JPoStutna plačana » gotovini
Leto XX., št. 304
LJubljana, sreda 3l.decettibra
Cena cent. 70
Upravništvo: Ljubljana, Pucdnijera ulica 5 — Telefon St. 81-22, 31-23,
31-24
Inseratni oddelek: Ljubljana, Puccinijeva ulica 5 — Telefon 31-25, 31-2« Podružnica Novo mesto: Ljubljanska
cesta St- 42 Računi pri poŠt. ček. zavodu: LJubljana št. 17.749
izključno zastopstvo za oglase lz Kr Italije ld inozemstva ima
Unione Pubbliritš Italiana S. A^ MHann
Izhaja vsak dan razen ponedeljka Naročnina znata mesečno L. 12.— za inozemstvo pa L. 22.80
Uredništvo: Ljubljana, Puccinijeva uUca Ster. S, telefon 31-22, 31-23, 31-24
Rokopisi se ne vračajo
CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblicita dl provenienza italiana ed estera:
Unione Pubblirita Italiana S Milano
14 angleških tankov unKenih
Topniška dvoboj pri Ssliantu — Zavrnjen napad oklopnih
avtomobilov proti Bardiji
Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 30. decembra naslednje vojno poročilo štev. 576:
Na področju pri Agedabfji delovanje Izvidniških elementov, število sovražnih tankov, ki so bili uničeni v borbah, omenjenih v včerajšnjem uradnem poročila, je naraslo na 74; ujetnikov pa je nekaj sto.
Na bojišču pri Solumu ojačeni dvoboji obojegsi topništva. Izpad oklopnih avtomobilov proti trdnjavi v Bardiji je bil zavrnjen.
£ «9*
Italijanska in nemška letala za strmo-glavno bombardiranje so z dobrim uspehom napadla v sovražnem zaledju zbirališča čet in vozil.
Sovražni letalski napadi na Tripolis in Zuaro so povzročili nekaj žrtev in neznatno škodo.
Angleška letala so v bližini Aten metala rušilne bombe brez posledic.
Nemška letala so dosegla sovražni konvoj na plovbi severno Cirenaike in ponovno zadela en rušilec in neko drugo 'adjo.
lijanskih ujetnikov v Egiptu
Postepanfe Angležev z ujetimi italijanskimi oficirji Je v ps^skera GEsprotjK z vsemi mednarodnimi konvencijami
Rim, 30. dec. s. Kakor opozarjajo v raznih poročilih, je ravnanje Angležev z italijanskimi ujetimi oficirji v popolnem nasprotju z vsemi obstoječimi mednarodnimi konvencijami. Oficirji v puščavskih predelih morajo živeti v skupinah po 8 do 10 jx>d istim šotorom. Hrana, ki jo dobivajo, je skoraj neuž tna in se deli vsakih 24 ar. Oficirji spijo na tleh. Vode primanjkuje, higi jen sike razmere so skrajno slabe, v šotorih mrgoli mrčesa ter so brez zadostne razsvetljave. Poveljnik ujetniškega taborišča je narednik aH angleški kaprol. Na dnevnem redu je nadlegovanje oficirjev, ki ne sunejo pozdravljati z rimskim pozdravom. Prepovedan je tudi običajni pozdrav Duceju in gorje tistemu, ki bi zapeti fašistično nacionalno himno. Ujetniki ne dobijo prav za prav nikoli svoje plače. Lahko si nabavijo potrebščine na kredit v bifejih, ki jih vodijo Angleži siama s pomočjo kakšnega Zida. do najvišje vsote 130 lir, ki nikakor ne zadošča za najbolj skromne potrebe. Oficirji so bili vsega oropani. Avstralci s«' se polastili s silo njihovih uir, prstanov in drugih dragocenosti. Pri naknadni preiskavi v taborišču po skupini angleških narednikov jim je bilo odvzeto še preostalo, tsko tudi boljša oblačila, škoirnji, sraj-
ce itd. V maju in aprilu je bilo več vojakov in oficirjev ustreljenih po indijskih stra žah v taboriščih. Med ujetniki so tudi ranjenci in invalidi, ki so jih vrgli po nekaj dneh iz bolnic. V neko taborišče so poslal-celo nekega slepega oficirja in mu odrekli spremljevalca. Ujetnike prevažajo iz enega kraja v drug v Egiptu v odprtih tovornih vagonih, ki stoje ure in ure na majhnih puščavskih postajah v najhujšem soncu. Kaj bi rekli šele o ravnanju z ujetniki v bolnicah. V eni izmed teh in sicer v bolnici št. 19 v Geneifi je več bolnih s pljučnimi boleznimi, ki so po mnenju italijanskih zdrav-nikov obsojeni na sigurno smrt zaradi nezadostne hrane in zaradi peska, ki vd;ra v šotore. Delegati zaščitnih sni še nikoli niso smeli obiskati ujetnikov. Tudi apostolskemu delegatu so Angleži prepovedali vstop v taborišča in govoriti z oficirji. Edini obiskovalci so bili ameriški novinarji, ki so zastavljali ujetnikom bedasta vprašanja. Sovražna propaganda izkoristi vsako priliko za razširjanje slabih vesti med ujetniki, d", bi izpodkcipala njih moralo in ponižala njih nacionalno čustvo. Prav tako je ravna nje s političnimi interniramci, ki jih je okrog 10 tisoč. Med njimi tudi 651etnii starci in 17-letni dečki.
