njegovem rojstnem dnevu: Živel! Na mnoga leta! 11 lili Deželni «dbor- štajerski in slovenske zahteve. Čudijo se naši nemškutarčki, da zahtevamo mi Slovenci odločno ločitev od Gradca. Krivice, ki so jih nam delali, so nam -šle tako v kri in meso, da smo postali trdni, neizprosni. Lepe besede nas n« bodo več prepričale o dobrem mišljenju nemških sodeželst-uov. Pustite nas na miru, kaj se vendar tako potegujete za nas! Vi greste svojo pot, mi pa svojo. Še nekaj se ne morejo privaditi gospodje v deželnem odboru v Gradcu, da bi bili pravični v narodnem oziru. Nacionalna nestrpnost obvlada zlasti uradnike, ki dajo to nestrpnost čutiti ne le vsem nižjim uradnikom in uslužbencem slovenskim, ki so že itak redke prikazni v deželni službi, temveč šikanirajo tudi slovenske stranke. Vodja Gurre pobira na Slovenskem Štajerskem s strahovito brezobzirnostjo vse davke, toda vsakokrat ga pretrese, če dobi v roke kak slovenski rekurz ali slovensko napoved. Začel je napovedi, pisana v slovenskem jeziku, pošiljati na Slovenski Štajer v prestavo. Najboljši odgovor bodo dali slovenski davkoplačevalci deželnemu odboru, ki nastavlja le nemške uradnike, s tem, da dopisujejo vse v slovenskem jeziku, kakor bi to mora^ lo itak vedno biti. Ce se pa Vam ne reši pravočasno, se pritožite na slovenskega deželnega odbornika, ki je Vaš zastopnik v dež. odboru. Še vedno stari avstrijski sistem (Dopis iz Savinjske doline), Iz kože človek ne more, tako tudi ne more avstrijska uprava zboljšati svojega poslovanja. Nič ne pomaga, da se je že toliko bičalo v parlamenta nezdrave gospodarske razmere. Koliko nepotrebnega denarja se je izvrglo med vojsko, koliko najdragocenejših reči se je pokvarilo! Vsi nasveti ne pomagajo nič. Staro znano birokratično delovanje se nadaljuje. Nedavno se je zaplenilo v Savinjski dolini večje množine lesa. Namesto da [bi to izvedel posamezni strokovnjak, se je pripeljala večkrat cela četa ljudi, ki so prihajali od vlaka do vlaka. Ko se je neki lesotržec pritožil proti zaplembi, je prišlo kar do 10 ljudi se pogajat. Za privatno firmo prevzame navadno posame/nik 100 do 200 vagonov lesa, za državo pa prihaja kar do 10 uradnikov, celo davčni nadzornik, več ofi cirjev in drugih »strokovnjakov«, ki pa ne dobijo nič ali pa nekaj borih par vagonov. Državo sta- nejo taki »izprehodi« v planine velike svote. Zraven tega je pa še jako čudno, da producentom-domačinom ponujajo jako nizke cene, dočim plačujejo Židovom dvakratne svote. Poslanec dr. Verstovšek se je obrnil naravnost na ministrskega predsednika z vprašanjem, če hoče vlada vendar enkrat narediti konec takim državnim »velepodjetjem« in slavnim izprehodom. Maš sabor, Zagreb, 12. avgusta. Ker želite o saboru 'nekoliko informacij, evo Vam jih! Vam Slovencem najbližja in najprijaznejša stranka je StarčeviČeva stranka prava, ki se je popolnoma postavila na stališče državnopravne deklaracije Jugoslovanskega kluba na Dunaju. Druga stranka je čista stranka prava, katero vodita dr. Horvat, dr. Frank in žid dr. Sachs. Kaj se o teh možeh govori, Vam je znano. Toda prijatelji in neprijatelji priznavajo, da so tudi v tej stranki častivredni ljudje kakor dr. Pazman in dr. pl. Kiš. Opo-zicionalna stranka je tudi agrarna stranka Stjepana Radiča. Vladne stranke so: koalicija in unionistična. Za jugoslovansko državno misel s habsburško dinastijo in z monarhijo se v saboru javno izrekajo pristaši Starčevičeve stranke prava. V srcu je za njo vsa koalicija. Toda ona misli, da še zdaj ni ugoden Čas. da javno nastopi, kajti Madžari bi na tak nastop takoj odgovorili s komisariatom. Ali je ta račun pravilen ali ne, je druga stvar, dejstvo pa. je, da koalicija nikdar ne bo ovirala, realiziranja naše« ga državnopravnega stališča. Unionisti, ki pa v narodu nič ne pomenijo, so seveda za vse to, za kar so Madžari. Cista stranka prava je začela glede jugoslovanske misli čudno nejasno igro. Izreka se za z-đruženje hrvatskih in slovenskih dežel, ob enem pa hoče ne izrecno, a vendar z namigavanjem, našo jugoslovansko državno misel istovetiti s srbsko jugoslovansko mislijo. Toda so člani kakor dir. Pazman, ki se je v tem oziru tudi v saboru korektno in pošteno izražal. StarčeviČeva stranka prava je proti na-migavanju in nejasnemu izražanju o naši jugoslovanski misli odločno protestirala, ker ne pripusti, da hi se ta velika misel na tak način kompromitirala. Del čiste stranke prava (frankovske stranke) nasto- LISTEK. Materina, beseda. (Za „Stražo“ napisal f profesor Anton Rabuza.) Bil je deček, ki mu je bilo ime Zvonmir. Ker se je vsem zdelo to ime preokorno, so ga klicali Mirko. Bil je sinček revnih staršev, skromnih bajtarjev. Že preperel tram v njihovi že viseči bajti je kazal letnico 1786. Od tistega leta je poteklo že precej let, ko je prišel v njo za gospodarja Mirkov oče. Ko se je ženil, je za silo poravnal nevarno viseče podlstropniee in vogelne stebre in nato šel v sosednjo faro, v eno uro oddaljeno vas po pridno deklino, ki je prinesla k hišici 100 goldinarjev tedanje veljave in eno kravico. In zgodilo se je, da je ljubi Bog podaril tej borni hišici šest krepkih dečkov, naš Mirko je bil tretji. Starši so skrbeli za vedno lačne želodčke, kakor so vedeli in znali, ponavljajoč vedno vzdihe k ljubemu Bogu: Bog jih je dal, Bog bo skrbel za nje, da, bodlo imeli kaj jesti. Ko je imel Mirko devet let, so mu rekli starši: Hej, doyolj star si, da si lahko že sam služiš kruha. Ljubi Bog in njegov angel j naj te spremlja po vseh tvojih potih. Pri nas moraš poležavati na podu, pozimi pod pečjo, če greš pa služit, si boš pa lahko služil več kruha in boljšo posteljico. Pa zvedela sva za dobrega gospodarja. — Za slovo ga, še mati pokrižajo, opomnijo na molitvice, ki se jih je naučil moliti vsako jutro in vsak večer in mu voščili srečno pot. Tako je devetletni Mirko odšel k daljnemu sosedu za pastirja. Novi gospodar in Mirkov predstojnik pregleda in preskusi novodošlega pastirja, ga potrka po rami in reče: „Dve kravi boš pasel, pa Še kakšno tele po- vrh.- Ce boš priden, dobiš ob letu 2 goldinarja, novo srajco in lepe hlače.“ Mirku se je sila imenitno zdelo, kako sklepa z novim svojim gospodarjem pogodbo, ki se mu je zazdela nad sijajna. Služil in pasel je, se dolgočasil in kratkočasil, kakor je pač naneslo. Ko ni bilo paše, je pa prinašal gospodinji drva v kuhinjo, nabiral dračje po gozdu, potrosil v hlevu živini ali pa ponesel vedrico k hlevu, kadar je gospodinja krmila cvileče pujske. Tako je poteklo leto dni in naš Mirko se je napotil domov k staršem, da M izterjali njegov letni zaslužek. Kako je to izterjevanje izteklo, Mirko nikoli ni mogel prav izvedeti, dognal je le toliko, da je po enoletnem zvestem službovanju zaslužil biti povišan v službi. In res, odprla se mu je nad vse sfiajna služba pastirja pri poštarju v bližnjem trgu. Sijajna služba je bila to, pravim, kar mi je Mirko sam v poznejših letih večkrat zatrjeval. Dobil je mesečno 80 krajcarjev tedanje veljave, .vrhu-tega pa je, in to se mu je zdelo najsijajnejše, smel zjutraj, ko je poštni hlapec Še poležaval, na Četrt ure oddaljeno železniško postajo po zavoj pisem,’ ki ga je redno ob istem času vrgel poštni mož iz železniškega voza na tla. Tudi je imel izključno pravico, raznašati pošto po trgu. To opravilo je cel Čas svojega službovanja izvrševal tako vestno, iztirjoval od vsakega pisma po krajcarju, od Časopisa pa, ki ga je smatral naš Mirko zaprašen nič, pa dvakrat za en krajcar, tako vestno, pravim, da je žel splošno pohvalo od vseh, celo bolj in več, kot od starega poštarja. Nič pa se tudi ni vstrašil raznih „hitrih pisem“, kakor je imenoval brzojave, jih smatral za izključno svojo dostavljalno pravico, pa tudi zaslužil, da so se njemu izročila. Kajti vsak oddih na potu se mu je ždel nevaren, vsako postopanje krivično. To „hitro nismo“ želi hitrega pota, vtzel svojo usnja- to, od njega neločljivo poštno torbico pod pazduho, jo krčevito prijel na onem mestu, kjer je občutil telegram in dirjal, kakor dolgo je mogel, do zadnje sape. Tudi najdaljše, čisto neznane poti se ni vstrašil. Po štiri ure dolgo pot je predirjal sem in tja v petih do šestih urah. Kolikor si je prikrajšal na času, toliko, si je mislil, je koristil onim, katerim je bilo „hitro pismo“ namenjeno. Kajti Bog ve, kaj je v tem zapečatenem hitrem pismu napisano in če ne hitim celo pot, znalo bi se zgoditi, da bi nemara ljudje prej zvedeli, ko pridem jaz tje. Kadar pa ni bilo poštnih potov, je pohajal za kravami in telički in popeval med pastirji ono že znano: Pasel sem, pasel kravice tri; Neki dan po štiri, Vsaki dan po tri. Tako so minula leta. Tedaj je postal nanj pozoren domači gospod učitelj in skupno z gospodom kaplanom sta šla na Mirkov dom in sprožila tu pri Mirkovem očetu misel, da bi dali brhkega, brihtnega pastirja v mestne šole. Pripomniti je namreč treba, da je naš Mirko pri vsem svojem vestnem služ-bovamu pridno, kolikor mu je pač dovoljeval gospodar, zahajal v šolo in od tam redno v vsakem Četrtletju prinašal lepa, celo zelo lepa naznanila domov. Učil se je lahko in zelo rad. Samo latinskega jezika se je bal. „Latinski jezik?