Leto IV., štev. 129 V Ljubljani, nedelja dne 3. junija 1023 Podučiš Posamična ste«, stane 1-50 01» ob ♦ a|ulra|. Stane mmetao 12-90 Din sa inozemstvo St*— 0 ■eobve Ogteai po tarifa. Uredništvo: %Qkioši£era cesta St. It/i Teletaa it, 72. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Upravništvo: Ljubljana. Prešernovi ni. št U. Teief. it. 3* Podružnice: Maribor. Barvarska aLi- Telit 22 Cel)«, Aleksandrova s. Kačna pri ooitn. čekov, uvoda štor. 11.842. Današnla številka obsega 12 stranL Ljubljana, 2. junija. SlovensiJ pisatelj je danes ob svetem groba naših junakov na ljubljanskem polju govoril plamteče beeeJ-., ki bi zaslužile, da bi jih plakatirali po vsej deželi. Vrnitev Ivana Endlicherja in juden-burSkih revolucijonarjev je bila prisrčna domača slovesnost Slovencev, a nbenem vznešena jugoslovenska manifestacija. To ni bila alavnost »ospode. ampak od St. Uja do ljubljanskega Križa je govorilo srce preprostega ljudstva besede iskrene in i epokvarjene po strupenih vplivih, kl •o se morali skriti pred veličanstvom •mrti. Višek pa je brez dvoma bil nagrob- ii govor Vladimirja Levstika, zgovorjen sredi divjajočega neurja z nirom najglobje zavesti, vsaka beseda kakor kaplja srčne krvi, i naglasom, ki ne dovoljuje dvomov, z iskrenostjo, ki pretresa mozeg, in vse to v krasnem jeziku, izklesanem kakor mramor, ob-?nem pa tako milem. Ni govoril politik. Govoril je slovenski pisatelj. Tako tudi mora biti. Po-^reb naših mučenikov ni bil dogodek dnevne politike. A bil je vseeno ena največjih narodnih manifestacij, kakor n. pr. tedaj, ko je Jirasek govoril prisego češkega naroda. Ob takih prilikah gre beseda mojstrom krasno--lovja. Prosvetni delavci bo manifestaciji dali govornika, kl je s svojim mišljenjem zadel struno, katera je zvenela v srcu tisočev. Zato jim more biti ves narod hvaležen. Kajti ta narod je potreben tolažllne besede. Ali je res pogrešil, ko se je z vsem zaupanjem in »rez pridržkov ujedinil v svobodni dr-'iavi? Ali mu zatogadel v njegovih --motnih in prosvetnih interesih le za t i p grozi kakšna nevarnost, da bi moral svoj korak obžalovatiV Ali ka:j proti njegovim kulturnim uspehom in ojih nadaljnamn napredku? V te rane razdvojenih src vliva beeeda reprezen-fcanta slovenske lepe knjige zdravilni lek. Bili smo. smo in bomo Slovenci. Ponosni na svoj rod; na svoj jezik in delo, na svoje može in junake. Brez zavisti do bratov Srbov smo ponosno te dni slavili svoje slovenske može, kl jim je bilo dano umreti za domovino. A njih delo in žrtev je bila darovana po notranji nujnosti obenem za. Jngoslovenstvo. Ni ga nasprotja med Slovenstvom in interesi Jugosio. venstva. Kar storimo za eno, je že storjeno tudi za drugo. V tem nas utrjuje prisega, ki je bila narekovana od slovenskega pisatelja in izrečena včeraj na ljubljanskem polju. Vsi, ki jim ni plemenski boj nizkotno sredstvo, s katerim netijo svoj uga-šujoči ogenj, so s to prisego pozvani, da ga preganjajo, da pokopljejo iz njega izvirajoče malenkostne spore in dvome in se podajo na skupno delo za našo Domovino, ki ravno tako potrebuje zdravo, svobodno kulturo Slovencev in jim želi gmotno bogastvo, kakor potrebuje vzporedni napredek vseh drugih svojih ?inov. Ako nam bodo včeraj pokopane žrtve tudi v trm pogledu stalen opomij, ki ga je v klasično besedo vlil slovenski pisatelj, potem so bodo na skupnem delu zlahka našli vsi nacijonalnl možje ln gradili in žrtvovali pod geslom srbskega jtinaka: »Samo da lin de r-ižoj deci dobro.. Zopefrii zasiof pogafanf z Ifalifo? ITALIJANI OČITAJO JUGOSLAVIJI NEPOPUSTUIVOST. Otrapen položaf v Nemčifi BLAZNO NARAŠČANJE DRAGINJE. — KOMUNISTIČNA PROPA-GANDA. — PANIKA MED PREBIVALSTOM. Trit, 2. junija. L »Piccolo* poroča iz Rima: Oflcljeln« podajanja paritetne jngoslovensko - laške komljije se še niso pričela. Med jugoslovenskimi delegati in vlado se vrše neobvezni razgovori, ki naj pokažejo, v »oliko je računati na nspeh službenih pogajanj, kl bi se eventualno pričela prihodnji teden, ako ae nastanejo nove komplikacije. Dosedanji razgovori so pokazali, da Je jugoslovenska delegacija ostala nepopustljiva in da toi :J ni ena t d težkoč, ki so povzročile prelom v Opatiji, nI odpravljena. Rim, 2. junija. Oprezna poročila agenture «Volta* potrjujejo danes zvečer v polni meri našo prejšnjo vest, da so pogajanja med italijansko in jugoslovansko delegacijo, še predno so prišla v pravi tek, že obtičala. Ka>or smo že poročali, so Jugoslovani kakor preje v Opatiji mnenja, da ne morejo pričeti i diskusijami o Reld, predno se ne urede teritorijalna vprašanja. Italijani pa namigujejo, da bodo govorili o leritorijalnni vprašanjih šele te- daj, ko bo rešeno vprašanje uprave na Reki. Kakor je izvedel Va5 dopisnik, so bila nasprotja na včerajšnji seji precej ostra, tako da bodo pogajanja bržčas sa kratko dobo prekinjena. 01 -.od delegata Quartlerija, kl je baje odpotoval iz privatnih vzrokov, kaže jasno, da se plenarne seje sploh 5c niso začele. Današnji sestanek* delegatov je trajal samo 10 minut. Agentura »Volta* dostavlja, da so je pričela takoj s pričetkom zasedanja konference debata o b&roški luki, vsled česar sta se delegaciji svoječts-no v Opatiji razstali. Kakor izgleda, se nazori strank Se niso prib'l2alL I'o vratka Quartierija pričakujejo koncem prihodnjega tedna, naksr bo p^dla odločitev. Opiraje se na izjavo Pašida, pričakujejo v Rimi;, da bodo pomirjevalnim besedam sle 'ila tudi del-i/. i. Italija da bo tedaj videla, ali je Jugoslavija pripravljena spremeniti svoje dosedanje le korektne od noša je napram Italiji v prijateljske. Prelom z Radičem? SENZACIJONALNA Beozrad, 2. Innlla. p. Vlada le informirana, da je Radič na zborovanju v Oračanlcah govoreč o kralju vzkliknil: Doli z nJim!* To le povod za nove odločitve. V radlkalskih krosih se zatrjuje, da je vlada odločena proti Radlču nai-ostrejše nastopiti. Radič se izgovarja, da ni klical: »Doli z n)lm!>, temveč »Doli z njo!*, namreč z vlado. Kotarski predstojnik, kl Je prisostvoval zborovanju pa ni interveniral, ]e bil danes odpuščen iz državne službe. Beograd, 2. junija, r. Hrvatski pokrajinski namestnik Chnlč sa Je vrnil v Zagreb. Kakor doznava »Novi List*, sta odpotovala t njhn dva višja uradnika notranjega ministrstva, da prelščeta dogodke, kl so se Izvršili na Radlčevem zborovanju v Oračanlcah. V vladi u baje ponavlja mišienje, da Je sedaj primerna prUika z Radičem pretrgati vsi sti- VEST »NOVEGA LISTA.. - SPOR V MINISTRSKEM SVETU. ke. Izroči naj se sodišču. Ni Izključeno, da bo njegova stranka deUla usodo komunistične stranke. Berite. 8. junija, z. Katastrofalno padanje nemške marke vzbuja po vsej Nemčiji naravnost mrzlično razburjenje. Cene se dvigajo od ure do ure, vse gospodarstvo prihaja iz ravnotežja. V Širokih masah je opažati nova gibanja, katerih razvoj se ne da proceniti. Komunisti bo povsod! z vso silo na poslu ln širijo duh upora proti sedanjemu političnemu stanju. V več mestih je prišlo včeraj in danes do nemirov, kl so se r Ba-j-tzenu razvili v krvave poboje. Včeraj celo noč Je množica plenila trgovine, demollrala je policijsko ravnateljstvo, razbijala po uRcah. Prišlo je opetovano do ljutih bojev • policijo, ki Je morala rabiti orožje. Dve oeebi sta mrtri, mnogo Je ranjenih, med njimi 5 policistov. Demonstranti so oboroženi i revolverji in puškami Danes je vojafttro zasedlo glavne ulice. Listi obširno razpravljajo o težkem položaju. Socialistične novine zahtevajo, da vlada z 'vsemi sredstvi zasigura prehrano prebivalstva in da za ceno celo največji žrtev doseže sporazum s Francijo, kl edini more turi izhodišče mirne ureditve notranjih prilik države. O novem nemškem reparacijskem pred logu se poroča, da zahteva Nmfilja štiriletni moratorij po preteku katerega je pripravljena plačevati rsako leto po eno milijardo zlatih mark vojne odškodnine in sicer skozi 80 let. Ta vsota bi se zvišala, ako bi Nemčija gospodarsko lahko prenesla še večje irtve. Beograd, 2. !nnl]a. r. Včeraj Je pri- STRAHOTE DRAGINJE. — PANIKA šlo povodom referata zagrebškega pokrajinskega namestnika Ctmlča o prilikah na Hrvatskem do konflikta v ministrskem svetu. Nekateri ministri so ostro grajali, da pokrajinska vlada ni ničesar ukrenila proti Stjepanu Radič«, katerega govor v Sesvetih Je bil I protldina-stičen ki protidržaven. Clmlč se le Izgovarjal. da ni prejel od notranjega ministra nobenih novih ta štrukelj ter da Je zato menil, da mota napram Radlču 1 nadalje ostati dobrohoten. Minister Vujl-člč ni hotel dati nobene izjave ter le prišlo med njhn In enim deiocn min. sveta do prerekanja, o katerem se reznašajo zelo mučni detajli. Trdi se. da bo minister Vnjičlč izvajal koosckveace. NA BORZI, ljenje v ladnjem tedna toCj's 5000krat dražje kot pred vojno. Prebivalstvo presoja zunanji položaj skrajno pesimistično. Na deviznem trgu je vladalo dane« burno povpraševanje, tako da državna banka ni mogla vsem zahtevam zado voljiti. Dolar se je dvignil na 80.000. angleški funt na S68.000 mark. V tadi. strijskih obratih vlada splošen nemir. Zastopniki organizacij skuSajo vplivati pomirjevalno na delarstvo. Za jutri so sklicali komunisti veliko protestno zbr> rovanje proti draginji. V torek priredijo sodalni-demokratje »hod proti pogojerr industrije. OBSODBE V PORUHRJU. Berlin, 8. junija, s. Po uradnih podat kih so obsodila francoska vojna sodiš« v Poruhrju od časa zasedbe do sred' maja razne državne in občinske uradni ke na skupno 4S4 let ječe in okroglo milijonov mark denarnih glob. KONEC STAVKE V PORUHRJU. DGsseldorf, 2. junija, s. V rnhrskem ozemlju je stavka popolnoma končani Kovinarji so dobili stoodstotni poviše' mezd ta pavšalno odškodnino 130 tko^ mark. STINNES POSKUSA POSREDOVATI. Rbn, J. junija, s. Hugo Stinnes je prispel za en dan v Milan, odkoder odpotuje •»■ Curih. Kakor poroča »Messagero* pride v Curih več zaupnikov francosk" vlade in francoske vele industrije. Brer ; dvoma je, da se bo skuial 8tumes pogajati z njimi zaradi direktnega nemško-francoskega sporazuma. V francoski*- Berflji, 8. junija, s. Draginja grozno na- finančnih krogih menijo, da bodo osta' ra*ča. To statističnih računih je bilo živ. I tudi Stinneeovi poskusi brez uspeha. V znameniti Device Orleanske Polilična sifuacifa OSTRO DEKLARACU- SPLOŠNO NEZADOVOLJSTVO. — PRED SKO DEBATO. dedukcija uradniitva Beograd, 2. Junija, r. Desetodstotna redukcija državnih nameščencev se lepo nekaterih ministrskih resoriih že začela. V finančnem ministrstvu le že reductra-iio večje število uradnikov, dočim se v ministrstvu socialne politike radi ukinjena posameznih oddelkov in odsekov pripravlja odpust znatnega dela uradništva. r>obrovol)ski odsek v ministrstvu socialne politike se tikta! in prehaja v resort Vojnega ministrstva, kar se bo v ostalem reguliralo z novim finančnim zakonom. Ministrstvo pravde Izjavlja, da ne jnore mislttl na redukcijo, isto tudi glavna kontrola. V obeh panogah primanjkuje delovnih sil. V ministrstvu prosvete ce Se zbirajo podatki, v generalni direkciji ministrstva saobračaja pa se nameščajo novi nradnfld. DANES DOPOLDNE, razvitje Sokolskega prapora na Kongresnem trgu, popoldne vsi Hribariev eai Beograd, 2. junija, dp. Komentarji o včerajšnji vladini deklaraciji postajajo vse neugodnejši. Demokrati izjavljajo. da bi nobeden parlament, v Evropi niti en dan ne trpel vlade, (c? o najvažnejših notranjih problemih ne zna, odnosno noče reči niti da niti ne ter pitfJ eelim svetom pioklamira svojo popolno neodrejenost g'ede bouoče-ga pravca državne politike. Blokaški eksponenti, klerikalci in spahovci Srka žejo nezadovoljne, češ, da vU la ni držala svojih obljub in da se je baš o glavnem vprašanju, jedinstvu n tro-da in države, izjavila dvomljivo. Spahovci se osobito pritožujejo, da vi •> a prega-ja njihove pristaše. Obe grapi Izjavljata, da bodeta glasovali proti deklf.rr.rijl Diskusija o deklaraciji so prične v pondeljek dopoldne ter se zaključi v četrtek zvečer. Obeta biti zelo zanimiva. Danes so se razširile senzacionalne vesti, da le vlada odločena nastopiti proti Radlču z vso ostrostjo In to radi njegovega govora v Oračanlcah, kjer }• grdil kralja In država Vsekakor so od-nošajl med vlado ta blokom zelo poostre nI In presenečenja niso Izključena. V tem oziru je značilno, da klerikalci z veliko vnemo obsojajo Radiča ter se ga odrekajo, tako da nekatere novine že napovedujejo polom blokaškega bloka sploh. Danes je prispel v Beograd dr. Drin-kovič teT je v predsedništvu položil po-slaaiško prisego. ZNAJO KATOLIŠKI FAŠISTI, KATERIH IDEAL JE PO -SLO VENCU. SV. IVANA D' ARC. KAKO Pariz, 2. Junija, z. Francoska vlada je razkrila tajno klerikalno-rolalistlčno organizacijo, ki se v zadnjem času poslužuje tkzv. »camelots du roi* za teroristične napade na voditelje svobodomiselnega gibanja. Francoski larofašistl so včeraj napadli poslanca Monteta ta San-girfrra ter bivšega ministra prehrane VI-oleta. Sangulera so pobili z gorlačaml. opasno poškodovana, gospa Vlolet pr-sebno na očeh ter sta trfla oddana v bo* nico. V poslanski zbornici |e vladalo zbor teh atentatov veliko razburjenje. Vodite', klerikalnih rojahstov posl. Dandet ie moral bežat! Iz posvetovalnice ker b! g? sicer poslanci nabili. Popoldan Je bflr podanih več interpelacij v tej zadevi. ma polili obraz s smolo ter ga skušaH 1 Minister notranjih zadev Je odgovoril ta zaliti tudi t ricinovim oljem. Posrečilo se mu le se obranitL Posl. Sangnler le lahko ranjen. PosL Monteta so farofa-šisti skoraj ubili. Prenešen je v bolnico. Bivšega ministra Vloleta in njegovo leno so kamelotl polili z neko ostro črno kol ter Izjavil, da bo vlada neizprosno zatrla klerikalno-rojallstične izgrede, V jih vodi tajna organizacija v sovražner-namenu proti državi odnosno repablil '. Vlada bo vse storila, da zaščiti državn* interese proti notranjim sovražnikom kislino ta terpenttaovim oljem. Oba sta i Zbornica je izrazila vladi zaupanje. Minister Ninčič o armadi in zunanlih vprašanfih IZJAVE AMERIŠKEMU NOVINARJU SINCLAIRU. Beograd, 8. junija, r. Danes dopoldne je sprejel minister zunanjih poslov dr. Ninčič ameriškega novinarja Johna 8in-clalre, zastopnika »United Press*, ki oskr buje z vsakodnevnimi informacijami 1100 listov. 0. 8lnclair se je posebno zanimal za vojaške zadeve. Po njegovem mnenju je »bacfllns militaris* eden glavnih vzrokov gospodarske krize v Evropi in slabega stanja valut evropskih držav. Zato je najprej vprašal dr. Ninčiča, zakaj obstoja tolika vojna aktivnost po vsem Balkanu ki kateri razlogi diktirajo oboroževanje ta vzdrževanje tako velikih armad. Omenil je, da Imajo Zedi-njene države amertš&e 110 milijonov pre blvalce?, a vzdrfajejo le 100.000 mož »taine vojske. Vprašal je, kaj hočejo male države, kakršna je Jugoslavija, • tolikšnimi armadamL Dr. Ninčič mu ja odgovoril, da se vojska naše države po-siužuje le materiala stare srbske vojske in armade blvSe Avstro-Ogrske. Ta material »e polagoma ta deloma Izpopolnjuje z novo opremo. Jugoslovanski vojni minister je to leto potrošil za opremo in vzdržavanje vojske manj, nego pro-, Slo leto. Jugoslavija ima sedaj pod orož- i (jem okoli 140.000 mož. Sinclair je vorašal i ministra, čemu je potrebna ta velika vojska, nakar mu je dr. Ninčič odgovoril: »Razume se, da v zaščito države*. O odnogajlh i Italijo glede Reke je de jal zunanji mfaister, da *e boljšajo. V Rim so odposlani delegati, da se razgo-varjajo s Italijansko vlado in o« se nadeja, da bodo medsebojni odnoSaji tekom nekaj tednov popolnoma zadovoljivi. Na vprašanje, zakaj jugoslovanska: dne ie Pri2eI finančni odbor podrobno vlada de facto priznava revolucionarno AngleSki odgovor na rusko noto London, 2. junija. L Angleži« odgovor na rusko noto je bH poslan predvčerajšnjem osebno Krasinu v obliki spomenice. Sestavljena je spomenica v odločnem tonu. vendar koncilantno. Zla sti zahteva od sovjetske vlade, da odpokliče ta one svoje diplomatične zastop nike, Id vrffijo boljševiško propagando v Afganistanu in Centrahn Aziji. Komisar za zunanjo zadeve Cičerin je fejavil, da je zahteva po odpoklicu funkcionarjev, ki «o sledili samo dani politični direktivi, nedopustna in povzroči lahko prelom stikov med dvema narodoma. An giegko Sasopisje zelo različno komentira lord Curzonov odgovor. »Dailv Herald* ugotavlja, da js ton spomenice korekten a se boji, da Rusija ne bo mogla odgovoriti nanjo drugače kakor v negativnem smislu. In kaj bo prišlo potem? vprašuje h koncu omenjeni liet. NAKNADNI KREDITI. ODHOD KRALJA IN KRALJICE. Beograd, 2. junija, p. Krall ta kraljica sta danes odpotovala v Staajo, kjer se bosta mudila 15 dni. Vladarska funkcije bo v tem času Izvrševal mta. svet NEDELJSKI POČITEK V ARMADI Beograd, 2. junija, r. Minister vojne in mornarice je izdal naredbo, po kater-se morajo vse vojaške edlrrfce strogo di -žatl nedeljskega počitka, ta sicer častniki, podčastniki ter redovi. Vsem vojakom se mora omogočiti, da opravijo v nedello svote verske dolžnosti. Inozemske borze 2. junija. Curih: Berlin 0.0071, Newyork 553.7.* London 25.63, Pariz 35.95, Milan 25.95 Praga 16.60. Budimpešta 0.10125, Beograd 6.60, Sofija 5.80, Varšava 0.01, Dunaj 0.0078125. Trst: Beograd 25.50 — 25.80. Pariz 138.75 — 13925, London 98.90 — 99.15, Beograd, 2. lunija. r. Danes dopol- j Newyork 21.35 — 21.45, Curih 384 — 388, Berlin 0.029 — 0.032, Dunaj 0.02 grško vlado, ne priznava pa de facto revolucionarne ruske vlade, je dr. Ninčič odgovoril, da bo jugoslovanska vlada v kratkem de facto priznala rusko vlado ter da m vrše razgovori glede trgovinske zveze s Rusijo, češkoslovaška vlada že ima svojega poslanika ▼ Rusiji kakor tudi maka vlada v Pragi. Na vprašanje, kako presoja politično situacijo na Madžarskem, je minister odvrnil, da odnoiajl x Madžarsko niso povoljni in da tudi nikoH ne bodo dobri, dokler Madžarska ne dobi demokratično vlado. Sedanja vlada Horthvja in grofa Bethlena pa je aristokratična in okrutna. Madžari internirajo naše državljane in jih ne izpuste po cele mesece. razpravo o naknadnih in Izrednih kredi-1 _ o.031, Praga 64.50 — 65, dinarli 25.5 tih. Po diskusiji so bili sprejeti naknadni i _ 25.80, dolarji 21.30 — 21.40, car. fTar. krediti za ministrstvo pravde, prosvete, • y (20) g2 _ 32.50. ver ta notranjih deL Prihodnja seja finančnega odbora je v pondeljek ob 8. zjutraj. DIJAŠKE DEMONSTRACIJE V PRAGI. Praga, J. Junija, s. Včeraj 1« prišlo pri nekem protestnem zborovanju klerikalnega dijaštva proti vodstvu dijaške zveze, ki je odklonilo oficietoi pozdrav maršalu Fochu, do spopada z naprednimi dijaki, ki so se zborovanja udeležiii zelo številno. Policija ie nato raz gnala napredno dijaštvo, pri čemer je bilo nekaj oseb ranjenih in 15 dijakov aretiranih. Berlin: Dunaj 111.72, Budimpeš-14.71, Milan 3665.50, Praga 2354, Pari 5085, London 361.095, Newyork 78.05 " Curih 14.114.50, Beograd 927.50. London: Beograd 425 — 435. Berlin 262.000 — 268.000, Newyork 463 — 4*v. 125, Pariz 79.35 — 7938, Curih 82£5 — 8?.90, Praga 154.80 — 154.875, Dim? 320.000 — 3TO.OCO, Varčava 245.000 — 250.000, Budimpešti 22.000 — 28.000, Bukarešta 920 — 950, Sofija 430 — 475. Newyc;'": Beograd 135, Lcni.i 462.875, Pariz 648, Berlin 0.125, Mil?.-' 4tiS, Curih 18.0*5, P.-ig.i 30C, Dcr.i 0.14125. Budir^šti 1.875 Govor poslanca Stangerja v Rimu Rim, 81. maja. VgersjSnja seja rimsko zbornice j« bila zanimiva. Glede julijskih Jugoslove-i. >v je bila posebno važna, ker se je ogla vi k besedi poslanec istrskega mučeni. :ega jugoslovanskega naroda dr. Uliks '•■anger. Njegov govor je bil v času ■»loSnega fašistovskega terorja nad Istra i raravnost pogumno dejanje. Uvodoma je dr. Stanger pozval vlado, naj v obmejnih pokrajinah vzpostavi oakopravnoet vseh državljanov pred akonom, naj Ščiti in ukaže Ščititi po -vojih predstavnikih pravice drugorod-3V za ohranitev iu rabo njihovega je-ika, zagotavljajoč tem plemenom svo-odo v gospodarskem in kulturnem raz. roju s tem, da jim v prvi vrsti vrne Šole, katere so jim bile odvzete. Dr. Stan-. er je poudarjal, da je vlada tujerodnim isnjšinam dolžna dati pogoje za svoboden razvoj njihovega jezika in njihove kulture. Istra je pravi sramotilni steber Italije. V tem delu Julijske Krajine se ne vlada po enotnih načelih, pač pa po volji po-ameznikov in s policijskimi metodami, 'blaati so odstranile toliko jugoslovan--kih učiteljev, da je šolstvo istrskih lanjžta skoro popolnoma zatrta Ljud-•dh in srednjih šol nI več. Na tak na-■in rimska vlada ne bo pospešila asimilacijo Slovanov. Slovani Imajo lastno zavest, kateri se ne morejo odrečL Tudi ureditev sodnijskih uradov ne odgo varil interesom istrskega ljudstva. Na kon-u svojega govora je dr. Htanger zahte-al, da se z Istro postopa kakor z dru-rimi italijanskimi deželami ter da se iaje Slovanom iste pravice, katere uživajo italijanski državljani. Po Stangerjevem govoru je prešla "bornica k glasovanju. Izrekla je vladi •aupnico. Za vlado je glasovalo 248, pro-f i nji 88 poslancev. Dr. Stanger se je rlasovanja vzdržaL Sela mariborskega občinskega sveta Maribor, 1. junija. S trifletrturno zamudo je župan otvo-:il nocoj že tretjo nadaljevalno sejo, ki ■> bo treba nadaljevati baje do počitnic. Socialistična večina je namreč od-ožila svojo napovedano demisijo dotlej, da bo izčistila Avgijev hlev, ki so .