V TRSTU, dne 28. aprila 1905. Leto II Št. 8. pr i i K n pciično-zaSavni liol a pcboSami za olovzmm bzužim. Izhaja dvakrat mesečno in sicer vsak drugi in četrti petek v mesecu. Naročnina je za vse leto 3 K., za pol leta 1 K 50 st. Po-samne številke po tobakarnah stanejo 10 st. Dopise, naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati pod naslovom: Uredništvo (oziroma uprava) „Druž. Prijat.11 v Rojanu pri Trstu, štev. 3. Pošlno-hranilničnega računa štev. 864.139. Križ ob morju. (Povest. — Prevel /. V. StarogorAi). Vreme je bilo slabo, morje je burkalo, vihar je divjal in tulil krog majhnih hišic, dt-ž je lij, kakor bi bile odprte vse zatvornice neba Na nekem osamljenem otoku na Angleškem so stanovali ribiči v svojih nizkih hišicah in gledali razjarjeno nebo, kedaj se zopet vtolaži. Tesno jim je bilo pri srcu in malone so začeli obupavati. Njih hišice so stale na ozkem delu zemlje, kateregi je ločilo morje od glavnega dela otoka; ako se vreme kmalu ne pomiti, jim preti lakota. Nevarnost njih hišic in celega otočiča je bila očita in od raznih strani so bili posvarjeni naj se izselijo. Pripetiti se zna in to prav lahko, da poplavi nekoč voda cel otok. Sklenili so oditi, a vendar so se še obotavljali, ker ta del zemljice, ta otoček je bil njih domovje. Njih predniki so | ostavili hišice, njih očetje so bili tam rojeni in pod temi nizkimi hišami so tudi zatisnili svoje (rudne oči. Ko pa vidijo razburkano morje, ko vidijo množino dežja, sprevidijo tudi nevarnost, ki jim preti, ako se obotavljajo še delj časa. Sklenejo trdno, izseliti se na pomlad. Dva dni pred Božičem se pa nebo zjasni in morje leži mirno kot majhno dete v zibelki. Veselje in živahnost se zopet naseli med ribiče, njih žene in otroke. „Danes se lahko peljemo na drugo stran,“ rečejo veselo, .in ako Bog dš, imamo vsega dovolj za praznike.11 Kmalu nato se odpeljejo in vrnejo spolnimi čolni. Otroci vriskajo, žene pojo' in možaki si stiskajo roke od veselja. Drugi dan sklenejo iti starejši možje na ribji lov, mlajši pa v mesto na ribji sejem, da prodajo blago in nakupijo potrebno za praznike. Zgodaj drugi dan, še pred solnčnim vzhodom, je bilo v majhni vasici ira otoku vse po koncu. S solnčnim vzhodom se popeljejo na morje in na kupčijo. Tam ob obrežju stoji velik, črno pobarvan križ, na katerem visi bela podoba Odrešeni-kova, vidna od vsakogar daleč okrog po morju. Pred davnimi leti — tako se pripoveduje — se je razbila ob obrežju velika ladija. Od vseh popotnikov se je rešil le jeden. Le jednega moža je vrglo morje m suho, katerega je našel priprost ribič Jezika rešenca niso razumeli prebivalci otoka, vendar so ga oskrbeli s potrebnim in ga prepeljali v bližnje mesto. Vse je že pozabilo na ptujca. Nekaj mesecev je preteklo in rešenec je prišel zopet in takrat z delavci, ki so pripeljali seboj velik križ. Na mestu, kjer ga je vrgla \ oda na suho so postavili križ. Potem so odšli. Ljudstvo pa, ki je gledalo ta prizor najpoprej iz sv jih koč, seje približalo spošlljivo. Pred podobo križanega Rešenika pokleknejo in molijo za duše, ki so v sili. Taka molitev je napisana tudi na križu Ko so pozneje nekatere družine iskale prostora za naselbino so si ga izbrale pri križu. Križ jim jo bil cerkev. Ko je prišel župnik iz bližnje župnije, je postavil pod križem priprost oltarček in pod razpeto podobo krvave daritve, < pravil nekrvavo daritev. Tod to podobo je dobivalo ljudstvo odpuščenje grehov, tukaj so se ozdravljale in krepčale njih duše. Tukaj so bili krščeni njih otroci in tukaj so sklepali zakone. Od ranega jutra do poznega večera, da celo po noči je klečal ta ali oni pod križem. Kadar so se na večer vračali ribiči v svoje domove, so pogledovali s svetim tdrahom resno podobo Odrešenikovo. Naj posije solnce in obda s svojo bliščečo svetlobo križ, naj razsvetljuje tiha luna motno okolico, naj pihlja poletni vetrič krog podobe ali naj razsaja vihar, podoba ostane Prihodnja številka izide 12. maja. nespremenjena. Ljudje mro in novi rodovi nastopajo, le veliki k iž ostane neizpremenjen Obličje Odrešenika je bledo, in gleda resno po morju. Njegove razpete roke objemajo majhni oločič. K temu križu se napotijo ljudje, katere smo v zadetku omenili. Le jeden obstoji na strani in ustnice mu krožijo v zaničljiv posmeh. Nekateri postanejo nevoljni, ko ga vidijo, drugi ga zopet pomilujejo. Vitka, mlada deklica odtegne nežno i-očico spremljevalcu in stopi k zasmebovalcu. .Milani reče'ganljivo, (lemu stojiš tukaj z zaničljivimi pogledi V Pojdi in moli z nami za se in za druge!