“ bodete neverjetno zamajali z glavo, kaj pa ta ima s pastirji opraviti? Le počakajte in poslušajte! Bilo je tako-le: Med pastirji, ki so pasli skupno z našim Mirkom, z mladim poštarjem, je bil tudi sinček imenitnega tržana, Ta pastir je bil obenem ministrant. D'q tega svojega tovariša je imel naš Mirko neko pravi posebno spoštovanje. Vse mu je vier j el, kajti imel ga je za silo učenega, ker je znal latinski: Večkrat mu j a torej približno ravno tako kakor Vaši štajerčijan- f oi. Toda tudli to ne bo škodilo in oviralo našega gi- | banja, katero ni proti dinastiji in monarhiji, ampak j ž njima in v njih okrepitev. Vodja Starčevičeve stranke prava v saboru je j dr. Pavelič, izven sabora (strankine organizacije) pa f Vaš poslanec dr. Matko Lag inj a. Zelo odlični člani j te stranke so zastopniki Akačič, Hrvoj in drugi. Močna struja v hrvatskem narodu je hrvatska * katoliška omladina, ki pa še, hvala Bogu, politično \ ni organizirana. V svojih vrstah šteje izredne talen- j te, v katere se stavi veliko upanja za hrvatsko reč. Ta struja ima že sedaj privlačno moč, posebno med j mladino. Mladini pišejo v ..Novine“, če prav to ni j njih oficielno ■ glasilo. Bo s» a in Hercegovina. Sarajevo, 13. avgusta. Po zaslugi 'Jugoslovanskega kluba je stopilo i naše saborsko vprašanje v ospredje javne diskusije. Demokratična struja zahteva, da se upostavi sabor vsaj z vsemi dosedanjimi svojimi pravicami, birokratska struja pa zastopa stališče, da morajo, če se že res skliče sabor, biti vsa politična in ustavna v-prašarija izključena. Sarkotič se je mudil te dni na Dunaju, da pomaga birokratični struji do zmage. Stališče birokratične struje je čudno in dokazuje, da vlada v birokraciji velik strah pred odkritji njenega triletnega delovanja. Kajti noben resen človek ne bo odrekal saboru pravice, da sme govoriti o politiki in ustavi v času, ko sme o tem govoriti A-sakdo na svetu. Le bosanski saborski poslanec bi tega ne smel! To stališče je tako absurdno, da človek ne more prav nič verjeti v njega istinost. Le če se pogleda na delovanje birokracije, potem prizna vsakdo, da je v teh krogih vse mogoče. Sarkotič bo baje na Dunaju strašil z mislijo, j da se je bati neljubih izjav v saboru. Z ozirom na j to je treba najprej pribiti, da je sicer Sarkotič for- j melno opravičen, govoriti o zanesljivosti ali nezanes- j Ijivosti Bosancev, da pa mu manjka v to potrebne o- j rientacije. Sarkotič pozna svoj konak, a Bosne in j Hercegovine ne pozna! Svojo popolno desorientira- \ nost je pokazal v borbi z interpelanti o bosanskih j; razmerah v Pešti in na Dunaju. Sicer mimogrede j lahko povemo, da so Sarkotiču njegove ekakurze v j politične liste na Dunaju hudo zamerili, kajti Sarko- j tič po njih mnenju ni poklican govoriti javno o bo- 1 sanskih razmerah. Mi kot demokratje mu te pravice j ne odrekamo, pač pa bi zahtevali od Sarkotiča, da \ govori vedno istino in golo istino! je na paši pravil prav v nerazločni naglici latinske 'stavke, ki jih je odgovarjal pred oltarjem gospodu župniku in naš Mirko se mu je čudil in čudil, ponižno se klanjaje, zatrjujoč: „Nak, takih stvari, latinskih reči. nak, teh bi se jaz nikoli, pa prav nikoli ne mogel naučiti.“ In kakor bi bil njegov imenitni tovariš na paši še bolj zrastel v imenitnosti, mu je skazal še večjo spoštljivo udanost in si štel v posebno Čast, da sme tega visokoučenega in veliKopomembnega teva-riša. šteti za svojega prijatelja. Hudomušni tovariš pa, ki seveda ni umel niti besedice onih na pol izgovorjenih latinskih besed, ki si jih je bil naučil za ministriranje, mu je pravil, kako taki visoki imenitneži, ki znajo latinski, vedno jedo „pečene telege in pohane krtače“ in da tudi on večkrat kaj dobi od tistih imenitnih jedi v drobtinah, ki padejo z mize. A našemu Mirku pa je rastlo spoštovanje in globoka oddaljenost, ki ga je ločila od tega imenitnega srečnega pastirja. Da. pa pridemo nazai na prejšnjo pot,-moramo povedati, kako se je godilo gospodoma, ki sta prišla nagovarjat Mirkovega očeta, naj bi dal pridnega dečka v mestne šole. ..Priden je, razumen, lahko in rad se uči, le dajte ga v šolo, saj jih imate še dovolj doma, da ga ne bodete »pogrešali“, sta prigovarjala gospoda In se obračala pri svojih besedah posebno na mater, ker sta slutila, da bi se pri njej dalo brž kaj doseči, kot pri trdem, molčečem, strogem očetu. ..Da, vse je res“, pritrdijo mati, „ali vejo pač, spoštljivi gospod, mi nimamo nič, prav nič pri hiši, kot prazne stene. Se komaj, da se sami preživimo, pa bi še dali otroka v mestne šole! In mestne šole so tako drage! One so samo za imenitne, bogate Tuđi. No, kaj pa ti praviš, ate?“ j „Nič, pri miru me pusti. Daj ga v latinsko šo- i Papežev oklic za mir, Tz Lugana se dne 14. avgusta poroča: Italijanski list „Messagero“ piše, da je odposlal sv. Oče noto na vse vojskujoče se države in tudi na nevtralne države, v kateri jih formelno in pod konkretno označenimi pogoji poziva k miru. Tudi i-talijanska vlada je prejela papeževo noto, koje besedilo bo objavil „Osservatore Romano.“ S posredovanjem angleškega poslanika je bila papeževa nota izročena francoski in italijanski vladi ter vladi Združenih držav Severne Amerike. Rimski list „Seeolo“ piše, da je smatrati papeževo noto kot oseben korak papežev. V Rimu so mnenja, da se novi papežev oklic ne giblje v splošnem okvirju, marveč se bavi podrobneje s konkretnimi vprašanji, ki se tičejo Belgije, Alzacije in Lotaringije, Poljske in italijanskih aspiracij. V vatikanskih krogih vlada precej trema zaupanje, da bo papežev oklic vspešeiu ker so prepričani, da je papeževa avtoriteta v sedanjem sporu med ljudstvi za uspešno posredovanje še najbolj primerna. Rimski list „Giornale d’Hali a“ piše, da vlada v Vatikanu trdno zaupanje na skorajšnji mir. Že deli časa se je želelo, da bi naj sv. Oče s posredovanjem svojih zastopnikov poizvedoval pri vojskujočih se državah, kak uspeh utegnejo imeti njegova posredovanja za mir ter pod kakšnimi pogoji bi bile razne vojskujoče se države pripravljene skleniti mir. Da je sv. Oče sedaj storil ta korak, je bil pač Vzrok, ker je bil mnenja, da vojskujoče se države ne bodo naravnost odklanjale njegovega stališča. Sv. Oče je sedaj storil ta korak v obliki diplomatične note, katera je bila izročena vojskujočim se državam. Glede vsebine papeževe note 1 piše „Corriere della Sera“ sledeče: Po splošnem uvodu v prilog miru označuje nota splošna jamstva za pravičen in trajen mir, ki bi naj bil zasiguran na ta način, da bi lo, če imaš kaj, da boš za njim plačevala!“ odvrne mrmraje oče, se obrne in stopi za oglom na polje. Dobri oče! Pod trdo skorjo mu je bilo skrbno srce polno skrbi za nepreskrbljene drobne črvičke, ki so vedlno in vedno odpirali usta in prosili jesti. Na tihem, ozirajoč se plašljivo okoli, zatisne solzo v očesu, mrmraje: „Da, da, v šolo naj bi šel fant, pa Še doma nima kaj jesti!“ Ponos mu je vstajal v duši in resni, redko se smehljajoči mož je zasanjal, kako sin študira v mestu, kako stopa vedno više in viSe, postane visok gospod in povabi starše k sebi in jih poprosi: „Hvala vam, starši, ker ste bili tako dobri — storite mi to veliko dobroto in vzemite od kruha., ki ste mi ga pomagali pripraviti.“ Ah, presladke, prevarljive so bile te sanje, z-•budil se je iz njih, ravno ko sta se posl/avljala oba gospoda od ljubeznjive gospodinje* ki jima še toliko ni mogla postreči, da bi jima bila velela sesti, saj niso imeli več kot eden stol pri hiši. kruha pa včasih po cel mesec ne. „Torej veste? Le tako napravite, kakor smo vam rekli, pa; bo dobro. Fant je brihten, nekaj pa poskrbiva midva, da bo pri dobrotnikih dobil kosilce; samo pomenite se še do dobra, dto ta Čas pa z Bogom!“ ' In poslovila sta se dobra moža, vesela, da sta opravila dobro delo za narod. Doma pa so je pletla Mirkova usoda, pletla se med prerokovanjem in premišljevanjem tako dolgo, da so se odločili mamica, poskusiti z Mirkom v mestno šolo. Očetovo dovoljenje je bilo tu, četudi ni nič drugega rekel, kot: „Naj pa gre!“ Za dobro mamico je bilo to dovoli, da so lahko začeli z računanjem in pripravljanjem za odhod. In računali so: Služil je naš Mirko pridno; prihranjenega že se odpravile obstoječe stalne armade, da bi se ustanovila mednarodna sodišča, da bi se zasigurala prostost morja, ki bi naj bilo dostopno vsem državam. Posebno pravičen predpogoj za mir bi naj bil, da bi nobena država naj ne zahtevala kakih vojnih odškodnin, ker bi se vsled splošnega razoroženja sa-moposebi zboljšalo, oziroma uravnalo državno gospodarstvo vsake države. V noti se tudi razmotriva v drugačni obliki vprašanje glede zopetne upostavitve Belgije ter vprašanje glede izpraznitve francoskega ozemlja, katerega so zasedle nemške čete. Ta vprašanja bi naj tvorila glavne predpogoje za možnost,, priti zopet do miru. V noti se smatra to kot možnost za protivrednost, da Nemčija dobi zopet nazaj svoje izvenevropske naselbine. Nota se tudi dotika vprašanja glede Tridenta in Trsta ter izraža upanje, da se bo tudi glede teh točk utegnila najti zadovoljiva rešitev, istotako kakor tudi glede Poljske in Armenije. Ta novi korak poglavarja, katoliške Cerkve v-novic prav jasno dokazuje, kako si sv. Oče z vsemi svojimi močmi prizadeva, ne samo omiliti grozote te svetovne vojske, ampak vrniti tudi človeštvu toliko zaželjeni mir. Pomanjkanje premega. Splošno se čuti in se še bo čutilo — posebno v zimskem času — pomanjkanje premoga. Vzroki tega pomanjkanja so: nazadovanje produkcije doma, vedno manjši uvoz in vedno večja poraba premoga v javne -in vojaške svrhe. Leta 1913 smo pridelali v Avstriji 44 milijonom ton premoga, 13 milijonov ton smo .uvozili iz Nemčije. 1 milijon ton iz Anglije; skupno smo torej porabili 58 milijonov ton. Izvozili smo 8 milijonov ton; doma smo torej porabili okroglo 50 milijonov ton premoga. Leta 1914 smo imeli na razpolago le 39 milijonov 'ton, leta 1915 38 milijonov ton in leta 1916 41 milijonov ton premoga. Med tem pa so zahteve glede premoga postajale vedno večje, posebno pri železnicah, katere so poprej dobivale premog za lokomotive večinoma iz Nemčije in Anglije. Angleškega premoga ni in tudi Nemčija nam je odpovedala pomoči. Avstrija je dobila leta 1916 samo še pol milijona ton nemško-šlezijskega premoga. Nemčija pridela na leto okroglo 240 milijonov ton, a Avstrija le okoli 40. A kljub temu nam Nemčija ne da več dovolj premoga. Naše lokomotive morajo sedaj kuriti samo z avstrijskim premogom, vsled tega so morali približno 12 milijonov ton domačega premoga odtegniti ljudski u-porabi. Da imamo manjšo produkcijo, sledi iz tega, — ker imamo manj delovnih moči na razpolago. Od 120.000 delavcev je bilo vpoklicanih 32.000. ostali so slabotnejši, ki zmorejo manj dela.. Vsled slabe prehrane pada njih delovna sila od dne do dne, tako da računamo lahko za letos zopet z zmanjšano produkcijo, najmanj za-1.6 milijonov ton n apr am 1. 