-a baje zanesli v mestno gospodarstvo klerikalci v sodelovanju s socialisti pod vodstvom dr. Leskovarja in tudi prej pod njegovim gerentstvom. In res je občinski svet pričel s precej temno, toda ne staro, ampak čisto novo čudno kupčijo, o kateri smo že ilvakrat poročali, namreč z novimi poševnimi lokali državne borze dela. Vod-a tega urada (klerikalec Stabej) je med em namreč že sklenil s sedanjim last-ikom lokalov definitivno pogodbo, tako ia bi občina poleg najemnine plačala •udi odkupnino 15.000 Din. Ozadje te kupčije ni bilo čisto pojasnjeno. Ker oa je državna borza dela že v prostorih, je občinski svet odklonil povračilo idkupnine oziroma provizije. Zupan je nakupil za 100 Din srečk tombole Jugoslovenske Matice. Ta na-itup je večina odobrila. Dr. Leskovar obenem predlaga, naj se v bodoče odkloni vsaka podpora Jugoslovenski Matici, le je res. da se je ona zavzela za nacionaliste. Predlog je bil odklonjen. Prošnji nekega sumljivega misijonarja iz Aten, ki pobira po mestu milodare za krščanske otroke v Mali Aziji, ni bilo igodeno, ker mu niti občinski svetnik iuhovnik dr. Jerovšek ni zaupal. Dr. Mulej je poročal o raznih manj važnih zadevah iz pravnega odseka, o pritožbah proti globam zaradi dinarskega davka, ki so jih deloma znižali Dr. Leskovarju in dr. Trstenjaku so prignali za neko pravdo honorarja po S000 in 6000 Din. Mestnim cestnim delavcem se zvišajo rvrez debate plače za 20 odst. Pač se je nela debata pri zvišanju plač uslužbencem pogrebnega zavoda, češ da so pogrebi že itak tako dragi, da se ljud->e ne boje več tako zelo smrti same, ;mpak veliko bolj pogrebnih stroškov, :i jih rodbine ne zmorejo. Temeljne plače se zato ne zvišajo, ampak bodo nadure primemo honorirane. Ponudba itnega zavoda za nakup koruze je bila aradl rizika in premajhne diference z dnevno ceno (1 krona) odklonjena. Ob "ričetrt na 9. je župan zaključil javno »ejo ter otvoril tajno. V tajni seji so razpravljali predvsem iMrsonalne zadeve mestnih uslužbencev, številne prošnje za povišanje plač so bile večinoma odgodeno do sprojetja or&gmatike. Ugodeno je bilo le onim prošnjam, ki so zapadle že po stari prag natikL Po dolgem razpravljanju so sklenili občinski svotniki tudi dve važni prin dpijehrt odločbi: odslej ne bo mogel namreč noben mestni nslužbeneo napredovati, dokler ne bo popolnoma obvla-lal uradnega jezika. Zaradi množečih se -lučajev disciplinarnih preiskav bo v naprej vsak uslužbenec, proti kateremu je ivedena disciplinarna preiskava, do rešitve suspendiran. Ob 11. uri je bil dnevni red Izčrpan (n dolgotrajna seja zaključena. V PONPEL.JEK VEČER v "dvorani FilhannonUe koncert ljuWjan.?k1h uč'«®Hi5čn>kov in učite-liiščnk v korist Fcijalnesa Saveza. Politične beležile Občni zbor krajevne organizacije JDS v Zireh se je vršil v četrtek popoldne ob lepi udeležbi članov in zaupnikov iz žirovske občine. Po odobritvi poročil društvenih" funkcionarjev je bil izvoljen za predsednika bivši župan gosp. Primožič, za podpredsednika poleg drugih odbornikov in vaških zaupnikov gosp. DemSar. Zborovanja se je v imenu oblastnega načelstva JDS udeležil tudi gosp. A. Ribnikar, ki je podal daljše poročilo o razvoju političnega položaja. Občni zbor je dal tudi krepek izraz protestu, da bi se naša državna meja v Zirovski dolini popravila v korist Italiji, kakor bi to radi imeli LahL -j- H koncentraciji naprednih strank. »Kmet. List« poroča, da je odbor SKS sklenil vzdržati popolno neodvisnost, za sporazumevanje t drugimi strankami je kompetenten le izvršilni odbor. Na "zboru NSS je gosp. I. Tavčar mod drugim izjavil, da je NSS bila zaljubljena vase in da je pre-rada računala s čudeži. »Orjuno« smatra za — kapitalistično organizacijo. S socijalističnim blokom ni računati. Ne more biti govora o fuzijiv napredni blok, kor bi v tem slučaju zatajili svoj socijalistični program. »V principu se v danem slučaju ne odrekamo možnosti koncentriranega nastopa proti klerikalizmu.» Resolucije NSS se izrekajo za n o v socija-lizem. Orjunaš ne more biti član NSS. NSS je za revizijo ustave s programom zakonodajne avtonomije. — Iz teh poročil je videti, da vodstvi SKS in NSS odklanjata vsako misel na združitev s kako drugo napredno stranko. -j- Ex lex v korist nemško - klerikalni grupi. V Ptuju in Mariboru obsojajo jugoslovenske državljane brez ozira na krivdo, samo da se ugodi zahtevi poiicajdemokratiznia. Pri tem se vlada poslužuje vsaj predpisa, katerega veljavnost je sicer morda dvomljiva, vendar pa praktično le priznana, starega cesarskega »batinaškega patenta* iz leta 1851. Ustavitev delovanja krajevnih organizacij »Orjune« pa je brez vsake zakonite podlage. Vlada se v svoji tozadevni odredbi sklicuje na naredbo centralne vlade z dne 20. maja 1919, Uradni list št. 98. Ta ua-redba je bila izdana za izredne razmere poprevratnega časa, v dobi, ko smo živeli v Sloveniji v dneh koroških bojev nekoliko v vojnem stanju. Toda, kakor je morda res, da vojno stanje še ni prenehalo, ko vidimo, da sovražniki naroda in države vsak dan brez-obzirnejše jurišajo proti naši nacijo-nalni eksistenci in kakor bi bilo rrorua vt.'nic'jtno, da se država končno ie zaveda dolžnosti samoobrambe proti njim, je vendarle res, da naredba < d 20. maja 1919 danes sploh ne e k s i s t i r a Po členu 130. Ustave j3 i»ila vlada dolžna, da predloži vse svoje naredbe, katerim je hotela ohra niti zakonski značaj (in za to gre v predležečem slučaju) tekom ^nega meseca t. j. do 28. julija 1921 zakonodajnemu odbora. Nepredloženi ukrepi vlade zakonskega značaja so s tem lin m presiaii veljati. Naredba z dn-i 20 maja 1 Ji9 ni bila nikdar preložena zakonodajnemu odboru iu vsled tega sploh ne eksistira več. Ustavitev delovanja ptujske in mariborske Orjune je torej oev 'Ctr. nezakonita. Vlada si je kn.ko-malo izmislila, da veija še odredba iz leta 1919, samo da je mogla zadostiti zahtevi Nemcev in klerikalcev! Preganjanje naših narodnih organizacij je čin golega nasilja brez vsake pravne podlage. To si velja zapom »iti. -f- Radikalci prodajajo šolstvo klerikalcem. Klerokomustična večina ljubljanskega občinskega sveta je v jasnem nasprotju z zakonom izvolila nove člane mestnega šolskega sveta v Ljubljani, dasi doba prejšnjih članov še ni potekla in je judikatura složna, da je odpoklic dosedanjih članov nemogoč. Proti sklepu občinskega sveta se je pritožila delegacija JDS in če bi na pokrajinski upravi odločal zakon, bi morala pritožbi ugoditi. Kakor ču-jemo, so za prihodnjo sejo mestnega šolskega sveta že vabljeni novi klerikalni člani, iz Cesar sledi, da je pritožba zavrnjena. Pokrajinska uprava je torej na ljubo klerikalcem prekrižala jasni predpis zakona, kar znači, da naprednost radikalcev služi le kot objekt za politične kupčije najnižjega reda. Zato, da so klerikalci glasovali za kakšno svinjarijo, ki so jo zagrešili radikali, plačuje račun — narodno šolstvo! Mi te sramotne kupčije ne bomo pustili z oči, pribiti pa moramo kulturno izdajstvo radikaleov, ki v tem oziru niso nič boljši nego g. Perič in njegovi komunisti: če bodo ljubljanske šole postale samostanska zalega, ki bo v otroška srca sejala klerikalni strup, bo to ravnotako nevarno za svobodomiselno kakor za socialistično idejo. Pa kaj je gg. Periču in Lemežu za to! -j- Finančni položaj države. O. Sto-jadlnovič iz Savla postaja Pavel ln hva'i svojega prednika. Ko je razlagal prekoračenje proračuna, je povdaril, da je od 1200 milijonov, ki jih naknadno zahteva, mogel izplačati že 683.130.000 Din, ker so dohodki mnogo v«čji nego so se predvidevali. Novi izdatki le na 2 % obsegajo napake v proračunu, večina so nenrevidliivi iz- datki za podrajfenje materljala, ca povečane plače, en del pa so nedopustni strankarski izdatki za volitve (podpore itd.) More se torej trditi, da bi v slučaju večjega Stedenja imeli aktiven računski zaključek. — Tudi glede padanja cen žita in s tem v zvezi stoječega zvišanja izvoza mora finančni minister hvaliti politiko svojih predhodnikov. ki so po lanski tako slabi letini zaprečili prenagljen Izvoz živil, nabrane zaloge pa sedaj vspričo ugodni bližnji letini pritiskajo na cene. Vse-kako je pričakovati, če nam ostane vreme milo, izvrstne letine in to mora uplivati na valuto, pa naj bo notranja politika še tako slaba. + Konferenca Male antante v Parizu? Iz Beograda poročajo: Naše poslaništvo v Parizu je obvestilo ministrstvo ta zunanje stvari, da je francoska vlada izrazila željo, da se ob prihodu predsednika češkoslovaške repub'ike dr. Masaryka vrši v Parizu konferenca zastopnikov Male antante. Francoska vlada želi, da se na tej konferenci določi stališče Male antante glede novih političnih vprašanj, posebno glede vprašanja reparacij. Po svetu — Nova italijanska senatorja Oros-slch (za Reko) in Pitacco (za Trst) sta bila 31. maja v Rimu zaprisežena. — Italijanski prosvetni minister Geniili, ki je doslej pripadal liberalnemu krilu nacionalistične stranke, je presedlal med fašiste. Vzroke, ki so za doveli do tega, bo Gentill javnosti pojasnil v posebnem pismu. — Žita Parmska Išče novo bivališče. Zadnje dni so se zopet pojavile vesti, da išče Zlta Parmska novo bivališče. Poročila niso brez podlage. Z Dunaja javljajo, da se tamkaj za morebitni prihod Zite z družino adaptirajo prostor! vile VVartholz v Relchenau. Druga veTzl-Ja pripoveduje, da se Zlta pogaja z italijansko vlado in prosi dovoljenje za naselitev v vil! d' Este v Tivoliju pri Rimu. To prošnjo posredujeta Zitina brata, princa Feliks in Ksaverij Parmskl. Ako rimska vlada ne bi hotela ugoditi tej prošnji, se govori, da bo Zlta prosila dovoljenja za naselitev v severnih krajih Italije, kjer Ima hiša Parma več posestev. — Nova ekspediclja na Himalajo. Angleška zemliepisna družba Je imela te dni selo, na kateri se Je sklenilo odpo-slatl v Himalajo novo ekspedlcljo, ki naj bi prihodnje leto še enkrat poskusila splezati na Oaurizankar. Sokolstvo Sokolsko društvo na Jesenicah ima danes v nedeljo, popoldne svojo Javno telovadbo. Nastopijo vsi oddelki članstva, naraščaja ln dece. 2enska deca bo proizvajala tudi prav ljubke skupinske vaje s cvetnimi loki. Zaključno telovadno točko bo tvorila skupina vseh društvenih oddelkov. Sodelovala bo godba dravske divizije pod osebnim vodstvom kapelnika g. dr. Jos. Cerina. Po telovadbi ljudska veselica z raznovrstnim vzpo-redom, pri katerem nastopi tudi društveni pevski zbor. Sokolsko društvo v Mengšu namerava prirediti v nedeljo, 17. t. m. svoj redni letni telovadni nastop v zvezi z vrtno veselico. Vsa prireditev se vrši v krasnem, senčnem vrtu g. A. Kanca, odkoder se posetnikom nudi krasen razgled na divne vrhove naši hplanin. Za ljubljan ske posetnike Je izredno ugodna železniška zveza; zato opozarjamo vse prijatelje Sokolstva in narave, da te ugodne prilike in res pristne domače zabave ne zamude. — Zdravo! Sokol na Iku naznanja, da otvori svoj novo zgrajeni dom, dne 5. avgusta t. 1. ter prosi vsa br. društva, da se blagovolijo ozirati na to, da ne prirejajo svojih prireditev na ta dan. — Zdravo! Spori Prosveta Ljubljanska drama. Nedelja, 3.: »Hamlet*, izv. Pondeljek, 4.: «Kar hočete«. A Sreda, 6.: »Hamlet«. B. Četrtek, 7.: »Ugrabljene Sabinke«. Dijaška predstava po znižanih cenah. Začetek ob 4. pop. Izv. Petek, 8.: Zaprto. Sobota, 9.: »Hasanaglnica«. Vojaška predstava. Izv. Nedelja, 10.: »Hamlet«. Izv. Pondeljek, 11.: »Hamlet«. E. .. Ljubljanska opera. Nedelja, 3.: »Prodana nevesta. Začetek ob 20. Izv. Pondeljek, 4.: Zaprto. Torek, 5.: »Nikola Sublc Zrinjskl«. Premiera. Začetek ob pol 8. zvečer. E. Sreda, 6.: »Madame Butterfly». Gostovanje gospe Vere Bourago. Začetek ob 8. zvečer. Izv. Četrtek, 7.: »Nikola Subic Zrinjskl«. Začetek ob pol 8. zvečer. C. Petek, 8.: »Lulza«. Začetek ob po! 8. B., Sobota, 9.: »Nikola Sublc Zrinjskl«. Začetek ob pol 8. zvečer. D. Nedelja, 10.: »Evgenlj Onjegin«. Začetek ob pol 8. zvečer. Izv. Mariborsko gledališče. Nedelja, 3. ob 15.: Mladinska predstava otrok deške osnovne šole I. in dekliške osnovne šole III. Ob 20.: »Pri treh mladenkah«. Izv. Kuponi. Gostuje g. Sowilski. • Ljubljanskega «G!edališkega lista® St 33 prinaša zanimivo razpravo o <-glas benih razpisih« izpod peresa dr. Mohori- j ča, sliko J. Rijavca in VL Lewandowske. Sienkiewlcz H., «Z ognjem in mečem«. Zgodovinski roman. Poslovenil dr. R. Mole. 7. in 8. snopič. Izdala Tiskovna zadruga v Ljubljani. Cena dvojnega snopiča s poštnino vred 18 Din. — Pravkar je izšel dvojni snopič Sienkie-wiczevih romanov, ki jih je začela izdajati Tiskovna zadruga v Ljubljani i romanom »Z ognjem in mečem«. Tudi ta snopič je ilustriran. Prva jugoslovanska revija za filozofijo je začela izhajati v Skoplju. Izdaja jo docent dr. Dušan Nedeljkovič pod naslovom »Pregled etike in metafiziko« v tromesečnih zvezkih- Novo delo prol. Kostrenčiča. Profesor Marko Kostrenčič je izdalo novi nv kladi L del svoje knjige »Hrvatska pravna povijest« ter II. del istega spisa pod naslovom »Zakonik čara Štefana Dušana«. Delu priznava hrvatska kritika odlično mesto v pravni literaturi. Razstava poljske umetnice v Zagrebu. V zagrebškem Ullrichovem salonu je poljska pesnica, slikarica in kulturna hi-storičarka ga, Wanda Pogonowska priredila kolektivno razstavo svojih slikarskih del, obsegajočo 60 komadov. Med njimi se nahaja 45 karikatur hrvatskih umetnikov, književnikov v» drugih od-ličniakov. ttlrita : Železničarskt S. K., Slsak. — Danes ob 15.30 se vrši na igrišču Ilirije nogometna tekma med komb. moštvom Ilirije In Zelezn. Š. K. iz Siska. Ilirija nastop! v sestavi Miklavčič - Bor-štnar, Marusig - Derža) U Grilc, Držaj II. - Zupančič I- Oman, Učak, Dolinar, Pevalek. 2. š. K. razpolaga z enim najboljših moštev hrvatske province, za posebno dobra Igralca veljata levi branilec Oorupec in srednji napadalec Ma-maev. Nogometna tekma na Bleda se vrši danes ob 15.30 url med domačim »Zla-torogom« ln »Korotanom« Iz Kranja. Turnir v tenisu, ki se vrši danes v Ljubljani povodom slovesne otvoritve novih teniških igrišč S. K. Ilirije na Ko-slerjevem vrtu, se začne ob 9. In obeta zelo zanimiv razvoj. Včeral Je prispelo nanj več odličnih Igralcev zagrebškega Haška. Ilirija pokloni svojim gostom lep bronasti kipec kot spominsko darilce. Tekma med Korotanom (Kranl) ln Prlmorlem, ki bi se morala vršiti danes v Ljubljani, je odpovedana. S. K. »Jadran» v Llubllanl sklicuje dne 14. junija Izredni občni zbOT v gostilni pri Sokllču, Konjuška ulica, ob pol 20. zvečer. Dnevni red običajen. V slučaju, da občni zbor nI ob navedeni url sklepčen, se vrši pol ure pozneje ravno tam ne glede na število članstva. Eventualne predloge le predložiti odboru 8 dni pred občnim zborom. Udeležba dolžnost. Vabila se ne bo razpošiljalo. — Tajnik I. Graški amateurli v Varaždina. V četrtek so zmagal! AmateurjI iz Gradca nad varaždinsko Dravo s 3 : 2 (1 : 0). — Igra je bila lepa. Občni zbor kolesarskega podsaveza za Slovenijo se vrši 10. t. m. v Celju povodom zvezdne dirke. Vsi kolesarski klubi Iz Slovenije naj pošljejo svoje delegate. Objave • Deveti sestanek znanstvenega odseka Slovenskega zdravniškega društva v Ljubljani se vrši v sredo 6. junija ob 17. url v predavalnici bolnice za ženske bolezni. Predava g. primarlj dr. Er. Der-ganc: »Spoznavnokritična medicina in aprendicita« in asistent dr. A. Kuhar: »Appendektomla aubserosa kot tipična operacija.« • Književna tombola Jugoslovenske Matice. Prvi dve izžrebani številki sta 25 in 64. Kdor ima ti dve številki na svoji tablici v isti vodoravni vrsti, je zadel ambo. Amb je 100 In tvorijo kot dobitek knjige, ki so označene v tiskani okrožnici književne tombole. Matica pa je dodala še 20 posebnih amb, izmed katerih Ima vsaka za dobitek najnovejšo knjigo praktičnega značaja: fiumek, Praktični sadjar. Kdor je zadel kak dobitek naj pošlje svojo tombolsko tablico opremljeno z natančnim naslovom pokra jinskemu odboru Jugoslovenske Matice v Ljubljani, da mu dopošlje dobitek. Naslednji dve številki, potrebni za terno, se objavita v četrtek v slovenskih dnevnikih. • Razstava obrtno-nadaljevalne šole pri D. Al. v Polju se vrši v nedeljo dne 3. junija od 8. ure zjutraj do 5. ure popoldne, h kateri se občinstvo, ki se za stvar zanima, najvljudneje vabi. • 30-letnica mature. Abiturijenti ljubljanske in novomeške gimnazije iz leta 1S93 praznujejo 30-letnico mature začetkom meseca septembra. Vsi tovariši naj sporoče svoj naslov tov. Francetu Šcmrov, kontrolorju direkcije pošte ln brzolava v LJuhljanL • Kozaški jahači na prehoda v Ljubljani. Kozaški Jahači, ki so prišli iz Beograda, kjer so dali v navzočnosti kralja in kraljice poslovilno predstavo kozaških sokolskih val na konjih, so na potu v Italijo. Pred odhodom se hočejo posloviti tudi od naše bele Ljubljane ter priredijo na prostorih zadnjega vsesokolskega zleta v Linhartovi ulid poslovilno predstavo svojih vratolomnih sokolskih vaj na konjih. Glavna točka te predstave bo nagrada za tekmo med ljubljanskimi gospodičnami ter najboljšim Jahačem. Tekma Je sledeča: Kozak dirja, med dir-ianjem mu odzvame tosDodičaa yse pa- troce te predprsj* ttr nro jih na povrav ku zopet vrne na prsa. Kozak, ki kljub' tom zaprekam dospe prvi na cfli, lzro<3 svoji gospodični pridobljeno nagrado. Prt komisiji sodelujeta dva oficirja ta dva gospoda te občinstva. Razpisane so tri nagrade, za katere se Je prijavilo žs mnogo gospodičen. Druge prijave se bodo sprejemale pred predstavo. Predstava se vrši danes, v nedeljo ob 17. Več na plakatih! • Koncert mestnega mlruženja FerU jalnega saveza v Ljubljani, ki Je bil napovedan za prošU četrtek, se bo vršil v pondeljek, dne 4. t m„ ob 20. v dvorani Filharmonije. Prosimo občinstvo, naj nam oprosti radi nepričakovanih ovir nastalo zamudo in se udeleži koncerta v čim obilnejšem številu. • Artiljerijska podollclrska šola v Mariboru. II. artiljerljska podoficirska šola v Mariboru bo sprejela 1. oktobra t. L 250 mladeničev za gojence te šole. Natančni pogoji za sprejem v to šolo razvidni so Iz oglasov, ki so se razposlali vojnim okrugom ta vsem večllm občinam. Prošnje za sprejem se moralo poslati najdalje do 15. septembra. • Prostovoljno gasilno društvo v Horjulu pri Vrhniki obhaja 19. avgusta t. L 401etnico ustanovitve s primerno slav-nostjo. Vspored slavnosti se pravočasno objavi. Okoliška društva naj se blagovolijo ozirati na naše slavlje. • Prostvollno gasilno društvo Trbovlje (kraj), katero si Je z velikimi težko čaml nabavilo avtomobil, ki služi kot priprega k motorni brizgata!, priredi danes v nedeljo, prvo letno veselico. Prostor za vescilco Je lepo na novo urejen v senčnatem vrtu pred »Gasilskim domom«. Ker Je ves dobiček namenjen za poplačo novega modernega orodja, s« ponovno vabi ta prosi za obilen poset. • Zahvala. 