“ ..Molim naj, k temu lesenemu križu ? Nikdar !•* odvrne porogljivo se smeliliaje. „Milan, dobro veš, da ne molimo k lesenemu križu, ampak k Gospodu Jezusu, ki je na njem umrl!“ zakliče mlada devojka s solznimi očmi. »Leseni križ ali Gospod Jezus je eno in isto. Milan se ne klanja pred križem ne pred tistim, ki je na njem umrl ‘ ,Bog bodi milostljiv,* reče preplašeno deklica in se pokriž . .Naj ti mili in usmiljeni Jezus, ki je umrl za te in za me, odpusti te grozne, bogokletne besede 1* On prime njeno roko. .Helena, reci mi kaj v slovo,* zašepeče s hrepenečim glasom in upre svoje oči v njeno obličje ! .Srečno, Milan, in Bog, katerega ti tajiš, naj te obvaruje in pripelje srečnega nazaj !* .Helena,* nadaljuje Milan, „ljubi me, kakor jaz ljubim tebe. Pojdi z menoj. On te ne ljubi, kakor jaz. Pojdi z menoj, bodi....* — Naglo odtegne deklica roko iz njegove in odbeži k drugim. Rdečica na obrazu dekleta ne uide mlademu možu, ki jo je prej spremljal. Pristopi k nji in jo vpraša: ,Kaj je rekel, Helena?* .Oh, vedno stari odgovor, da noče moliti,* reče deklica in p vesi oči. Ču ila je, da ni govorila resnice. .Ta izdajca, odpadnik!1 vzklikne jezno. Imej usmiljenje z njim in moli zanj, Josip!* tolaži Helena. „Helena, zakaj ga zagovarjaš ? On je izvržek našega dobrega starega imena, sramota za vso vas — črna ovca.* .Bog ljubi črne ovce prav tako, kakor bele, dragi Josip,* reče nežno ona. .Nikdo drugi se ne briga zanj, kakor ti. Ali -delaš to zavoljo njegovega lepega obraza?* Potrpežljiva je bila mladenka. .Ne, Josip, to ravnam zavoljo njegove duše. tš preziranjem in zaničevanjem ga ne spreobrnemo. Tako ni ravnal Odrešenik z grešniki!* Mladenič obmolkne osramočen. Vendar je že ljubosumnost vzklila in pognala korenine v njegovem srcu. , Ti skrbiš bolj za njegovo dušo kakor za mojo Zakaj?* .Njegova duša je potrebna več skrbi, kakor pa tvoja. To je vzrok! • .Mnogokrat si mislim, ko bi ta stvar stala drugače, bi ti.... Helena ga začudeno in milo očitajoče pogleda On jo pogleda v oči. Pogleda se srečata. Odpusti mi, ljuba Helena, da sem te žalil in dvomil o tebi P Josip, jaz ti odpuščam 1 Pa prosim te, ne dvomi o meni Stari i na smr n postelji so naju blagoslovili, najini srci sta i naklo ijeui, tvoja sem in hočem biti, zato prosim, ne dvomi !* Približala sta se k drugim, pokleknila in molila. Za mehov lec pa je slal nepremično nekaj trenutkov, oko mu je počivalo na eni osebi med klečečimi. Z zlobnim nasmehom se obrne in odide k čolnom. Ko odmolijo, vpraša Helena: , Jr sip, ali prideš že jutri nazaj ? ,Da, Helena, ako bo božja volja.* ,In ti boš na potu prijazen pro i svojemu bratrancu Milanu in ga srečno privedel nazaj ; ni res, Josip, da ga boš ?* prosi milo deklica Nekaj hipov se stemnijo Josipove oči, potem pa smehljaje odvrne : ,Ua, Helena, srečno hočem pripeljati črno ovco domov.* Nekaj ur pozneje je bilo, kot bi izumrla vsa vas. Le tu pa tam se sedaj pa sedaj prikaže žena ob vratih in oko ji splava k velikemu križu in k morju Morje je mirno, nebo čisto, kakor oko ribe, le tam na severovzhodni strani se vidi ozka čita črnih oblakov. Ta črta se širi in veča. Morje se prične rahlo zibati, kakor prsi spečega otroka. Ta sprememba ne vznemirja niti sicer boječih žen. — Vendar! Kaj je to ! Na pragu vsake hiše se prikazujejo prestrašeni obrazi. Tam, kjer se je prej dvigala ozka črta oblakov, je postala temna stena, ki se dviga vedno višje in višje, gnana od viharja. Kmala je bilo popolnoma temno in morje je nemirno pluskalo. — Sedaj zatuli vihar, morje se peni in šumi, val se dviga nad valom, kakor bi hoteli doseči oblake Žene in otroci hite k nogam Križanega in vroče, srčne molitve se dvigajo proti nebu za njih ljube, ki so daleč na morju Bled obraz Zveličarjev se jim je zdel milejši. Šumenje razburkanega morja in tuljenje viharja prevpije tihe molitve. Črna tema obdaja morje in zemljo. Minute teko počasi, kakor dnevi; žene nastavijo na okna luči, se oborožijo z rešilnimi vrvmi, vzamejo seboj svetilke in id ) na obr žje. Nekaj časa mučnega čakanja preteče, kar se zasliši slab klic. Žene začno mahati s svetilkami in kličejo, pa le veter in valovi se jim posmehujejo. Zopet mahajo s svetilkami in kličejo odgovora ni od nikoder. Ure potekajo. Vihar razsaja vedno huje in žene še vedno stoje ob obr žju zatopljene v molitev. Zopet se zaslišijo glasovi, takrat jasneje in močneje. Zopet kličejo in mnogo rok vihti svetilke. Glasovi se bližajo in žene molijo. Val vzdigne čoln, v katerem se obupno oklepata vesla dva moža in ga vrž k nogam žen. V istem hipu objameti dve ženi svoja mož i in tri druge stokajo, ker so otroci zgubili očeta O drugih čolnih ne vesta moža ničesar. Moža peljeta žene in otroke v hiše. Vsi ubogajo, le Helena ne. Ona nima matere ne očeta, da bi ju. tolažila, ampak z rešilno vrvjo in s svetilko v rokah stoji na obrežju gledaje proti jugu. V nočni temi, oblečena v belo obleko je bila videti kot kaka nadzemeljska prikazen. Kar se za sliši od morja glas. »Helena .