1916. Pomanjkanje premoga je tudli v zvezi z našim zastarelim železniškim obratom. Zlasti proti koncu L 1914 je bilo pomanjkanje železniških voz silno občutno vsled dogodkov v Galiciji. Sicer so zgradili od ima 16 goldinarjev, nekaj srajc mu moram pozašiti, novo obleko mu še dam napraviti, bomo že kako u-trpeli, potem pojde v mesto, napravi preizkušnjo, ker so rekli gospod, da ge dobro uči, potem bo pridne študiral, potem, potem in potem — dalje si ni upala misliti dobra mamica, mislila je, samo da pride v mesto, ker ni za hlapčevsko delo. Ko je prišel tisti jesenski Čas, čas premikanja in spreminjanja v naravi, poslovil se je tudi Mirko j od ljube mamice in od strogega očeta in odšel. „Le j priden bodi, pa na Boga ne pozabi“, Še kliče v sol-• zah za njim. „Ce ne napravim izkušnje, pa pridem nazaj že l takoj jutri“, je zaklical še izza sosedovega vrta, nato pa hitel naprej po poti v ono stran, kjer so mu pokazali mesto. In glej čudo! Ni še bil napočil mrak drugega cine, že jo primaha naš Mirko zasopihau naravnost iz mesta. „Kaj pa je, za božjo voljo?“ se prestrašijo mati. „Ali nisi napravil preizkušnje?“ „Napravil, pa še dobro napravil. Ali veste pa, ljuba mama, na pošti, kamor sem se bil šel tudi poslovit“, so mi rekli, da jaz nisem za Studiranje, 'da jaz veliko bolje sodim za poštarja in poštarjevega pastirja, kakor za študenta. „Ce se ti zdi, ali če ne napraviš izkušnje, pa kar nazaj k meni pridi“, so mi rekli gospod poštar. Jaz sem napravil preizkušnjo, nato sem pa odšel domov, ker je tako lepo na pošti in se toliko zasluži in ker so rekli, da jaz ne veljam za šolo. Grem na pošto nazaj. Na pošti služiti je — pač le bolj prijetno kot dolgočasiti se v tujem mestu. In mali Mirko je šel mešanih čustev žalosti in veselja na pošto, prenašal pisma in pasel kravice in popeval zopet ono pastirsko. (Dalje prih.) takrat vsak mesec 1400 voz, a tudi to je sedaj pojenjalo zaradi pomanjkanja rrtaterijala. Slabo urejene železniške postaje pripomorejo tudi še svoje. Pozimi je zastalo preskrbovanje Dunaja s premogom, ker niso mogli spraviti iz .Wagrama na stotine naloženih voz. Iz teh in še drugih vzrokov bo manjkalo letos najmanj 6—6 milijonov ton premoga. Očitno je, 'da bi se pomanjkanje premoga preprečilo le z večjo produkcijo. Mnogo premogokopov leži neizrabljenih, privatne pravice za kopanje ovirajo izrabo. Če bi bila sprejela poslanska zbornica zakon o premogu, kakor ga je bil sklenil narodnogospodarski odsek, tedaj bi bila imela vlada pravico, da prisili posestnike k izkopavanju premoga ali pa jih razlasti in sama prevzame obrate. In vlada bi ne bila napravila niti slabe kupčije. Premogokop v Briksu na Češkem prinaša vladi letno 4 milijone, investirala je 14 milijonov K, oni v JB.resei celo 50 milijonov kron, naložila je pa vanj le samo — 11 milijonov K. Več uspeha pričakujemo od oprostitve rudarjev od vojaške službe. Za AVstrijo je bilo tudi demobiliziranih 26.000 rudarjev. Ali tudi te pametne odredbe ni mogoče izvršiti. Rudarji, ki se vračajo, dobivajo namreč doma slabejšo prehrano, njihove družine izgube vzdrževalni prispevek, nizka mezda ne zadošča, da se preživlja rudar s svojo družino ob tej silni draginji. Rudarji hočejo nazaj na fronto. Zadnje gibanje v Moravski Ostravi je povzročil največ ta čudni vojni učinek. Na Ogrskem je vzbudila izjava avstrijskega ministra za javna dela, da ne more izpolniti ogrskega kontingenta, če ne dbbi živil z O-grskega, veliko razburjenje. Neki nevedni grof je pričel nato z znanimi ogrskimi grožnjami- Razburjenje je popolnoma nerazumljivo. Avstrija je poslala leta 1916 1,320.000 ton premoga na (Ogrsko, torej 44.00 ton na dan. Vsled uničenja sedmograških premogovnikov je prevzela Avstrija večji kontingent in sicer lansko leto 5300 ton, letos pa celo 6400 ton na dan, to se pravi, da je bilo avstrijsko prebivalstvo prikrajšaso na ljubo Ogrski. Če hočejo dobivati Ogni še nadalje premog, moramo mi naše rudarje dobro prehranjevati, drugače odidejo. Ogri pospešujejo torej s svojimi živili le svoj kontingent. Za domačo porabo računajo v Avstriji za leto 1917 nad 7,000.000 ton premoga. Ko se izvrše še poizvedbe za tekoče leto, bodo uredili porabo tako,, da bo razdeljena omejitev na vse enako. Iz meseca oktobra leta 1914 obstoji ministerijalna odredba, ki daje vladi pravico, da zahteva ves premog, kolikor ga pridelajo v Avstriji. Torej je vlada v položaju, da «motreno razdeli ves premog. Od splošne omejitve še bodo izvzete bolnišnice, šole in enaki zavodi. Kontingent se razdeli po deželah. Največje težave pri razdlelitvi premoga povzroča ureditev za domačo porabo. Tukaj grei predvsem ie za začasno ureditev za prvih šest tednov, dokler ni izvedena statistika porabe za leto 1917. Vlada na^-merava urediti to. tako — definitiivrio še ni nič določenega — da ukaže veletrgovcem, naj gotov del svojih zalog spravijo v železne zaloge, ki bodo vladi na razpolago. Drugič naj oddajajo veletrgovci vsak teden neko množino manjšim trgovcem, ki razpečajo ta premog za domačo porabo. Tretjič naj zalagajo s premogom javne obrate in še le z ostankom naj svobodno razpolagajo. Mali trgovci bodo najbrže oddajali na teden po 20 kg, morda tudi po 30 kg vsakemu gospodinjstvu za kuho, vsak drug teden pa 10 ali 15 kg za pranje. Vsak, kdor dokaže, da ima manj kakor 200 kg premoga 'doma, je upravičen, da nakupi te množine pri trgovcu. To so seveda le obrisi začasne ureditve. Definitivna ureditev vpelie predvsem rajoniranje trgovcev, in konsumentov in prepušča na dan posameznim gospodinjstvom po 4 kg, iz-vzemši gospodinjstva, ki že razpolagajo z zalogami premoga. Po mestih nameravajo skozi zimsko dobo zapreti večino gledališč, gostilne in kavarne bodo morali prej zapirati, da se tako prihrani več kuriva, Vsekako se bo vlada morala resno pobrigati, da bo preskrbela vsaj za revnejše sloje v mestih in industrijskih krajih, a tudi v kmetskih občinah, kjer ni drv, dovolj kuriva za zimo. Politična cenzura bo odpravljena. Odsek za časopisje v državni zbornici je enoglasno sprejel predlog poslanca Steinhaiisa, v katerem se vlada pozivlje, da takoj odpravi politično cenzuro; dalje je sprejel istotako enoglasno predlog poslanca Zenkerja, ki pozivlje vlado, da stavi predlog za zakonito uravnavo vojaške cenzure v vojski. Severno od mesta Focsani se bije na zahodnem bregu reke Ser*t 'roča bitka. Naši so prodrli te nad 30 km severno od Focsanija. Rusko-rumunska armada, ki se bori ob rekah Casinu, Putna n Ojtoz se nahaja v mučnem položaju, ker ji naši od severa in juga grozijo z obkoljenjem. Dne 1 avgusta so pri kraju Mara sesti (severno od Focsanija) vrgli sovražnika čez Seret in ugrabili velik plen. Bitka se na celi moldavski fronti za nas ugodno razvija. Umikanje Rumunov na Moldavskem. Makensenova armada prodira severno od mesta Focsani na zahodnem bregu Sereta vedno dalje proti severa. Da bi se izognili nevarnosti obkolitve, so se rusko-rumunske čete v moldavskem gorovju, posebne one v ozemlju rčk Casinu in Putna, pričele z veliko naglico umikati čez Seret. insko bojišče. Na ruski fronti od Černovic do Severnega morja nobenih posebnih dogodkov. italijansko bojišče. Artilerijski in infanterijski boji sicer mirujejo, a tembolj delujejo naši in Italijani v zraku. Na napad na Pulo so naši dne 14. odgovorili z us pešnim napadom na Benetke. Isti dan so Lahi na padli z bombami Jesenice in uničili gorenjsko vas Koroško Belo. Naši nad Benetkami. V zgodnjih urah dne 14. avgusta je večje število naših letal priplulo nad Benetke in je z zelo debrim uspehom vrglo na mesto in mornariško orožarno veliko število bomb. Vreme je bilo skrajno neugodno, Italijani so obstreljevali naše z veliko silo. Skupno so naši vrgli na mesto 4 tone bomb. Pogreša se eno pomorsko letalo in dva navadna zrakoplova, katere so najbrž Lahi sestrelili. Laški napad na Jesenice. Laški letalci so se v zadnjih dneh dvakrat spravili na Jesenice na Gorenjskem in so vrgli v bližino tamošnjega državnega kolodvora veliko število bomb. Vžigalne bombe so vžgale nekaj gozdov v okolici, druge škode ni bilo. Napad na Koroško Belo. Dne 14. avgusta so laški letalci pripluli tudi nad gorenjsko vas Koroška Bela. Kakor poroča »Slovenec«, so Lahi z vžigalnimi bombami zažgali vas in jo skoro popolnoma uničili. Bil je prav sodni dan za imenovano vas in okolico. Vžgali so se tudi sosednji gozdovi. Nekaj letalcev je metalo bombe tudi na vas Javornik in selo Sava Porušeni sta dve hiši. Ubiti sta dve osebi. Letalci so metali tudi listke, na katerih so obljubljali, da se še vrnejo. In res so se vrnili še naslednji dan in zopet metali bombe. Tudi tokrat so napravili v imenovanih vaseh precej škode. Koroško Belo je obiskal dne 14. avgusta popoldne mladi sin junaka soške fronte gospoda generalnega polkovnika pl. Boroeviča. Ostal je več ur na Beli. Mladi junak, kadelni aspirant, je zelo pomirjevalno vplival in obetal, da bo gospodu očetu natančno poročal o nesreči na Beli. Predsednik Poincarć v italijanskem glavnem stanu. Predsednik francoske tjudovlade Poincarč se je odvzval povabilu italijanskega kralja in je obiskal te dni italijansko fronto. V italijanskem glavnem lanu so biti navzoči ministrski predsednik Boselli, zunanji minister Sonnino in drogi laški velikaši. Vršila so so važna posvetovanja glede nadaljnega bojevanja in mednarodne^ politike. Francoski in laški državniki in vojskovodje so se posvetovali glede načrta, ki se je sklenil ira otoku Krf, po katerem bi se naj po končani vojski ustanovila Velika Srbija, V pogodbi,, ki so jo baje podpisale Četverosporazumpve države, je pasus, da se od dežel, ki jih Pašie reklamira za Veliko Srbijo, ne sme niti najmanjši kos odtrgati ne za Italijo, ne za kako drugo državo. Pašie bi rad zbral vsa slovanska plemena na jugu v svpjo državo, ne da bi vprašal, ali so sploh Jugoslovani za to idejo. (Slovenci in Hrvatje z vso odločnostjo odklanjamo, da M se nas spravljalo med Srbe, naš prostor je edino v habsburški Avstriji.) Italijani se bojijo, da bi krfska pogodba ostala v veljavi in zato so poklicali Poincare-ja in druge odločilne Francoze, naj le-ti delujejo na to, da se dovoli svojČas Italiji zasesti avstrijsko Pri- morje z Dalmacijo vred. Angleži, ki so deloma naklonjeni Srbiji, deloma so za to, da se Avstrija o-hrani, a aö mora dati Slovanom enake pravice kot Nemcem, niso posebno za korekturo krfske pogodne. Poincare bo torej moral sedaj snubiti Angleže za, i-talijanske načrte. 