12 revnih Izletnikov 5. raz-reda ljudske šole v Domžalah se Je brezplačno udeležilo zleta na Bled. V ta na-men so darovali gg. CeraT Franc, Skok Anton, Slokar Andrej, Korenjak August 90 Din, Seršen Marjeta te Amerike 2 dolarja; skupno 272 Din. 40 Izletnikov so brezplačno prepeljali te Ljubljane v Dom Žale gg. Cerar Franc, Janežlč Franc, Košak Jožef. Vsem dobrotnikom se v Imenu te šol. mladine udano zahvaljule učitelj Iv. Stenovec. • Zahvala. Vsem p. n. prijateljem, znancem ter bivšim učencem, ki so se me v| tako ogromnem številu spominjal! ob pri* liki osemdesetletnice moje, bodisi pismeno ali kakorsibodi, vsem ki so me po-čaščali v Višnji gori, bodisi v cerkvi, šoli aH doma na kakršenkoli načh., Izrekam tem potom najiskrenejšo mojo zahvala, Višnja gora, 1. Junija 1923. Janko Ster-binec, nadučitelj v. p. • Sedem cestarskih mest se odda v območju okrožne gradbene sekcije v LJubljani ta Kranju. Podrobnosti v Uradnem listu. • Čistilo za čevlje Je založila v prid »Družb sv. Cirila ta Metoda- tvrdka L Keber v Tacnu pri LJubljani. ClstUo ie pt vovrstno ta ga priporočamo vsem p. t narodnim trgovcem. Tvrdka je ravnokar nakazala družbi prvi prispevek v znesku 750 Din. Ko bi se narodno občinstvo poprijelo tega čistila, imela bi družba zopet izdaten dohodek. • Ukradeno kolo. Kolo št. 37.739 je bilo ukradeno 26. maja na Vodovodni cesti 20 g Clbeju Avgustu. Kdor kolo vrne aH izsledi tatu, dobi nagrado 200 Din. Dopisi TRZlC. Pevska šola Slov. bral. društva v Tržiču priredi pod vodstvom g-Albtaa Lajovica v soboto dne 9. junija 19">3 ob 8. url zvečeT v telovadnici So-kolskega doma Adamičev koncert Spored obsega samo skladbe našega na;p<* pularnejšcga skladatelja Emila Adamiča in nam pokaže Jasno njegov razvoj. Nastopi ženski, mešani ta moški zbor, za, Uršičeva zapoje tri bisere te najnovejše zbirke, ki jo Je založila Učiteljska tiskarna, gdč. Marta Engclsbcrger pa pokaže Adamiča kot klavirskega skladatelja. Obisk koncerta priporočamo vsem ljubiteljem petla in častilcem Adamiča Obenem se nudi Ljubljančanom-izletnikom lepa prilika obiskati podeželske prireditve, drugo Jutro pa lzleteti na E^ke č« varje Tržiča kot Storžlč, Košuta, B* gunjšca Itd. CATE2 Pri okrajnem sodišču v Litiji se Je vršila 17. maja na tožbo učiteljice O Zajčeve razprava proti litijskemu nad učite!Iu radi razžaljenja časti, o kateri le »Jutro« že svoječasno poročalo. I)o-plsnlk omenja v dopisu tudi učitelji« gdč. J. Bantr-novo, češ da Je tudi ona pobirala podpise zoper svoje koleg nieln jih poslala na višji šolski svet. kar pa ne odgovarja resnic. In ic bila ^ « slišana samo kot priča Tud zadava zc-7alčeve še nI končana, ker Je v\ozeu yii riv na deželno sodišče, kjer bo psdla de-flnltivna odločitev. GORNJA LENDAVA V ^ nejšem novlla zelo potrebna Po'^ ^ !aStn^rhnTs e nabavila obleka, ta-Vh Krtovo Pri procesiji že lah- ko, da je na Telovo , ^ ^ ^ ^ hiteli v na-s slovenskim poveljeva- n Z^a kakšno razočaranje cele jav-' m' lo se Pri procesiji v čisto slovenjem kraju začuje nemško povellevar.^ NaJbrže na liubo nekemu članu, ki e menda pozabil, v katero gnezdo mu Je kukavica jajce Voustila. Upamo, da bodo merodajnl čialtcljl poskrbeli, da se ta narodni škandal skoro odnravi, k Domače vesti ir DOMAČO GRUDO Brno položili Ivana Endllcherja In Ju-idenburške žrtve. Veličastna je bUa vrnitev iz nekdaj govražnega, danes še Vedno hladnega in tujega severa v eoslovenako domovino. Bila je pretresljiva, a imagoslavna manifestacija jugoslovenske zavesti, žive in jadrno oživljene v srcih naroda od severne meje do Ljubljane in tridesettisočere množice mladine in odraslih, pričujočih po ljubljanskih ulicah v gosto strnjenem špalirju iunakov-mučenikov zadnji poti. Pogrebni dan je sam bil simbol nas !n našega Časa. Po mučni sopari ni prizanesel i nevihto, z močnim zalivom je opojil odprte grobove. Bliski so sekali svinčeno nebo, ko je Vladimir Levstik izrekel poslovilno prisego. Nato pa je izza oblakov nad vrhovi gorenjskih velikanov večerna ta rja obllla s pokojnim zlatom »velo pokrajino ln aveže grobove v njeni sredi. Tako je i nami: šli smo skoti dobo, ki je j ogromno svojo pezo tiščala naše glave k tlom, da nismo ločili rineva od mraku. Ko smo se znašli v »olncu, nas je prekrila omotična atmosfera, kakor čad žgočega poletja. Rod, ki jo položil Ivana Endlicherja ln judenburške žrtve k pokoju v svoji sredi, bo nosil včerajšnji dan v ved-•iem spominu. Pozabiti ga ne more. Ali bo s spominom ohranil tudi meditacijo, včerajšnjega dneva pomen in potrdilo? Z. * Spomenik kralja Petra v Osljekn. Že pred meseci je bil v Osijeku sestavljen odbor, ki naj bi izvršil potrebne priprave, da se v bližnji okolici mesta, v Dardl, postavi blagopokojnemu kralju Petra I. dostojen spomenik. S postavljanjem spomenika, ki bo stal pri mostu preko Drave, pričnejo že v bližnjih dneh. Slavnostno odkritje spomenika je določeno na dan 12. julija, na pravoslavni praznik sv. Petra in Pavla. Odbor bo na slavnost povabil tudi kralja ln kraljico ter narodno skupščino. * Slava artilerijskega polka v Mariboru. Kakor ljubljanski, slavi tudi ar-tiljerijski polk v Mariboru 5. junija - vojo slavo kot spomin na koroško ofenzivo 1. 1919. Slava se bo vršila v vojašnici vojvode Miš i da. * Preganjanje mariborske Orjune. Tozadevno včerajšnje poročilo moramo resnici na ljubo toliko popraviti, da je narekoval one drakonske obsodbe Orjunašem g. dr. Bratina, komisar ptujskega okrajnega glavarstva, ob- - nem vnet klerikalec. Zato je tudi um-ijivo, kako je imela že drugi dan »Straža* natančen seznam obsojenih 'a oproščenih Orjunašev. Bilo pa bi Midi zanimivo zvedeti, ali je ta dr. Bratina identičen z nadvse vnetim av-•trijakantom Bratino izza časa svetovne vojne. * Izenačenje koledarja. V Carigradu je v zadnjih dneh zboroval kongres pravoslavnih cerkva v zadevi reforme starega pravoslavnega julijanskega koledarja. Po večdnevnem posvetovanju ie bil končno sprejet predlog srbske lelegacije, po katerem dobe pravoslavne cerkve svoj nov koledar, ki je istronomsko točnejši kot gregerijan-ki in ki je urejen tako, da je že 877 iet vzporeden z gregorijanskim ter nastopi šele leta 2S00. razlika enega dneva med obema koledarjema — ako se dotlej ne doseže sporazum o končnem uenačenjii. Redakcija vseh odločite v o reformi koledarja je bila poverjena profesorju Milenkoviču in bo predložena v ratifikacijo posameznim pravoslavnim cerkvam. Izprememba se izvrši že letos na ta način, da se 1. oktober šteje že kot 14. dan omenjenega meseca. * Gjure Vukotič, župan kotorski. ie umrl v Kotoru v 67. letu starosti. Vsa Boka žaluje za njim, ker je bil eden prvih borcev za narodno slobodo in ^dinstvo, v borbi je stal vedno v prvih vrstah in kot tak je užival v vseli narodnih krogih neomajno zaupanje in spoštovanje. Pogreb je bil prava naci-ionalna manifestacija. Ob grobu so govorili predstavniki vseh kulturnih organizacij. Posebno lepa sta bila govora pravoslavnega episkopa kotorskega Mitrovica in cetinjskega odvetnika dr. Matanoviča, ki se je poslovil od pokojnika v imenu jugoslovanske Črne •,'ore In govoril v širokem jugoslovansko - nacijonalnem smislu. * Gradnja džamije v Zagrebu. V Zagrebu so bila pred kratkim dovršena pripravljalna dela za gradnjo džamije. V svrho nadziranja gradbene akcije je bil izvoljen poseben odbor. Džamija ho baje že letos dograjena. * Nova madžarska gimnazija. Kakor doznava beograjski »Preporod*, -e bo v Velikem Bečkereku v kratkem ustanovila katoliška madžarska Gimnazija. * Ruski granlčarjl. V Skoplju so te ini položili prisego ruski begunci, ki -o bili sprejeti za obmejno službo v iužnih delih naše države. * Spominska plošča padlim poštnim uslužbencem, lz Beograda por icajo. da ie ministrstvo pošte in brzojava odobrilo predlog generalnega ravnatelja, da se v ministrstvu na vidnem mestu vzida spominska plošča poštnim, brzojavnim in telefonskim uslužbencem, ki so našli smrt v svetovni vojni. Na Blešči bodo za orimernim naoisom v zlatih črkah stala imena padlih" aH pogrešanih nameščencev, službeni značaj, v katerem je kdo umrl ali pa dobil rane, ki so ga st-orile za popolnega Invalida, kje in kdaj je umrl in v katerem vojaškem činu. * Veljavnost Izpitov ljubljanske univerze na Francoskem. Zvedeli smo, da je francosko ministrstvo prosvete z odlokom z dne 7. februarja t. 1. pripo-znalo diplomski izpit (državni izpit) poedinlh fakultet ljubljanske univerze kot enakoveljaven s takozvano francosko »licence*. Ta sklep je za nas velike važnosti, ker daja slovenskim kandidatom, ki so bili pripuščeni prej samo k francoskemu »univerzitetnemu* doktoratu, pravico, da se smejo na podlagi samo svojih domačih diplom neposredno priglasiti k francoskemu »državnemu* doktoratu, najvišji časti ki jo more dodeliti francoska univerza, in ki jo dosegajo samo najsposobnejši profesor!. Ta vest pomeni velik napredek v zbližanju francoskih univerz z jugoslovanskimi _ in bo gotovo razveselila naše akademike. * Kongres Jugoslovanskih invalidov. V Splitu se je vršil v zadnjih dneh kongres jugoslovanskih invalidov, na katerem je bila sprejeta resolucija, ki zahteva., da vlada že enkrat uredi invalidsko vprašanje in predloži narodni skupščini načrt invalidskega zakona. Kongres je izvolil tudi novo upravo. Za predsednika je b!l izvoljen general Pokoruy. * Smrtna kosa. Po dolgi in mučni bolezni je predvčerajšnjem popoldne umrl v Kamniku g. Fran Z e r o v n i k, posestnik, klobučar in gostilničar. Bil je vedno navdušen narodnjak in neomahljiv naprednjak ter podpornik narodnih društev. Užival je splošno spoštovanje pri vseh, ki so ga poznali Pogreb se vrši danes na pokopališče na Žalah. — V mariborski bolnici Je umrla včeraj gdč. Ivanka Kovačič, uradnica okrajnega glavarstva v Konjicah, vneta članica tar mošnjega Sokola. Pogreb je v nedeljo popoldne na pobreško pokopališče. — Badi jim blag spomin! * Himen. Poročil se je včeraj v Novem mestu g. Vaso Suyer, namestnik dirigenta Slavenske banke v Ljubljani z gospodično PoJo Stukelj Bilo srečno! * Razširjena paroplovna služba na Jadranu. Da bi se odstranile težkoče, ki so nastale vsled številnih transportov češkoslovaških turistov, potujočih na dalmatinsko obal, je družba jadranske plovbe v Sušaku izdelala nov vozni red, ki stopi v veliavo z 1. junijem t. L Poleg dosedanje pravilne dvakratne tedenske vožnje Bakar—Metko vič in enkratne Ba-kar—Korčula, bodeta vozila vsakodnevno še dva parnika iz Bakra v Sinj e postajo v Cirkvenici, vpeljane bodo trikratne tedenske vožnje Bakar-Malinska ter štirikratne na progi Bakar-Baška-Rab. Zadnje linije so vpeljane zaradi tega, ker večina češkoslovaških izletnikov obiskuje Cirkvenico. Bačko, Rab, Malinsko, kjer prežive svoje dopuste. * Celjska porota se začne v pondeijek dne 4. junija ter bo obravnavala v pondeijek hudodelstvo umora, ki ga je zakrivil tovarniški delavec Zelič; v torek dne 5. junija je na zatožni klopi Ana Rath, poštarica v Storah zaradi poneverbe in v sredo dne 6. juniia Cecilija Ba-nič, vžitkarica v Trbežu pri Brežicah z.v radi hudodelstva umora. Je še več drugih slučajev, tako da bo trajala porota najmanj en teden. * Spoliiranje priporočenih pisem. Poštna poduradnika Gjuro Biroš in Stanko Gjurašinovič v Zagrebu sta več kot pol leta kradla iz priporočenih pisem vrednostne papirje in bankovce ter sta si v tem času prisvojila 13.500 Din. Pri sodni razpravi, ki se je vršila v sredo pred zagrebškim sodnim stolom, je bil Biroš obsojen na dve leti težke ječe, Gjuraši-novič pa je bil od obtožbe oproščen. * Otvoritev telefonske centrale v Črnomlju. Pri pošti Črnomelj je bila dne 15. maja otvorjena telefonska centrala z javno govorilnico za krajevni in medkrajevni promet. * Esperanto kot trgovski jezik. Prejeli smo: Bilo je dosedaj že mnogo raznih poizkusov, uvesti esperanto v trgovino, kar bo sprejele trgovske zbornice v Parizu, Londonu, Ne\vvorku in drugih velemestih za dopisovanje z raznojezič-nirn inozemstvom ter ga uvedle celo v podrejene trgovske šole in društva. Tudi na mednarodni konferenci v Benetkah ki se je vršila letos v Veliki noči je bil sprejet sklep, da se uporablja esperanto v trgovskem življenju. Dr. Privat, vseu-čiliški profesor iz Ženeve je primerjal esperanto brezžičnemu brzojavu. Omenil jo, da so narodni jeziki prekrasni, vendar pa je za mednarodni promet zelo potreben jezik, ki bi služil kot direktno sredstvo za sporazumevanje med vsomi narodi, no da bi bili pri tem zapostavljeni v svoji prirodni lepoti narodni jeziki j Na mednarodni konferenci v Benetkah so bile zastopane vse kulturne države, rolo Kitajska. Perzija in Japonska. Od slovanskih držav je bila najštevilnejše zastopana Češkoslovaška (Ministrstvo trgovine, Praški velesejem, Zveza turi-stovskih društev, razne trgovske zbornice). Naše fiDančno ministrstvo je bilo zastopano po inšpektorju Klaiču, g. Dudko-vič pa je zastopal Zagrebški in Ljubljanski velesejem. Enoglasno se ie sklenilo, da se uvede esperanto v vse trgovske in industrijske šole po celem svetu, da pomagajo trgovske zbornice in turistev-ska društva razširjenju esperanta, da se Drinoroča turistovskim društvom izdaja »V Rožo 8o-tej. Svatba pa se Je končala na tragičen način t hiši mlade poTočenke. V hišo Je prišel orožnik Josip PeSčica, ki Je bil v nevesto smrtno zaljubljen, ter Je 1« revolverja Štirikrat ustreJil na porofienko in njenega moža Oba »ta bila na mosta mrtva Pobesnelega orožnika so rvatje z velikim naporom zvezali ter ga Izroffl-li orožnlški komandi v Zagrebu. • Velika poneverba na Cetlnju. Bec* gradski »Novi List* poroča: Pri gradie-vlnski Inšpekciji na Cetinjn se je povodom pregleda računov pokazal primanjkljaj 4 milijonov Din. Odgovornost zadene šefa inšpekcije, Milana Kariovca proti kateremu Je uvedeno postopanje. • Vlom v Mariboru. Kakor v Ljubljani so vlom lici tudi v Mariboru izrabili priliko, ko so v četrtek na praznik stranke ob krasnem vremenu iz letele v okolico ter pustile stanovanja brez varuhov. V Cirilovi ulici so doslej neznani storilo! vlomili v stanovanje gospe Mazefc ter odnesli dve obleki in nekaj »latnlna. Skoda znaša nad 50.000 kron. • Preprečeno milljardno sleparstvo. Na Dunaju je bil dne 28. maja aretiran jugoslovanski državljan Milutin Nastič, rodom iz Vršca, ki je, kakor poročajo dunajski listi, nameraval tamkajšnje tvrdr ke oelepariti za milijardne vsote, kar pa mu je spodletelo. Tako je Nastič baj« neki tvrdki v L dunajskem okraja pre-zentiral ponarejeno garancijsko pisma beograjske »Slavenske banke*. Naroči je za 300 milijonov blaga katero je baw ka odposlala vendar pa je Izročitev blaga še pravočasno ustavila Podobno ja nastopil Se pri sličnih drugih dunajskih tvrdkah. Preiskava v senzacionalni aferi še ni zaključena * Ciganski orkester koncerttra dane« v restavracij! »Bellevne* nad Ljubi Jano. Začetek ob 8. uri popoldne. Vetop proefc, * «ITO» zobna pasta je moderno iu najboljše sredstvo za čiščenje zob. Dobiva se povsod. Glavna zaloga: Drogerija »Adrija*, Ljubljana Selenburgova ulioa. * Po zunanjosti pozna ie večinoma gospodinj testenine »Pekate*e». Odločno zavračajo vsake druge, ker so spoznale, da postrežejo i njimi najbolj svoja družino. Tisk Delniške tiskarne, d. d. v LlubHanL Lastnik ln Izdajatelj Konzorcij «Jntra», Odgovorni urednik Pr. Erozovič, Poslano.* Izjava. Z ozirom na poročilo občnega zbori »Orient*, d. d_ priobčenem po naročilu čehoslavije d. d., v »Jutru* z dne 27. m^ nulega meseca ln različnih tu- in inozemskih listih izjavljam, da sem vložil tožbo proti navedeni družbi pod upravno Številko Cg. IL 90/28. pri okrožnem ko« trgovskem sodišču v Mariboru, zbog ugotovitve mojega razmerja do družbe. Vse očitke in natolcevanja v poročita smatram kot navadne klevete ter poudarjam, da bi kvečjemu se lahko naprtila event. odgovornost upravnemu in nadzorstvenemu svetu družbe. Torej tudi »Čeho-slaviji*, katera edina je povzročila današnji položaj »Orienta*. Objavljeno poročilo kot tako ,ie netočno, v katerem se imenuje mojo osebo zbog konkurenčne zavisti. Odločilno besedo prepustim sodišču kot edino kompetentnemu forumu. V Ljubljani, dne 2. junija 1923. Albert Pečevirfk. • Za vsebino uredništvo ni odgovorno. Vremensko poročilo Ljubljana, 2 junija 1923 Ljubljana 306 m nad morjem Kraj 1 opazovanja ob Zračni tlak Zračna temperatura Veter Oblačno 0—10 Padavine i mm Ljubljana . 7. 764 0 166 Drezvetra jasno — i Ljubljana . 14. 761-2 24S jug del obL — | Ljubljana . 21. 762 1 162 vzhod dež — j Zagreb . . 7. 763-4 190 sev. vsh. pol obl. — Beograd . 7. — — — — — imnaj . . 7. 763-7 17-0 zapad več jamo 8-0 i i'raga . . 7. 763-7 14-0 sev. sapad oblačno 15-0 Inomost. . 7. 764-8 13-0 brezretrai več obl. 0-7 MtjiimMtmumNnmimHimMiimitmiiiimimiuKHUiiiiiiiiHiiriiimini liimuniimHHDiiiimrHtirminiHimiHiniiuiia ^ z najmlajšim ali največjim amerikanskim filmskim umetnikom Jackte Coo- GitilDo U ganom v glavni vlogi. Komaj 8 letni deček si je s svojim štiriletnim prvim =——=. nastopom' mahoma osvojil ves svet Mali „Jackie", otrok čuda, kakor ga ^"Nl/^r nazivljeio Amcrikanci, je po njihovem mnenju največji umetnik sveta. L/|U (Vsekakor je znamenito dejsivo, da ima deček pol milijona dolarjev plače na 14 dni). V LjubljaHi se prvikrat predvaja eden njegovih filmov. 977 8WT~ZST Film se predvaja od danes 3. do srede 6. junija « « M fr.II HI wW št 00 k»««9 Dta r-, Mtl hMMI tWM* «0 | (M*a ta<* * zacmtak). Na vprrtenia «r)« nprrra !», «k» )» rfr«*»t« MMta n t» i1yuUt«)»ln prteMptM 0 D*). _ TrgonM pomočnik, mlad, dobro izvežban spee. in železninar, išče radi spremembe tedanjega mesta službe in sicer najraje t mestu Maribora. Ponudbe pod podružnica «Jutra > t Maribora. 2183 Sprejme /akoj dobro izvežbano io solidna Šivilj a za čevlje (šte-parica). Naslov pore oprava »Jatra*. 2169 Potrebujem gospodično izurjeno t pisari ia računstvu, za trgovino na Bleda. Prednost imajo domačinke. Poeadbe na upravo »Jutra* pod »Letorišče*. 2201 Ko« praktik&nt žali vstopiti t ipooerijsko trgovino 19leten trgovčev sin z ie dveletno prakso. Ponudbe prosimo pod to. Posestvo je po svoji legi in obeegu pripravna za vsaki obrt ali trgovino. — Voč se lahko izvs v lekarni na Vrhniki. 917 »1» Šiviljski obrt. t847 Cenj. občinstru naznanjam, da sem pričela r Pobrežju r Cerkovski ulici pri Maribora, Šiviljski obrt in se rljndno priporočam Aua Kogler. Kompanjona, ki je trezen, agilon in ima re-selje do lesne stroke, sprejme takoj trgovska firma na Gorenjskem. Ponudbe pod »Lesni ekspert 156/1* na apravo »Jutra*. 2219 BEast, slanino, gnjati, salamo, sladke, in rdečo papriko dobavlja po najnižji dnevni ceni Stevan Kisa, izvoznik v Snbotioi, Trg Fra Jese 5, Homponjon s Kapitalom 200.000 Din e soudeležbo ali brez osebne udeležb« ae sprejme rn za dobro idoče industrijsko podjetja Cenjene ponudbe na upravo „ Jutra* pod ,Dobro naloženi kapital". Opeko, 2006 cement, galico, seno, slamo, lesno volno, drva, premog, oves, koruzo, zdrob, krompir, Oset Andrej, Maribor, Aleksandrova 57. Telefon 83. Mesečno sobo išče EnomeeeSnt večerni ko-merol&lno-bančnl tečaj. Predavanja pričoo dne 6. jn" nija r dvorani Glasbeno Matice v Gosposki ulici ob pol 7. uri zvečer. Prijave udeležencev je poSiijati na naslov: Prof. F. Sič, GradaSko ulico 18/1. Informacije lttotam od 2. do pol 4. pop. 2284 6m otroiki klobuk 8« je dne 29. maja zvečer našel pri železniškem prelaza v Laterm&nnovem drevoreda. — Dobi te pri gotp. Majcena, Gosposvetska cesta St 10, lil. nadstr. za svojega uradnika ALOIVIA COMPANY, anončna In reklamna družba z o. z., Ljubljana, Kongresni trg 3. 91? Za povečanje ie obstoj efega dobr<* ido6ega industrijskega podjetja se išče ™ par denarnih mož v svrho osnovanja družbe z omejeno zarezo. Cenjene ponudbe na upravo ,,Jutra" pod .Dobro podjetje". I.3agos!av.t8irspnQ Ssblsnos za predtlskorije ženskio ročnih del I MARK BLEIER, Senta, Bačka sadi najnovejše vzorce! Pletena otroika Joploa se je naSla. Lartnik naj se zglasi v Tiskovni zadrugi, Prešernova ulica št. 51. Vratna verižico iz doable-zlata (brez obeska) se j« v sredo ob pol 6. pred trgovino Krejči v Wo!fovi ulici ali v Nunski cerkvi med Smarnicam izgubila. Poštenega najditelja se vljudno prosi, naj jo odda v upravi »Jatra*, Pre!ernova ulica 54 Izgubila se J« 1. junija popoldne srebrna starinska broša s 2 večjima in več manjSimi kristali (Borg-krisral) na poti: Prečna, Kolodvorska, SiomSkova, Ko-men*kega, Besljeva in Eiiza-betna cesta, za Gradom. Pru-le, Stori in Mestni trg nazaj v Prečno ulico. PoSten najditelj naj jo odda v Prečni uL6, pritličje, desno, proti nagradi. Broša je zelo drag spomin, sicer brez posebne vrednosti. ^_______ Pri meni se dobivajo stalno, jaki, težki, zajamčeno zdravi za vožnje najceneje. JulioHoffmann, čakoveo, Medjimurje, interur- banski telefon št 31. Iv. Jax in sin Ljubljana, Gosposvetska cesta 2 Šivalni stroji Izborna konstrukcija in elegantna irrrSitc iz tovarne v Line?-Ustanovljena leto 1867. Veieiit pontnje fcr®.®' Pisalni stroji DiMfUtc! garaicljs. ,,Adlcr"< Ceniki zastonj in KoSasa iz prvih tovarn: D tir ko pp, Styria, Wa2aarad. 