“ zakliče nekdo komaj slišno iz teme. »On je tu! On je tu H vzklikne in beži naprej Moža ji sledita. Luč svetilke posveti po peneči vodi in pokaže čoln, boreč se z valovi. Ribiča vržeta rešilne vrvi, ki pa padejo pred čolnom v vodo. Zastonj se trudita veslala spravili čoln naprej. Nekaj trenuUov ga zakrije val, potem ga dvigne visoko, kot bi pomišljeval, naj ga li po koplje v globočino ali vrže na suho. Svetloba pade v čoln. Moža v njem sta Josip in Milan. Kot stolp visok val se bliža. »Moj Uog, morje je izstopilo na otok I14 vzklikneta moža tik Helene in ona čuti, kot bi jo nekaj vleklo nazaj! S silo se oprosti. Čoln se je nekoliko približal in natančno opazi Helena bled obraz Josipa in Milanove črne oci Enega lahko reši, oba ne mor.-. Kratka molitvica za večnost, potem vrže vrv — — Milanu. »Josip ne dvomi o meni, prosim te, ne dtomi 1“ zakliče proseče. Prime za konec vrvi in beži pr ti križu. Voda se dviga vedno višje in v.šje. V pitje in klici utapljajočih se žen in otrok prihajajo na njeno ,uho, vendar valovi jo potiskajo naprej. Se enkrat dvigne svetilko. Njena luč ji pokaže velik križ na pol pod vodo. Skuša ga doseči, valovi jo dvignejo visoko v zrak in jo potegnejo v globočino k ljubemu Josipu. Drugo jutro zve duhovnik o pogubi vasice. Požene konja, da stopa hitreje in kmalu dospe na kraj nesreče. Prijazne hišice, katere so še včeraj stale tukaj, so zginile. Nekatere so bile popolnoma odnešene od drugih se še vidijo razvaline. Prebivalci, ki so bili včeraj tako veseli, kje so sedaj ? Nikogar ni, vse-je mrtvo Le veliki, črno pobarvani križ, na katerem visi bela podoba Odrešenika, stoji nepokvarjen, kljub vsem si am. Spoštljivo se mu približa duhovnik. Ko pride bližje, zagleda poleg človeka,, oklepajočega se križa Ko pogleda v ob.ičje še živega moža, ki ni opazil bli/.ine duhovnika, zakliče: »Milan, Milan 1* Mož dvigne desno roko k podobi in vzklikne : »Glej Ga — On je Bog!* Duhovnik se skloni čez njega in zopet zakliče »Milan!“ „Glej Ga — On je Bog ! ponovi Milan in dvigne roko. Duhovnik mu poda nekaj krepč.la. Ko se Milan zave, pripoveduje: ■ Moj bratranec Josip je zgrabil za vrv, ki jo-je vrgla Helena ter jo potisnil v mojo roko. Potem so valovi odnesli njo in vrv iu naju ločili. Močno se držeč vrvi sem plaval naprej, kar me valovi vržejo ob nekaj trdega Zgiabil sem z obema rokama in spoznal križ. Voda je butala ob njega, vendar je stal trdno, kakor skala Voda je naraščala in me dvigala vedno višj**, dokler nisem občuti mrzlega obličja Njegovega ob svojem. Dobro sem razločeval bodeče trnje njegove krone. Upadajoča voda me je zopet spustila k tlom in ostal sem pri tleh križa tako, kakor sem se ga iz strahu pred smrtjo oklenil.' Deset let pozneje se je peljal Milan kot vojak sv. križa čez atlantski ocean, da postavi križ rešenja pii divjih narodih. illi smo Slooani! (Spevni Zvonimir Ma-le.) čvrsti koiaki kot čvrsti junak1, misli bogate kot silni duhovi, jaki v ljubezni, pri delu možaki, mi smo Slovani iu naši so dnevi ! Tam od Balkana in njegr pogorja pa do trisolnčja*) in hribov ledenih, od Krkonošev do vzhodnega morja, največ Slovanom je tal izročenih. Bliska se zora, zbežala bo mora, kviško zakladi, na dan veleumi, vzcveie nam morje iu raven in gara, mi smo Slovani, hura naš zahrumi ! *) trisohmje je naravna pr kazen v servernem ledenem morju. Prikaže se včasih več navideznih sobic v kolobarju. plemenito niašeeoai(je. (Spisala 'M. Topolnikova.) Pravkar je izšlo sobice izza gora in njegovi svitli žarki se razprostirajo na vse strani, kot bi hotelo vaščanom klicati vesel jutranji pozdrav. Po cesti skozi vas koraka mlad mo:, večkrat postoji, potem pa zopet postopa dalje, počasi, nejednakomerno....... Obleka mu je stara, obrabljena in ze večkrat zakrpana, tudi čevlji so kazali pomanjkanje. Ako ga opazujemo natančneje, moramo priznati, da je mož posten in da ni sam zakrivil svojega uboštva