50.000 italijanskih dezerterjev. Od maja 1917 italijanski vojaki kar trumoma bežijo od svojih čet s fronte v apeninske in ab-ruške gore. Število teh ubežnikov, ki vzamejo seboj tudi topove, strelivo in drugo orožje, znaša nad 50.000, To so pravi strah laške vojaške in civilne uprave. Te čete oropajo vojaški tren, vojaške vlake in skladišča. Ker so dobro organizirani, jim ne morejo priti do živega. Po večdnevnih hudih artilerijskih bojih je vsplam-tela pri Ypernu v Flandriji nova velika bitka, v kateri se je Angležem posrečilo potisniti Nemce za nekaj kilometrov nazaj in vdreti v prvo nemško črto. V Champagni hudi artilerijski boji pri St. Quentinu. Sloveča katedrala v St. Quentinu je v plamenu. Za vrhovnega armadnega poveljnika vseh četverosporazumovih čet na francoskem bojišču bo baje imenovan ameriški general Persching, kar se smatra kot izraz četverosporazumove hvaležnosti, ker je Amerika posegla v svetovno vojsko. Angleška trgovina kljubuje P-eolnom. „Neue Freie Presse“ poroča, da znaša vrednost blaga, ki ga je Anglija uvozila meseca julija t. i., 90,182.430 proti 76,732.443 funtov šterlingov meseca julija 1916. Izvozila pa je ta mesec blaga v vred-I osti 49,833.635 proti 46,3221)57 funtov šteriiugos meseca julija 1916. Angleški listi primerjajo te ogromne številke z uspehom nemških P-čolnov in trdijo, da angleška prekomorska trgovina kljub P-čolnom krasno uspeva. Koliko ladij je Nemčija izgubila. Po nemški uradni statistiki bi bilo dosedaj v sovražnih in deloma nevtralnih rokah 533 ladij z okroglo 2,100.000 tonami. V sovražnih ozir. nevtralnih rokah so; V Sev. Ameriki (vzhodno obrežje) 70 ladij s 536 000 tonami, (zahodno obrežje) 20 ladij z 78.177 tonami. Južna Amerika (vzhodno obrežje) 20 ladij s 100.024 tonami, (zahodno obrežje) 102 ladij s 366 000 tonami, Argentinija 12 ladij s 54.068 tonami, Kuba 7 ladij s 23.783 tonami, Brazilija 38 ladij z 208.387 tonami, Meksika 2 ladji z 8716 tonami, Las Palmas 20 ladij s 76.338 tonami. Na Filipinih je 18 ladij z 69.796 tonami. Nizozemska Indija 24 ladij s 125.438 tonami, Vzhodna Azija 33 ladij s 158.515 tonami. Sovražniki so te ladje, v kolikor so v njih rokah, že zaplenili in jih vpisali na račun žrtev nemških podmorskih čolnov. Kitajska napoyedala vojsko. Kitajska je dne 15. avgusta Nemčiji in Avstriji definitivno napovedala vojsko Politične ¥äsü. Psujejo nas. Sarajevski „Hrvatski Dnevnik“, glasilo bosanskih katolikov, piše: „Psujejo nas, tisti, ki bi mogli biti hvaležni radi neštevilnih zaslug, ki smo si jili pridobili dosedaj. Ne čudimo se pohlepnemu Italijanu, ki se srdi na svoje bojne tovariše, ker vidi pri njih neko naklonjenost napram naši monarhiji, temu „ognjišču evropskega nezadovoljstva“, ki ga treba — po mnenju italijanske goispode — razkopati, da bo enkrat mir v Evropi. Italijan bije proti nam srdito vojno, a istočasno ima v okviru avstro-o-grske monarhije prilično število zaveznikov. Proti komu? V prvi vrsti proti Jugoslovanom, ki so uvedli celo žilavo akcijo, da se ujedinijo in tako razbijejo „osvobojevalne“ italijanske načrte. V drugi vrsti pa proti ostalim Slovanom, ki podpirajo naše težnje. Mi se čudimo „bratom“ onkraj Drave (Madžarom) in nemškim nacionaleem, ki kriče proii nam na vsa lista, češ, da se pripravljamo v London ali Pariz, da jih prodamo „osvoboditeljem.“ V par tednih izcrpijo ti naši sodomaeini vse boeatstvo svojega jezika, psujoč nas. Naš materinski jezik je tudi obilen, morda obilneji od njihovega, ali nam ni treba, da bi se poslužili tega izobilja: hočemo biti kratki v govoru, a žilavi na delu, kajti dovolj smo že govorili — pač zastonj! Gluhonemim nočemo šepetati, ampak poika- j zati jim hočemo z vidno akcijo, kaj da hočemo! Se- i daj vidimo, da so naši stari nadeli Germanu ime, ki j mu pristoja: Nemec! Kajti res je bil nem za vse na- j še opravičene želje in ostaja nem tudi nadalje. Nem- j <‘i in Madžari apelirajo na svojo prelito kri. Pozab- j ljajo pa, da smo tudi mi prelili potoke krvi, pak jo prelivamo tudi sedaj v obrambo vseskupne monarhi- j je — ne pa za ohranitev hegemonije kogarsibodi in za svoje polsuženjstvo. Ce bomo tehtali mrtva trupla, potegnejo naši hegemonisti precej krajši konec. Nismo ne volovi, ne konji, ustvarjeni le za plug in za tovore, marveč razumna bitja, obdarjena z umom in svobodno voljo. Ugodno,je, ko čujemo, kako Slovan z naskokom zavzemlje sovražnikove položaje, in mesto za mestom, ter zastavlja tako svojo glavo za svoje sodomačine drugega rodu in plemena; ali, ko smo mi zaklicali, da treba nagraditi naše junake, ali bolje rečeno: povrniti jim, kar jim itak pripada, tedaj nam odgovarjajo, da je to nemoralno, ako se zahteva od države nagrada za zvesto vršenje svoje — dolžnosti, da ni možno izpremeniti sedanjega položaja, ker to da bi bilo na škodo države, ako bi prenehala hegemonija dveh plemen. Sedaj nam predba-Sivajo Madžari in nemški nacijonalci, da s svojimi izjavami podpiramo entento in da delamo na razsulo naše monarhije. Odgovor jim dajemo na bojiščih in doma. Grof Czernin. Cesar je dal grofu Czerninu nalogo, da mu naredi mir. V zadnjem času pa je v političnih krogih nastal veliki dvom, ali je grot Czernin pravi mož, ki bo naredil mir. Grofu Czerninu je Nemčija izredno na srcu, katero bi naj Avstrija podpirala, četudi zraven popolnoma izkrvavi in četudi se omeja državljanski in dinastični čut. Grof Czernin je izgubil mnogo zaupanja. Kaj naj sveta katoliška cerkev uči. Graško namestništvo je razposlalo: »V zadnjem času so se v nekaterih upravnih krajih razširile vesti o baje resnem nesoglasju med monarhijo in Nemčijo, ki se je razvilo tako, da je vojna napoved Nemčije Avstro-Ogrski blizu. Glasom obvestila zunanjega ministrstva na notranje ministrstvo so zopet na Saškem razširjene vesti, da bi Avstro-Ogrska napovedala Nemčiji vojsko. Vsled odloka notranjega ministrstva ... se naj blagohotno določi, da bo častita duhovščina pri vsaki primerni priložnosti s poučevanjem in razjasnjevanjem nastopila proti takim tendencioznim vestem. Uspeh Poljakov. Poljaki v novi Poljski, ki je pod nemško oblastjo, vedno bolj energično nastopajo za svoje pravice. Dosedaj so sodišča v varšavski guberniji bila pod vodstvom sodnikov iz Prusije. Poljaki so strli pruski sistem in te dni se razglaša, da bodo odslej v varšavski in lublin-ski guberniji pri sodnijah nastavljeni izključno poljski sodniki. Ententska politika pri Nemcih. „Grazer Tag-blatt“: „Zahteve, ki jih stavijo Cehi in Jugoslovani, so tako dalekosežne, da si ne moremo misliti ustavne spremembe, ki bi bila med vojskjo dogovorjena in bi zadovoljila oba dela. Čakajmo torej na izid vojske, ki bo merodajen tudi za odločitev o nemško-slo-\anskem sporu!“ — Ko je dr. Stransky rekel učna j podobnega v državnem zboru, je bila vsa nemška javnost v zraku ter govorila, da Stransky čaka na entento. Sedaj delajo isto — Nemci! Kako se časi s-preminjajo! Mi pa ne razumemo, zakaj bi se narodi v Avstro-Ogrski ne sporazumeli sami in si drug drugemu privolili pravico do samostojnega obstoja m življenja. Ali upajo avstrijski Nemci, da no jim enten-ta bolj naklonjena? Kako sl predstavljajo Tirolci novo ureditev Avstrije? Strankino vodstvo katoliško-konservativnih Tirolcev je imelo sejo, v kateri je razpravljalo o novi uredfitvi Avstrije in sklenilo, da niti za to niso, da bi dobili avstrijski narodi avtonomijo v kronovinah. — Koliko so bili stari ti Tirolci, ne vemo. Francozi za Avstrijo kot zvezno državo. Uradno se javlja: „Tribune de Gribune de Geneve“ go- vori v očito zmernem tonu o avstrijskem vprašanju. List poroča, kako različno presojajo francoski pisatelji to vprašanje, posebno profesor Aulard, kateri slično z dlrugimi zmernimi pisatelji meni, da bi se (:alo z zvezno-demokratično Avstrijo, v kateri bi dobile vse narodnosti svoje pravice in v kateri bi narod naroda ne zasužnjeval, najti in priti do spor a z-umljenja. Ljubezen in pravico vsem narodom. Nedavno jo imel ogrski justični minister dr. Vaszonyi govor, v katerem se je med drugim tudi dotaknil narodnostnega vprašanja na Ogrskem. Rekel je: Po novem ogrskem volilnem redu bo prišlo le v malokaterih volilnih okrajih do kakih nepričakovanih sprememb, kajti vsi volilni okraji bodo v bodloče strogo določeni po narodnostih. Sicer so bili ločeni deloma že tudi po starem volilnem redu, toda volilce nemadžarskih narodnosti se je enostavno podkupovalo s šnopsom in z denarjem.. Šnops in dlenar pa v bodočo ne smeta i tvoriti temeljne podlage ogrske države. Ogrska dr- ’ žava v takem močvirju ne sme utoniti. Naše geslo mora biti: Ljubezen in pravico vsem narodom in j vsakemu pravemu domoljubu. Avstrijska socialna demokracija. Zastopniki nem i ške socialne demokracije so zborovali dne 8. in ; 9. avgusta na Dunaju. Razpravljalo se je o pob- j ličnem položaju, o prebrani in mirovnem vpraša- j nju. Strankino predsedstvo je poročalo o predlo- j gih glede sestave koalicijskega ministrstva. Vitez j Seidler je pred 14 dnevi pozval socialdemokraško j stranko, naj pošlje svoje zastopnike v ministrstvo, i Z ozirom na položaj in prejšnje strankine sklepe, 1 je predsedstvo ponudbo odklonilo. Vendar še s | tem nikakor ni rečeno, da se stranka noče resno I baviti z vsemi predlogi glede spremembe ustave, j Za dne 28. septembra in naslednje dni je sklican j na Dunaj skupen strankarski shod avstrijske nemške socialne demokracije. Nov veter v Nemčiji. „Nationalzeitung“ poroča, da nameravajo prusko gosposko zbornico demokratizirati in sicer v smislu badenskega mestnega zastopa. Pruski vsenemški junker ji bodo ir gubili svoj dosedanji upliv. Prerazvrstiti nameravajo tudi pruske volilne okraje. Papežev državni tajnik Gaspari ne odstopi. Ve sti, katere smo že zadnjič priobčili, češ, da namerava papežev državni tajnik kardinal Gaspari odstopiti, niso resnične. Vest je razbobnalo v svet znano