76 Začasno znižane cena. Zabte^aife v kavarnah, javnih lokalih, gostilnah in brivnicah pisarna v LJubljani, palača LJublj. kreditne banke, Dunajska cesta 1»\ III. nadstr. Koncesijonlrano podjetje sa: vodovodno initaiaeije. parne ln vroče vod no kurilne naprav^ popraviloin postavitev kotlov za vlsold pritisk, parno napeljavo, lastna delavnica ta stavbno in strojno ključavničarstvo na Viču - Gline« £ Specljalno rodletle *a napravo In dobavo: modemih ran. trsnsmisli ln stroiev sa obdelavo lesa. 77 Prva priloga *Jutrua it. 129, dne S. junija 1923, Ivan Endlicher in judenburški mučenild v domači grudi Pretresljivo veličasten pogreb v Ljubljani — Trideset tisoč ljudi časti junake na njihovi zadnji poti di ©mladini iz aajegi belega Zagreba po dobljeni zmagi še httfSe nate, Se gtoth podala svoje iskrene Irraze sočnstvova- //o sramoto, i« okrntnejš* zatiranje tn nja. V imenu Ivanovih ožjih prijateljev naSl moile so čutili, da smisel te Katve-se je nato poslov« od dragega tovariša rije nasprotuje njihovi časti, da namen nrrJ lui ! trpljenja ogroia blagor njihovih otrok. proi. JUS *OzaiL , Da »o jih poslati v ogenj za svobode Neumrjoča le tvoja dnSa in tvoja Ideja.' ln srečo domače zemlje — o, ttnfl oni M Ljubljana 2. junija 1925. Ljubljansko polje je sprejelo danes v svoje osrčje prah narodni mu Cenikov: ognjevitega propovednika jugoslovanske ideje, Ivana Endlicherja, ki je umrl 5. septembra 1915 kot »vele-izdajalec* v temnih graških zaporih in pet junakov, ki so ob vojnem zatonu, ko se je pojavljala na obzorju že zarja svobode, morali položiti svoje življenje na žrtvenik domovine. Po petih letih večnega snivanja v tuiini ye jim je izpolnila njihova zadnja želja: V zemlji domači da truplo leži! In narod, ki jim je priredil triumfalen pohod v osvobojeno in ujedinjeno domovino, je ob odprtih grobovih s šolami v očeh ponovil prisego, da hoče ostati zvest oni veliki vse oživljajoči ideji, za katero so prelili naši mučeniki svojo nedolžno kri z vzklikom: Živela Jugoslavija! še ena salva je zagrmela, a to ni bil trinoški strel, ampak zadnji ognjeni pozdrav domače narodne vojske vzornikom moške čednosti, salut jugoslovenskega orožja borcem za jugoslovansko svobodo . . . Pred katafalkom v Narodnem domu. Bela jugoslovenska Ljubljana, se je poklonila manom junakov z globokim občutkom v duši in iskreno hvaležnostjo. Krste z zemskiroi ostanki pokojnikov so prepeljali zjutraj z Južne-ira kolodvora v avlo Narodnega doma in jih položili na katafalke. V sredi na ležala Ivan Endlicher in Anton Hafner, na desni strani J oso Davtovič in Karol Možina, na levi Alojzij Rogelj in Alojzij Šteranič. Veliki trnjevi venci in šopki svežega cvetja so pokrivali Vrst« in pričali o ljubezni naroda. Ob vznožju sta bila krasna venca Slovenske kolonije v Fehnsdorfu in Juden-burgu in Jugosl. akad. društva »Sloge* v Leobnu. Avla je bila podobna malemu palmovemu gaju. zavita v črnino. Nad krstami so bili postavljeni Logatec, Ježi ca, Braslovče, St. Vid nad Ljubljano, Moste, Kamnik, Kočevje, Planina, Loški potok, Ribnica, Ro-ga&ka Slatina in Trebnje. Za sokolsko armado sta šla nosilec križa in žalne zastave, za njima pa gasilska društva iz številnih krajev Slovenije v uniformi. Prvi del sprevoda so zaključili »Slovensko zidarsko in tesarsko društvo* z zastavo, četa ljubljanskih skavtov in društvi Bratstvo in Mladost z zastavo. Na čelu druge kolone sprevoda je svirala godba Zveze jugoslovanskih železničarjev, za katero so korakali ljubljanski akademiki, Prepo-rodovci, štirje Orjunaši v uniformi, Kolo jugoslovanskih sester, podružnice CM in dobrovoljci. Pretresljiv je bil pogled na četo invalidov, med katerimi je bilo tudi več slepcev. Zelo številno so bili zastopani nekdanji vojaki 17. pešpolka iz Judenburga, ki so prihiteli iz vseh krajev naše domovine, aa izkažejo zadnjo čast svojim tovarišem mu-čenikom, katerih junaško smrt so mnogi izmed njih morali gledati. Med njimi smo opazili tudi priljubljenega majorja Knifica in več drugih oficirjev bivšega 17. pešpolka. Za Ferijalnim Sa-vezom, ljubljanskimi Čehi in Rusi je korakal oddelek vojaštva. Sledila so v Zvezi pevskih društev včlanjena ljubljanska pevska društva, na čelu jim osem zastav, nato oddelek Orlov z zastavami. Za njimi je vozil ogromen cvetlični voz, na katerem je v živih barvah žarelo cvetje in trakovje, večinoma v državnih barvah. Za cvetličnim vozom je šel odbor za prenos kosti Ivana Endlicherja. Nato se je vrstilo šest mrtvaških vozov; kot prvi zlat steklen voz s krsto Ivana Endlicherja, ki ga je obdajala častna straža ljubljanskih akademikov. Sledili »o nosilci 16. vencev, nato pa črn odprt voz z draperijaml in vojaškimi amblemi s krsto žrtve Alojzija Roglja, črn steklen voz s krsto Alojzija štefa- risoki baldahini. Častno stražo so njča, gteklen gala-voz s krsto"A. Haf-• >— ....... " ~ nerja, čm steklen voz s krsto Karla opravljali ljubljanski akademiki in in-v alidi. Ob 9. dopoldne so se odprla vrata Narodnega doma in narod je tru-moma prihajal se poklanjat dragemu pepelu. Prihajali so ljudje iz vseh slojev. starci in mladina, vojaki, invalidi, dijaki, uradniki, kmetje iz okolice. Marsikdo je odhajal s solznimi očmi. Naval je postaja! vedno večji, čim bolj »e je bližala ura žalnega sprevoda. Vsak trenotek so prinašali nove ven-c« in šopke. Pred Narodnim domom je stal cvetlični voz, težko obložen z ven-ki so bili poklonjeni narodnim mu- ci cenikom na njihovi poti od Št. Dja do Ljubljane. Od velikega, števila ljubljanskih vencev naj omenimo sledeče: Vence francoskega in belgijskega konzula in češkoslovaškega generalnega konzula, mestne občine ljubljanske, oficirjev dravske divizijske oblasti, venec demokratskega študentskega kluba »Jugoslavija* v Zagrebu z napisom <2rtvam za jugoslovensku slobodu*, - enca načelstva JDS in političnih društev JDS v Ljubljani. Mesto samo se j o odelo v žalno obleko; raz vseh hiš r ulicah, kjer se je imel premikati -prevod, so plapolale črne in državne ;:astave s črnimi trakovi. Mnoge trgovine so imele izložbe okrašene z žalnimi dekoracijami ter prižgane svetilke. Vsi javni lokali so bili zaprti. Pričetek pogrebnih slavnosti. Že pred 2. uro so se začele zbirati pred Narodnim domom in po ulicah velike množice ljudstva, ki so se uvrščale v gost špalir. Trg pred Narodnim domom se je kmalu napolnil z ^ajodličnejšimi predstavniki uradov, l-'Orporacij in organizacij. Zbran je bil tudi celokupni oficirski zbor. Na cesti 'a stali dve četi vojaštva z godbo Dravske divizije na desnem krilu. Ko .-O prispeli duhovniki, 5 patrov frančiškanov, je nastala tišina. Po cerkveni molitvi so zadoneli turobni glasovi Vilharjeve »Xagrobnice», ki jo je zapela Zveza pevskih zborov pod vodstvom pevovodje gosp. Zorka Pre-lovca. Sledilo je rezko vojaško povelje: »Pozdrav!* in dravska godba je zasvirala žalostinko. Iz avle Narodnega doma so prinesli najprej krsto Ivana Endlicherja In jo položili v zlati stekleni mrtvaški voz, ki ga je takoj obstopila častna straža ljubljanskih akademikov, nato pa po vrs^ juden-burSke mučenike. Kr3te so obdajali svojci pokojnikov v velikem številu. Žalni sprevod. Točno ob 3. popoldne se je razvil veličasten žalni sprevod, ki ga je otvo-rilo 32 konjenikov jezdnega odseka ljubljanskega Sokola s praporom. Za godbo Dravske divizije pod vodstvom kapelnika ka petana dr. Cerfna se je razvrstilo Sokolstvo s Saveznim starešinstvom in 16 zastavami na čelu. Zastopana so bila sledeča sokolska društva: Ljubljana, Ljubljana I in Ljubljana H., Šiška, Borovnica, Vrhnika. Vič, Mengeš, Domžale, Brežice, Zagorje, Novo mesto, Trbovlje, Celje, Maribor, Mokronog, Krško. Kranj, škofja Loka. Jesenice, Stražišče, Tržič, Bohinj, Radovljica, Bled, Stopanja vas, Možine in zlat angeljski voz s krsto Josa Davtoviča. Za mrtvaškimi vozovi so šli svojci in sorodniki Ivana Endlicherja in judenburških žrtev. Odbor za prenos kosti judenburških žrtev pod vodstvom dr. Jamarja, nato pa civilni in vojaški dostojanstveniki: vodja pokrajinske uprave veliki župan dr. Luka n s komandantom dravske divizije polk. Milanom Vučkovidem, francoski vicekonzul de F1 a c h, češkoslovaški generalni konzul dr. B e n e š, belgijski častni konzul Dular, italijanski delegat de C o m e 11 i, načelniki oddelkov pokrajinske uprave in centralnih oblastev, polnoštevilni oficirski zbor, ljubljanski občinski svetniki z županom dr. Peričem, akademski senat univerze, številni zastopniki raznih občin, m. dr. iz Kranja, Tržiča. Bleda, Kamnika, korporacij, med njimi celokupno načelstvo JDS s predsednikom drjem. Žerjavom, vodstva političnih društev JDS.. društva, zavodi in narodno ženstvo. Sprevod je zaključil oddelek vojaštva. Sprevod se je počasi pomikal po Dunajski cesti in Sodni ulici v Komen skega ulico in na-to mimo Tabora proti Martinovi cesti. Na vsej poti je tvorilo občinstvo gost špalir in je spoštljivo pozdravljalo kosti svojih dragih mrtvecev. Medtem se je nebo zoblačilo in udaril je prvi grom. Pričela je prava nebeška kanonada . . . Pred kapelico se žalni sprevod ni ustavil, ampak se počasi pomikal na pokopališče. Dasi se je pripravljala silna nevihta, je vendar nepregledna množica spremljala naše mučenike prav do sveže izkopanih grobov. Na cesti pred pokopališko cerkvico so se formirala sokolska društva, vojaštvo in ostalo korporacije ter defilirale pred krstami. Vojaška kratki! S°dba in godba železničarjev sta za-svirali zadnji pozdrav. tal velik pomen današnjega dne za celo-; kupni narod Njegova lrvalanja so pretresla množico do srca !n bflo je slišati! glasno ihtenje. Ko je govornik v plam-tečih besedah govoril prisego mrtvim junakom, so se iskrile oči in planila je domovinska Uubezec... Njegov govor objavljamo v celoti na drugem mestu. Odkritje spomenika. Ko Je g. Levstik končal, so padle zavese okoli Dolinarjevega spomenika. Pri prost kamenit vojak v avstrijski uniformi, gledajoč kot suženj mračno prod tlom se hoče otresti neprostovoljne uniforme. Krasni napisi na spomeniku spominjajo na vse težke borbe, ki so Jih naši hrabri vojaki prestal! za našo svobodo. Spomenik bo večne čase narodu v opomin, da čuva svobodo, ki Je bila priborjena s krvjo tolikih naših najboljših sinov. V Imenu odbora za prenos Ivana Endlicherja ln Judenburških žrtev Je nato pisatelj Levstik izročil spomenik mestni občini v varstvo ln oskrbo. So-kolski prapori, Id so plapolaH okoli groba so se poklonili hi izkazali zadnjo čast našim mučenlkom. Govor zastopnika invalidov. Za Vladimirom Levstikom je stopil na govorniški oder invalid Boža Nedič ln se v imenu sobojevnikov za našo svobodo poslovil od onih, ki so žrtvoval! za domovino celo svoje lastno življenje. Tudi njegov v srbohrvatskem jeziku podani govor je napravil globok utis. Naših narodnih mučenlkov se Je spomni! tudi Zagreb ln odposlal k pogrebu dva zastopnika akademske omladine. Predsednik jugoslovenskega akad. podpornega društva medictoec Čedomil Plav ilč se je tudi v toplih ta Iskrenih besedah poslovil od žrtev. Na ta način J« tu- ker le Izraz živega naroda, ki je bil. Je tn bo. Vsi, ki ste dali življenje zanj. niste umrli, ker narod ne more umreti Kot poslednji se je porfovfl oblastni predsednik «Oriune» inženjer Kranjc od mučenlkov s sledečim govorom. »Odkriti so grobovi, sprejela Vas Js jugosl o venska žemljica, tiha in hladna. Sprejel Vas Je narod naš, ki ste zanj žrtvovali svoja mlada življenja. OJ narode! Ali si maščeval njihovo dragoceno prelito kri? AH si Izvršil njihovo oporoko? Ne, ni maščevana njih mučeniška kri tn oporoka njihova se ne Izvršuje. Teptajo jo v prah oni današnji vlastodržd, k! M Jo moral! izvrševati. Ne daleč .prav blizu stoje tisti, ki so bili mnenja, da se je Izvršila nad tem! junak! pravična sodba. Za njfani so šil ln pokra! groba stoje tisti, ki še danes ravno tako preganjajo In rekfi z enhn tistih preprostih, zlatih srbskih seljakov, ki so jeseni teta 1918. tik pod Ljubljano ustavili laški naval: »Sedam godlna sam več u ratu, pa ako treba. estaču Još sedam godlna, samo da bude našo) deci dobro.* Judenburški junaki niso hoteli krvaveti za to, da bode njihovo) deci zlo. S klicem: «Živela Jugoslavija'.* so obrnili puške proti vekov nem u tlači* rljn: šli so v boj zoper Avstrijo, v brj za to, da bode njihovo) deci dobro. Sami iz sebe so nastopili jugoslovensko pot — pot borbe proti nasilju. Sorražrv-kov niso šteli: s pravo jugoslcvensko hrabrostjo so prezrti dejstvo, da Je stala proti njim vesoljna moč nemškega hi madžarkega orožja. In ko so podlegli premoči In Je avstrijska zver zahtevala kri, so umrli po Jugoslovensko, so umrii kakor možje. Zakaj Jagoslovenstvo je v sebi Moštvo in Borba... Dobro nam do- zaplrajo nosilce njihove Ideje, želeč Jim i gjf ki stv prelfli kri za našo svobodo, za smrt. Farizeji! Spoznal bo narod Vašo krivdo, izvršila se bo s krvjo zapisana oporoka ta maščevana bo ta kri. 0] grobovi mučeniški, tulite In rjovite narodu naše ujedinjenje! Pozdravite v večnosti svoj« tovariše iz Muraua, Radgone, Ko-tora, PuIJa ta Coprokla! Vaši grobovi so naši neporušn! dokazi, da je dejstvo ju- svojemu to svojo zahtevo. Težka Vam ' 30slovenske svobode in ujedinjenja pri-bo, mučeniki, v bratskih bojih teptana rodno utemeljeno v samem bistva slpven- jugoslovanska žemljica, ki ste jo tako ljubilL Mi pa, jugoslovanski nacljcmall sti. ki spoznavamo vzvišeni Vaš evangelij. sprejemamo iskreno prah Vaš in prisegamo pri teh nepozabnih grobovih, da bomo delali neumorno, dokler nam ne vstane Jugoslavija ponosna In srečna v bratski ljuba v!, ona ista, ki ste )o V! mučeniki, gledali v smrtnem poslednjem tre-r.otku. Tej Jugoslaviji poklon! se, narod, poklonite se ve zastave narodne!* Govor Inž. Kranjca je napravil globok utis In glasne klice pritrjevanja. Nato so zagrmelc težke grude v grob. Zadnji »Slava* Je zadonel po prostranem pokopališču in polagoma se Je razhajala množica... Grobarji pa so kopičili črno zemljo nad belimi krstami. Vladimir Levstik mučenikom Govor ob odprtem grobu Vrnili ste se! V sijaju pomlajenja, ovenčana s prvimi rožami, odeta v bujno zelenje svojih šum ta polj, ozarjena po bleščanju gora, ki so bile skalne rojenice ob vaš! zibeli in so vam obdarile srca z nezlomno zvestobo ta duše s trdo močjo — krasna kakor nikoii vas pozdravila Domovina. S skrivnostnim smehljajem na materinskem obličju vam Je odprla svoje nedri; v svojem srcu vam Je postlala, da se prelljejo vaše večne sanje v njeno živo brst ln rast... TI grobovi, narod jugoslovenski, pripovedujejo, kako ti Je bllsnlla pred desetimi leti prva zarja vzhajajočega odrešenja; kako je planil izza srbskih meja ponosni plamen svobode in razprostrl svojo luč do nas. Pripovedujejo ti, kako dobro ga je razumela tvoja plemenita mladina, ki je vstala kakor en inož in je strnila svoje vrste od Gorice do Bitoija ter proglasila osnovni stavek revolucionarne jugoslo-venske nacionalistične veroizpovedi: pridobival sejem na obsegu ln pomenu. Naš sejem Ima gotovo pogoje, da postane v doglednem času znatna prireditev mednarodnega pomena. Glede na mednarodno trgovino je položaj Ljubljane zelo ugoden in jo mnogi inozemci označujejo za ključ na Balkan. Ljubljana ttživa v domači državi in v inozemstvu slo res, da je torišče realnega, a vendar tudi spretnega trgovstva. Potem je Ljubljana v prisrčnih zvezah z Mariborom, Beogradom, Zagrebom in ostalimi trgovinskimi središči naše države. Končno je tudi važno to, da je prirodna lega Ljubljane z bližnjo in daljno okolico mikavna, kar privablja tujce v njeno sredo. Kakor bo sejmska prireditev v vsakem oziru pospeševala razvoj me«ta Ljubljane, tako je potrebno, da tudi vsa Ljubljana sprejme ta sejem kot svojo prireditev, za katero vrši povsod propagando in na katero je ponosna. Vsak posameznik «e mora potruditi za kar najlepši uspeh. Le vsi skupaj moremo dovršiti ne-lahko organizacijo sejmske prireditve. Pokažimo bratom Srbom in Hrvatom kakor tudi inotemcem, kaj znamo prirediti. Bodimo napram posotnlkom domačinom ali inozemcem prijazni Vsi, ki 'majo kake sobe na razpolago naj jih prijavijo pri stanovanjskem odseku sejmske ga urada. Potrudimo se vsi, da na pravimo posetnikom njihovo bivanje pri nas čim udobnejše. V tem oziru bi si lahko vzeli za vzgled n. pr. Prago, kjer človeku zazdi, da je velesejmska prireditev slovesen praznik. Mnogo uspeha sta pokazali že prvi dve prireditvi Ljubljanskega velikega sejma Oasopieje v Avstriji, Nemčiji, Franciji, Sviei, Belgiji, Angliji in oelo v Italiji e pisalo zelo laskavo tako o sejmu kakor mestu Ljubljani. Marsikje v inozemstvu so zaznali za Ljubljano še le po njenem vzorčnem sejmu. Potrudimo s« vsak po svojih močeh, da bo praznik mesta Ljubljane — veliki **jem čim najsijajnejše uspel. Koristi, ki jih bo imela Ljubljana od sejma, in blagostanje, ki se bo z velesejmskimi prireditvami večalo, bodo koristi ln blagostanje nas vseh brez razlike stanov. Ne sme nam pa manjkati dobre volje in vztrajnosti, ker za take prireditve je potrebno včasih mnogo let da se v polni meri uveljavijo. Križev pot nemške marke Padanje nemške marke je bilo koncem maja nekoliko počivalo, a zadnjoga maja je nastopil zopet ostri padec, .ako da je na curiski borzi notirala nemška marka ietega dne že čisto blizu višine avstrijske krone ter prišla naslednje dni končno pod avstrijsko krono. Zadnji oddih nemške marke ni izviral od in- tervencil Državne banke in podpiralne Ijcnie nizkih panog -e ko-akciie s strani vlade, temveč od tesra. : vavanje rastline se je ker se je panika bega od marke nekoliko polegla ln sta si ponudba in povpraševanje na berlinski borzi držala precejšnje ravnotežje. Jasno je bilo, da ta oddih ne more trajati daije časa. Za ponovni padec je bilo poleg neugodnega političnega položaja merodajen ponovni močni porast visečega dolga v državi in hudo pomnože vanje obtoka bankovcev. Široki trgovski in industrijski krogi v Nemčiji, to pred zadnjim majem zmanjšali svoje zaloge v devizah iz strahu pred obljubljeno ponovno akcijo, odnosno čakali s kritjem svoje redno potrebe po devizah, so pričeli, ko bo videli, da podpiraJna akcija ne nastopi zopet močno povpraševati po tujih plačilnih sredstvih. Ker je ponudnikov malo, cene tujih plačilnih sredstev močno naraščajo. Nemška državna banka je zadnje padanje marke gledala prekrižanih rok in bržkone niti sedaj ne bo drugače. V nemškem levičarskem časopisju vzbuja to hudo kri in povzroča težka predbaciva-nja. Tako postopanje nemških vodilnih činiteljev bo porajalo bržkone ponovne očitke s strani nemških nasprotnikov, da Nemčija namenoma ruši svojo valuto, da bi vzbudila v svetu vtis preko mere z reparacijami obremenjene države, odnosno, da bi se Izognila reparacijam. V koliko je tako »umničenjo opravičeno, je težko reči. Nemcem Je silno mnogo škodovala ruhrska akcija, o kateri so bili prepričani, da ne bo trajala dolgo časa. Pa so se zmotili in njihova trmasta »DurchhalU-politik* je žela neuspeh, ki je prinesel Nemčiji več škode kakor bi jo nekoliko ugodnejša rešitev reparacijskega vprašanja. Povečanje uvoza premoga ln železa radi zasedbe Poruhrja obremenjuje v zelo visoki meri nemško plačilno bilanco. čimprejšnja rešitev reparacijskega vprašanja in likvidacija ruhrskega problema sta za Nemčijo nujno potrebni. Ponovno naraščanje tečajev tujih plačilnih sredstev v Nemčiji bo zopet dvigalo val draginje, ki občutno zadeva v prvi vrsti deJavske in srednje sloje. Nezaupanje državljanov v lastno valuto povzroča v gotovih predmetih celo večje naraščanje cen kakor je po trenotnem stanju vrednosti marke opravičeno. Obetajo se torej neprestano mezdna gibanja in stavke. Kam bo to privedlo? Opaža se sicer v zadnjem času, da na vodilnih mestih že nekoliko uvidevajo, da bi bila popustljivost v reparacijskem vprašanju le od večje konsti nego poizkušnja t glavo skozi zid. čim bodo končno prišli do tega spoznanja, bo Nemčija gotovo laže dobila posojilo, brez katerega je v takih razmerah vsak izhod nemogoč. Le pozno je že za tako spoznanje. H. poročilo o stanju hmeljskih nasadov Žalec (Savinjska dolina), 1. junija. Stanje hmeljskih nasadov je deloma dobro, deloma prav dobro. V krepkih in zgodaj obrezanih hmeljiščih je trta dorasla že do "/« visokosti drogov ali žice, je popolnoma zdrava in krepka ter obljubuje dobro letino. Pozno obrezani nasadi so slabši, ker so bili deloma poškodovani po bolhaču. Nočna nevihta od 25. na 26. maja je polomila nekaj vršičkov. Okopavanie in treb-kon?nno: obsi-deloma že prflfelo, deloma se bo ▼ kratkem irrr-Ševalo. Vreme je ugodno, vendar bi toplej-Se noči pospeševale razvoj rastline. Povprečna jutranja temperatura je ina-Sala le 18" R. Tulntam se je že prikazala aphis — muha — povzročiteljica hmeljske uSI-ce — vendar nti v opasni množini — Hmeljarsko društvo za Slovenijo. Zatec (Češkoslovaška \ 28. maja. Po binkoštnin praznikih se je povpraševanje po hmelju povečalo in vsled tega so se tudi dvignile cane za 60—60 Kč. Hmelj se je plačeval po kakovosti po 970—980—1000 Kč za 50 kg. — Končno razpoloženje in cene so telo čvrste, cene celo naraščajoče. Hmelj iz leta 1921. se je prodajal po 650 do 680 Kč za 50 kg. Vsa tukajšnja zaloga hmelja znaša približno 4200 stoto v po 50 kg. Stanje hmeljskih nasadov je v glavnem okolišu prav dobro; poganjki so 1—2 m visoki, krepki in zdravi. Bol-hači se najdejo le še v nekaterih nasadih. Temu nasproti jo pa stanje v postranskih legah manj ugodno; rastlina je sicer že vzklila iz zemlje, vendar je komaj do 1 m visoka in slabotna. Tu se najdejo nasadi, katere je bolhač do golega uničil. Mokrote imajo nasadi sedaj zadosti. Opozoriti je na dejstvo, da se je aphis — muha — mati hmeljske ušice — v nizkih nasadih prikazala v večji množini. Četudi za bodočo letino še ni nobene nevarnosti, vendar vznemirja navedeni škodljivec hmeljarje že v toliki meri, da »e že pripravljajo na njegovo uničenje. Od vremenskih razmer prihodnjih štirih tednov je odvisno, ali se bo škodljivec pomnožil v velikem Številu in ali bo tekoče leto res «ušivo», kakor se je že prerokovalo. Zadnje dni smo Imeli hladno In mo-krotno vreme, ki nI kaj ugodno upll-valo na razvoj hmeljske rastline. Hmeljarji si Selijo toplega In solnfcnega vremena, posebno pa toplih noči, kar bi bilo škodljivcu v pogubo. — Zveza hmeljarskih društev. TRŽNA POROČILA. Novosadska blagovna borza (1. junija) Pšenica: baška (77 — 78 kg, 2 — odst.), 2 vagona 430 — 427.50, baška Iz Topole (77 — 78 kg, 2 — 3 odst.), 2 vagona 435 — 442.50. Ječmen: baški (64 — 65 kg), 1 vagon 285. Oves: baški ponudba 287.50, baški iz Zente, 1 vagon 267.50. Turščica: baška. 