n
v
o vojno poročilo
UspeŠK® zavrnjeni sovjetski napadi — Sovjetski rušilec potopljen na črnem morju, sovražna križarka poškodovana
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 30. dec. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje vojno poročilo:
V	raznih odsekih vzhodne fronte so bili odbiti v tesnem sodelovanju vojske in letalstva močni sovražnikovi napadi.
Na Črnem morju so potopila bojna letala sovjetski rušilec in poškodovala neko križarko.
Na murmanski fronti so nemške čete v času od 21. do 28. decembra odbile s popolnim uspehom srdite napade sovjetskih čet v najhujši zimi in snežnem viharju. Sovražnik je utrpel hude krvave izgube.
Močni oddelki bojnih letal so napadli v noči na 30. decembra v ugodnih okoliščinah za zadetke vojaško važno oskrbovalno pristanišče ob žngleški vzhodni obali. Zapadno od Faroerskih otokov je bila podnevi potopljena z bombami sovražna trgovska ladja.
Lovci podmornic, dodeljeni spremljevalni službi, so sestrelili 3 izmed 6 napada-jočih angleških bombnikov. Vse spremljane ladje so dospele varno v določeni kraj.
V	severni Afriki so dosegle nemško-italijanske čete na področju pri Ageda-biji nadaljnje krajevne uspehe. Število v protinapadih uničenih sovražnih oklopnih voz se je povečalo na 74. Ujetih je bilo več 100 angleških vojakov.
Na otoku Malti so bila bombardirana letališča sovražnika podnevi in ponoči. Tred La VaUetto so potopila nemška bojna letala veliko jadrnico. V bojih v zraku so sestrelili nemški lovci 7 angleških letal. nadaljnje letalo pa je bilo uničeno na tleh.
S Slaskega bojišča
Helsinki, 30. dec. s. Včerajšnje finsko voino poročilo pravi o operacijah v zadnjih 24 urah:
V	nekaterih odsekih bojišča na Karelski ož ni je bi! zarorni ogenj topništva in metalcev bomb. Na bojišču pri Sivaerviju so no borbah, c katerh je poročalo prejšnje vojno poročile, našli na ozemlju 145 ubitih rdečih vojakov. V teh bitkah srno zasedli 3i izdclaivh obrambnih sovražnih naprav in 25 obrambnih naprav v gradnji. Zelo velik
bil nadalje plen strojnic in pušk.
V	vzhodnem odseku so včeraj sovjetske čete močno nanadale. bile pa so odbite po borbi, k; je trajala dve uri.
Na bojišču vzhodne Karelije delovanje obojega topništva in prednjih straž.
Finske letalske sile so nadaljevale bombardiranje železnice iz Murmanska ter no poškodovale progo in železniške vozove, zlasti severno od Maaselke. Prav tako so pognale v zrak dva prevoza sovražnih čet. Eno sovražno letalo je na Karelijski ožini v plamenih padlo na tla. V zadnjih 24 urah sta bila v Helsinkih dva letalska alarma.
Hels»nkl. 30 dec d. V včerajšnjem finskem uradnem vojnem poročilu je bilo rečeno da se 1e velika bitka na reki Svir
od 2« denembra končala na ta način, da so sovietske refe pri naoa^;h izgubile 145 mož. V finske roke ie prišlo več utrjenih postojank in zaklonišč. Finci so zaplenili
tudi mnogo avtomatskega orožja, posebno pušk. V vzhodnem odseku so sovjetske čete 28. decembra zvečer prešle v napad, vendar so jih Finci po dveurni siloviti borbi ustavili. Finsko letalstvo je zopet bombardiralo železniško progo proti Murmansku, severno od kraja Maaselka. Bombe so poškodovale progo in železniške vagone. Predvčerajšnjim je letalstvo uspešno napadlo neki sovjetski vlak z rezervami. Na Karelski ožini je včeraj treščil na tla neki sovjetski bombnik.