trobilo prostozidarjev »Messagero«, vest, ki bi, ako bi bila resnična, popolnoma odguvarjala pobožni želji italijanskih prostozidarjev. Italijansko javnost so pač hoteli razburiti s popolnoma izmišljeno vestjo, češ, za Gasparijevega naslednika utegne biti imenovan bivši papežev nuncij na du-# najskem dvoru, kardinal grof Scarpinelli, katerega opisujejo prostozidarska italijanska glasila kot posebnega prijatelja Avstrije ter se v njega besno zaganjajo iz prozornega namena, uprizoriti gonjo zoper visokočislanega cerkvenega dostojanstvenika. Netiti sovraštvo zoper Vatikan je pač glavni namen italijanskih prostozidarjev. Lepša bodočnost katoliške cerkve v Rusiji. Dne 18. avgusta t. 1. se je začasna ruska vlada posvetovala o položaju katoliške cerkve na Ruskem ter sklenila, da se takoj odpravijo razna določila in zakoni, ki so sedaj otespjevali in v razvoju ovirali katoliško cerkev na Ruskem. Država si je pridržala le samo nadzorovalno pravico o delovanju katoliške cerkve, ki je pa sicer popolnoma neodvisno. Skozi desetletja je katoliška cerkev težko ječala v sponah ruskega carizma in pravoslavja, a sedaj ji je prišla veselejša doba! Tedenske novice* Cesarjev prvi rojstni dan v Mariboru. Na cesarjev rojstni dan dne 17. t. m. se je vršila v mariborski stolni cerkvi ob 9. uri predpoldne slovesna pontifikalna sv. maša s Te Deum, katero je daroval prevzvišeni nadpastir gospod dr. Mihael Napotnik in katere so se udeležili v mnogobrojnom številu predstojniki in zastopniki vojaških, državnih, deželnih in drugih uradov in učnih zavodlov, obilo vojaštva in, drugega občinstva. Med slovesno službo božjo je na Stolnem trgu pred cerkvijo oddala častna stotnija domačega strelskega polka predpisane strele. Vse mariborske cerkve so bile ta dan natlačeno polne vernega ljudstva, ki je goreče molilo za našega nad vse priljubljenega ljudskega cesarja povodom njegovega prvega rojstnega dne kot avstrijski cesar. Domoljubne slavnosti. Prihodnjo nedeljo se vrši več slavnosti na čast rojstnemu dnevu našega lju-domilega cesarja Karla I. Take slavnosti bodo n. pr. v Trbovljah, v mariborskem Narodnem domu, v St. Tl ju v Slov. gor. in drugod. Slovenci, udeležite se teh prireditev v obilnem številu! Duhovniška vest. C. g. kaplan Janez Oblak je prestavljen od Sv. Jurija na Ščavnici k Sv. Lovrencu nad Mariborom. C. g. župnik Jožef S vato n se vrne zopet na Koroško. Njegova konfinacija je tudi vendar enkrat preklicana in je njegovega triletnega trpljenja sedaj j konec. . t Dijamantna sv. maša v Varaždinu. Dne S. av- < gusta je v Varaždinu v frančiškanski cerkvi slavil dramantno sv. mašo o. Ljudevit Horvat. Slavljenec j je Ml rojen leta 1834 v Varaždinu. V duhovnika je bil posvečen leta 1857. Nad 40 let je o. Ljudevit bil j evardjan v bakovskem samostanu. Slavljencu, ki je dobro poznan tudi med velikim Številom lavantinskega duhovništva, naše iskrene Čestitke! I C. kr. slovenska državna gimnazija gorišfea-Za-poslovaini tečaji v Trstu. Vsi oni učenci, kateri nameravajo obiskovati v prihodnjem šolskem letu ta zavod, naj to nemudoma javijo vodstvu, Trst, ulica Galatti/I. Katoliški misijonarji v svetovni vojski. Pred izbruhom svetovne vojske je štela sv. kaMišfka Cerkev okrog 9000 duhovnikov-misijonarjev-belokožcev, nebelokožcev pa okrog 6600, bratov in klerikov krog 5300, misijonskih sester 21.000. Glede1 duhovnikov-misijonarjev so znani sledeči podatka: Izgnanih zaradi vojske je bilo 200 nemških in avstrijskih misijonarjev in sicer 100 iz Indije in otoka Cejlon, 40 iz Kameruna, 12 iz avstralskih otokov, 600 francoskih, italijanskih in belgijskih duhovnikov-misijonarjev je pa bilo izgnanih iz vzhoda in sicer večinoma iz a-zijske Turčije. Pod orožje je bilo poklicanih kakih 1500—1700 francoskih du hovni ko v-rni si jon ar j e v, v v-jctništvu se nahaja 50 nemških misijonarjev. Od redovnih bratov-misijonarjev opravlja vojaško službo, ali se pa nahaja v vjetništvu 1500, od redovnih sester pa 1000. Svetovna vojska je torej odvzela katoliški Cerkvi ogromno število 5000 oseb. ki so opravljale misijonarsko službo. Čuden pojav na mariborski sodniji. Prijatelj nam piše: Pri vhodu mariborske okraine sodnije sem opazil te dni, ko sem bil klican za pričo, da so na glavnih stebrih nabiti oklici grofa Claryja v samo nemškem jeziku. Slovenski del dotičnih oklicev in razglasov je vpognjen, oziroma odrezan. Izvedel pa tudi sem, da je sluga od nekega gospoda svetni-I. a dobil povelje, da mora slovenski d e 1 1 e p a k o v odrezati ali pa z a k r i t i. O tej zadevi bo treba opozoriti višjo oblast. Da- bi razni Volksratovi varovanci naš jezik in naše pravice tako zapostavljali, to vendar ne gre. Vzeti bo treb > ostro metlo. Celjsko glavarstvo in slovenščina. Iz Celja se nam piše: Na celjskem okrajnem glavarstvu veje protislovenski veter. Občinam se pošiljajo skoro samo nemški odloki. Uradniki in poduradniki so ali trdi Nemci ali pa nočejo slovenski govoriti in uradovati. Nek komisar se izgovarja, da zategadelj glavarstvo ne more občinam pošiljati slovenskih ali dvojezičnih dopisov in odlokov, ker so vojaki, ki so komandiram v pisarne, nezmožni slojvenskjeiga jezika. Vprašamo: Kje pa so naši inteligentni slovenski fan-ije? Ti morajo biti na fronti, da krvavijo, Nemce se pa pošilja v razne urade. V ozemlju celjskega okra jr nega glavarstva je 95% Slovencev in 5% Nemcev. A Slovencem, posebno županom, se kljubuje z odloki in dopisi, ki so pisani v tujem, jeziku. Tako izgleda ua Slov. Stajerju, ker je ura'đništvo prežeto vsenemškega duha. Naša zahteva je: Proč z urad- niki, ki smatrajo slovensko ljudstvo samo za hlapce! Dajte nam slovenskih uradnikov! 0 ptujskem glavarju. Članek o ptujskem glavarju g. Neloiiczki v petkovi »Straži« je vzbudil obče odobravanje. Iz ptujskega okraja smo dobili celo vrsto priznanj, pohvalnih pisem in še — novih podatkov, katere bomo ob priliki porabili. Danes priobčim M samo dvoje pisem, ki smo jih te dni dobili. Tako piše slovenski kmetski župan: »G. glavar Netoliczka nam županom nalaga toliko dela, da moramo svoje domače delo popolnoma zanemarjati. Župan bi moral biti danes žandar, jutri konjederec, enkrat komisar, drugokrat birič, dopoldne bi moral odvzemati občanom živino, žito, krompir itd., popoldne pa že bežati v Ptuj, kratkomalo: mi župani moramo opravljati delo za tiste, ki so na glavarstvu, v žitnem uradu (posebno za razne bogatoplačane komisijonarje) in bog-sigave še v kaki pisarni mastno plačani, a radi hude vročine ne marajo opravljati svojega posla. Župan, ti pa le bezgaj po občini od hiše do hiše, deri ljudi, grozi jim s kaznijo, zapiraj jih in oso-vraži se pri občanih. In vse to popolnoma zastonj. Glavarstvo, ki da vsakemu pisarju, vsakemu biriču lepe dijete, ne da nam županom za vse delo, ki se nam ga po nepotrebnem nalaga, ne vinarja. Pod prejšnjimi glavarji se je s kmetskimi župani vsaj prijazno postopalo. Kdor pa ima sedaj, ko’ na ptujskem glavarstvu gospodujejo g. Netoliczka, kaj opravka na glavarstvu bodisi zase ali kot župan, ta ve in zna, da danes kmet na ptujskem glavarstvu nima pričakovati mnogo boljšega sprejema kot tedaj, ko so nam gospodovali neu-I smiljeni valpeti . . . Trpke so naše pritožbe, ka-I tere pa bomo svoječasno tudi na merodajnem mestu spravili do upoštevanja.« — Iz Lebringa nam j piše črnovojnik iz ptujskega okraja: »Dopisnik iz ptujske okolice, kateri je v »Straži« objavil pritožbe o ptujskem okrajnem glavarju, prisrčna hvala! Ko bi se našlo več tako hrabrih mož, kakor je ta g. dopisnik, ki bi se zavzeli za uboge reve, ker takih gg. Netoliczkov je mnogo, kateri pijejo kri slovenskih kmetov in sploh vsega slovenskega prebivalstva! V ptujskem glavarstvu so oproščeni po zaslugi g. Netoliczka mladi ptujski »purgarji«, krščeni in nekrščeni barantači, a če slovenski kmet prosi na glavarstvu, naj se mu pripomore vsaj do daljšega dopusta, ali večmesečne oprostitve, se ga spodi iz urada. Črnovojnik.« Glas in pritožba slovenskih invalidov iz Gradca. Slovenski invalid nam piše iz Gradca: Dovolite, da tudi mi nesrečniki dobimo prostora za par vrstic. Tukaj v invalidni bolnišnici (Vereins-reservespital) se pozna, da Slovenci nismo zadnji v boju za domovino. Slovenskih invalidov je več kot Nemcev. Tukaj so dobili neko odredbo, katera je baje veljavna samo na Štajerskem, da invalidi, kateri so izgubili v vojni noge, in so kmetski delavci, ne dobijo u metnih udov, ampak samo usnjate, takozvane »Le-derprotese«. Po postavi bi moral vsak invalid, kateri je izgubil v vojski nogo, dobiti en usnjati in en umetni ud (protezo). Tukaj pa nam dajo le dva usnjata uda, s katerima je jako težka hoja, d a se človek muči zraven na smrt. Nič ne pomagajo prošnje, ko prosijo invalidi za umetne noge. Če greš večkrat prosit, ti da višji zdravnik namesto umetnega uda par dni zapora, ali pa se zadira nad teboj, kakor bi ga ne prosil za to, kar ti po postavi gre. Dragi čitatelji! Pomislite, kako si bomo mi reveži sami kupovali umetne ude, ko si bomo komaj po skrbeli potrebnega živeža. Brez umetnega uda pa ne bo mogel nobeden biti. In to je najbolj čudno, da ta odredba velja samo tu v Gradcu. Obračamo se na merodajna mesta, posebno do našega poslanca dr. Verstovšeka in prosimo, da nam pomagate. Svoje zdrave ude smo na bojišču žrtvovali za dom in cesarja. Privošči se nam naj vsaj poštenih protez in naj se z nami tako postopa, kot si taki nesrečneži zaslužijo. Slovenski invalidi v Gradcu. Vojnooskrbovalni urad in slovenščina. Povodom cesarjevega rojstnega dne se nabira za vdove, sirote in invalide na Štajerskem. Res dobra misel! A žalostno je, da je mestni magistrat mariborski razposlal slovenskim tvrdkam za izložbe samo nemške lepake, katerih slovenske tvrdke seveda ne morejo nalepiti v svojih izložbah, ker je to zoper njihovo narodno prepričanje. Aii se vojnooskrbovalni urad c. in kr. vojnega ministrstva še do danes ni naučil, da na Spodnještajerskem bivajo patrijotični Slovenci? Mislimo, da bi taki branitelji Avstrije, kakor so Slovenci, vendar tudi zaslužili, da vojna uprava vsaj pri nabiranju darov spoštuje slovenski jezik. Vsled tega zapostavljanja od strani mestnega magistrata bodo seveda Slovenci oddali svoje prispevke za naše invalide prihodnjo nedeljo v Narodnem domu v Mariboru povodom velike cesarske slavnosti. — Tis karna sv. Cirila, ki je tudi prejela samonemške lepake, je iste vrnila s naslednjim dopisom: Slavni mestni svet Maribor. Priposlani lepaki in nabiralna pola za zbiranje doneskov za invalide itd. povodom rojstnega dne Njega Veličanstva cesarja Karla I. se v vljudno vračajo s sledečimi pripombami: 1. Tiskarna sv. Cirila je podpisala za sebe donesek že na drugi poli v znesku 50 K ter tako izpolnila svojo patrijotično dolžnost. 