23 vagonov 257. 50 — 252.50, baška Iz Beograda 1 vagon 260, baška, 8—10 odst. defektna, 3 vagoni 231.25 — 227.50, sremska, 2 vagona 267.50. Moka: baška «0», 1 vagon 637.50 baška «2» ponudba 600, baška «6» ponudba 500, sremska «7», 1 in pol vagona 425. Otrobi: baški v Jutinih vrečah ponudba 140, v papirnatih 130. Tendenca nespremenjena. Zagrebški Žitni trg (1. Junija) Postavno vojvodinska postaja: pšenica (76 — 77 kg) 420 — 430, turščica žolta 250 — 265, bela 290 — 300, defektna 160 — 250, rž (71 — 72 kg) 365 — 370, Ječmen za pivovarne 325 — 335, za krmo 290 — 305, oves 285 — 295, fižol pisani 500 — 600, beli 500 — 550, moka «0» 650 — 675, »2» 625 — 650, «4» 600 — 625, za krmo 200 — 225, ržena 500 — 525, otrobi drobni 160 — 170, debeli 200 — 210. Tendenca mirna, slaba. DOBAVE. Dobava ovsa. V pisarni intendantu-re Dravske divlzijske oblasti v Ljubljani 15. t. m. ob 11. dop. ofertalna licitacija glede dobave 210.000 kg ovsa za garnizlje Ljubljana, Maribor, Celje in Slovenska Bistrica. Dobava sanitetnega materijala. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici 9. t. m. ofertalna licitacija glede dobave sanitetnega materijala. (Predmetna oglasa sta v trgovski in j obrtniški zbornici v Ltubllanl na vpo-?led.) _ — Stanje sladkorne pese v JugcslavljL Kakor poroča hrvatsko časopisje, je sta- | nje sladkorne pese v naši državi večino- i ma slabo. \ — Neuspeh pogajanj Škodovih tvornic z Jugoslavijo. Kakor poroča češko časo- j p is je, so »e brezuspešno končala poga^ j janja Skodovih tvornic t Jugoslavijo gle- i de osnovanja tvornice za orožje in mu- j nicijo ter glede izkoriščanja ležišč železa 1 in premoga v Bosni. — Hrvatske sladkorne delnice na bu- ! dimpeštanskem trgu. Iz Budimpešte poročajo, da je tamošnji trg zelo preplav- j Ijcn z jugoslovanskimi efekti, zlasti z j delnicami Hrvatske sladkorne Industrije d. d. ! = Jugoslovenska Industrijska banka d. d. v Splitu daje za leto 1922. 7 odstotno dlvidendo. — (Sardina*, d. d. v Splitu izplačuje za lansko leto 12od»totno dividendo. «= Suša v Bana tu. Iz Zagreba poročajo, da je v Banatu huda suša, ki je sicer \ ugodna ta vinograde, a neugodna za posevke. Baje je naredila že občutno škodo. — Vest ee glasi telo neverjetno, ker je znano, da je tadnji dež padel po celi državL Brezdvomno pa so tožbe o suši pretirane ln zasledujejo gotov cilj. Nič novega ni, da se vsako leto pojavljajo take veeti, ki jih Mri jo žitni špekulanti. = V. Dunajski mednarodni sejem se vrši v času od 2. do &. septembra. Kakor nam poročajo, bo ta seiem prejšnjega. katerega so poaetili nakupovalci iz i 44 držav, presegel tako oo Številu raz- ' staVIJalcer kakor mnoBnl noroev bfeg*. 1 Drafba se bo fcphflala n&ake e t druge strani tatrjuj«, se je zabrana — Ogromno naraščanj« obtoka banko v. sioer formelno ukinila, a so se izvozne j cev v Nemčlfl. Od 10. do 23. maja m J« pristojbine toliko povišale, da je ltvot | pomnožil obtok bankovcev ▼ Nemčiji za komaj mogoč. — Angločeškoslovaška banka iikaiuje v prvem poslovnem letu nad 20 milijonov češkoslovaških kron čistega dobička. Trboveljski premog in drva « stalno v zalogi vsako množino Družba Ilirija, [LJubljana, Kralja Petra trgr 8. — Tel. 220. 478.80 mark. milijarde na 7586.64 mifijarda Brzoveznikei THE REX Ce, Ljubljana Na drobnol Ni debelo! Radi preureditve trgovine In pomanjkanja prostorov ee bodo prodajali vrvarskl Izdelki, kakor vrvi vseh debelosti, štrikl za perilo, štrange, uzde, špaga, gurte, dreta, mreže za seno, ognje-gasne cevi, bombaževe mrežice za otroške postelje, tržne torbe, viseče mreže (Hangematten). kakor tudi pravi tržaški blčovnlkl, konjske krtača, žima, morska trava itd. po znatno znižani ceni. Se prlporofie 866 Ivan N. Adamič, Lju&ljana $f. psira cssta ž!. JI. Telefos il 441. 'igigigi. Trgovci! GoEtllnl£arjl! Poskusite enkrat naročiti aajamieoo ilaike plemenit* roie Paprike v vrečicah ii jute po 6, 10, 16, £0 kg za ceno 60 dinarjev po 1 kg. Pošilja po pošti proti doplačilu takoj, G. P. PRODANOVIC, paprika - Izvoz 935 Novi sad, Vojvodina. Lssin« hlad:1hb gaprm. - igslaa prodajna mis!« f najlažjih irflžčiii \mm\n. USTRELJENO DIVJAČINO tnie, divje koza, divja pražita, zajce, fazana, jerebica, kljunače, divje race KT kupuje "m vsak ča« ln vsako množino po oajvlijlh cenah od oddajnlb postaj E. VAJO A, veletrgovina z divjačino ČAKOVEC, Meiijimurje, Jugoslavija Brzolavl: V AJDA, ČAKOVFO - Telefon lnteiurb. »tev. 60, 4. 8. Večjo love prevzamemo potom na&lh organov od lovišč. SOLIDEN eN TOŽEN OBRAČUN. 73 FRAN RAVNIHAR LJUBLJANA, Linhartova ulica fit. 25. Stavbeno In umetno tesarstvo, stavbeno mizarstvo, ■ ■ parna žaga In lesna Industrija, ■■ ■ Telefon »t 4-18. — Poit. 6ek- »»vod »t. 11.42«. Prevzemanje zgradb, hII, »II, stolpnih »treh, vrtnih otlc, balkonov, verand, stopnic, vrat, oken, mrelast* nosllnlct xa Induatrljake ctifb«, d»orane, In razstavna igradb«, za v«£jo razpetln« od 18 do 40 m po moj sna sistemu. i t J 2 % ** z 40 00 00 Z Z *0 00 »0 00 Z Z 00 00 Z z 00 "e Z 00 00 Z z 00 00 00 00 00 00 Čl Z 00C d. d. v Ljubljani prodaja iz slovenskih premogovnikov irelei&jski, šentjanški in trboveljski premog vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov sa domačo uporabo kakor tndi sa industrijska podjetja in razpečava na debelo inozemski premog m koks vrste in vsakega izvora t8rpLrebnoOCa Iačehoslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete. Naslov: 17 ProisBtol zavod za premog, i d. centrala v UofcSani, llikiifttas s. 15/1 Podrulilca i Rckiji Sada (Bsžks). * 0 00000*p0 ................. v* A z z 00 00 00 00 00 00 00 00 00 00 00 00 z 00 00 0t 00 00 00 00 00 10 00 00 00 00 00 00 Z 00 00 .10 00, 00 00 00 fr 00 00 00 00 Fdmond Abont: Notarjev nos L Borba iztoka z napadom. «Če teče kri, Iz nosa reče . . .» Pred nesrečnim udarcem, radi katera je moral menjati svoj nos, je bil zospod Alfred L'Ambert gotovo naj--lovitejši francoski notar. Tisti čas mu ja bilo trideset dve leti, imel je plemenit stas, velike in lepo rezane oči, i*elo olimpijsko, lasje prijetno plave. Njegov nos (prvi s tem imenom) je bil zakrivljen kakor orlov kljun. Verjeti mi smete, da 8e mil je bela kravata imenitno podajala. Morda zato, ker jo je nosil že od zorne mladosti ali pa, ker mu jo je vselej sešila dobra šivilja. Mislim, da zaradi obojnega. Zvit žepni robec bi si Se marsikdo .-avezal okoli vratu, lepega vozla iz !>elega batista, čigar rahlo zategnjena enaka konca gresta lepo simetrično na ■lesno in na levo, pa ne zna vsak napraviti. Dobro izbrana in lepo zavezana bela kravata je važen okrasek, ki ni brez ljubkosti; to vam potrde vse dame. Ni pa dovolj, če jo imate, ampak jo morate znati tudi nositi. Zakaj .-,0 videti preprostejši ljudje n. pr. pri porokah tako okorni in nenavadni? ter si nataknejo belo kravato, ki. je niso prej nikoli nosili. Na tem miroljubnem polju bi se bil le malokdo lahko poskušal z gospodom Alfredom L'Ambertom. L'Ambort pravim, in ne Lambert; državni »vet je bil tako odločil. Gospod L'Ambert je bil očetov naslednik; z rojstveno pravico je opravljal notarske posle. Celi dve stoletji ali pa Se več je ta slavna rodbina od sina na sina prenašala proučevanje Verneuilske ulice, v kateri se je košatila najvišja klientela salnt-germainskega predmestja. Ker je ostal notariat v rodbini ni bil nikoli na prodaj; aH po dobičkih zadnjih petih let se ni mogel ceniti na manj kakor tristotisoč srebmjakov. Prinašal je torej leto za letom po de-vutdesettisoč obresti. 2o dvesto let in več so vsi prvorojenci v rodbini nosili belo kravato, kar se je zdelo vsem tako naravno, kakor če nosijo vrane črno perje, pijanci rdeč nos ali pesniki ogoljeno obleko. Mladi Alfred, dedič pomembnega imena in bogastva po zakonu, je z mlekom vsesaval tudi paragrafe in pa — dobra načela. Zaničeval je, kakor je bilo tudi prav, vse politične novotarije, ki so jih uvedli na Francoskem izza katastrofe 1789. leta. Po njegovem se je francoski narod delil na tri razrode: na duhovščino, na ple-menitaše in na tretji stan. Spoštovanja vredno naziranje, kakršnega je majhno število senatorjev še danes ta dan. Sobe je skromno prišteval med prve v tretjem stanu, nekoliko že zaradi skrivnega hrepenenja, da bl si kupil uradno plemstvo. Globoko je zanife-val široke plasti francoskega naroda, kmečko in delavsko sodrgo, ki ji pravijo ljudstvo ali prostaška množica. Zaradi ozirov do svoje nrijazne osebe, a jo je na vso moč ijuDfl m se sanjo pehal, se je ljudstva izocibal, kar se je dalo. Bil je vitek, zdrav in krepak kakor ščuka v vodi in prepričan je bil, da so ti ljudje ribice ki jih je Previdnost ustvarila nalaSČ za to, da rede gospe ščuke. Sicer je bil pa prijeten človek, kakor skoraj vsi samopašneži; spoštovali so ga na sodišču, v krožku, v notarski zbornici, v družb! sv. Vlncencija Pav-lanskega in v borilni dvorani; bil je Imeniten sabljač, dober pivec, velikodušen ljubimec, kadar se je kam zagledal, zanesljiv prijatelj ljudem svoje vrste, najljubeznivejši upnik, kadar je pobrisal obresti svoje glavnice, Izbirčen po svojem okusu, lično napravljen, snažen kakor nov zlatnik, goreč ob nedeljah pri božji službi t cerkvi sv. Tomaža Akvinskega, ob ponedeljkih, sredah in petkih pa v foyerju opere; bil je fizično ln moralno najpopolnejši gentleman svojega časa, le žal, da je moral zaradi kratkovidnosti nositi očala. Ali mi je treba praviti, da so bila njegova očala zlata, najfinejša, najlažja, najelegantnejša, kolikor jih je slavni Mathieu Luna na Zlatarskem nabrežju sploh kdaj napravil? NI jih nosil vedno, ampak nataknil si jih je samo v svoji pisarni ali pa pri strankah, kadar je hotel prečitati kako listino. Verjemite pa, da je ob ponedeljkih, sredah in petkih, ko je vstopil v plesni fover, skrbno odkril svojo lepo oči. Tedaj ni bikonkavno steklo zakrivalo njegovega pogleda. Priznavam, da ni prav nič videl, ker je pozdravil včasih tudi kakšno statist- ko za operno zvezdo; bC Je pa odločen kakor Aleksander, ko je korakal v Babilon. Zato -ljeno vizitko: Avvaz-Bej. tajnik o to romskega poslaništva ulica Grenelle Saint-Germain, 100. Cujte, kaj je sikal skozi zobe leoJ notar iz Verneuilske ulice: »To je pa že preneumno! Kdo vraga je pa vedel, da se je zmenila s tem turškim gumpcem! ... to ie m o raj biti samo on . . . zakaj si le nisem nateknil očal? Vse tako kaže, da ssm ga sunil s pestjo v nos. Pa res, njego. va vizitka je okrvavljena in moje rs, kavice tudi. Zaradi čisto navadne ne« rednosti sem si nakopal tega Turka n* glavo. Saj nimam vendar nič zope* njega ... Za deklico mi je po vsem tum presneto malo. Če jo ima, naj jo pa ima! Dva poštenjaka se za kakšne gospodično Viktorijo Tompainovo N ne bosta požrla. Samo ta prokleti s>> nek s pestjo kvari vse . . . Vidite, to je siknil skozi zobe. skozi vTsti svojih trideset in dveh zob, ki sa bili bolj ostri kakor zobje jarega vol« ka. Poslal je voznika domov, sam pa je krenil počasi proti igralnemu krožku Chemin de Zer. Tam je dobil dva prijatelja in jima povedal, kaj se ja zgodilo. Stari markiz de Villcmaurin, nekdanji stotnik kraljeve garde, in mladi Henri Steimbourg, menični posredovalec, sta soglasno presodila, da' je sunek s pestjo pokvari! vse. Upraj G po najvišjih cenah od oddajnih posta) proti oddafnemu potrdilu brez odtegljaja CAKOVEC, Medjimurje, Jugoslavija Brzojavf: Vajda Cakove« Telefon Inters*. U.4,1 i TBem komfortom v Mariboru se zamenja z enakim stanovanjem . v Ljubljani Naslov pove uprava „Jutra". 955 * 1 1—------------1 1 1 1 11 ~ Najboljši muholovec letošnje sezone je C Jamstvo za dobro kakovost! W' Zahtevajte Izrečno to znamko! Za trgovce 9 Vsaka množina takoj in pod konkurenčno ceno dobavljiva. 958 UNIO DRUŽBA, MARIBOR. Najstarejša »lovenska ičersko Hci \m Briceij, Duoajsfca cesta IS se urtjureSa. Mn toCcs. mi nntrm, L MikEš Ljubljana Mestni trq 15 SzdeSevatsii dežnikGv Nadrobno! Ha dob sle!, Zaloga sprehajalnih palic 12 Popravil« točno iu »oliduo I Gradbeno podjetje BMC n a i a i Ing. GuKIč i drug i Pozor!S I Ljubljena a B m Bohoričeva ulica št. 24. 3 a8asma;iBBB9iiiasauGe3SE9 m- PRESELITEV TRGOVINE! Tvrdka L Premelč v Ljubljani naznanja svojim cenjenim odjemalcem, da se v dragi polovici prihodnjega tedna preseli iz dosedanjih prostorov v KOLODVORSKI ULICI V DALMATINOVO ULICO, v novo stavbo Jitestne hranilnice" (poleg hotela ..Štrukelj") Pravi „Goiser"-ievlii, ZeviJ za smučI ter lovski čevlji rsek vrst m isdelujejo v scaai solidni čevljarski delavnici BANKA B. D., LJU JX< a Li Maribor Noto mesto Rakek Slovenjgradee Slovenska Bistrica (PREJ SLOVENSKA ESKOMPTNA BANKA) KAPITAL in REZERVE Din 17,500.000- Izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje. Brzojavii Trgovska Telefoni« 139, 146, 458 Ijekspoziture Konjice Meža-Dravograd Ljubljana (menjalnica v Kolodvorski ufid) 5323535323485353482348235353534848534853485353485353485348532348482348480100020200020291 Druga, priloga , Jutru?' it. 129 dne 3. junija 1923. Politični odmevi »Zgodovina dokazuje" Uvodniki »Slovenca* v zadnjem času so postali eden najznačilnejših dokumentov naše dobe. Ne frapirajo nas niti najmanj, saj kažejo le ono mišljenje, ki odseva iz klerikalnega časopisja od one dobe, ko so klerikalni inteligenti prišli sami s seboj v navskrižje, klavrno izdali ideologijo o narodnem edinstvn, ki so io zastopali v času deklaracij ske politike, in pričeli odvratno separatistično gonjo. Kakor rečeno, to njihovo mišljenje po-znamo dovoli in če se gospodom zdi potrebno, ponavljati ga dan na dan znova svojim bralcem, je seveda to njihova stvar, za katero bi se nam nadalje navsezadnje niti ne bilo treba brigati. Da pa vseeno zapišemo nekaj vrst o teh uvodnikih, temu leži vzrok v brezpri-mernl nevednosti — ali pa je to zavedna laž — hkrati pa frapantni domišljavosti, B katero so pisani. Ne pride nam na um, da bi polemizirali z absurdnimi »dokazovanji*, s katerimi utemeljujejo v »Slovencu* svoje nacijonalnopolitične teze, kajti kadar pridejo v klerikalni stranki zopet na površje drugače orijentirani gospodje, bodo te najnovejše uvodnike prav tako zatajili, kakor so svoj čas zatajili pisavo nesrečnega Štefeta, ki je k sreči vzel njihove grehe nase... Hočemo le pokazati na par primerih oni »liberalni slovenski inteligenci*, katero »Slovenec* neprestano naskakuje, na kako neverjetno kako očitno zlaganih temeljih sloni klerikalna polemika. Sploh je za »Slovenčeve* uvodnike značilno, da jim skuša avtor vedno in dosledno dajati videz znanstvene podlage, Sdorijolo učenj aške temeljitosti. Uvodničar imenuje v tekstu vedno po par uče-njaškib imen, citira celo tu ali tam kakega pol stavka, tako da mora biti bralec, ki sam dotičnih znanstvenikov, oziroma njihovih del ne pozna, prcpičan, da je Sanek znanstveno brezhiben. Brez dvoma imajo članki vedcena baš tako taktiko v načrtu m sistem pisanja je oči-vidno Jako dobro premišlien. ■»Slovenčevo* pisanje računa tedaj s tem, da je bralec tako malo Izobražen v stroki, da ne bo spregledal, koliko po-tvor, neresnic ali celo zavednih laži Je nakopičenih y teh tekstih. Tolikega nepoznavanja zgodovinskih dejstev, in to celo jako znanih, se nI še pokazalo zlepa v javnosti. V četrtek dne 31. maja Je priobčil »Slovenec* uvodnik pod naslovom: Zgodovina dokazuje, v katerem navaja nekaj zgodovinskih »faktov* v dokaz, »da so Hrvati v izvestnih momentih svoje zgodovine pokazali še več svobodoljubja nego Srbi*. Kako Izgledajo zgodovinska dejstva v resnici, naj osvetlimo v sledečem. Pri tem pa naj kot principtjalno na glasimo, da nimamo niti potrebe niti namena poniževati ali potvarjati zgodovino enega plemena, da bi morda s tem, torej z lažjo, poveličevali zgodovino drugega, kakor to deJaJo klerikalni uvodniki. Navajamo samo suha dejstva, kakor jih je ugotovila zgodovinska znanost, o čemer se more prepričati vsak čitatelj sam, ako vzame v roke zgodovinske knjige. Slovenčev »zgodovinar* navaja kot prvi tak dokazilni zgodovinski iakt, da so leta 925. Hrvati ped Tomislavom rešili ne le sebe, ampak tudi Srbe bizantinskega jarma. Dejstvo pa je, da se Tomlslav niti tega leta niti kdaj prej ali pozneje ni bojeval z Bizantinci, marveč da se je nahajal z njimi vedno v zavezniških odno-šajih. Potemtakem tudi Srbov ni mogel rešiti bizantinskega gospodstva. Slovencev dokaz je torej popolnoma enostavna laž, o čemer se lahko vsak prepriča n. pr. že iz Sišlčeve zgodovine Hrvatov na strani 49. Za Srbe kakor za Hrvate Je takrat obstojala sploh le bolgarska nevarnost, Bizantinci so jim bili pri tem — zavezniki. Slovenčev zgodovinar je tedaj nekje nekaj prebral o tej nevarnosti, a se mu Je zamešalo; toda tudi ako mu pomoremo z Bolgari, o kaki rešitvi Srbov ni govora. Drug dokaz Je sJedeči: »...Turki so Srbijo, ki je po nesrečni bitki na Kosovom polju leta 1389. ostala samo tributu in vojaški zavezniški pomoči podvržena samosvoja kraljevina (despotovina), izpremenili 1459. leta v turški pašallk brez ene kaplje krvi in ta podložnost Je trajala do 1804. leta, ne da bi se fl kdo uprl (podčrtali mi), dokler se nI vzdignil Črni JuriJ. Ce M takle stavek napisal kdo med zamorci v Afriki, kjer ni pismenega človeka, kaj šele zgodovinskih knjig, bi bila stvar za silo razumljiva. Toda v Ljubljani lahko nevednega uvodničarja že vsak slabši študent pouči o strašnih borbah, ki so jih vršili STbi domala neprestano po padcu Smedereva leta 1459., bodisi kot hajduki, bodisi na strani ogrske vojske, ali na strani Benečanov in potem Avstrije. Sežiganje kosti sv. Save na Vračaru, beg Srbov pod patrijaTbom Ar senom Carnojevičem in mnogi drugi dogodki, ki so se zgodfli kot neposredna posledica srbskih uporov, srbske borbe za narodno svobodo, vse to priča, da se v tej dobi med Srbi »nI nihče uprl* turškemu jarmu. Tudi črnogorski boji za svobodo ne eksistirajo... Celo v sleherni nemški znanstveni knjigi se nahajajo pohvalne besede o srbskih bojih zoper Tur ke, ki pravzaprav niso prenehali nikoli — le slovenski klerikalec ne vč o njih... Ie Slovenčev »zgodovinar* jih ne pozna In dokaz, kako pa so se Hrvatje v tem času borili za svobodo — evo ga: «... Tudi pozneje (po letu 1535.) so Hrvatje trdovratno branili svojo avtonomijo hi sicer zelo uspešno, dokler ni Deak s pomočjo hrvatske madžaronske klike po nagodbi s Hrvatsko iz bana napravil eksponenta Budimpešte.