Konečno do*ge do zadnje, bogato okrašene in okusno zidane hiše v. vasi. Tu se ustavi in na prvi pogled se mu pozna, da se bojuje s seboj „Saj to vendar ni nič hudega, ako poprosim košček kruha. Ko pa dobim delo, bom zopet pošteno preživljal sebe in svojeu, de sam pri sebi ter odpre vrtna vratca in stopa proti hiši. Pri stopnicah sreča bogato opravljeno zensko, bolje rečeno — gospo. Ponižno se ji prikloni proseč jo koščeka kruha. „Ne bo nič", zakriči gospa, „le poberite se, da vas ne vidim". „Milostljiva gospa, s povzdignjenimi rokami vas prosim, 'usmilite se me: v mesto grem iskat dela in gotovo bom prej omagal, ker sem zelo lačen. Oh, usmilite se me, samo košček kruha prosim"- „Kar najhitreje se mi spravite," vpije dalje gospa, ^potepuhov imamo itak p>ovsod dovolj, ako se približate le še za en korak, poglejte onega psa tam le, odvežem mu verigo in vi ste zgubljen. Dve minuti še vam dam časa za pomislek, kajti pri nas smo s takimi potepini takoj pri kraju. " Mož ni rekel ničesar. Tiho je odšel, premišljujoč, kako v nebo vpijočo krivico mu dela oseba, ki ga niti ne pozna in ki ji ni delal nikake nadlege. V dno srca ga je pekla beseda potepuh, njega, ki je vedno živel pošteno in še po smrti starišev preživljal svoja mlajša brata s svojim slabim zaslužkom. JSa najpodlejši način, način, ki ne pristaja omikani osebi, me je odpodila in me klicala potepina. Kako je bolelo tako neopravičeno ravnanje poštenega mladeniča ! Gospa je med tem izginila v hišo. Kmalu jo zopet vidim prihajati s svojim štiriletnim dečkom. Hlapec pripravi voz in kočija zdrči proti mestu. Tujec, ki ga je ravnokar gospa tako su ■ rovo odpravila, je bil že precej oddaljen. Idil je še popolnoma slab, a je vendar na tihem prisegal, nikoli več prositi, rajši umreti. Ko pa sliši drčanje kočije za seboj se ozre in kaj vidi : Konji drvijo -z neznansko silo naprej s kočijo, v kateri je sedela gospa, prej tako ponosna in trda V idelje kako strastno pritiska sinka na prsi in kako krčevito se oprijemlje naslonjača „Ko bi še tudi ta gospa kedaj potrebovala pomoči in bi je ne dobila /■* bila je prej njegova želja ali sedaj se mu je oglasil v srcu drugi čut — čut ljubezni do bližn jega in temu se je moral čut maščevanja umakniti. Ssiep je bil gotov, popotnik skoči k konjem, zgrabi z vso silo za uzdo in vstavi konje toliko, da potegne hlapec gospo iz voza' ki je straha omedlela Ko se zave, ni bilo ne voza, ne konjev, ne rešitelja, ki se je tako plemenito maščeval. Konji, ki so se ustrašili strela v bližnji hosti, so z grozno sito bežali dalje in nazadnje vse skupaj prevrnili v cestni jarek. Ko so na klicanje gospe prihiteli ljudje, so vse drugo našli živo, le oni mladenič je bil mrtev na dnu pod vozom. Ko je gospa, gledala svojo žrtev, se ji je pač vzbudila vest in bridko je obžalovala svoje dejanje, a bilo je prepozno. Sedaj je še le spoznala, kako blago srce je imel oni prejšnji ^potepuh" in kako plemenito se je maščeval, da je celo Žrtvoval za njo svoje življenje, Iskrice in narodni pregovori. Subrala Ljud. Urgant in Sievo K. Ni veselja brez grenke kaplje. * * * Kot med so zapeljiveeve besede, a redno grenek sad prinašajo. * * * Ni vse zlato, kar se sveti, vsega ni vselej verjeti. * * * Ce ne moreš biti lep in bogat, Lahko si pa dober in pošten. * * * Navadno v življenju prav malo velja, kdor se z učenostjo puhlo baha. * * • Za pregrešnim veseljem pride grenko spoznanje. Ako bi ljudje ne mrli, konji se ne drli, zdavnaj bi že svet [podrli. Ako dva psa eno kost glojeta, se kmalu skoljeta. Ako hočeš veliko let šteti, moraš od mladega zmerno živeti. Ako ima pes tudi preveč kosti, vendar jih drugemu glodati [ne pusti. Ako koza laže, rog ne kaže. Ako mu levova koža ni dovolj, se lisičjo najde. Če ne teče, pa kaplja. Če pri kraju ne vidiš dna, ne bredi čez vodo. Ce se kmet po lovu kliti, v kratkem drugemu mlati. Če smo črni, nismo zato cigani. Ako srce ti molči, zastonj tvoj jezik ti klepeče. Če stopiš mački na rep, zamijavka. Lupino zgrizi, če te jedro mika. Akoprav sva si brata, mošnji si pa le nista sestri. Beračeva bisaga nikoli ne omaga. Krčmar in berač ne živita od jedne hiše. Zateči ko’o, vrtelo se bo samo. Zdravje gre po niti gori, doli po vrvi. Pada sneg ali dež prši — božja volja se godi. Česa nam treba? Piše — Voselodolski. (Konec). Ogle,mo si še tretje naše geslo, potrebno, iž in jablan. Pomlad je dihala prijetno vonjavo. Topli njen vzduh, je oživil staro zemljo in njeno srce se je vzradostilo, iz nje so zopet pognale cvetlice in začele cvesti. V gajih so peli slavci. Mesec je gledal iz mraka kakor skozi okno, gledal je po cvetoči zemlji in obličje mu je žarelo radosti. Med dvema jablanama je stal ob potu lesen križ. Jablani sta bili v polnem cvetju ter stali kot ponočni devi. Iz njih cvetja je šumelo hot zadušen smeh. Križ pa je stal tiho, kakor trap:st s svojim .memento mori.