2. Lepake bi prav radi izobesili v izložbenem oknu, ako bi isti bili vsaj dvojezični, kakor bi z ozirom na dvojezični značaj mariborskega mesta morali biti. Obiskovalci naše prodajalne so v ogromni večini sami Slovenci, ki ne razumejo nič nemški — za nje so torej samo-nemški lepaki popolnoma brezpomembni. Naš pre-•svitli cesar Karl I. stoji, kakor je blagohotno že večkrat javno povdarjal načetoma na stališču popolne enakopravnosti narodov, torej bi bilo le pravično in popolnoma po želji našega blagega vladarja ako bi tudi politična oblast spoštovala ta večno-veljavni princip svojega cesarja. Naj se nam torej drugokrat blagovoli doposlati slovenski ali vsaj dvojezični lepak, da bomo mogli — kakor bi radi — sodelovati pri človekoljubnem patrijotičnem podjetju. Pametna beseda slovenskim akademikom. V zadnji, 28. številki »Hrvatske Njive« čitamo v članku dr. Josipa Beroša pod naslovom »Sitnim ra- dom k velikom djelu« naslednji odstavek: »Naši akademiki so se že toliko let izgubljali v vsakodnevnih brbljanjih po zadušnih kavarnah in so z resolucijami, protesti ali pretepi reševali vprašanja narodnega obstanka. A tam na kmetih, sredi naroda, imajo toplega solnca in Čistega zraka, da se jim ogrejejo žile in razvedri pamet ter obnovi energija. Stisnjenim v mestnem zidovju jim je bil tudi pogled stisnjen, a duha so pitali s hrano krajevnih intrig v senci mestnih zvonikov. Pojdite med narod, ne tedaj, ko so volitve, ne tedaj, ke-dar si hočete pregnati dolg čas in si oči nasladiti z bujnim zelenilom polja! Stotine vas je. po mestih, zbere naj se vas vsaj kakih 20 in pojdite med narod. Dvajset vas pomenja dvajset tečajev in v dveh mesecih vaših počitnic ste vrnili 400 našim ljudem vid. Pripovedujte narodu o preteklosti, razlagajte mu izkušnje, ki nas vse čakajo v bodočnosti, seznanjajte ga z dolžnostjo, da v se danjosti dela za boljšo narodno bodočnost, in pobudili boste v njem nezlomljeno vero v vsevkupno narodno energijo. Na kmetih spoznate bolje narodne potrebe, stopite v stik z narodovo dušo, naučite se boljše narodne govorice, najdete vsakovrstnega gradiva. Culi boste, kaj tare narod, in spoznali boste, da v krvi ljudi, ki dannadan napenjajo svoje mišice, da se ohranijo v življenjskem boju, bije žila naše narodne moči. Tedaj še le boste mogli razumeti njegov položaj in pred vami se pokaže prava lepa naša domovina. In potem, ko pridete v moško dobo, vas narod sprejme kot svoje voditelje in poveri vašemu umu svojo usodo. »Ako hočeš vedeti, kaj stvarja veliko reko, ko se približuje morju, moraš do njenega izvira, čez gore in šume, ter videti male potočke in rečice, ki se zbirajo na zakritih krajih, da v strugi naraščajo v veliko vodno silo. Nazaj v vasi, mesta, prodajalnice, v kočice in mestne hiše, kjer se ljudje sestajajo in odkritosrčno med seboj pretresajo resnico. Tam se zbirajo rečice, ki podajo neodoljivo moč reki, katera bo gonila vsa podjetja ljudskega življenja, da se potem izlije v veliko občno morje človeštva. Ne hodite med narod samo za časa volitev in veselic.« Iz sodne službe. Pisarniški oflcijal Ivan Ivan-šek v Celju je imenovan za pisarniškega nadofici-jala istotam; pisarniški kancelisti Ivan Prah v Sevnici, Jurij šileč v Konjicah, Anton Grafenauer na Vranskem, Kajetan Albrecht v Konjicah, Edvard Volovšek v Brežicah in Martin Pen v Sevnici so imenovani za sodne oficijale. Nova prebiranja črnovojniskih zavezancev. Nova prebiranja črnovojniških zavezancev, rojenih v letih 1897 do 1899, se bodo vršila: Za mesto Celje 8. septembra, za celjsko okolico od 4. do vštetega 8. septembra, v Ljubnem 10. septembra, v Mozirju 11. in 12. septembra, v Šmarju pri Jelšah 14. in 15. septembra, v Trbovljah 17. sept., v Brežicah 19. septembra, v Kozjem 21. septem bra; v Slovenjgradcu 4. septembra, v Šoštanju 8. septembra, v Marenbergu 6. septembra, v Ljutomeru 10. septembra, za mesto Ptuj 10. septembra, za ptujsko okolico 10. in 11. septembra, v Ormožu 13. septembra, v Rogatcu 15. septembra, v Konjicah 17. septembra, v Lipnici 10. in 11. septembra, v Nemškem Lonču 8. in 9. septembra, v Vagni 12. septembra, v Radgoni 13. in 14. septembra, za mariborsko okolico 15., 16., in 17. septembra, pri Sv. Lenartu v Slov. goricah 18. septembra, v Slov, Bistrici 20. septembra in za mesto Maribor 21. septembra. Darujte, vojakom knjige! Pri c. i. kr. pp. št. 87 je ustanovljen vojaški dota, ki naj nudi vojakom po napornem dletu na fronti primernega razvedrila. V Čitalnici vojaškega doma, ki nosi ime prevzv. kne-zoškofa dr. Mihaela Napotnik kot svojega ustanovitelja, je pa le prav neznatno število slovenskih knjig, dasi so vojaki večinoma Slovenci iz Štajerske. Zato se obračam do vseh rojakov-rodoljubov s priprošnjo! Darujte nam slovenskih knjig! Hvaležni bomo za vse; pred vsem pa prosimo knjig zabavne vsebine. Prav tako so dobrodošle plošče za gramofon, čeprav že nekoliko obrabljene. Knjige in gramofonske plošče naj se oddajajo ali pošiljajo na čč. dušnoskrbna urada pri garnizijski bolnišnici št. 9 v Celju 'in pri rezervni bolnišnici št. 1 v Mariboru. — P. Nastran, vojni kurat. Uradovanje dež. uradnika Gurreja. Oddelek deželnih uradov, kateremu je na čelu g. Gurre, deluje s takimi zmešnjavami, da je groza. Iz celega Slov. Štajerja se pritožujejo ljudje, da se jim krivično predpisujejo davki na vino; drugi prejemajo kar po dva do tri pozive za plačilo; vsak poziv zahteva drugo svoto. To so lepe razmere; kakšen red mora biti v teh deželnih blagajnah in v knjigovodstvu? Opozarjamo g. dr. pl. Kaanakot finančnega referenta, da pazi na te gospode, ki delajo preveč politike in le pazijo da ne pride med nje kak spretni slovenski uradnik. „Hrvatska Država“, glasilo Starčevičeve stranke prava, prične izhajati kot dnevnik 1. septembra. Glavni urednik bo dr, B. S. Angjelinovič. Za vojaško kazensko pravo je dobil ven ta le gendfi major-avditor dr. Albin Schager, bivši izdajatelj in urednik zloglasne „Soldatenzeitung.“ Pod njegovim vodstvom je ta list nizkotno hujskal proti različnim avstrijskim narodom in njihovi politiki: Mnogi slovanski in socialdemokraški listi imajo pripravljenega gradiva, da osvetlijo tudi njegovo avditors-ko delovanje. Zanimivo bo tudi, ko se bo izvedelo, kako ta mož, ki je povzročil toliko nesreče in sovraštva na svojih dosedanjih mestih, leze tako hitro k-viško. Dr. Schager je doma iz Gradiča in i znaj a — seveda — iz slovenske rodbine Žagarjev. Pravosodno ministrstvo zoper nepotrebne preiskovalne zapore. Ker je bila v obeh avstrijskih zbornicah sprejeta zakonska predloga, da se v Avstriji odpravijo vojaška sodišča za nevojaško prebivalstvo in se zopet uvedejo porotna sodišča, je pravosodno ministrstvo naročilo državnim pravd-ništvom, da se naj osebe, ki se sedaj nahajajo v preiskovalnih zaporih in pri katerih je izključena nevarnost pobega, izpustijo iz preiskovalnih zaporov in sicer za tako dolgo, dokler ne bodo začela poslovati porotna sodišča, pred katera pridejo dotične osebe. Ta naredba je veljavna samo za slučaje, ako je zaključeno preiskovalno postopanje ter izključena vsaka nevarnost dogovora. Slovenska Matica prosi vse svoje nekdanje poverjenike, naj se nemudoma oglase in ji sporoče. ali so še voljni dalje opravljati poverjeniške posle. V slučaju, da ne, jih prosimo, naj nam nasvetujejo primerne naslednike. Siovit zdravnik umrl. Iz Gradca se nam piše: V Sanatoriju Wiesler je v noči od dne 14. na 15. t. m. po dvadnevni bolezni na vnetju možganske mrene umrl znani kirurg in primarij bolnišnice usmiljenih bratov dr. Ludovik Lnksch. Tudi marsikateri Slovenec je pri njemu iskal pomoči in jo našel. Svetila mu večna luč! Pošiljanje poštnih zavojev v Turčijo zopet dovoljeno. Trgovinsko ravnateljstvo razglaša, da je-pošiljanje poštnih zavojev v Turčijo in iz Turčije v Avstrijo zopet dovoljeno. Južna železnica zviša tarife. Zastopniki južne železnice so zaprosili vlado dovoljenja, da sme v očigled neugodnemu financielnemn stanju, v katerem se nahaja južna železnica odkar traja vojska, zvišati vse svoje tarife. V ministrstvih se baje že vrše tozadevna posvetovanja. Ce gre zadnja krava iz hleva ... V Gradcu se je pri centrali za krau'a izrazil nek gospod približno tako-le: „Občine bodo morale oddali zahtevano seno, četudi gre zadnja kmetoma krava iz hleva.“ Ali gospodje, ki tako prešerno govorno, ne vedo, da so kmetje pridelali letos tako male sena, da bo izcedno srečen tisti, ki bo Še imel ob Božiču betvico sena? Ali graški gospodje ne vedo, da sme imeli na Slov. Štajerju hudo sušo? Sena, ki ga neobhodno potrebujemo za našo domačo živino, posebno za krave in vprežne vole. nam nihče ne sme odvzeti. Kmet dobi za seno 17, centrala za krmila pa 34 K! Najvišja cena za seno je uradno določena za proclucenta-kmeta na 17 K za 100 kg. Graška centrala za krmila pa zahteva, ko prodaja kmetovo seno, nečuveno visoko ceno 34 K! Tako poroča „Tagesp.