* — Kot primer, ka-ko »trdovratno in uspešno* so Hrvati branili svojo »avtonomijo*, naj kot ogledalo Slovenčevega zgodovinarja navedemo dva primera: Ko so Turki Habsburžanom vrnili med drugim tudi Slavonijo, je nastopil vlrotvi-tižki podžupan Anton Špišlč (!) s predlogom, naj se slavonske tri županije (virovitiška, požeška in sremska) odcepijo od Hrvatske ln združijo direktno z Ogrsko, kar se je tudi sprejelo. Lepa borba za avtonomijo Hrvatske! Drug primer: Dne 12. maja 1790. je hrvatski sabor v Zagrebu sklenil, da se ima za Ogrsko in Hrvatsko osnovati skupna vlada rn da se Ima o vojnem davku sklepati le na ogrskem državnem zboru. Ti sklepi so tvorili temelj politični in finančni zavisnosti Hrvatske, ki se Je začela odslej vedno bolj smatrati kot sestavni del Ogrske. Vse to pa Je bflo davno pred Deakom, baš v dobi, ko so se srbski dobrovoljci pod vodstvom Koče Andjel-koviča borili s puško ki nožem za na-Todno svobodo. Tako izgledajo »Slovenčevi* zgodovinski dokaz!. Kot prav izrazit kuriozum, ki izdaja pravaško-radičevsko provenienco, a izdaja Jako vzgledno ignoranco, Je vredno navesti še en primer. Slovenčev »zgodovinar* pripoveduje, da so leta 1535. Hrvati Ferdinanda priznali za kralja, obenem pa mu zapretili, ako kralj ne izpolni vseh svojih obveznosti, da hrvatski narod ne bo več vezan na svojo podaniško izjavo. »Hrvati so se kot prvi narod v Evropi postavili na stališče, da monarhija nastane po svobodnem dogovoru med vladarjem in podaniki, kateri se sme od strani podanikov brez vsega vsega odpovedati, ako se kralj ne drži svojih obveznosti.* — K temu naj kot primer klerikalne zgodovinske ignorance navedemo, da je Madžaren kralj Andrej II. moral že leta 1222. v tako imenovani »zlati buli* podeliti pravo, da se imajo pravico upreti, ako bi kralj aH kdo od njegovih naslednikov ne spoštoval držav- ne lattfiii. Kje Off^lff JOftBrtflMIl hrvatsko prvenstvo v politični zgodovini Evrope?! Toda oglejmo si sedaj še ta slavni sabor v Topcskem is leta 1535. Ako bi se Izvršil tako kakor ga navaja »Slovenčev* zgodovinaT, tedaj bi bila to brezdvomno ntagna charta libertatum za Hrvatsko, in vsej poznejši zgodovini podlaga bi se nahajala v njej. V nasprotju s tetn pa ga profesor Šišič v svoji Pregled povjesti , hrvatskega naroda sploh — niti ne omeni, niti z besedico! Drugi hrvatski zgodovinar, profesor Klaič, kl je vendar eden prvih Iz tabora separatističnega hrvat-stva, ga v svoji podrobni Povjesti Hrvata III. del 1, str. 111—112, omenja, toda v pravem pomenu. Tam navaja vse prošnje za denarno pomoč in pritožbe ter kliče na pomoč, ki so jih naslovili velikaši na kralja Ferdinanda — to je bila prava vsebina zborovanja: na koncu pa navaja Klaič, da so res rekli tudi, da naj se s kraljem medsebojno odvežejo prisege, ako bi kralj ne storil, česar ga prosijo. Toda, kar so pričakovali od kralja, ni bila morda kaka državnopravna zadeva, kakor potvarja »Slovenec*, marveč šlo Je za to, da jim plača stroške za vojaške trdnjave, da zabrani, da se jim zvabljajo kmetje na Štajersko ra Kranjsko in pa pomoč zoper Turke. Pretnja, da odpovedo »svobodni dogovor med vladarjem in podaniki*, pa je bila čisto enostavna; za-strašiti so namreč hoteli vladarja, da preidejo — na stran bana Zapolje, ki je bil še vedno tekmec Habsburžana in je imel pod svojo vlado še vedno večino Ogrske. Saj so tudi v letu 1527. Habsburžana Ferdinanda samo velikaši iz Hrvatske izvolili za kralja, vsi Slavonci pa so izvolili Zapoljo. Borba med obema pa je leta 1535. še vedno trajala in Hrvatje bi si želeli s prestopom zboljšati svoje neugodno stanje. »Slovenčev* zgodovinar pa je iz tega napravil historijo svetovnega pomena. Pravi, da je topuški sabor zapretil kralju. Da vidimo, kako so »zapretili*, evo iz teksta: »... supplicamus maiestati vestre humillime...» (Najponižneje prosimo...) In dalje se opravičujejo, da so zapretili s prestopom: «... Iccirco maiestati vestre humillime supplicamus, ne hoc in animum maiestatis vestrae mali-volum acclpere dignaretUT... Kar najponižneje prosijo Veličanstvo, naj bi jim tega ne štelo v zlo...* In dalje: Ako bi nas Vaše Veličanstvo vendarle popolnoma zapustilo, bomo prisiljeni, hočeš nočeš, da sami vodimo brigo o naših stvareh in poslih... itd., glej Sišič, Acta co-mitialia I, str. 337—341. Tako izgleda tedaj oni slavni državno-pravni akt topuškega sabora. Razkrili smo po vrsti vse zgodovinske dokumente, ki naj bi utemeljevali najnovejše klerikalne narodnopolitične teorije. Vsi dokumenti so se izkazali ali kot potvore ali pa celo direktno kot laži, ako Jih ne taksiramo mileje kot neodpnstno nevednost. In taka »znanstvenost* naj maskira klerikalno separatično pisanje. Pri tem si gospoda celo domišlja, da komu »sapo zapira*. Slovenska inteligenca se še dolgo ne bo hodila učit k »Slovenčevim* zgodovinarjem, ki jim Je samim še potreba naijprimitivnejšega pouka v zgodovini. Neodpustno pa Je, da s takimi lažmi hočejo slepiti mani poučeno občinstvo. Publika pa si tudi na podlagi tega lahko predstavlja, koJJko so vredne druge »znanstveno* pobarvane t i rade. Rarprava o proračunskem provizoriju postaja od dne do dne živahnejša. Posebno kritično obdelavajo delovanje vlade in položaj v državi socialistične poslanci vseh atruj in pridružujejo se jim tudi popolari. Naravnost senzacionalen pa je bil v včerajšnji sej govor bivšega nacijonalkiškega. potem fašistovskega. a zaradi nediscipline iz stranke izključenega poslanca Misurlja, ki je sicer v naj-dostojnejii obliki, aE vendar zelo ostro kritiziral fašistovsko stranko in njeno delovanje na vladi. Misuri je izvajal, da je mora! Mussolini že sam opaziti, da je zaupanje naroda vanj in njegovo delo res trdno, ali da narod postaja nezaupen napram fašizmu kot takemu, ker je pač nemogoče in nedopustno. da bi ?e država istovetila s fašistovsko stranko. Okoli prvih fašistov-, skih revolucionarjev so 6e zgrnile miri-jade nasprotnikov, ki so presedlali v zadnjem trenutku. Treba je izčiščenja. ki ga pa ne morejo izvesti sedanji voditelji, ki sami predstavljajo višek vseh grajanih nedostatkov. pač pa vlada, ki mora bolje izbirati svoje eot rudnike. Fašizem ee mora prepričati, da so poleg njega potrebne tudi druge stranke na narodni podlagi. »Totalitarski* sistem (tako se ironično imenuje fašisto«rska okupacija občin itd.), ki se je tako slabo obnese 1 pri nekaterih upravnih volitvah, bi, prenesen na parlament, pobudil v deželi brez dvoma reakcijo. Na ta način postaja delo sposobnih ljudi, ki so se od drugod priključili stranki, brez vsakega ploda, mlajši ostajajo brez predpriprave, intransi-genea raste in kar se ne strinja v vsem z novimi gromovniki. velikimi in majhnimi. se proglaša za protifašistovsko. Mussolini sam ni ekskluzivist in ne odklanja sodelovanje drugih strank. Njemu se zaupa, ne pa večini ljudi okoli njega, in on sam bi moral gledati na to. da se stranka izčisti. Nato se je bavil z narodnoobrambno milico in poudarjal, da je bila vojska iz-početka sicer navdušena za milico, ali danes višji častniki, ki vidijo svoje bivše podrejence visoko na činovni lestvici milice, delajo grenke primere in razmišljajo ne brez razloga o dejstvu, da je upoštevanje prave vrednosti ob sedanjem sistemu nemogoče. ( VeJeacaSOto je bfl prte*. S je dSL", Misurijevem govoru. Poslušala jt> govor z velikim zanimanjem vsa zbornica. koncu nič ploskanja, le potrjevabo mrmranje. Tedaj pa je v*tal podan« knez Lanza di Trabia (.d. L) iz svoje kloptf 1 stopil k Misuriju in mu stisnil roko. Ta-; koj za njim so mu prišli častitat poslanec Pavlucci (znani nacijonaliat. ki s? po spojitvi nacijonalističke i-tranke s fašistovsko šteje sedaj za fašista), Manto vani la-gr.). Benni (des. lib.). Gronchi (pop.), Philipson (de«, lib.), CingaJan ipop.). fašist- Chiostri ga je poljubil. Lui-ggi mu je stisnil roko. Mazzoti sra je po IjubO celo dvakrat. Končno je vstal z vladne klopi drž. podtainik v poljedelskem ministrstvu Corgini (.fašist), pristopil k njemu in mu krepko stisnil roko. V.t zbornica ie kar najživahneje komen tirala govor. Mussolini med Misurijevim govorom ni bil v zbornici, ali po govoru ga je Misir srečal v hodniku in ga spoštljivo po zdravil. Mussolini mu je koma i odgovoril. Kmalu nato pa je Mussolini sreča! faši stovskega poslanca Chiostrija in ga j" vprašal, ali je ree. da ni samo pritrjeoa! Misurijevemu govoru, temveč pozneje ce lo poljubil govornika v znak. da se popolnoma strinja z njim. Ker je poslane. Chiostri potrdil to in pristavil, da jo storil, kar je storil, s polnim prepričanjem. mu je Mussolini odgovoril: »Dobro Kaznoval Vas bom strogo!* Pozneje izjavil nek odličen fašistoski poslane*, da bo izvrševalni odbor stranke ostro nastopil proti vsem, ki so izrazili sogla šanje z Misuri je rim govorom. Zvečer po 22. uri je bil poslanec Misuri v nekem javnem stranišču v bližini parlamenta napaden. Prihližal se mu jr senior (štaben častnik) narodne milice Buonacorsi z dvema miličnikoma in zahteval od njega pojasnil zaradi njegovega govora, ki jih Misuri ni hotel dati. Misuri trdi. da ga je nato napadel Buanocorsi. ta pa zopet, da je bil sam napaden od Misurija. Misuri. ki so ga pobili na tla, lež; sedaj v bolnici. Mussolini je odredil najstrožjo preiskavo, da se dožene. kdo je krivec. Sporočil sem vam dogodke: zaključka pa delajte sami! A. Ekar Iz italijanskega parlamenta Fašistovska kritika fašizma. Trst, 30. majnika. Italijanski parlament je pričel svoje delo v tekočem zasedanju z razpravo o novem carinskem zakonu, ki pa jo je po pardneimem razpravljanju prekinil, da se je lotil proračunskega provizorija, ki ga zahteva vlada za celo proračunsko leto od 1. julija 1923. do 30. junija 1924. Iz življenja in sveta Pismo iz Nove Turčije V Angori. maja 1923. Angora, glavno mesto nove Turčije, leži na prijaznem hribu sredi zelene doline, po kateri se vije bister potok. Male hišice v staroturškem slogu, katere je zob časa že precej oglodal, so posejane ob ozkih ulicah; tu in tam še ostanki starodavne Angore: podirajoči se loki. omajani stebri, ruševine iz davne dobe. Glavna cesta, ki deli mesto v dva dela, vodi k parlamentu, k raznim ministrstvom in upravnim poslopjem države. Ob njej se nahajajo prodajalne in raznovrstne butike z deželnimi pridelki. Vse križem so tu na prodaj izdelki anatolske industrije: dragoceni kožuhi, kože, preproge v harmoničnih barvah iz Burdurja in Kajsarije. Nasproti parlamentu je mestni park, ki je tudi v svoji zapuščenosti v vojni dobi ohranil svojo prejšnjo mirno lepoto. Tu se shajajo prebivalci nove turške stolice, kajti sredi cvetočega trikota se nahaja kavarna z ličnimi malimi kioski. Ker Je vživanje alkohola v celi Anatoli.if strogo prepovedano, nudijo se gostom le ohlad-nlne ter poleti kakor pozimi izbor en čaj. Velika prenočišča, številne gostilne in ob periferiji razne bolnice izpopolnjujejo sliko novoturškega glavnega mesta. Vsled velikega požarja je uničena skoraj četrtina mesta. Odkar se nahaja tukaj sedež osrednje vlade, je nastalo občutno pomanjkanje stanovanj. Celo odlični potniki najdejo le s težavo kako preprosto sobico. Življenje je tukaj v Angori zaradi pre-j naseljenosti mnogo dražje kakor drugo«' v Mali Aziji. Dobi se pa tukaj vse, ka I spada k modernemu mestu: električna razsvetljava, dve tiskami. v katerih sc tiskata poluradna lista »Hakimiet-i-Millie in »Yeni Gine*, ter razne šole. V pogore lem predelu mesta se že vidijo obrisi no vega mesta: simetrične ceste, tipična po slopja, obdana z lepimi nasadi, kažejo na gradbeni sistem, popolnoma nov za tukaj-šne razmere. Prebivalci so po veliki večini mohatnedanci, le nekaj malega je Armencev. Židov in katolikov. V mestu vlada strog red. Celo noč se slišijo umerjeni koraki vojaških patrulj. To pa ne moti meščanov, ki po kavarnah pušiif »nargile* in presanjajo čas. Tukaj v Angori stoluje -Grand chei* — Veliki vodja, kakor imenujejo Kemal-paž-njegovi turški rojaki. Vila Mustafe Ke mala se nahaja v bližnji okolici Angorr Deset minut avtomobilske vožnje in f.t smo v predelu, kjer nas ob obeh stranei ceste vabijo mične vile sredi divnih nasa dov. Ena teh vil Je bivališče Kemai-paše Straža, sestavljena Iz vojakov orjaške po stave v temni narodni noši z vezenimi turbani in pasovi, stoji ob vhodu. Vrt terasah s preprosto leseno ograjo obdaii mično vilo. Mala dvorana, s turškimi so farni naokolo, neposredno za njo Kema lova poslovna soba, v kateri se zrcali na cijonalni značaj velikega vodje. Termr pisalna miza. par stolov, prevlečenih ? rdečim usnjem, Tdeče zavese z vezenim bordurami, arabski selamlik, par izdeiko-domače umetne obrti, mizice rz rožne? Miran Jarc: Mrtvaške koračnice (PreludijiO I. Večnost naše dobe. V dež in mrak je mesto potopljeno, žvoni . . . Čudno, da sem se še spomnil na zvonenje — kakor, da bi nad mestom ne smeli valovati bronasti zvoki ... v njih pritajeno pripevajo daljna polja, poletni večeri na vasi, Sarenje gora . . . toda mi moramo na vse to pozabiti. Dobro so nas privadili. Roke imamo za to, da držimo ž njimi knjige, papir in pisalno orodje. Hrbet, da ga ključimo nad pisarniškimi mizami. Da ostanemo vsaj kolikortoliko še človeški, zato skrbijo gledališča, kinematografi, prireditve vseh vrst, predavanja, knjige ... In vendar: v dež in mrak je mesto potopljeno . . . in če bi pogledal v duše? 0, Bog: ali aismo že morda dušo zamenjali za — učeno cunjo papirja?! n. Srednja pot najboljša pot. Kavarna — kakor varen dom pri bregu razdivjanega morja. Vstopiš, notri se razmahneš v vsej svoji veličini človek dvajsetega stoletja, izstopiš in tako dalie . . . Govorimo. Smo kakor koli velike ograje, ki deli svet v dva dela: na eni strani so: žival, rastlina, kamen, voda, plin, na drugi pa — Bog ve kaj; kol od ograje bi morda vedel povedati, če bi se seveda smel premakniti, toda kol mora ostati pri miru, vedno na istem mestu. Topo v zemljo zabiti kol — človek, čuješ?! Zdaj pa vstopi v kavarno ali v gostilno, na plesišče ali kamorkoli in — in začni govoriti človeško: preprosto, enostavno. Reci na primer: — toda, kaj — kaj, saj to je uprav vprašanje, saj ne veš, kaj bi rekel. Vidiš: niti govoriti ne znaš več tako, kot so napri-mer govorili Adamovi prvi potomci. No, človek dvajsetega stoletja, ne boj se: prenedolžen si, ne bodo te križali, preponižen si in — prepokvarjen. Kol ... v zemljo zabiti kol!! * m. Zverinjak. Pozno v noči. Od ulice odmeva kričanje in tuljenje ljudi. Hvala Bogu, da so hiše zidane! Včasih bi si zaželel, da bi bile vsepovsod same ječe, včasih zaleže samo še bič, beseda ne več. Bič? Tudi bič ne! So bile vojske, požari, bolezni, potresi in povodnji. Še na razvalinah in na naplavinah in na grobiščih in pogoriščin človek najprvo postavi — vsaj revno kolibo za — ples. Desetnadstropna palača ali pa koliba, kot jih morda postavljajo Dajalci —: razlika? Je ne vidim. Razlika je le med tabo, ki se po najnovejši modi oblečen zabavaš, zapeljuješ . . . debatira« — in med tabo, ki sredi noči zajokaš, zajokaš silno — ne samo iz srca, temveč i* globin duha. Toda, kako redki go trenotki, kadar zajočeš iz duha! 0, ko bi vsaj polovica človeštva zajokala in se potem prebudila ... o — toda, kaj sanjam: saj ne sme biti več lepo . . . Pozua je noč in od ulice odmeva kričanje in tuljenje ljudi. IV. Vse je urejeno tako, da je prav. Solnce si"e — kot takrat ko smo imeli pet let. Ali je vidimo? Pojo drevesa, ker nanje udarjajo nebeški valovi svetlobe — ali jih čujemo? Zrak diši po rožnatih daljah in mi? Mi imamo oči za to, da merimo višino, dolžino in širino, kakovost in količino. Ušesa nastavljamo k — telefonu, ki nam javljajo dviganje in padanje valute ln roke nam služijo za preštevanje denarnih listov. Toda so med nami še nekateri, ki «o jim telesa vrči, v katere lijejo zarje božanskih voda. Taki vTČi pa morajo biti čisti kot jutra solnčni zrak in skoro prosojni, da so sposobni za vzprejem duha. In glejte, kako vneto skrbi družba, da so redka telesa takih Zemljanov kot je treba: čista, prosojna. Družba pozna •istilo: slad. Veseli se. o vrč današnje dobe: za vse je prav: zate. da ostaneš čist in nemesen, in za družbo, da je sita in mesena. Izbranec, še zahvalo si dolžan. da. je mesto tebe! * V. Snov za utopistični roman. Joj, pomisli, prijatelj, če bi se tole pripetilo: mahoma bi ustavili vse obrate, ves promet, trgovino itd. Skratka: človeštvo bi kar čez noč obstalo. (Pripominjam seveda, da je dana možnost, da bi bilo glede prehrane čudežno preskrbljeno za dolgo dobo!) Kaj bi se zdaj pričelo? Zanimiva perspektiva! Mislim, da bi se šele zdaj spoznalo, v koliko je posameznik že pomakoil središče v svojo notranjost, kajti le takim »notranjcem* bi ne bilo dolgčas, temveč bi ždeli prav radostni in se pogovarjali z zvezdami, drevesi, vodami . . . Lepo, lepo se mi je prijatelj nasmehnil, toda tako stanje je neverjetno in sploh nemogoče, ker ... no, saj vidiš, da je nemogoče, toda — poznam neko drugo stanje, ki povzroči prav tako zanimivo prespektivo in je ne samo možno, temveč — in to je poglavitno! — tudi neizogibno — smrt! Ej, bratec, smrt, smrt — takrat se ustavi ves obrat, promet... in ... 0. da bi se vsaj enkrat na dan zamislil v to neizogibnost t [ Smonces »Plagiuni« pomenja odvajanje ali ropanje ljudi, ropanje duševne lastnine, tatvino tujih misli, oplenjanje tujih spiso-In roparji so vsi pisatelji: vsi »ropajo življenje in ljudi, poslušajo, čitajo, zbi rajo misli, ideje, dogodke, značaje ter Ji posajajo v svoja dela. Ustvarjajo pa tod svoje figure, si izmišljajo situacije, izražajo lastna čuvstva, naglašajo svoj i načela in branijo nazore, ki so vzrasi na njivi njihovih izkušeni, opazovani i modrovanj. Tuje in svoje torej poveztr vsak pisatelj v novo tvorbo, novo del' Toda niti to, o čemer si domišlja, d Je »svoje*, v resnici ne more biti zarc izvirno. Zakaj povsem novega sploh r. Vse se le ponavlja, preoblikuje v novi kombinacijah in permutacljah, saj Je živ Jjenje samo neprestan plagiat Največji pesnik - dramatik še vedno nedosežne veličine — Shakespeare je b.i neizogibno tudi največji plagiator. Ni : ene svoje drame si ni sam izmislil. Da r: tfatil drgocenega časa, je Jemal zna:, novele in znane, opetovano igrane drt me ter jih je napisal znova po svoje. A mojstrski! Shakespeare Je »ropal . kakor ni ropal pred njim in za nJim noben literat, umetniške ideje, dejanja, prizore, značaje, seveda tudi imena in naslove. In vendar je najbolj izvirni, največji dramatik svetovnega slovstva. Njemu so bile vsa tuja pripovedna in dra-matska literatura ter zgodovina in sodobno življenje le m a t e r i j a 1, iz ka- !?sa. tintnik iz zelenkastega marmorja, r-^pelniak in okrašena sprava za vžigalice, to je poleg krasno cvetočega vrta oko-;a. iz katere Mustaia Kemal črpa moč a svoje ukreipe. V bližnji okolici, ob obeli straneh ve-vke ceste, se na nizkih gričih razpenjajo (torišča; pod njihovimi belimi strehami nastanjena armada. Dalje ob cesti opa-mo poizkttsna polja tukajšnje poljedelce šole in končno poluokrogli amiitea-2r, kjer se zbira ljudstvo k gimnastičnim ! podobnim slavnostnim prireditvam. Nu-; se pestra slika, ko se turške žene v :iznobojnili »čarčafih« posedejo na estra-:i, z vladnih šatorov na griču pa se vido zastave. Vojaška godba svrra, nada ove Turčije, moška in ženska mladina, rikoraka v areno — ljudskošolska mla-ež. srednje in visokošolci po štirje v rsti, malčki belo oblečeni z rdečo pasl-o. večje deklice z belo muselinovo ko-reno v laseh tudi v boli obleki; učenci in čenke višjih zavodov v narodni noši, de-!ice z malo «pečo», ki iim zastira obraz, iadeniči v khaki-unitormah in kalpakih vorijo nekak prehod k vojaštvu, ki je dostavljeno v vrste. Izvajajo se vse vrste porta: borba, skakanje, dirkanje itd. Kon-no se ob prisotnosti odličnih gostov sve-ino r&zdele pri sojen a darila. Omeniti moramo končno še provizorič-r:o poslopje turškega parlamenta, v katerim se je v zadnjih mesecih odigral va-en del turške zgodovine. V teh prosto-ih so bili storjeni usodni sklepi, katere e z napetostjo pričakovalo skoraj tristo lilijonov mohamedancev. Ob vhodu pregleda redar izkaznico. Ob obeh straneh >yerja so razvrščeni posvetovalni proton". Prva na levi strani ie soba «Vdi-kega vodje* s preprosto opremo; na des-il se nahajajo poslovalni prostori tajnikov in končno obsežna dvorana: parlament. V dvorani se nahaja le ena tribuna in pet vrst klopi. To je vse. Tukaj zboruje ;50 poslancev. Zastopana so vsa pleme-ia, vse sekte in razne vrste starosti. Uni-'Trme, ohlapne hal i ne, zeleni turbani turškega svečništva, kalpaki — vse to predstavlja današnjo Turčijo in njena s trem-iiesiia. met. Važna zv eza Londona preko Fran-j tudi ona po okultistični logiki imeti dušo. I ie sedai veliki in sijajni cilinder vztrajal! kadentske gradove v oMaklh. Novi cije, Švice, Italije. Jugoslavije v Rumu- In kravo bi bilo mogoče mnogo lažle veliko večje spostovajije. kakor stara nijo, Carigrad in Atene — tako zvana , tehtati, I^er bi je ne bilo treba tehtati na : zarjavela čeiada. Amerikanec je zatiimi-stmplonska brza proga — ima n. pr. vse- i smrtni postelji. Bilo bi umestna da hi kdo i vo čelado najprej odstil, nato pa jo iz-evropski značaj. Tudi Srednja Evropa 1 poskusil stehtati še neumnost ljudi, ki ve- 1 ročil starinoslovoem, da jo preiščejo. Na ima svoje važne proge. N. pr. Nemčija — j ruiejo v tak nesmisel.