*)'1 Jablan na levici križa se je nagnila k njemu ter šepetala: .Revež, kako stojiš tu opustošen, žalosten in suh ! Ta svet je hudoben! Pose al je tvoje korenine, okradel le listja in cvetja — in kaj je sedaj s teboj ? Glej, me zelenimo, cvetemo ter rodimo sad — a kje je tvoj cvet spomladni, kje tvoj sad jeseni ? Odmrl si svetu! Ako pride popotnik po cesti, sede le pod našo senco ; ako pride vesela mladina, ra-duje se okoli nas — v tebe se nihče ne ozre, tebe nihče ne ceni, celo ptica ne sede na te, da bi zapela. — Kaj me niso ovenčali ljudje iz vasi ? je vpiašal križ. — Da — toda kje imaš venec ? Do večera ti je zvenel in veter ga je odtrgal ter odnesel daleč proč ! Na to je rekel križ : — Ne ponašaj se s svojo krasoto! V kratkem izgubiš svoj cvet — lahko zap je sekira, tvoje listje začne po malem rumeneti; lakomni človek ti oropa sadje in ko pade prvi sneg — boš stala gola, suha, zapuščena kakor jaz Jaz res nimam cvetja ne sadja — imam pa nakit, ki mi ga krutost mraza in burje ne vzame: in to je podoba Kristusova kateri uka zuje vsemu svetu. Ako pride popotnik, kaleii potuje za zabavo, leže v tvojo senco: pride pa po cesti revež, ki ga tare glad in se mu tresejo noge — ta pride k meni, položi bole o glavo na me, oklene se me s slabimi rokami ter pričakuje od mene utehe in pomoči. Okrog tehe se raduje brezskrbna mladina, kateri še sreča cvete — a kakor hitro otemni prvi blisk sreče — pride k meni, ko zaide s prave ceste — pride k meni, ko zgubi oče po nesreči premoženje svoje in svojih otrok — pride k meni, ko položi mati svoje dete v grob — išče pri meni tolažbe, ko ugasuje človeku sieča življenja — se še po zadnjem plamenu ozira v me. Jablan se je zlobno nasmehnila. — Jaz ti tega ne zavidam ! K meni pridejo veseli ljudje, a k tebi le žalostni! Jaz dajem žalostnim tolažbo, a ti veselim veselje, je rekel križ Jablan je sklonila glavo, kakor desni razbojnik ter šepetala : — O da bi bila jaz to, Kar si ti, da bi bila s teboj ! D „Siioiiini sc smili'1 je navaden pozdrav teli menihov. Slovenci in Slovenile! Spomnile se družbe sv. Cirila in Metoda. aiUOVAINtSFlI 'P&BIMin (Speva! — Zvonimir Masle.) Slovanska pesen — slast edina — slavi s teboj se domovina, za si om sin — junak se dviga za srcem srce se užiga ! Od rojstva pevec, rod slovanski — uklenjen v dobi je tlačanski — ob tebi upe si utrinja in ti njegova si svetinja! Zvesto ga spremljaš kot junaka, tolažiš, ko mu srce plaka, in v črni tugi in v radosti si zvezda mu na pot prostosti. Se bolj se dvigni — slast edina — da prost bo sin in domovina, in zopet vzcvete raven morska in žitna plan, osrčja gorska! Kupujte narodni ftoleft! KoiecSa.rčcs k. April. 30. bela nedelja. (Evangelij : Jezus se prikaže pri zaprtib vratih.) Katarina S., dev.; Marijan, muč Mnj ima 31 dni. Dan Zraste v tem mesecu za 1 uro 11’. 1. pon-deljek Filip iu Jakob, ap.; Žiga; Jeremija. — Solnee vzide danes ob 4- uri 51»’, zaide ob 7 uri 10’, dan je dolg 14 ur 14’. - 2. torek. Atanazij. škof; Sekund, muč. — 3. sreda. Najdba sv. Križa. — 4. četrtek. Florian (Cvetko) muč.; Monika, vdova. — Danes je mlaj ob 4 u r i 47’ p o p o 1 d n e. K r a s n o, p o m 1 a d a n s k o v r e m e. — 6. petek. Pij V., pap.; Irenej, Judita. — 0. sobota. Janez Ev. pred lat. vratini. 7. H. povellkonočmi nedelja. (Evangelij ‘. Jezus dobri pastir.) Stanislav, šk.; Gizela. — 8. ppndeljek. Prikazen Mihaela nadangela. — 9. torek. Gregor Nac., šk.; cerkv. uč.; Beat, sp.— 10 sreda. Antonin, škof; Izidor kmet.— 11 četrtek. Mamert, šk.; Gandolf opat. — 12. pet. Pankracij muč., Nerej muč. — Prvi krajec j e danes ob 12 uri 7’44’ zjutraj. Spremenljivo vreme. — 13. sobota. Servacij. škof; Glicerja, dev.; Peter Regi’. Molii inoskriupaBje božjepph v J e r* u. z a 1 e m u. (Priobčil — Vipavski). Pisatelj je že večkrat slišal in bral o »svetem ognju.