“ dne 15. avgusta. Torej 100% dobička brez pridelovalnih stroškov, brez stroškov za spravljanje blaiga itd., ampak za samo pisarniško manipulacijo. Razni Oswatitsohi obsodijo kmeta, če proda ali samo ceni kako blago za vinar višje kot so uradno določene najvišje cene, a centrale smejo nemoteno tirati cene kvišku! Sadno vino ali sadjevec. V Ljubljani je izšla knjiga pod gornjim naslovom, katera vsebuje navod, kako izdelujemo sadjevec in kako ž njim ravnajmo, da dobimo okusno in stanovitno pijačo. Po najnovejših virih in lastnih izkušnjah za slovenske sadjarje priredil z 42 podobami pojasnil Martin Humek, deželni sadjarski nadzornik. Knjiga je izšla ravnoprav, da si jo, predno dozori sadje, vsakdo omisli in prečita. Izdelovanje sadnega vina je marsikje velikega narodnogospodarskega pomena. Obeta se nam hvala Bogu dobra sadna, letina. Ob takih prilikah preostane mnogo za hra- rejša hči Ana je usmiljenka, sin Josip je gostilni-no malovrednega sadja in bi bilo posebno pri da- čar v Celju, Avgust gostilničar v Narodnem domu našnjih razmerah nedopustno zavreči tako sadje, kakor tudi ono, ki je prezgodaj odpadlo. Ker tega sadja svežega ne moremo ugodno porabiti za človeško hrano, ga lahko spremenimo v pijačo. Tudi imamo mnogo puste za žlahtno sadje neprikladne zemlje, kjer pa dobro uspeva neobčutljivo moštno sadje brez obdelovanja in gnojenja, tako dobijo tudi pusta zemljišča svojo vrednost. Vse to sadje se najkoristnejše porabi za sadjevec. Isti gasi žejo bolj nego vino iz grozdja in ne povzroča tiste zaspanosti in utrujenosti kakor pivo ali celo žganje. Knjiga se naroča v Katoliški Bukvami v Ljubljani in stane 2 K 40 v. Razne aofiet« Ženska imenovana za ruskega ministra. Po poročilih iz Petrograda je začasna ruska vlada imenovala voditeljico ruskega revolucijonarnega gibanja, Aleksandrovno za ministra za socialno oskrbstvo. Uljudna papiga. Neka papiga je večji del leta prebila na balkonu nad mesarsko prodajalno in se na ta način naučila mnogo besed, ki jih slišimo sedaj pred takimi prodajalnami. Nekega dne je izginila in našli so jo šele po mnogem iskanju na polju v sredi med jato vran, ki so ji peresa izruvale. Ko so se njeni rešiloi bližali, so jo slišali reči: „Prosim le počasi, gospoda moja! Eden za drugim! Samo ne rinite se, vsak pride na vrsto!“ Tihotapstvo z ogrskim žitom. Iz Budimpešte poročajo, da so v ogrskem mestu Sobotica prišli na sled velikemu tihotapstvu ogrskega žita v Avstrijo. Preiskava je dognala, da je več veletržcev tiho prodajalo velike množine ogrskega žita v Avstrijo za 600 K (!?) meterski stot. — Radovedni smo. ali bodo ogrska sodišča s temi tihotapci tudi tako prizanesljivo postopala, kakor z onimi, ki so ogrsko žito pošiljali 1. 1915 in 1916 v Italijo. 5e je čas za zavarovanje vojnega posojila! Najboljša in najbolj ugodna oskrb za družine in za starost je za vse sloje prebivalstva zavarovanje vojnega posojila. Za kapitaliste najboljše naložen kapital! Od 500 K do 4000 K brez zdravniške preiskave. Čez 4000 z zdravniško preiskavo. Pojasnila daje zavarovalni oddelek za Štajersko c. k. avstr, vdovskega in sirotinskega sklada, Gradec, Franzensplatz 2, II. nadstropje. Okrajni urad v Mariboru v uradnem poslopju c. k. okrajnega glavarstva, II. nadstropje, vrata št. 26. Prijave se sprejemajo samo do 31. avgusta 1917. Dopi ,sL v Mariboru, ostali trije pa skupno gospodarijo ca domu. Pogreb se bo vršil v nedeljo, dne 19. avgusta ob 3. uri popoldne. Svetila Štelcerjevemu očetu večna luč! Ostalim pa naše sožalje! Spielfeld. Tukajšnja SchaDlhamrova tovarn a smodnika je radi pomanjkanja živeža za delavce u-stavila svoj obrat. Središče. Naša katoliško narodna društva pri redijo v nedeljo, dne 19. t m. po večernicah slav nostno prireditev v proslavo rojstnega dne našega presvitlega cesarja. Na vsporedu je slavnostni govor. deklamacije s petjem m drugo. Prireditev se vrši na vrtu g. Ane Lončarič. Prireditelji pričakujejo obilne udeležbe, s katero pokažemo ljube zen, udanost in zvestobo miroljubnemu vladarju. Rače. Izgubil se je v četrtek, dne 9. t. m. 10-letni deček Jurij Trnovsky. Oblečen je bil v zeleno-Črtano suknjo, svetlozelene hlače z veliko krpo na „olenu in črno čepico, s kviškomolečim robom. Kdo kaj ve o dečku, naj blagovoli poročati očetu, 'Jožefu Trnovsky, tovarna špirita v Račah pri Framu. Trbovlje. Telovadni odsek „Orel“ obhaja v nedeljo dne 19. avgusta t. 1. desetletnico ustanovitve v sledečem redu: Predpoldne ob 10 uri slovesnost v cerkvi. Popoldne ob 3. uri slavnost v Društvenem Domu. Vspored: 1. godba, 2. slavnostni govor; 3. Burka v enem dejanju: „Ne kliči vraga“; 4. med prosto zabavo srečolov, šaljiva pošta, tamburanje, licitacija itd. Govornika: gg. d r. Korošec in dr. H o h n j e c. K prav obilni udeležbi vabi na prireditev Odbor. Čadram. Kat. politično društvo »Sloga« bo imelo povodom rojstnega dne presv. cesarja dne 19. t. m. po litanijah zborovanje. Pridite! IKJMmf—!—i—im—im——a————bi—m,r*n—i—r—-ir— lija poročila došla v petefs dne 17. avgusta. avstrijsko urskŠMO poroMht. Dunaj, 16. avgusta. Vzhodno bojišče. Vzhodno od M a r a s e s t i so. nemške cele vrgle sovražnika nazaj čez reko Seret, pri čemur so vjele ‘15Ö0 vjetnikov, vploniie 16 topov in čez 50 strojnih pušic. Pri Stray-» ni šobili vsled izdatnih o-jačenj pomnoženi težki: sovražni napadi izjalovljeni. Ob severni Susiti.se je sovražnik umaknil na višine zahodno od Rac o as e in vzhodno kraja S o-V e a. Ifonvedski polki so mu iztrgali goro R e s b o-i u 1 u i. kovimi izgubami. Samo pri Driegrachtenu ob Iser-skem prekopu in pri Langemarku je dosegel sovražnik krajevne uspehe. Tukaj se še vrši boj. Od kraja St. Julien severozahodno od Yperna do Wa-metona ob reki Lys je sovražnik, kakor se poroča vržen povsod popolnoma nazaj. V Artoisu in pri Verdunu močen artilerijski boj. Na vzhodu nič posebnega. Besedilo papeževe note. Iz Berolina se poroča, da ima nova mirovna nota, katero je sv. Oče poslal naravnost vladarjem vojskujočih se in nevtralnih držav, sledečo vsebino: Sv. Oče poziva vladarje in vlade, naj napravijo konec krvoprelitju in naj začnejo z mirovnimi pogajanji. Papež je tokrat tudi označil nekatere pogoje, ki bi bili podlaga za pogajanja. Kot temeljna točka teh pogojev bi bila nadvlada pravice nad vboroženo silo. Sv. Oče priporoča raz sodišče za razoroženje, prostost morja, odprava odškodnin za vojno škodo in vojne stroške, splošni odstop zasedenega vojnega ozemlja, t. j. Nemčija bi morala izprazniti Belgijo in zasedeno ozemlje, a bi se ji moralo vrniti njene kolonije. Kar pišejo sovražni listi o Alzaško-Lotarinški in po Italiji za-željenem avstrmogrskem ozemlju, ni res, da bi bil sv. Oče o tern stavil kake trdne predloge. On je le izrazil upanje, da se bo dalo glede teh vprašanj najti ugodna rešitev. Istotako upa tudi sv. Oče glede drugih teritorijalnih vprašanj, tako glede Ukrajne, Balkana in Poljske, rešitve, ki bi odgovarjala pravičnim željam narodov. j Italijanska vlada grozi papežu. i Papežev mirovni poziv ie napravil po vsem svetu velik utis. Tega ugodnega utiša se je zbala i-talijanska vlada, ki hoče na vsak način zabraniti mirovno agitacijo med italijanskim ljudstvom. ItaHijan-ski vladni listi, zlasti irainasonski časniki, so začenjali zopet podpihovati italijansko požrešnost po avstrijski zemlji. Ker papež v svojem mirovnem pözivu priporoča sporazumno rešitev prepornih točk, kakor so Belgija, Alzacija in Lotairingija, Trident itd., se prostozidarji zaganjajo v papeža, češ, da je nasprotnik Italije ter da hoče s svojim mirovnim delovanji jem Italijo oškoditi ter jo izdati sovražnikom. !K tej j papirnati hujskanji so se že tudi pridružile grožnje j italijanske vlade. „Neue Züricher Nachrichten“ po-{ ročajo namreč, da je italijanska vlada namignila pa-I pežu, da bo smatrala vsako njegovo mirovno dejanje kot nekako aikoijo proti Italiji. IV tem slučaju italijanska vlada baje ne more več prevzeti odgovornosti za varnost sv. Stolice. Mirovna pogajanja še pred koncem leta? Tužnim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš iskreno-ljubljeni oče, oziroma brat, tast, stric in stari oče, gospod Karel Steiner posestnik v Strihovea pri St. liju v Slov. gor., danes, četrtek. 16. avgusta ob 9. uri zvečer previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 79. letu svoje starosti, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo, dne 19. avgusta t. 1. ob 3. uri popoldne ug, domače pokopališče. Sv. maša zadušnica se bo brala v pondeljek, dne 20. avgusta ob 8. uri v župnijski cerkvi v Št. lija. Štrihovec pri Št. liju, dne 16. avgusta 1917. Asa, Josip, Avgust, Alojzij, Midka, Katika, otroci Josipiua in Leopoldina, snahi, Konrad is Franc, brata Vnuki, nečaki in nečakinje. Maribor. Slavnost mariborskih slovenskih društev povodom rojstnega dne cesarja Karla se bo vršila v nedeljo, dne 19. avgusta, v tukajšnjem Narodnem domu. Pričetek ob /A. uri popoldne. Vspored je zelo vabljiv: Slavnostni govor profesorja dr. Medveda, petje velikega pevskega zbora mariborskih narodnih društev, godba 14 mož, velika tombola s krasnimi in bogatimi dobitki itd!, itd. Cisti dobiček se bo uporabil za invalide mariborskega, okraja. Pričakuje se obilna udeležba od vseh strani. Železniške zveze so na vse strani ugodne. Prihodnjo nedeljo vse v — Maribor! Maribor. Dne 12. avgusta je umrla dolgoletna zvesta strežnica v stolnem župnišču Jera Ko stajnšek. Pogreb se je vršil dne 14. t. m. popoldne na Tezno. N. p. v m.! Maribor. Mestni prehranjevalni urad naznanja, da bo soboto dne 18. avgusta za sedaj zadnjikrat prodajal v mestni klavnici poceni meso za revnejše sloje prebivalstva in sicer na karte 1 A in 1 B. Hoče. Šolarji hočke šole priredijo dne 19. avgusta v proslavo cesarjevo tri igre s srečolovom. Povabljeni ste v najobilnejšem številu! bt. Ilj v Slov. gor. Naše Bralno društvo proslavi rojstni dan Nj. Veličanstva cesarja Karla 1. s posebno prireditvijo dne 19. avgusta. Na predvečer rojstnega dne se zaneti kres na Klonu pri Št. liju. kjer se bo pela tudi cesarska pesem in druge domoljubne popevke. Rodoljubi, pridite pro slavit našega iskreno ljubljenega cesarja! Št. lij v Slov. gor. Šteleerjevo družino v štri-hovcu je zadel zopet hud udarec. V četrtek, dne 16. avgusta je po kratki bolezni v Gospodu za spal oče, 791etni Karel Stelcer, ki je šel za svojo ženo, katera je umrla pred enim letom, v boljšo življenje. Rajni je bil izredno delaven mož. S svojimi stotako vrlodelavnimi otroci je spremeni! Šteleerjevo domačijo v vzorno, napredno gospodarstvo, Preskrbel je tudi svoje otroke. Najsta Bitka v Flandriji na 30 km široki tronti. Berolin, 16. avgusta. Sovražni naval v Flandriji, ki se je raztegnil na 30 kmjjširine, se je razbil z velikimi sovražni V berolinskem „Lolcalanzeigerju" piše nek nemški politik, da bomo že v bližnjem času s 1 i -š a. I i o m i r o v n i h p o g a j a n jih. Š e p redno se bo končalo to leto, se bo tudi ta s t r a š n a vojska končala, kar ves svet že pričakuje z velikim hrepenenjem. Da bi le tudi res bilo I___________________________________________________ Čebele in čebeJjnj&k * vso opravo vred, tore; tudi čebele, tudi same panje kupi župni urad Brezno nad Mariborom. Družinska hiša v Žalcu pri Celju enonadstropna z vrtom, električno lučio i. t d. pripravna tudi za trgovino v prav dobrem stanju se po vredaosti proda. Poizvedbe Celje Roseggerring 7. II. nadstr, drsno. Proda se hiša s S sobami z ali brez hišno oprave, kkt, svinjski Devi s svinjvini, drvarnica, vrt z* zelenjava, lepe vinske brajde, dobra pitna voda, Vse novo pozidano in v dobrem stanu. Naslov: Harienheim PoljJaae št. 68. vljšk Seli stanovanje v Mariboru pri bclj&i družini, hraao svojo; samo za kuhanje prosi. Ponudbe na upravDštvo. Pomožnega., pisar!» Išče okrajna čodnija v St. Uenartu r Sl gor. šfastop 1. septembra t. 1. Zdajcs, mesečna plača okoli 160.