« i splošno začudenje in veselje je bilo ugo- Avstrija — Jugoslavija, Češkoslovaška, I X Mastellaiiova čelada. Nedavno je tovljcno, da je bila to čelada slavnega Madžarska in Jugoslavija, Ceškoslova-1 neki Amerikanec potoval po avstralskih 1 raziskovalca Ferdinanda Magellana, ki je ška — Avstrija — Jugoslavija — Italija ■ otočjih in prispel končno na Filipine, ki i pred več sto leti poginil v boju z divjaki itd. — V svrho ugotovitve naštetih di- i pripadajo Zedinienim državam. Pričel je I na Filipinskih otokih. Amerikanec je zgo-rektnih zvez se sestane vsako leto med- j kupovati od domačinov razne drobnarije, j dovinsko čelado ponudi! svoji vladi, ki narodna železniška konferenca, ki točno da jih odnese kot spomm v svojo dom o- jo je odkukila za vc!iko vsoto denarja. proučuje potrebo teh črt, ugotovi gospo- i vino. Med drugim ie kupil tudi neko sta- aarsko in politično potrebo in uredi na> tančni vozni red vlakov. Pri tej konferenci so običajno navzoči ne le železniški strokovnjaki, temveč tudi gospodarski veščaki in politični zastopniki prizadetih držav. Vsa posvetovanja se vrše seveda na podlagi prvotno Izmenjanih vodilnih misli in z upoštevanjem splošnega položaja. Naša država je tangirana precej na teh konferencah. Preko našega ozemija vodi važna simplonska črta, z našo državo žele imeti hitre direktne zveze Nemčija, Češkoslovaška in ostale obrobne države. Do sedai sme imeli tako zvane simplon-ske eksprese, češkoslovaške brzovlake in ugodne zveze na brzovlake Miinchen — ro čelado, ki je bila že močno zarjavela. Nosil jo je neki poglavar kot znak svojega dostojanstva. Amerikanec mu ie dal v zameno še lep polcilinder, ki ga je divjak takoj nataknil na glavo in sc ponašal z njim pred svojimi podložniki. katerim ln tako jc dospela čelada v muzej. Toda sedaj zahteva španska vlada, da se ji odstopi dotična čelada, ker je bila last enega slavnih španskih sinov, v kar pa Amerika noče privoliti, ker stoji na stališču, da ima Magellan zelo velike zasluge tudi za Ameriko. Kulturni pregled Razstava Matije Jame Dolgo že ni bilo nobene razstave, kakor je ta. Po polemikah ob Bucikovih slikah umetnik izpolmujc svolo kulturno nalo-osveži Jamova razstava s prijetnim dej- j so_ jn p:, da _ ^ j^a. Nje venl £e 5e rave jc v teh slikali, pobo na koniesija k neke vrste par.teizmu. Jama tii razstavil zato. da bi briljiral, ampak da kot li Mednarodne konference o železniškem voznem redu i Povodom uveljavljenja poletnega voznega reda 1923.) Vsako leto se železniški vozni red za isebni ali za tovorni promet Tedno enkrat ali dvakrat izpremeni. Navadno se to dogaja oktobra in junija. Oktobrski red Imenujemo zimski, junijski pa poletni vozni red. Izprememba je utemeljena iz gospodarskih vidikov. Medtem ko v zimski kampanji prevladuje tovorni promet kot posledica poletne in jesenske že-ve ter porazdelitve vseh naravnih pri-■ielkov, se v letnem času silno pomnoži osebni promet kot posledica potovanj v letovišča, raznih izletov, prireditev' itd. Vozni red je dobro zrcalo gospodarskega stanja vsake države. Cim večji je gospodarski razvoj, tem slikovitejši je vozni red. Živahno vrvenje potnikov, silne množine tovora množe število vlakov in pestrč celo prometno življenje dotične države. Celotni promet se razdeli v več panog, fn sicer po raznih gospodarskih ln političnih vidikih. 2e pri potniškem prometu razlikujemo inozemski in tazemski promet; isto velja seveda tudi v prometu tovornih vlakov. Inozemski promet naše države se naslanja na Italijo, Avstrijo, Madžarsko in Rumunijo v prvi vrsti in le v podrejenem oziru na Bolgarsko in Grčijo. V svrho uvedbe novega voznega reda se vrše med železniškimi upravami posameznih naštetih držav najprej neobvezni razgovori o načrtih, ki naj tvorijo bodoči končni ela-ix>rat. Pri prizadetih dTŽavah Igra seveda svojo odlično vlogo vseevropski pro- stvoru svoje resnosti in je prav zelo po t . o .. o , . memben kulturen dogodek, kateremu bo Trst. Proti Beogradu je vozil drektn A , . . , . , ..i„i- d d i n j- ^ 1 v doglodnem času »ledil sc druc, namreč vlak Praga — Bratislava — Budimpešta i-.-u M ., . , . 0„ j ji j • , , ! izložba Mestrovičevih del. f ,e n ; Holga leta ie bival Jama na Holand- boval zopet direktno zvezo s Carigradom skenl jn jjo da tudi ne namcrava preko Sofije ,n z Atenam, preko Soluna, j doUo ostati ,red nami. Zat0 tem iskre. I udi v pogledu tovornega prometa se : nejše pozdravljamo njegovo zopetno Taz-1 ! niw lektor dr. N. F. Preubra ženski: lahko izvršijo razni mednarodni dogovori, stavo v domovini, katere, se nam zdi, si | p0ja ruskega afi^dal^ŠČa dobro povedano, če rečeni, naj slavna publiki podpira z nakupom slik tega našega mojstra. Kajti v dobičku ne bo Jama. temveč kupec. ka'eremu bo Jamova slika vir stalnega čistega umetniškega užitka. St. V. Naša država, ki eksportira precej v Ita- je bil že zaželel: tako solnčne in topie lijo, Švico in na evropski zapad. lahko ; so njegove slike iz ljubljanske okolice, da doseže pri konferenci prioriteto gotovih te dirnejo mrzle barve v njegovih slikah žitnih, lesnih ali drugih vlakov v uvaža-: s Holandskega kakor domotožje. joče države. Jama se nam je izpopolnil v tujini, da Ko so se na konierenci stvarno rešile i smo lahko upravičeno ponosni nanj. For-prlncipijelne določbe o kretanju dotičnih i malno tako zelo virtuoznih in dovršenih direktnih vlakov po posameznih državah, I del nam doslej sploh še ni pokazal. Na se pristopi še na podrobne izvršilne od- j Prvi pogled se zdi. da ni zasledoval mo-redbe, tikajoče se dostave direktnih vla- dernih pokretov. marveč jc ostal eden kovnih vozov ah celih garnitur, olajšave carinskega in policijskega postopanja pri malne značilnosti in vrline poznega im- izmed onih. ki skušajo stopnjevati for- potnikih in prtljagi itd. — Na ta način nastane celotni elaborat te konference, ki tvori več a!i manj nekako glavno ogrodje celotnega voznega reda za vse prizadete države. Na mednarodne vlake se naslonijo tuzemski brzovlaki in osebni vlaki, tako da tvori ves potniški promet do najmanjše lokalne proge harmonično celoto. Šele ko je ves osebni vozni red izčrpno izdelan, pristopajo posamezne države na izdelavo tovornega prometa v tuzemstvu. Izvzeti so seveda internacionalni tovorni vlaki, ker imajo prednost pred vsemi drugimi in celo pred lokalnimi osebnimi vlaki. Ozemlje Jugoslavije leži tako ugodno v Evropi, da bo vedno igralo odlično vlogo pri ustvarjanju vseevropskega mednarodnega prometa. Odvisno Je le od naše železniške uprave, da spravi v popolni red naše omrežje, da bo tudi sposobno vršiti ta promet. Mednardul promet ima svojo veliko politično in še bolj gospodarsko vrednost in ni na mestu braniti se ga nego ga pospeševati. V to svrho pa mora železniška uprava storiti vse, da si ga ohrani in poveča. X Človeška duša tehta 30 gramov. »Pravo lidu« piše: »Cisto resno trdi okultna revija, da tehta človeška duša 30 gramov. Na to, da je prišlo 5 zdravnikov v Ameriki leta 1907. Zdravnike nikakor bližje ne označuje, kar je navada v vseh okultnih listih. Zdravniki so baje umirajočega s celo posteljo postavili na tehtnico, a ko je izdihnil dušo, je njegovo telo čez eno minuto tehtalo 30 gramov manj. To ie seveda zelo slab dokaz, ker bi se moral ugotoviti pravi vzrok izgube na teži in se ne sme kratkomalo pavšalno prišteti teh 30 gr. nevidni duši. A tu je še drugo vprašanje: koliko tehtajo po smrti živali? Ce bi se ugotovilo, da tehta presionizma do nezaslišanih viškov, kakor v Nemčiji Slevogt in na Švedskem markantna osebnost Zorna. Jamova dela na tej Tazstavi predstavljajo uspeh tru-dapolnega življenja, ki se je posvetilo enemu samemu cilju. Toda Jama ie vendar »moderen«, čeprav ni kubist. Najstarejše njegovo delo na razstavi je »Seljak od Sotlc* iz leta 1903.. ki ga žal Narodna Galerija ni mogla pridobiti. Tiste čase jc Jama še impresionistično zavijal predmete v meglo, ki jim Je dala atmosferičen milje in plastiko, danes pa mu le že težko reči impresionist. V tem je sličen Jakopiču, čeprav so med njima načelne razlike. Slika mu je bila takrat še često izrezek iz narave brez samostojnega kompozicionalnega organizma, danes Jama že stremi po modemi logični zgradbi slike, da. nekatera izmed zadnjih njegovih del (tri variacije tivolske krajine s pogledom na Ljubljano) so že malone statično komponirane, ne samo v risbi, marveč tudi v sestavi barvnih partij. Poteze čopiča so se popolnoma akc-modirale ploskoviti podlagi, a tehnika slikanja je s tem zelo ponazorjena- kar je povsem moderna poteza na Jamovem delu. Da. te poteze so na nekaterih slikah celo pravilni liki, stoječ drug poleg drugega, tvoreč pregleden vzorec barvnih ploskev. Vse to so moderni elementi, ki z impresionizmom nimajo nič skupnega več in te elemente očituje večina Jamovih razstavljenih slik, tako da so slike starega načina kakor »Viseča veja- itd. pas- n ik i nočejo biti suznii -absoinose neodvisnosti« hnuristov. Kubistl so se uprit impresionizmu v slikarstvu. Taizor 1« Meierhold gradita novo gledališč« tb strogo arhitektonični podlag, ker sovražita hudožestvenike. to se pravi njih -koketiranje s trenutnimi razpoloženii«. Nove težnje, o katerih čisto na kratko poročam v naslednjem, še niso pridoHU splošne veljave in mogoče jfm bo mr>}«no le kratko življenje. Umetnost je preživela nattrralizerr Oder ne more fotografirati vsakdanjega življenja. Ravno tako ie premagana nasprotna skrajnost — impresionizem, kje-je dekorator = umetnik zatna! živijenjc in igralce. Sovo rusko zledaHšfc hoče biti sinteza obeh strni. Prvi dokaz temu Je delovanje skupirif Hudožestvenikov z Oermanovo in Masa litinovim, kateri poizkušajo sedaj v Bei-linu obnoviti svoje gradivo. Nočejo s« sicer odreči najboljšim svojim tradicijam, toda nočejo se tudi vrniti v Moskvo / istim sporedom kot pred petimi leti. V novi vprizoritvi »Cešnjevega vrta« hočejo n. pT. umetniki odstraniti vse naturalistične natančnosti. Njih cilj ie. ustvaril I na odru zgodovinsko osredje. pokazati samo, kako se je nekdaj živelo v Rusiji. «Selo Steipanč.ikovo' (prireditev romana Dostojevskega) je bilo neka! novega in iskrenega, dasi je predstava mestoma tr-i pela na enotnosti. Navaden realizem Hudožestvenikov jc bil namreč marsikdai na poti glavni tržnli predstave — poda* vtis pristno ruske pretirane histerične tragedije. Skrajno strujo ruskega gledališča prec stavlja sedaj Meierhold. V svrho oživlje-nia gledališča je vprizoril narodne komu nistične drame z vojaki, avtomobili w topovi. Zaslužili so priznanje samega Trockega, toda agitiranje ni umetnost, kakor ni današnji dar cda sodobnost Prav tako malo uspeha so imeli bilo občinstvo deležno razpoloženja junaka komedije. Večino poslušalcev pa je n. pr. v manjšini. Ob vsaki Jamovi sliki črniš, kako intenzivno je doživljena in občutena. Res- j poti. Prej pod normalnimi razmerami smo nično, ta mož je cel umetnik, ki mu srce bili zmožni zamenjati resničnost in sanje, utriplje v barvah. Kar ustvari, pa naj si: si predstavljati, da je naše življenje le bo že tihožitje ali krajina, samo majčken težka mora. Ni treba misliti, da se na-barven akord ali večja kompozicija, vse 1 haja novo ustvarjanje ruskega gledališča je prepojeno z njegovo osebnostjo tako ; v začetnem neurejenem stadiju. Nove ob-zclo, da je postalo del življenja samega, like izražanja so sc iskale že od I. 1905. zadnje dneve.« — Dogodki so prehiteli I bale bolj zanimalo jabolko nego oder. ^ napovedano časovno razdaljo. »Pet begVh 1 bolj zanimiva ie pot moskovskega Komor-let kot pet stoletij« označa sodoben pes- j nega teatra pod vodstvom Taizora. ker nik leta 1917. do 1922. Namesto obstre- ! mora biti izralec samostoien. ne da bi Ijenc Ccliove »Utve«. katera še vedno i postal suženj Hudožestvenikov. Igralec se krasi zastor Hudožestvenega gledališča,! tu oprosti tlake na ta način, da postati* se kadi pred nami morje člov eške krvi. I skrajno vsestranski. V to svrho so rf-Ruska moderna nc premore intuitivnosti ' trebni osto posebni tempi in dekoracije. Cehova in L. Andrejeva, ker zahteva se- i Ne morem dane« Tazložiti te podrobno-danje življenje drugega načina slikanja in . sti, omenjam le, da ie bilo n. pr izral-druge simbole. Naravno je torej, da isto-: ceni pri neki predstavi Wildove «Sak> časno z razcvetom romav.tiztna v ruskem n:e» spremeniti dejanje. Prerok Johanaan pesništvu Išče novo pot tudi rusko gleda- je moral spreleti ponudeno mu ljubezen liščc. V tem pogledu jc značilno navdu- princezinje. Na ta način je končalo vse šenje za E. T. A. Hoimanna, katerega čisto drugače nogo se čita v rokopisu. «Princczinio Brambillo vprizaria sedaj i Glavna težnja Komornega teatra ie po-z uspehom Moskovsko komorno gleda- udariti svojo umetnost m ne dovoliti ob-Ušče. Nična fantaslika je v sedanji Ru- čmstvu pozabiti, da sc nahaia v gleteh-siji tudi" boli itmliiva nego pred sto leti, šču. Ko ie Hudožestvem teater 1. 190 v Nemčiji, ko io ic pisal Hofmann. vprizoril judovski pogrom kot Pneeu* Baš sedai je pridobila na vrednosti živ- -Letoviščarjev . Juškev.ča, .c nastak merf Ijenska modrost Hofmanna, nauk o spo-! občinstvom panika. Mislilo se ic, da je v znanju samega sebe, o premaganiu last-1 gledališču pravi pogrom. 1 aK uspen ranega neblagega dvojnika, ki je sreči na' pomenil za Taizora poraz. On sov ra ■ naturalizem in hoče. da bi sc poslusales krava po smrti manj, bi morala Dobršen del religije, pobožnega kulta na- j naprej, ko je prva revolucija podrla dc vedno zavedel vzroka svojega veselja ali žalosti. Užitek gledalca je neskaljen samo takrat, ko se zaveda, da ie neposreden vzrok tega užitka čista umetnost. K<<-mornemu teatru se je deloma posrečil i ustvariti lepe slike, toda njihova prepr-čevalnost ie kljub temu stalno dvomljiva. terega je ustvarjal nove, svoje, večno krasne umetnine. In Goethe! Največje pesniško delo nemškega slovstva, «Fanst», je snovno zajeto iz Pfitzerievega vira. Skoraj vsi noti vi, ki so v Goethejevem veledelu, so -hseženi že v Pfitzerjevi knjigi. A tudi \nglež Marlowe je kumoval Goethejeve-mu «Faustu». Tudi Marlowe je napisal že davno pred Goethejem svojega «Fau-sta«. Dejanje je zvečine v obeh delih isto, Mephlsto igra isto ulogo, Faust nastopa tudi v Marlovvovi drami v družbi cesarjevi in papeževi, le Jerica je pri Marlowu Faustova nesrečna žena. Niti i epe Helene ni pozabil Goethe zajeti iz angleške drame. Faustov monolog se začenja v Goetheju skoraj z istimi besedami ter otvarja obe drami. A Mar lovce ie bil med najodličnejšimi angleškimi poeti In vendar Goethejev »Faust* ni olagiat, zakaj Goethe je dal svojemu delu vseskozi tudi Izraze lastnega doživetja, 'astnih čuvstev in misli ter ga je zgradil m. podlagi filozofije in vede 18. stoletja. Dal mu je svoj jezik in svojo obliko ter 'te iz stvarnega in abstraktnega materi-iala. nabranega tekom vsega življenja, ustvaril nov, izviren umotvor. Shakespeare fn Goethe pač samotvor-ttosti nista kazala le v izmišljanju novih snovi, v umetniški Invendjl, nego predvsem v obdelovanju stare snovi, v lepšem izražanju starih idej in motivov, v poglabljanju m psihološko močnejšem aH pravilnejšem utemeljevanju. Kakor so Eshil, Sofoklej in Evripid tekmovali v boljši dramatski formi istih snovi, se je Goethe skušal kosati z Evripidom v -Tavriški Ifiseniii« ter ie v nekaterih svojih pesnitvah brez okolišev uporabil misli Glordana Bruna. Pesniku epa «Cida», velikemu Cor-neillu, so očitali, da je zajel snov, značaje in celo razpored prizorov iz španske drame: toda Enrico Punzachi Je zavrnil ta cmokavzarski očitek: »Pravih plagiatov nI iskati v izumiteljih in zunanjem mehanizmu, kajti ti tvorijo le materijal umetnine. Kategorija pravega plagiata Je višja, duševnejša, manj vidna.« Literarni filistri brez umetniškega čuta so tudi dokazovali, da so Lessingova dela duševni in besedni plagiati najrazličnejših tujih avtorjev. Celo Levu Tolstemu je vrgla neka Rusinja v obraz, da jo je literarno oropal. Citala mu ie svojo dramo, a Tolstoj je šel — tako se je repenčila dama — in napisal čisto po njeni drami svojo »Moč teme*. Lafontame, Balzac, Ariost, Leopardi, Sardou. Brandes, d'Annunzio in še mnogi drugi najuglednejši avtorji so morali čuti očitke plagiatstva. V Slovencih je vohanje za plagiati stara strast A le pri neliteratih. Literatu nova, indivualna. dotičnemu pisatdju lastna oblika zadostuje, da govori o novem umotvoru, kajti jezik, stil in oblika so bistvo umetnine. Ako naslikata dva slikarja Isti sujet, je vsak zase svoja izvirna umetnina; vsakemu izmed njih je predmet čisto postranske pomembnosti, način, boja in občutje, ki je v sliki, pa glavna stvar. Deset kiparjev lahko modelira moj obraz: na vseh bo Isti moj nos, isto moje čelo, moje lice... ista materija torei, a noben teb desetero kioov ne bo plagiat, nego le deset originalov. Dvajset igral- j cev lahko zaigra isto ulogo: vsi bodo j govorili isto, vsi bodo makar nosili isti, kostum ter bodo pod komando istega rc-: žiserja sedali na isto zofo ter dvigali1 isto čašo. Toda nihče nc bo plagiral drugega, nego poda vsak svojo kreacijo. Ako ima namreč svoj značaj, svoj stil. Zato n. pr. niti O. Zupančičevih prevodov Shakespeareovih de! ne presojamo in cenimo kot prevode, nego jih lahko smatramo za izvirno umetniško svojino slovenskega slovstva. 2upančičev jezik je tako samorastel, tako naš, njegovi stihi so tako prepojeni z Zupančičevo besedno umetnostjo in njegovo duševnostjo, da nas kar nič ne spominjajo, da čitamo prevode. Zupančičeva zasluga je, da je pridobil tudi prevodom najvišji literarni ugled rn da stavimo na vse prevode čisto literarne zahteve. Zato se tudi po jugoslavanskem gledališkem statutu ccnijo vsi literarni prevodi kot izvirniki ter se jim prisojajo tudi tanttjeme iste višine, kakor izvirnikom. To stališče je zavzemal že naš nai-genialnejši kritik in pesnik, dalekovidni estet Fran Levstik. Platnovo »Legendo« je Levstik prevedel tako, da jo Je brez pomišljanja smatral za svojo. In Fr. Leveč pripoveduje, da je v Levstikovih zbornikih več pesmi, ki so iih prvotno zložili drugi, a jih je Levstik predelal in štel za svoje, rekoč: »Te pesmi so m o i e, dasi imajo tudi drugi svoj ddež pri nj1h!» — Torej aneksija samozavestnega poeta. Da niso ušli naši najboljši beletristi očitanju placiatovstva. o tem je prinesel ?! »Ljubljanski Zvon« že Dred 25 leti zanimivo študijo iz peresa urednikovega. Za literarne historike je le hvaležna naloga, iskati vzornike in vzorce naših avtorjev. Dr. Prijatelj je izdal krasno študijo, kako jc nastal Jurčičev rDescti brat>, in dr. Grafenauerjeva Zgodovina slovenskega slovstva ima mnogo pojasnil, pri kom so se učili in odkod so oplo-jali svojo domišljivost naši pesniki in pisatdji. V tem se v ničemer ne razlikujejo od irancoskih, angleških, nemških in drugih. Pisatelju katerekoli narodnosti je pač vse materijal: filozofska, naravoslovska. zgodovinska, memoama dela, novine, pisma, resnični dogodki, živeče in umrle osebe... Da tudi obstoječe umetnine, romani in drame, sta pokazala že Shakespeare m Goethe, a kažeijo dela vseh, tudi najmlajših. Oplojen!