•' kateri prihaja vsako leto na veliko soboto razkolnikom v Jeruzalemu, opisal bo pa to peklensko slovesnost po izvirnem dopisu časopisa »Oriente seralico" minolega leta str 849. Vsako leto na veliko soboto grškega obreda, postane bazilika*) božjega groba gledališče nespametne in ostudue komedije, ker ta dan se vžge „sveti ogenj“ po božji, čudežni moči. Da je res tak ogenj in da se čudežno vsako leto vžiga, to je nauk grške razkolne cerkve : potrdil ga je pred malo leti sedanji carigrajski patrijarh v po lanici na svojo »sveto' duhovščino, kot odgovor na poziv Leona XIII. glede združenja vseh cerkva v katoliško. Že v petek popoldne je bazilika tako natlačena razkolnikov, da se more komaj človek rivali naprej ; tu je več prodajalcev sladkega kruha, žganja in drugih pij^č, kar ti pobožni* romarji mej kričanjem slobodno i ovživajo na tem svetem kraju. Tu je vse polno žensk s sesajočimi otroci, vpijočih dečkov, Turkov, ki se hodijo smejat kri-stijanom, itd. Ali tu je tudi prostor, kjer spe ali bolje rečeno, leže, in sicer vsi skupaj, kakor pride. 'Videti, kaj se tu godi očitno, javno, mora rudečica obliti vsako, če ne sramežljivo vsaj dostojno lice.... Drugi dan zjutraj okolo 8 ure, prihrumi dru-hal divjih mladeničev v cerkev, kateri so nalašč plačani, da delajo ropot in množijo fanatizem. Razdele se v razne vrste ter začnejo smešno procesijo. Nekatere nosijo na ramah, druge na lestvicah; zopet drugi tekajo sem in tje, ploskajo z rokami, vpijejo kot obsedeni, ter divje pojejo : »Jezus Kristus je prišel — nas je odrešil in osvobodil — nesrečni j udje 1 — kristijani praznuj-jo!* Da bi žalili katoličane, vpijejo tudi vmes: »En sam Bog, ena sama pravoslavna vera.* Jeden, ki predstavlja škofa, pa kolne in izobčuje okolo stoječe tako, da ga naposled nosači vržejo na tla! Kasneje pridejo notri vojaki spremljani od 'Več častnikov; saj je čas da se odpravi tak škandal !!.... Ne, ne, škandal raste 1 Vojaki dobro plačani od boljih oseb in raznih razkidnih redovnikov, začnejo s silo iskati mesta za priporočence, ker pa hoče vsak prejšnih obdržati svoje mesto, tudi že plačano, nastane boj mej temi in vojaki; in močnejši zmaga. Tako je treba hočeš, nočeš pustiti svoje mesto drugim in se podati v kote ba-zilične, kjer se jih toliko nabere, da se bi skoro *) cerkev. zadušil Ta prizor ni možno opisati: jok, vpitje, preklinjevanje tudi od strani redovnikov, je strašno. Ko se je napravilo malo reda, nadaljuje vpitje druhali mladeničev, in zdajci stopi v baziliko patrijarh (nadškof) v pravem viharju kričanja in ploskanja Slovesno opravljen, z banderami in svojo duhovščino, gre trikrat okolo kapele božjega groba, na kar si sleče slovesno ob'eko ter stopi v kapelo božjega groba in za seboj zapre vrata. Na to se dva dijakona*) približata dvema oknoma, skozi katera jima bo dal patrijarh »sveti ogenj,* koj ko bo prišel iz nebes!... Gez malo trenotkov, glej bakljo ! Pri tem prRoru doseže prejšnji fanatizem neverjetnost..! Dijakona vžgeta več sveč ter jih vihrata po zraku. Na to začnejo po celi baziliki taki prizori, da bi služili italijanskemu pesniku Danteju v krasen prizor., za njegov »pekel.* Vse se gnječe v strašnem kriku, vsak bi hotel prvi vžgati svečo na svečah dijakonov !... V hipu postane bazilika ognjeno jezero! Dim in smrad napolni vsak prostor svetega mesta, kjer ne vidiš drugega, nego konfuzno mahanje fanatičnih razkolnikov. In tam na sredi je grob Zveličarjev !.... Pobožni (gotovo prepričani) Rusi si žgejo s tistimi lučmi obraz, prša, itd., dihajo v se plamen »svetega ognja,* kateri ima več moči, da očisti dušo nego sv. krst! Naposled gre patrijarh — ne, zmagoslavno ga nosači nesejo iz bazilike, in tako se za tisto leto konča ta.... žalostno smešna ceremonija. Nikar pa ne mislite, da delajo to samo domačini ! Večina so ptujci od vseh krajev, največ pa Rusov, kateri ne zapustijo Jeruzalema, dokler si niso se »svetim ognjem* očistili duše.... Sicer pa to oskrunjevanje jako „dobro vrže* razkolnim menihom, bivajočim tik svete bazilike. Neki romar je vprašal glavnega povzročitelja te komedije, zakaj se vendar tako postopa z neukim ljudstvom. Na kar mu je odgovoril: »Ako ne bi mi narejali tega ognja, seveda potem gorje nam ; ne bi prihajali romarji in mi bi od lakote umrli.*... In res! Neverjetno, kako znajo razkolniki trgovati s svetimi rečmi, in kako so prebrisani in lokavi z nevednimi kupčevale! 1 Najdražji so jim Rusi, ker so priprosti in pa. bogati. Že na veliki petek si kupijo mesto v baziliki, v soboto zjutraj pa, kakor smo videli, jih spodijo proč, ker na njih mesto morajo drugi: kateri, so seveda tudi dobro plačali! Ti, bolj odlični, morajo pa plačati tako odlično (!) mesto, po nad 100 kron!... Kdor hoče prvi prižgati svečo pri »svetem ognju*, mora plačati največ... Ta imenitna prednost je stala včasih *) jedna stopnja nižje od duhovnika. 