Duce sprejel generala Ambrosija
Rim, 30. dec. si. Duce je sprejel včeraj generala Ambrosia, poveljnika 11. armije, razporejene onkraj Jadrana, ki mu je podal poročilo o zadovoljivem položaju Ln o delovanju čet pod njegovim poveljstvom. Duce je podail generalu A mb rosi ju nekaj smernic za naglo rešitev nekaterih vprašanj vojaškega značaja in za čim prejšnjo dosego dokončnega izločenja nekaterih preostalih ognjišč komunističnega nereda.
Nova imenovanja v Fašistični Stranki
Rim, 30. dec s. Tajnik Stranke je imenoval za inšpektorja Stranke in vodjo političnega tajništva nacionalnega direktorja Stranke fašista Marija Farnesija, rojenega 1. 1910, advokata, publicista, vpisanega v Stranki ob 9. fašističnem naboru z dne 21. IV. 1928. prostovoljca v vzhodni Afriki in Španiji ter v sedanji vojni, trikrat odlikovanega za vojaško hrabrost in bivšega voditelja GUFa ter zveznega podtajnika.
Za podtajnika GUFa pa je Tajnik Stranke imenovali fašista Antonija Desta, rojenega 1. 1909. doktorja trgovskih ved. vpisanega v Stranki od 21. IV. 1928. prostovoljca v Španiji in v sedanji vojni, dvakrat odlikovanega za vojaško hrabrost, bvšega tajnika GUFa in šefa politične službe zveze borbenih fašijev.
Obnova procesa proti Game-linu, Blumu in Daladieru
Pariz, 30. dec. d. Iz Vichyja javljajo, da je bivši vrhovni poveljnik francoskih oboroženih sil general Gamelin skupaj s svoječasnima min. predsednikoma Leonom Blumom in Daladierom davi zapustil trdnjavo Portales, kjer jim je bila odkazana ječa zaradi vojne krivde. Bržkone bodo Gamelin, Blum in Daladier prepeljani v Bourrasol zaradi zasliževanja pred izrednim sodiščem v Rionu, kjer bo proces proti njim obnovljen 15. januarja.
Samuel Hoare v Gibraltarju
Berlin, 30. dec. d. Iz La Llneje javljajo,
da je dospel v Gibraltar britanski poslanik pri španski vladi v Madridu sir Samuel Hoare.
Nezmanjšana japonska ofenziv r ost
Angleške čete se na Malajskem polotoku še vedno umikajo — V Singapuru pripravljajo evakuacijo prebivalstva
šanghaj, 30. dec. d. Po zadnjih poročilih z Malajskega polotoka se je japonska ofenziva južno od reke Perak nadaljuje v nezmanjšanem obsegu. Potem ko so japonske čete južno od te reke zasedle strateško važno mesto Ipoh odkoder lahko uspešno kontrolirajo britanske postojanke v južnem delu pokrajine Perak, potiskajo britanske oddelke z njihovih utrjenih postojank. Britanske čete, ki so se pričele takoj po zlomu svoje obrambne črte na južnem bregu reke Peraka naglo umikati, doslej še niso organizirale novega odpora, marveč stalno odstopajo pred japonskimi oddelki, ki so jim tesno za petami.
Bangkok, 30. dec. (Domei). Kakor doznava vojni dopisnik lista »Jomiuri«. so britanske oblasti glede na neprestane poraze britanskih oboroženih sil v vseh od-' selcih malajskega bojišča zbrale v slnga-purski luki več sto vsakovrstnih ladij ter sedal dokončujejo priprave za množestveno evakuacijo tega glavnega britanskega opo-na DfHnem vzhodu. Šanghaj. 30. dec. d. Po službenem poročilu iz Singapura so včeraj japonske cele na fronti v pokrajini Perak izvršbe nove močne napade proti britanskim po-stoiankam. Japoncka letala so preteklo neč štirikrat napadla Singapur.
Japonci na Bsrneu
Tokio, 30. dec. s. Japonski glavni stan objavlja, da so japonske oborožene sile, ki so se 24. decembra izkrcale v jugozapad-nem delu britanskega Bornea, 26. decembra zasedle prestolnico Saravaka, Kueing, in še neko važno letalsko oporišče. Japonsko brodovje je v vodah otoka potopilo dve sovražni podmornici in sestrelilo 10 velikih sovražnih letal. Pri teh akcijah so Japonci izgubili eno križarko in enega iskalca min.
Šanghaj, 30. dec. d. S pristojnega japonskega vojaškega mesta se je zvedelo, da je japonsko letalstvo preteklo nedeljo hudo bombardiralo razna nasprotnikova oporišča na otočju, ki pripada Nizozemski Vzhodni Indiji. Po poročilih iz Batavije je bila pri teh bombnih napadih povzročena škoda, o katere obsegu pa še ni ni-kakih podrobnosti, japonska letala so napadla tudi brodovje, ki so ga zalotila v vodovju vzhodno od nizozemsko-indijske-ga otočja. Neko ladjo so japonska letala obstreljavala s strojnicami. En član posadke je bil ubit, trije pa so bili ranjeni.