« gre vse križem. In kako šde pri novinarju, poklicnem podlistkaTju ali novinarski kramljalki. S čim bi napolnil(a) prazne strani, kadar srradiva v predalu nič ni? Stika, poslu-škuje, poizveduje m se ozira na vse strani: -kraljestvo za ideio!- Saj ga leži morda okoli nJega na kupe. a nesrečnik ga ne vidd pravočasno. Glavni urednik javka: »Vsega imam preveč — le smonces. šmonces še potrebujem — pod črto in za prHogo! Kaj veselega, prijaznega, zbadljivega! Politike, gospodarstva in resnega drobiža imam dovolj. Piši — mudi se! Tiskarna čaka.« »Oh, šmonces!« vzdihujeta podlistkar in kramtfalka. Čudna beseda! Odkod so io vzeli žurnalisti? Od žldov? »Šmues« pomenja novice, povestice. čenče, kramljanje. Ampak odkod vzeti dve pest; šmonces, ko se vedno mudi. mudi? Pa pride usmiljen tovariš: »Evo. Neues VViener Journal, Tagblatt, Presse. tole ie zabavno... tole aktualno... tol? zlasti za učiteljice zanimivo... Hoče« Journal? Ali Times? Glej, toli bi bilo., samo oblika, stil. konkluzije mi nis-j všeč.« Podlistkar aH podlistkarica čita, čita in meče stran vedno nervozneie. Nič, nič! Naenkrat: evo, tole b! bil materija!! Toda slabo je napisano, brez duha, okorno. neutemeljeno. Prevajati to bi bila topa. hlapčevska robota. In podlistkarics napiše isto materijo nanovo, po svoj* individualno. Krajše, bistrejše ali daJif motiviraneje. Dodava soli in popra. ™ai; žbic, drobec lorberja... domiSliu* ** " razgiblje In ustvarja nove prfaorčke, hu-moren dialog — posreči se li rizmov... domisli se znanca, doživljaja z znanko ter ju vplete...Je, samo Sc efekten zaključek in - ah. dnevna služba Je srečno končana. Evo. šmonces! Ali je nastal tako pUgiat? Mar bi na' podlistkarica pod svojo igračo podpisala avtorja ali avtorica ki tega ni napisala A tudi sebe ne podpiše, ker izdelek te&i niti ne zasluži. Muha enodnevnica je takle podlistek — zjutraj porojen. Je zvečer že v peči ali kdo vž kje. A svoj namen je izpolnil: številka je zopet zunaj — nekaj učiteljic se je pozabavalo ali v»-dolgočasilo — nekaj filistrov raztogotflo. Tako se porajajo in umirajo — šmon- A® Kam pojdem v nedeljo? (Ljubljanski izleti) Tako 86 povprašujejo marsikateri Ljubljančani. želeč si razvedrila v prosti naravi. Sedaj, ko je stopil poletni vozni red v veljavo, imamo, posebno na gorenjski in kamniški progi prav ugodne vlake, ki omogočajo, da se izrabi celi prosti dan. Izletniški vlak za Gorenjsko železnico odhaja iz Ljubljane, glavni kolodvor ze ob 4-40 zjutraj ter se vrača v Ljubljano ob 23-4n ponoči. Letos je uvedlo ravnateljstvo državnih železnic vendarle rudi posebni turistovskj vlak na Kamniški progi, ki odhaja iz Ljubljane glavni kolodvor ob 5-20 ter se vrača ob 22-08. Na teh dveh progah je nebroj prekrasnih irietov. Nočemo govoriti o visokih turah v triglavskem pogorju in kamniških planinah; to si prihranimo za poznejši •-as. ko bodejo vse koče Slovenskega planinskega društva otvorjene. Danes bi 'i[>ozarjali naše občinstvo samo na nekatere bližnje izlete v našem sredogorju ob imenovanih progah. Imamo predvsem iz Ljubljane izlet na Sv. Katarino in na Polhovgrajske Dolomite, kamor se dospe takoj iz postaje Vižmarje ali Medvode, kakor tudi peš iz i jubljane preko Podutika in Toškega r.ela Ta izlet je eden najhvaležnejših in >e morejo različna izhodišča kombinirati. Pri Sv. Katarini je sestop ali na Vižmarje in Medvode ali peš preko Toškega čela v Ljubljauo. Daljša tura je, tudi Čez •'-rmado v Polhov gradeč, odtod na Drenov grič. odkoder se izletniki lahko vrnejo z mešanim vlakom, ki vozi iz Vrhnike ob 21-15, toda samo ob nedelj ah. Iz Sv. Katarine je mogoč sestop tudi pod vznožjem Grmade in Otožca na fkofjo Loko. Utrjeni turisti napravijo lahko tudi še daljšo turo preko Osojnika in odtod ali v Skofjo Loko ali pa v ?oro in Medvode. Drugo bogato izhodišče za lahke ture je Škofja Loka Iz škofjeloškega kolodvora vodijo turistovska pota na tri -r.rani: ali v Poljansko dolino, ali v Selško doiino ali pa v škofjeloško pogorje, -overozapadno od Škofje Loke. To zadnj«, pogorje je zelo priljubljen svet za ture na < rngrob. Planico, odtod preko Čepulj in •T.ivornika na Št. Jo št in Kranj. Iz Pla-rice je sestop tudi na Sv. Mohor in odtod "■z Prevalo, Jamnik in Dobravo na <''toče. Poljanska dolina nudi v-se polno 1 pih izletov. Naj omenimo le izlet na Sv. Andrej in Sv. Ožbolt ali pa na Osoj-riik, nadalje na Visoko in Poljane in odtod čez Javorje in Rovte v Selca v Selški dolini Selška dolina ima kot najbolj privlačno točko enodnevne izlete na Rati-tovee (1660 m), Blegaš (1500 m), na Je-!»»»»»5 >:->;>»»i3)»»»>»»»»»»)>??»»»»» PRISTNI ft ^ • tirolski lOOM sa športne obleke, solidno in trpežno bl&go pri tvrdki 69/VI 11 E. Skaberne, LJubljane, Mesinl trg 10. Sprejme se Maročajte dnevnik „Jutro"! francoska zavarovalna družba v Parizu, osnovana teta 1S28. Skupna glavnica 400 milijonov frankov. Prevzema vse vrste požarnih In življenskih zavarovan]. Pojasnila dajejo brezplačno vsi krajevni zastopniki In GENERALNO ZASTOPSTVO Zfr 5LOVENIJO, LJUBLJANA. ,MEXIDA', mednarodna eksportna in imporina družba z o. z,, Ljubljana, Sv, Petra c. 33, 78 W Agilne zastopnike sprejemamo pod ugodnimi pogoji. za parno zacjo in tovarno pohištva vešč korespondence in knjigovodstva Le prvovrstna, lesno-strokovno izvež-bana in samostojna moč. Izpričevala, reference in pogoje na naslov: Mariborska lesna industrija, Maribor. Seijepna bobra ! TAKO SE BO ZVIŠAL VAŠ PROMET ako vršite smotreno in dobro premišljeno reklamo potom inseriranja, plakatiranja itd. To je pa mogoče le, ako poverite Izvedbo iste podjetju, ki je na podlagi dolgoletnih izkušenj edino zmožno dati nasvete, na podlagi katerih je mogoč uspeh In prlhra« nek denarja. Odpadejo pa tudi nepotrebne skrbi za vodstvo, evidence, nepotrebne pisarije in reklamacije, kajti ravno pri trgovcu je izrek „čas je zlato" vedno na mestu. Ako se hočete o tem prepričati obrnite se na nas in mi Vam bodemo radevolje sestavili brezplačne proračune. ALOšVIA COW!PANY anončna In reklamna d. z o. z. Slovenski Bistrici izdeluje in dobavlja takoj sledeče mr Mreno bingo. ^m Plošče, oglate in okroglih dimensij, v vsaki izpeljavi in debelosti. Kovano blago kakor kotli za mleko, pranje, spodnji in gornji deli za žganjekuho, kačule, kapke, dna, vsake velikosti in oblike. Električno žico in vrvi za slabi in močni tok. Droge, okrogle, pioičnate, čveterooglate, v vsaki debelosti. Zakovnice v vsaki velikosti. Šlaglot, debel, srednjodebel, droben. Šmellot, 921 Prua in edino lovoma te stroke u SNS. Preselitev trgovine! ANTON ŠKOF, Ernest Jevnikarjev nasl. vljudno obvešča svoje cenjene odjemalce, da je svojo trgovino z Dunajske ceste štev. 6 preselil Pred škofijo štev. 16 in prosi tudi v novem lokalu obilnega obiska. ZAHVALA. Vsem dragim prijateljem in znancem, ki so spremili na zadnjem potu našega nepozabnega očeta Jože Feterca šolskega slugo v Trbovljah, izrekamo tem potom najiskrenejšo zahvalo za izkazano viam ljubeznivost Posebej se zahvaljujemo velecenj. šolskemu ravnateljstvu in učiteljskemu zboru v Trbovljah, ki je spremil pokojnika s šolsko deco na zadnjem potu in tako ponazoril mladini, da ve častiti spomin na zvestega dolgoletnega služabnika. Hvala vsem, vsem! Trbovlje — Rajhenburg. Žalujoče rodbine Peterca — Vidic — Rober. i centrala Ljubljana Kongresni trg 3 Beograd podružnica Sremska ulica 9 Vila ali manjša hiša j v sredini Ljubljane se kupi. Pogoj: Prosto stanovanje z najmanj dvema sobama, knhinjo in pritikli-nami v parterju ali v T. nadstropju. Obenem se l*8e stanovanje (prosto v jeseni), približno iste velikosti. Oddajalec dobi kredit v precejšnji višini proti garanciji Ponudbe pod ,,Gotovina" na Aloma Gom-pany, anončna družba, Ljubljana, Kongresni trg 3. 967 Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš ljubljeni oče, ozir. brat, stric ln svak, gospod Franc Žerovnik gostilničar, klobučar in posestnik, častni član Gasilnega društva v Kamniku danes ob 1. uri opoldne po dolgotrajni in mučni bolezni, previden b sv. zakramenti, izdiimil svojo blago dušo. Pogreb predragega pokojnika se vrši v nedeljo 3. junija ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti, Velika uUca št. 13, na pokopališče na Žalah. Sv. maše zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah. Nepozabnega pokojnika priporočamo v blag spomin. KAMNIK, dne 1. junija 1923. 975 JANKO, CIRIL, MIGI, FANIKA. otroci. ALOJZIJ, ANTON, JOŽKO, JANEZ in MARIJANA, bratje in sestra, in vsi ostali žalujoči sorodniki. H> Zevaeoj »Krvavi kardinal" Zgodovinski roman Dobri gostilničar nato potanko pripoveduje, kako je Louvigny strašil in tegfl ChaJaisa, ki je pa kljub vsemu nekega dne s pomočjo Marine zbežal, popreje pa je še gostilničarju dal sunek z bodalom. Gostilničar ni vedel druzega, nego to. da je pač moral pomagati Louvignyju. ki je bil državni pooblaščenec in je imel vse polnomoči gospoda kardinala . . . Gospod de ChaJais je pač pobegnil v smeri na Blois, in gospod de Louvigny je pohitel za njegovim sledom, toda ne da bi se bil posebno požuril, vsaj takšno je bilo gostilničarjevo mišljenje. Vojvodinja de Chevreuse si odda-h-ae. Zdi se jej, da je zanesljivo Cha-lais odnesel pete pred preganjalcem. Še istega dne pohiti vojvodinja v Beaugency, v grad, in najde starega Chevernyja, ki baš čita pismo, poslano mu Iz Nantesa od mladega viteza Droucta. Plemič prekine svoje "itanje in pohiti k vojvodinji, da jo sprejme. Vdano jej poljubi roko. «Evo torej, sredi nevihte pride solnčni žarek v mojo hišo ...» »Kaj govorite o nevihti?* vpraša vojvodinja. Chevemy jej pokaže pismo, katero pravkar čita. Vojvodinja je vzame in vztrepeta. Pogled se jej kar zamegli. Slutnja jo obide, da je to pismo usodno, strašno . . . Cheverny skloni glavo in pravi: »Uboga gospa ... vsi naši načrti so še razblinili v nič . . . Tudi zakon Ga-stona z gospodično de Montpensiero-vo je že sklenjen . . .» Vojvodinja se nervozno zasmeje. To, kar bi se jej bilo še ored mesecem zdelo kot nepopravljiva katastrofa, se ie danes sploh več ne tiče. «Pha!» pravi veselo. »Takšen zakon se lahko sklene in lahko zopet razdere . . .» »Kako ste trdni i s pravi občudovalci stari Chevernv. «Prav nič vas ne more zlomiti. Ej, mladost, mladost! Tudi jaz bi si st želel, da bi imel četudi že petdeset let. pa ne še sedemdeset, ... in takoj bi se vam ponudil za vašega kavalirja.* «Je li to vse, kar pravi to pismo?* »Na žalost, ne! Naši mladeniči so v strahu pobegnili!* «V Nantesu jih več ni!» »Odkod pa prihaja ta strah?* «0d kardinalove sile m neustraše-nosti! Posegel je po enem vaših prijateljev, morda po najbolj neustrašenem, brez dvoma po najboljšem, po dobrem tovarišu, katerega boste, vojvodinja, brez dvoma zelo objokovali . . .» Vojvodinja de Chevreuse se nalahno zruši v naslanjač. Noge je naenkrat več ne nosijo. Nekakšna temna megla se je zgostila pred njenimi očmi. Z globokim, hripavim. jedva slifinim glasom vpraša: »Chalais je v njegovih rokah?* »Da, baš o njem sem hotel govoriti . . .» pravi stari vitez. »Vjet, za-tvorjen in obsojen . . .* »Obsojen?* plane vojvodinja. »Da, v smrt, v obglavljenje . . .» »Zbogom!* pravi vojvodinja in piarn?. «Ej! Kim hitite? Ne da bi se ustavili in odpočili vsaj dan? Bogami, odšla je! Pa ... zdi se mi, da jo je vest o Chalaisovi obsodbi . . . Morda pa . . . Ej, bedak stari sem! . . . Oh, uboga vojvodinja!* Njena kočija že dirja po ulicah mesta Blois. Pogled vojvodinje je naperjen naravnost, srep, glava zmedena v strašnih mislih. Roki drži sklenjene ia kakor v kretnji obupa. Krasna cvetka, ki je brezsrčno utrgana, pohojena . . . Trikrat so menjali konje in nadaljevali naglo potovanje brez postanka ali oddiha. Se nekaj milj so od Nantesa, ko se izpodtakne prvi konj in pade. Daleč od naselbin so, na odprtem polju. Z mirnim glasom, toda tako, da nikomur ne pride na misel, da bi kaj ugovarjal, ukaže vojvodinja, da izpre-žejo enega konja, z drugim pa nadaljujejo vožnjo. Po treh miljah pade tudi drugi konj. Vojvodinja izstopi ln gleda. Od daleč se že kaže Nante«. V očeh, izsušenih kakor od mrzlice, vojvodinja nima več solze . . . »In vendar moram dospeti!* pravi. Smrt je v njenem srcu in v njeni duši, v njenih mislih in v vsem njenem bistvu. Od daleč se prikažeta dve točki, ki se nagla bližata. Dva jezdeca. Ko prideta, vzklikne vojvodinja: «Drouel* Začudena se oba plemiča ustavita. Razjašeta, se poklonita in pristopita, da vprašata, kakšna nesreča zadržuje vojvodinjo tukaj sredi ceste, brez varstva. Toda brez odgovorjanja vpraša ona: »Kdaj se bo obsodba izvršila?* »Obsodba?* zamrmra Droue. »Vojvodinja, kam nameravate?* »V Nantee. Odgovorite, torej!* »Ne hodite tja. oh. ne hodite!* »Odgovorite torej že enkrat, kaj ne vidite, da umiram?!* Izvolite torej... Jutri zjutraj!... Ko sva odrinila iz Nantesa, davi. so že postavljali morilni oder . . .» Vojvodinja trepeta. Ponovi: »Jutri . . . toda jaz bom tam . . . Dospela bom pravočasno . . . Potrebno je . . . Gospodje, dajte mi svoja konja . . .» Gospoda razumeta, da žene vojvodinjo druga volja in ne samo sočutje za izgubljenega tovariša in sozarotnika. Droue potlači svojo ljubosumnost. Zaljubljen je tudi on v vojvodinjo, toda kaj pomeni takšna njegova zaljubljenost napram strašni tragediji srca. ki se tukaj odigrava? Pogleda jo za hip in v srce se mu zasmili. Brez obotavljanja pograbi za padlega konja. ga izpreže in zapreže namesto njega konja svojega in svojega spremljevalca. Vojvodinja se mu hoče kratko zahvaliti, toda zobje se jej stisnejo. Plane nazaj v voz. ki takoj oddirja in se zavije v cestni prah. Meteor, ki nosi strašno bol v negotove bodočnost. Droue in njegov prijatelj stojita nekaj časa presenečena sredi od solnca obžarjene ceste, sredi prah*;, in gleda- ta za prahom, za katerim je vojvodinja izginila. Potem nadaljujeta peš svojo pot. in srce jima je stisnjeno. Noč . . . Voi končno dospe v Nantee in ftne naravnost v grad. Vojvodinja si misli: Videla bom vojvodo an ž o vinskega. Potem odmaje in si pravi: Ne. videla bom kraljico! Njen zmedeni trpeči duh išče izhoda: »Ne, kralju moram govoriti, njega prositi, samo kralj more. . . oh. kaj. kred j... pravi kralj je Richelieu . . . kardinal , . sovražnik ... Oj. ponižalf, se bom pred njim. pokleknila predenj, samo da rešim — njega . . . Oj. za tebe. za tebe . . .!» Častnik jo vodi po stopnicah in hodnikih starega gradu do kardinala. Ta-čas pa premišlja vojvodinja. ali ima še toliko moči ... In na pomoč kliče vse. kar je v njej najboljšega ter pripravlja svojo zgovornost in zapeljivost in čuvstenost, pripravlja se na napad proti nezmaganemu kardinalu, apelirala bo na njegovo srce. se mu povsem uklonila, prisegla zvestobo, odrekla se slovesno vsaki zaroti ... In naenkrat stoji pred njim, in nima druge besede, ko strasten krik: •;Mi!ost!> Na kolenih je, ihti in steza, svoje roke proti njemu, mogoeniku. Strašna kriza, katero je s svojo voljo krotila od svojega naglega odhoda iz Beau-genevja, ta kriza sedaj izbruhne z elementarno močjo. In bila je krasna in strašna obenem. Ljubimka tukaj na kolenih, premagana, proseča . . . ne-zmagljiva, neizprosna k o vari ea zarot in voditeljica m duša zarote, sedaj je tukaj pred kardinalom na tleh in ga prosi in steza svoje roke k njemu in ne more reči drugega, kot da krika iz dna svoje izmučene duše: »Milost . . . milost . . . milost!* Kardinal kar obstane, ves prestrašen pred tem izbruhom bolesti. Niti no pomisli na svoj triiunf, ki je tako velik, da si ga niti on sam ni mogel nikdar misliti ali si ga naslikati ali ga pričakovati. Kakor da je ne pozna, gleda sedaj kardinal na to krasotico. ki skoraj Iefi na tleh pred njim ia trepeta in prosi z vsem svojim srcem in vso svojo dušo. Kako? Človeška bol je torej zmožna tudi tega? Je li ona ljnbila Chalaisa do te meje? Strašni so ti trenutki . . . kajti kardinal mora priznati, ko se kriza pomiri in ko pričakuje žena odgovora . . , priznati mora nekako plašno, s tihim glasom, skoraj sočutno: »Gospa . . . prekasno . . .» Sedaj ona vstane. Vrača se jej energija, čudovita energija te čudovite žene. ki se pripravlja v borbo, ljubimka za svojega oboževanega. za svojo last, katero jej hočejo odvzeti- »Prekasno?* pravi. »Kralj ima vedno pravico do pomiloščenjal* Prepaden sprevidi Richelieu. da 021 ne razume dalekosežnosti njegovih besed in njihovega tragičnega pomens. Zat-o jih samo ponovi. Ne upa si reči: »Chalais je že mrtev.* Ta strašna nasprotnica, ki si je bila. obljubila, da ga bo uničila, sedaj mu vliva strah v svoji neizmerni boli, kot ga je svojčas plašila s svojimi mojstrskimi intrigami. Ko se v človeškem srcu vzbudi strast in nagon in istina, takrat padejo vse zapreke in vsi oziri in socialni boji postanejo ničevi in malenkostni. Resnične solze so več vredne kot najbolj razburljivi trenutki zlaganega socialnega življenja. Richelieu ponovi: »Pravim vam. da je . . . prekasno.* »Ne! Ne!> hlipa vojvodinja. »Slu-šajte, monsinjor . . . preden grem h kralju, da ga zaprosim . . . hočem slovesno izjaviti, da se podajam in da s* 'oom pokorila odslej in vedno . . .» «Kaj?» pravi kardinal. »Pustite, da ga vidim . . .» nadaljuje ona z nasmeškom, ki mora ganiti do solz ...» To mi bo dalo moč. da bom govorila s kraljem in z vami . . . da bom našla besede, ki ga bode morale rešiti . . .» »Da ga vidite . . . vidite ... koga?* vpraša Richelieu trepetaje. ('Dalje prihodnjič.; 96» INSERATE za vse inozemske časopise oaobito •A The Manchester Guardian The Daily Telegraph Prager Presse Neue Freie Presse Narodni Listy Berliner Tageblatt Frankfurter Zeitung Corriere detla Sera sprejema Aloma Company anončna In reklamna družba z o. z. Centrala Ljubljana Beograd podružnica Kongresni trg 3 Sremska ul. 9 IVAN ZAROTNIK Dunajska cesta št. 46 Telefon st 379 mestni tesarski mojster Telefon st 373 Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe, ostrešja za palače, hiše, vile, tovarne, cerkve in zvonike; stropi, razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje i. t. d. Gradba lesenih mostov, j'ezov in mlinov. Parna žaga. 1 Tovarna furnirja. !! Medjimurski konji!! Poltežki in čisto težki konji in kobile za vprego tn odgoj za gospodarstva in tovarne sto)e stalno za prodajo pod na)-kulantnejšimi pogoji pri L VAJDA nTzr ČAKOVEC Medjimurje (Jugoslavija). Brzojavi: Vajda Čakovec Telefon lnternrb. 99, 4 „Svetla Telefon it. 588 £|b {j^ Telefon 4t. 588 ===== Ljubljana-- CENTRALA: 97 RIMSKA CESTA št. 2 HILŠERJEVA UL. št. 5 PODRUŽNICE: DUNAJSKA CESTA št. 20 MESTNI TRG št. 25 Maribor Zagreb Beograd Tovarniška zaloga polnognmljastih obročev, pneumatike in vsake vrste tehniških gumijevih cevi, auto-delov in vsakovrstnega auto-materijala. Na razpolago stiskalnica za montiranje polnogumijastih obročev. Velika zaloga elektro-materijala. Zastopstvo svetovnih tovarn. Solidna in točna postrežba. Cene brez konkurence. W"—— Vabilo na podpis II. emisije delnic Zadružne banke v Ljubljani. Po sklepu občnega zbora z dne 9. maja 1923. in na podlagi pooblastila razpisuje upravni svet zvišanje delniške glavnice od Din 1,250.000 - na Din 2,500.000-- z izdajo 12500 novih delnic po nom. Din 100* — ob sledečih pogojih : 1.) Dosedanji delničarji imajo pravico na eno staro delnico optirati na eno novo po Din 110 — tel quel. tubskribentom brez opcijske prav}ce se prepustijo nove delnice po Din 115 •— tel 'lueL 3.) Subskripcija traja od dne 15. do dne 25. junija 1923. in se opravlja: pri blagajni Zadružne banke v Ljubljani. Aleksandrova cesta št. 5; pri Slavenski banki v Zagrebu in njenih podružnicah; pri Slovenski banki v Ljubljani in njenih podružnicah; pri Konsumnem društvu za Slovenijo v Ljubljani in njegovih poslovalnicah 4.) Nove delnice so deležne čistega dobička izza dne 1. julija 1923. 5.) Protivrednost subskribiranih delnic je vplačati takoj. 6.) Dosedanji delničarji, ki žele po točki 1. optirati nove delnice, morajo predložiti pri označenih poslovalnicah: „ plašče delnic I. emisije s točno izpolnjeno in podpisano prijavnico ali. če delnic se niso dvignili, začasno potrdilo, 7) Nove delnice se izroče pozneje proti vrnitvi začasnega potrdila, izdanega ob sabskripciji. 8.) Azijski dobiček se porabi po odbitku emisijskih stroškov iu pristojbin v prid rezervnemu fondu. V LJUBLJANI, dne 1. junija 1923. 967 m