Navdili k narodiieiiiii gospodarstvu. Del II. 1. Razgledavši si na kratko kapital, blago ali robo, došli smo do opravka, kterega ž ajo iaiamo, aaaireč do dela, obdelovaaja, delovaaja, obrtnijc ali industrije; imeaujeaio pa to kakoršao koli delovaajc in poslovaaje, po kterera se kakošaa veljava ali veljavai izdelek stvari. 2. Promotrujeaio različne izdelke in pridelke, ktere si nastvarjaaio ia s kterimi se pečaaio, vidimo, da aaše delovanje ali iadustrija je trojaa: kaiet a. p. gaoji, orje ia obseje polje ia po rasti se jc zrak, gaoj solena luč in toplota, dež i. d. prestvarilo po določeai razmcri v žilo, lea ia druge takšae pridelke : tukaj se še prvotae drobine v različae stvari premeajajo: delovaaje ali iadustrija ta promeaja robi prvotao obliko. Tkalec pa tkc prejo v platao, aiizav zdela deske v arizo; črevljar aačiai iz usnja črevlje; tukaj se sobraaa robiaa oblika proraeaja. Trgovec, ki robo prevaža, bodi si po cestab ali po morju, ji aiti prvotae ae sobraae oblike ae proaaeaja, teaioe spravlja jo od eaega mesta aa drugo kakorsno je dobil: tukaj delovaaje robi mesto proaieaja. A da to trojao delovaaje po zaduji svrhi iaieaujemo, po tem imamo : kmetijstvo, rokodelstvo ia trgoviao. 3. To trojao delovaaje pa mora aeobbodao biti v vedui zvezi, eao je dragemu žive potrebe; če bi preaebalo kaietijstvo; smo brez živeža; preaeba rokodelstvo; saio brez obleke ia krova; miae trgoviaa: male aam je koristi kaietijstvo ia rokodelstvo, t. j. aobeao ae raore brez drugega izbajati. 4. Po aavedeaib stavkih pa vidiaio kako krivičao ia aapačao je, če se ktera vrsta tega trojaega delovaaja ahiadustrije zaBemarja, prezira ali zavida: eaa vrsta je sama po sebi tako častaa ia vredaa kakor druga; ker je eaako potrebaa ia koristaa; ia kakor so vse medaobao si eaako potrebae, morajo se tadi za medsobeB vspeh ia srečo eaako podpirati ia častiti. Dobro je društvu, deželi in narodu, kder se po teh pravilih ravaa. 5. Svrha delovaaja je izdelke in pridelke izdelovati in pripravljati; vspeh ia dobiček je pa aa teai ležeč, koliko stvari da atvarimo: aaša aamera ia težaja tedaj je ia biti mora, aaše delovaaje vedao kar mogoče plodao storiti ia se plodaega dela poprijeti, ktero nam trud aaplača. Plodaost našega dela je različaa: a. p. aekega kmeta stoji vagan žita eaega dae delo: plodaost jegovega dela je ea vagaa žita na dea, jegov aoaed pa pridela v dveb daeb ea vagaa žita; plodaoat tega dela je tedaj pol vagaaa aa den. Ali, kteri črevljar aačiai na dea eae črevlje: plodaost jegovega dela ao eai črevlji aa dea; dragi pa, ki aa dea dva para črevljev sošije: mu je delo plodao za dva para črevljev. 6. Potem je očividao, da kolikor bolj plodao je delo, toliko bolje je zadelavca ia za celo družbo. Jaz imam ravao tako veliko ajivo kakor moj soaed, iaiaai ž ajo ravao toliko dela ia še vec, pa oa dobi s svoje 20 vaganor žita pri tem ko jaz le 10, ker na moji je zemlja alaba. Tukaj je soae- dovo delo polovico plodneje kakor aioje, ali jaz scia polovico dela vee potrošil za eao ia istostvar: raziika uied rodovitao in nerodovitao zemljo je tedaj eaaka razliki dela, kakor se tega vcč ali aiaaj za eno ia isto sfvar potroši. 7. Ravno takšna razmcra je pri drugem delovanju: aekdo bi bofel žagati z ročuo žago od knkošncga |>lo!ia si desek, koliko si jib more aa dea nažagati? A kdo drugi im.i žago aa vodo ali vapor, ae bode li ta sto ia sto krait vee desek pri maajšeai trudii aažagal? Nekdo prede z rokami brez kolovrata , drugi pa iiaa zato kolovrat a tretji aiašiao za prcdenje: ae naprede li drugi več kot prvi in tretji sopet sto krat vcč kot prejšaa oba? — Kolikor je zato' delo bolj plodno, toliko boljše je za delavea aaaiega ia za eloveško draštvo obče: delavec dobi za veče število izdelkov več plače ia društvo kuptije stvari po aiži eeai. (Dalje prihodnjič.)