— K. Prednost imajo strojepiBvt ”~,1TpoSojäri™“'” Kupim kostanj«? ia hrastov les, kusano, Janež, lepe suhe gobe. Češenj, maline, ostrožnice, borovnice črne, borovnice rdeče (Preš-soibeer), melisa© stupo, zrelo črno brinje, orshe, suho sadje in vse druge reži po Eajboljši ceni, Ivan Kopuš&r, trgovec ia gcBtilničar v $ JŠtanju. S 83 „Enonadstropna hiša, na najlepšem proštom ličnega trga na Spodnjem Štajerskem, ob železnici, pripravna za vsako obrt, se proda pod ugodnimi pogoji. Zraven hiše vrt in hlevi.“ Hranilnica in posojilnica v Sevnici. 7o Kobila z žrebetom vred, 9 let sta- | ra, na prodaj, v Orehovi vasi št. j 6, p. Slivnica pri Maribora. 643 * V ila, ali vili ped baa hiša z vrtom vred, mariborska okolica, cena okrog 26.000 K se kupi takoj. Ponudbe pod „Vila“ na upravništro lista. Vsako množiti© w 171*00 kupi veletrgovina Anton Kolenc, Celje. Općinska Štedionica U Drnišu (Dalmacija). Hranilne vloge koncem 1. 1916. K 1,137.683*87 Rezervni zaklad „ 95.180 92 Obrestuje hranilne vloge koncem vsakega polletja s °l *3 o brez eidbiSka, Kostanjev les lis «mr«* bo v «h skorio kup) vsako množino po najvižnb cenah takeb fftarlämr, CvefHSna ulica ilev. S. 4. _ Za pfistniist in izvor se jamčij minem rflsp. yijye bele» edeia fn ir na W1 ill IPI (dalmatinska) od 56 1 naprej po povzetju prodaja in razpošilja tvrdka F, CVITANIC vdova ¥ MARIBORU, Šolska ulica št. 5. Knjigarna, emetnin© in imisildšllii. Goričar & Leskovšek = CeSle = trgovina s papirjem, pisalnimi m risalnimi potrebščinami n& debelo in drobno, priporoča trgovcem in preprodajalcem velikansko isfoero dopisnic XX po rasnih cenah. XX Zrn gosfilniisrje; Papirnate ser vijete vsled novih predpisov naroestmje v Gradcu do zelo nizkih cenah Čevlji z losostimi pedpl®-«.* Občina Drniš jamči za varnost s celo svojo davčno močjo in z vsem svojim premoženjem, vrednim I najbolj^« kakovost i kožuhovino. št. £6—28 , 29—34 35-38 ! . 39—41 okovani, znotraj obložen; y.\z\zjixzxz\ Na Kalvariio!" Hranilnica je pod državnim nadzorstvom. Zavod uživa pupilarno varnost ter se vsled tega sprejemajo tudi vloge mladoletnih, sirotinskih in cerkvenih zakladov. Podeljuje »rtizacijslo lupoteiarna posojila po 8 "/o. i HRASTOV LES DEBELI jrydaja Kmetijska z i droga : na cvguy pri Ljutomeru. t9* K 14*— K 17’— K 20*— K 23-, ,, 42—46 K 26*— Pošiljanje' po pošti. Povzetje. Zame šava d#v« ena Poštnina in stroški pošiljanja do 5 kg 1 K 10 %* ■VI,- So hram, Maribor ob D» GOSPOSKA ULICA m. »*Š*i s» Naročajte, priporočajte, podpirajte v prvi vrsti sv«i list v Novem mest i a Delenjslce flovlct vsi dolenjski rojaki, ki živite na zelenem štajerske® Naprej plačana letna naročnina 3 krone. IZDELOVANJE raznovrstne cerkvene oprave, kot oltarjev', kipov, vojnih spominskih plošč, kakor tudi prenovljeoje istih ohranile po končani vojski našemu slovenskemu umetniku-podobarja in poziatarju ! v a n n S m j e Maribor, Reiserjeva ulica št. 26. 30 Križevih potov. Spis»! Franč. So?. Šegula. Ljudska izdaja. Mala 8». 640 rtrasij, % Pregled vsebine; i. Križev pot romarjev na Križevi cesti v Jeruzalem. — 2. Križev pot jeruzalemskih frančiškanov (L 1875) — 3. Novejši jeruzalemskih frančiškanov. — 4. K. p., navadno Rimski imenovan. — 5. K. p„ sv. Leonharda Porto-Mauriškega. — 6. K. p., sv. Alfonza M. Lignori. — 7. K. p., kardinala Pavla Melchers-a. — 8. K. p., (splošni) župnika Fr. Ser. Bezjaka. — 9. K. p., slov. amerik. škofa Friderika Barage. — 10. Pred izpostavljenim sv. Rešnjim telesom. — 11. V čast Srca Jezusovega. — 12. Na dan sv. obhajila. — 13. K. p., (stanovski) župnika Fr. Ser. Bezjaka. — 14. Za društvo sv, Jožefa krščan-kih m6ž, — 15. Za društvo sv, Ane krščanskih žen. — 16. Za delavce in služabnike. — 17. Za mladeniče (A. M. Siomšekov). — 18. Za dekleta (Slomšekov). — 19. Za Marijansko kongregacijo deklet. — 20. Za družbo Marijinih otrok. — 21. Za šolarje (priprava na prvo sv. obhajilo). 22. Za redovnike in redovnice (obnovitev samostanske obljube). — 23. K. p., za adventni čas. — 24. Za prsdpepelnični čas. — 25, Za postni čas, — 26. S., p., na Veliki petek. — 27. Za čas posebnih stisk in nadlog. 38. Za čas vojske. 29. Za verne duše. — 30. Memento mori 1 Sledi popoln molitvenik obsegajoč „mašo v čast trpljenja Jezusa Kristusa“ vse litanije, spovedne in obhajilne molitve, razne molitve in pobožnosti o trpljenju Jezusovem, pesmi i. t- d. Ko pridete v Maribor, dajte si je v prodajalni tiskarne s?. Cirila predložiti ns ogled; ali pa jo naročiti takoj po pošti. Dobi se knjiga v treh različnih vezavah: 1. z rodečo obrezo za K 2 50. 2. s zlato obrezo za K 3*20. 3. krasna izdaja za K 3*50. Po pošti poslan stane vsak komad 20. vin. več. Kdor si knjigo po pošti naroči, naj pošlje denar po nakaznici naprej in naj priloži za vsak komad 20 vin. za poštnino. Tiskarna sv. Cirila v Mariboru. gg?r jP: knji««, broitsre, tftonsk#~fo drag® k©ted*riv £* v # m« ffto*«4ae s» atep»ntk« listke.« kršim, rioiu» *i- «»«tir tiskam, vtrads* z&vtik« s satis«: gtar* te? nuttt ®KBšMfee •«% 'i,.-. dava« «fečhutke, šolske te drage «rada- urada« se»vrtke, «sssaifc,, J*» uigteM, JbShi predpisa pvejsmEt potrdila štel Zn obrtnik« press*, varitke. oteeSai&s, raituM, operate*, racate«, sadks. s> g*ssi«8. saslevniesj teta*® is l»»afcs n šraira in irHg®bawa.fe äsk®» Sa pcMfflnie«, asarage ia draživa: pravil», «spiaaife, pvtetepatec fes «p»-pasate«, Ictea poročite, nitrati:* nnjsftt, toštv**« «aik». vsMte M. T r g 6 v I si a tiskarn« sv. CIr Š! a J MARIBOR» v lastni fttSI Koiroška cesta tir/. > t V- pr.poroč» svoje- valten a$te%a ra**«** papktja, peresaikot, peres. i s* fflrtaaiice, .±ii±tobi±fc (JURČKE) I »o najvišjih cenah ^ SUHE GOBE kupuje v vsaki množini in po najvišjih M. RANT, KRANJ, * naj večja eksportna tvrdka suhih gob. #■ Ure! Ure! V veliki Izbiri Ir pit »tekili cenak Za vsako urö se jamC PreeMjeke sie. Sehafhause? isiiih, Ssig&i Herag Seals; Za kratkovidne nov: zboljšana slekla, fayte Bureš Miäür urar; ml&tomes? Ib ed&i&r, legettbofsia cesti 31 N urar si gl». Min.- mmmm. BEGUNCEM, INVALIDOM, revnim slojem, kakor tudi šolski mladini se nudi po ehna prilika z m biranjem in sušenjem sedaj zdj potrebnih zdravilnih zelišč, priti do postranskega dobrega zaslužka. Natančna po a* suita ds-je tvrdka R. Lukman», prej Jos. Leuz na sl. v Ljubljani, Ahacljeva cf sta št. 10. v bližini sv. Petra cerkve. Vinski kamen» suhe göbe, krnimo, med, vosek, sveže in suho sadje, smrekove storže, sploh vse deželne in goidne pridelke, kakor tudi vinske sode in vse vrste praznih vreč kupi vsak® množino veletrgovec ANTON KOLENC, CELJE, Edina štaferska staklarsku naredita trgemu Na debelo! Na drobfcfe ! FRANC STRUPI ::: CBI.lt Graška cesta priporods p® najnlžjih cenah sv®§© bogato zalog® stekisss® te ©«lasiast® posodo, svetilk, ogledal, vsakovrstnih Itp it* ©fevtrfov m oodobe, Prevaeife vseh steklarskih del psi cerkvah la NafsoSidnefša In tožita postrežba. Ustanovljeno h 1893. Ustanovljeno U 1893. Vzajemno podporno društvo v Ljubljani registre warnt letfruga * omel enim famstvem. D@w©liiil® ilsnem p vselil m proti ©©rultwai, saifavi iivllenisicili §§@§Is, posestev, vrednossnik psplrlsw @11 seznembi mm stuibene prejemke. Vračajo s® posojila v 7 16 ali 22 ■*/* letih v ofi- sehlh sli pa v poljubnih dogovorjenih obrokih. Kdor želi pesejii©, naj se c bris s na pisarne v Ljubljani, Kongresni trg it. 19, M daje vsa potrebna pojasnila. Zadruga sprejema tudi hranilne vlog® in jih obrestuje po 4y*%.. Društveno lastno premoženje znaša koncem leta 1915 519.848.40 kron. Deležnikov je bilo koncem leta 1915 1924 s 15.615 deleži, ki reprezentnje jamstveno glavnice za 6,089.8501kron. 5 garnitur za dekleta in bi cer ena majhna omara zss knjige, pisalna miza in tabla iz orehovega lesa s krasnimi cvetlicami z v les vžganimi slikami takoj proda podobar Albert Lešnik, Maribor, WieBengasse St. 2. pri mestnem pokopališču. Naprava okvirjev za podobe vseb vrši. ----m, „.. n ..... -.. Lončarskega pomočnika, ki bi hotel izdelati 1000 svinjskih loncev (krognjače) sprejme takoj proti dobremu plačilu Jurij Kajba, lončar, Gornja Polskava, Štajersko. 71‘ VINO.............. belo (tudi za sv. maše), rdeč© in črno dalmatinsko od 56 litrov naprej razpošilja po povzetju A. OSET p. GUSTANJ, Korcško. GOBE lepo posušene kupim tudi letos v vsaki množini. V prvi vrsti £*»•• Sate® gteltsssje ©IS isMf» S©» petem t. $« *»» Prosim sušiti in ponuditi samo taka vrsta pravila gob, ki j ih poznat® kot «sssites©. — rlsaosff Starovašnik, sksjsort got v Konjicah Štajerske. 88S Izdajatelj in založnik: Konsorci’ „Straža.8 Odgovorni ncftcinik: Vekoslav Stapan. Tisk tiskarn» sv. Obrila v. Maribor.®;- V nedeljo, dne 19» awgtisia 191.7. I Spur v HüülBOR ■■ Ina veliko cesarsko.,slavnost viDiarodnem domu *' fcertst' invaiidtenši marlboiskesa ostraia! Spodnješfaf. ljudska posojilnica Mariboru reg. zad. z neom. za v.