2000 kron !! Vsa to pa pride menihom v žep! Tudi sveče si puste plačati petkrat vrč kot veljajo ; to se godi posebno z Rusi. V cerkvi, ki se je ločila od pravega Kristusovega namestnika na zemlji, ni prave svetosti. Za naše gospodarje. Ali se krompir bolj debeli, ako se mu poreže steblovje ? — Če bi bili naši ljudje le količkaj poučeni o rastlinskem življenju, bi vedeli, da se vse rastlinsko življenje vrši v zelenih delih rastline, t j. v listju, in bi potem gotovo ne trdili in ne delali takih neumnosti. Trditev, da se krompirjevo gomolje bolj debeli, Se se krompirjevec poreže, velja toliko, kolikor trditev, da se prašič poprej oiebeli, če se mu izreže želodec. Dokler je krompirjevo steblovje zeleno, toliko časa se krompir debeli in boljša, t. j. množina škroba v njem narašča. Če se pa zeleno steblovje poreže, preden je dotiSna vrsta krompirja dozorela, potem« postane krompir steklast. Zatirajte gosenice malega pedica*) 1 Letos obetajo ponekod črešnje veliko sladkega sadu.. Kako nam krasijo dom s svojim bujnim cvetjem.. Kako veselo brence čebele po drevju in nam oplo-dujejo cvet. Imamo pa žal prav sedaj ob cvetu« tudi mnogo škodljivih mrčesiv. Zelene gosenice se-krepčajo in rede na cvetu ter uničujejo sad. Obirajmo in pobijajmo to grdo golazen. Celi klopci škodljivih gosenic s3 na vejah sadnega drevja. Sedaj jih prav lahko pokončaš, ko so vse s' upaj. Ko se razlezejo, si ne bož mogel več pomagati. Nikar ne lovite dobrih in prekoristnih ptičevy ki ta mrčes pridno zalezujejo. Učite in svarite otroke, naj nikar ne razdirajo gnezd in naj ne jemljejo mladičev. *) pečic je rujav metu jeek ponočnjak. 5Bomači zdraonife. Zastrupljenje vsled ran. Ce te pikne gad ali druga strupena žival, zaveži trdno del zastrupljenega telesa, med srcem in rano, da tako kri ustaviš in zaprečiš, da ti strup ne pride po kr.i v srce. Rano izžgi. Opekline zdravi tako le: 1) Če je koža le površno opaljena in rudeča, ovij« jo z bombažem (ovato). 2> Če so se ti napravili že mehurji namaži jih rahlo z oljem in ovij jih z bombažem. 3) Prav tako kakor v drugi točki, samo še v obilnejši meri ravnaj, če je koža že čisto sčrnela in če je sežgana. 4) Če se z apnom opečeš, izmij rano z vott«', ka teii si primešal jesiha (orla) in ovij jo z bombažem. 5) Če si se ožgal s kako kislino, operi si rano v milnici (žajfenci) in si jo ovij z bombažem. <6) Gorečo osebo vrzi na tla, pokrij jo s svojim plaščem, suknjo, ogrinjalom, in valjaj jo po tleh, dokler ugasiš ogenj. Pogoltnjene stvari spraviš iz nesrečnika, če zapre nos in mu s kazalcem sežeš globoko v usta pod nebo, ter ga rahlo potolčeš po hrbtu. Kaj pravi politika? Avstrija — Ogrsko. Pri dopolnilnih volitvah za veleposestvo za kranjski deželni zbor sta bila izvoljena dva Nemca in sicer radi izdajstva liberalne stranke. Ker je bilo upanje, da zmagajo Slovenci, če se združita obe stranki, je ponudila katoliška stranka liberalni kompromis za to vol -•tev. Ali liberana stranka ni samo odbila te ponudbe, ampak njeni pristaši so še celo oddali Nemcem svoje glasove. — Pri dopolnilnih volitvah za drž. zbor je zmagal na zgornjem Štajerskem socijalni demokrat Resel. — Dne 3. maja bo začel zopet zborovati diž. zbor. Razpravljali bodo o carinskem tarifu, na vrsto pa pride tudi prvo branje predloge o laškem vseu ilišču. Med tem bo proračunski odsek končal svoje delo. Dne 18. maja bo sklican k I2dnevnemu zasedanju češki deželni .zbor. Dne 3. junija bo proračunska razprava. Ge bo prišlo do premirja med Čehi in Nemci, bo ministrstvo Gautschevo preosnovano. — V avstrijski vojski so se izvršile znamenite spremembe in pre-meščenja med generali. — V naših pokrajinah so zopet ulovili več sumljivih Italijanov. — Naš minister za zunanje zadeve grof Golucho\vsky pojde -dne 29. t. m. v Benetke, da tako vrne obisk la ■škemu ministru Tittoniju ki ga je bil lani obiskal v Opatiji. Temu sestanku ni moči odrekati političnega pomena. Italija, zaveznica Avstrije, ima namreč novo ministrstvo, preteklost nekaterih mi-ministrov kaže, da nova vlada ni preveč naklonjena zvezi z Avstrijo; razni pomembni dogodki zadnjega časa, kakor napitnica laškega krelja v ■Neaplju, oboroževanje i. t. d. so dali povod, da ■se je začelo dvomiti nad zvest bo Italije. To in in pa dogodki na Balkanu so gotovo pršilih Go-4uchowskega, da se snide s Tittonijem, da dobi potrebnih pojasnil iz njegovih ust. — V Splitu so ■se sešli hrvaški dalmatinski poslanci pravaške in narodne stranke. Nameravajo združiti obe stranki; govorili pa bodo na tem sestanku tudi o razmerju Avstrije do Ogrske in o združenju Dalmacije s Hrvatsko Balkan. Rusija in Avstrija, ki sta se bila p ed •dvema letoma domenili, da hočeta vzajemno de- lovati, da se napravi mir in red v Macedoniji in olajša strašno življenje kristijanom, priznavata sedaj sami, da njiju prizadevanje ni imelo vspeha. Zato so sklenile velevlasti odobriti angleški predlog o reformni kontroli v Macedoniji. S samimi grožnjami in popuščanjem se pri Turčinu ne odpravi nič, tu je treba železne roke. — Ker so Grki napadli vas Zagoričani in so tam morili in ropali, je bilo v Bolgariji in Macedoniji mnogo protestnih shodov proti Grkom. — Narodni zbor na Kreti je proglasil združenje tega otoka z Grško. Varuhi Krete: Anglija, Rusija, Francoska, Italija najbrže ne bodo privolile v to združenje. Francoska. Minister za zunanje zadeve Del-casse je te dni podal svojo ostavko, ker ojstro kritizirajo njegovo politiko v Maroku in pa ker so očitali Francozom, da ne varujejo nevtralnosti nasproti Rusom. Ali kmalu se je posrečilo ga pregovoriti, da ostane. — V mestu Limože je bil štrajk Ker so štrajkovci napadli vojake, so le ti streljali in tekla je kri. Vojska. Japonci so protestirali pri Francozih, ker se je ustavilo rusko balt ško brodovje v francoski luki Kamran. Na carjevo povelje je zapustil Roždestvenski Kamran. Ne ve se, kje je, kaj namerava in kam hoče ruski admiral. Tudi za japonsko brodovje se ne ve, kje da je. Rožestvenski bo gotovo počakal še tretjo eskadro Nebogatova, ki se mu pridruži v kratkem času. Iz Mandžurije ni posebnih poročil kakor, da se Japonci jako živahno gibljejo in pripravljajo na bodoče dogodke. Naše slike. Sv. Marko, kojega smo praznovali v torek, je bil učenec sv. Petra, prvaka apostolov. Po tem, kar je bil slišal iz Petrovih ust, je spisal v Rimu kratek evangelij. Pozneje se je odpravil v severno Afriko in je prvi oznanoval Kristusovo vero v Aleksandriji, kjer se je kmalu sv. vera prav lepo razcvitala. Sv. Marko je umrl mučeniške smrti okolo 63. leta po Kr. r. in bil pokopan v Alek. sandriji. Benečani so prepeljali pozneje njegove ostanke v Benetke in njemu v čast sezidali slavno in veličastno hišo božjo, ki slovi po svoji lepoti in umetnostih po vsem krščanskem svetu Zvonik pred cerkvijo sv. Marka, ki se je pred par leti porušil, se sedaj zopet zida, vendar bo treba še mnogo časa, kamenja in — denarja, predno bo dovršen. Lepa umetna glasba (muzika) je nekaj vzvišenega, nebeška. Zato nam predstavlja slikar ali pa kipar glasbo s kvišku obrnjenim pogledom. Pri sebi ima orgije, najpopolnejši glasbeni instrument ; poleg nje pa brenklja duh lepe umetnosti na strune. I' L." \\s~ v»^ 7jr 7;r *ir NOVICE ylCm V!C ~i" .J- (.Marija Milostljiva".) Slovenska Marijina družba bo imela svoj shod 30. aprila in v mesecu maju vsako nedeljo ob navadni uri v armenski cerkvi šmarnično pobožnost. f (Profesor Eivard Pospichal.) Velikono ni ponedeljek popoludne je umrl v Rojanu umirov-Ijeni gimnazijski profesor Edvard Pospichal v 67. letu svoje dobe. Služboval je prav dolgo vrsto let na tuk. državnem gimnaziju in poučeval najrazličnejše predmete. Bil je jako učen in sposoben profesor, vendar mož svojega posebnega naznanja in značaja. Kratka bolezen, pljučnica, ga je spravila iz tega sveta. Bog bodi milostljiv njegovi duši ! (Sa častnega občana) je imenoval občinski zastop v Tomaju tamošnjega nadučitelja g. Antona Benigerja ob priliki njegovega 40-letnega službovanja. Gospod naučitelj je deloval v tomajski občini' 33 let. (Umrl) je velikonočni ponedeljek v St. Petru pri Gorici upokojeni kurat č. g. Marko Val e s Velikonočno nedeljo je še maševal, ponoči ga je zopet napadla stara njegova botezen, srčna hiba? in mu končala življenje. Porodil se je 1 1840. v Gabrijah na Vipavskem in bil v mašnika posvečen 1.1865. Služboval je po raznih goriških duhovnijah, zadnja leta kot kurat v Branici, kjer se je mnogo trudil za spomenik slavnemu slovenskemu junaku baronu Čehovinu. — V Trstu je um 1 go p. Fran Rakuša, kontrolor „tržaške posojilnice in hranilnice/ (S voznim redom) tukajšnih železnic in pa-robrodov bomo cenjenim čitateljem kmalu ustregli. Sedaj v početku maja se vozni redi večinoma spreminjajo, zato raje potrpimo (Sneg koncem aprila) Zadnje dni velikega tedna je padlo po goriških gorah mnogo snega, kakor