šanghaj, 30. dec. d. List »Preangerbo-de«, ki izhaja v Bandoengu na otoku Java, se bavi z načrtom, da naj bi Anglija, Amerika in Nizozemska Indija ustanovile svoj skupni generalni štab nekje na nizo-zemsVo-indijskem otočju. List sodi, da bi bilo tu najprimernejše mesto za sedež skupnega generalnega štaba, ker bi mu bile na razpolago izvrstne komunikacije v vse smeri. Nizozemska Vzhodna Indija predstavlja nekakšno središče južnega dela pacifiškega prostora, tako da bi enako z geografskega kakor tudi s strateškega vidika imel skupni generalni štab na tem prostoru čim najugodnejši položaj. Končno trdi list, da razpolaga Nizozemska Vzhodna Indija tudi z dokaj močnim letalstvom in vojnim brodovjem, ki jamči j učinkovito obrambo tega prostora ter s | tem nemoteno poslovanje skupnega generalnega štaba.
Stiska ameriške obrambe na Filipinih
Šanghaj, 30. dec. d. Po vesteh, ki so dospele preko Manile, je ameriška obramba na Filipinskem otočju v tol kšni st:ski zaradi rezervnih čet, da bo v obrambo sedaj uvrščenih celo 4000 kaznjencev, ki so biii izpuščeni na intervencijo vojaških oblasti. Kaznjenci bodo kot ojačenje dodeljeni ameriškim četam, ki se upirajo japonskemu prodiranju na otoku Luzonu.
Rim, 30. dec. s. Kakor poroča agenci;'a »United Press« iz VVashingtona, so bili tam podvzeti previlnostni ukrepi za sestavo posebne filipinske vlade v prestoln ci Zedinjenih držav, če bi morale ameriške čete zapustiti otok Luzon, g>avni filipinski otok. Ti previdnostni ukrepi, pripominja agencija, se seveda ne smejo tolmačiti, kaor da bi bila bitka za filip nske oteke že izgubljena.
Ne glede na to previdnostno sestavo nove vlade na papirju pa se Zedinjene države omejujejo doslej samo na to, da pošiljajo na Filipinske otoke krepko raliofonsko pomoč, kakor n. pr. poslanico komisarja Francisa B. Sayrea iz Manile. Tudi Roosevelt je poslal na Filipine svojo poslanico. V njej pravi med drugim: Narod Zedinjenih držav ne bo nikdar pozabil, kar je storil narod na Filipin h in kar bo še storil v bodoče. Tudi Roosevelt smatra bitko že za izgubljeno, ko pripominja: Svečano obljubljam narodu na F.lipinih, da bo njegova svoboda zopet vzpostavljena in njegova neodvisnost zaščitena.
Berlin, 30. dec. s. Vsi nemški listi poveličujejo japonske zmage v vzhodni Aziji :n na Pacifiku. Zlasti poudarjajo, da so Japonci samo 70 km pred Manilo in da se izkrcavanja na otoku Luzon nadaljujejo neprestano. Nadalje opozarjajo, da je število ujetnikov, ki so jih japonske čete zajele v Hongkongu, naraslo na 6000. Nemški dnevniki ironizirajo zlasti znane tipično ameriške izjave mornariškega ministra Knoza o ameriških načrtih na Pacifiku 1n se vprašbjejo, kje so se neki ti načrti potopili. Prav tako ironizirajo tudi poskus Washingtona, da bi prikril velike izgube
svojega brodovja na Pacifiku z objavljanjem dolgih list o novih vojnih edinicah, ki jih grale v amerišk.h ladjedelnicah.
V Hongkong se vrača
normalno življenje
Hongkong, 30. dec. (Domei.) V ponedeljek ponoči se je v Hongkongu polagoma pričelo obnavljati staro kozmopolitsko življenje, ki ga je mesto poznalo pre I izbruhom vojne na Pacifiku. Ceste so b:le deloma že očiščene ruševin. Včeraj so se na ulicah pr.kazali pivi Kitajci in nato tudi Evropci. Trgovina se po:agoma zopet oživlja. Posledice vojne v.hre, polomljeni brzojavni drogovi, potrgane električne napeljave, ruševine, raztrošeni letaki itd., so b.le v kratkem odstranjene, čim so japonski vojaki prinesli red :n m:r v bivšo britansko kolonijo. Na cestnih križiščih stoje sedaj japonske patrole in japonska policija skrbi za red. Počasi se pričenjajo razvijati tudi stiki med hongkonškim prebivalstvom in japonsko vojsko, jasno pa je, da je ostalo v Hongkongu še vedno nekaj Evrupcev zakrknjenih v svoje minile fantazije o velikem m slavnem britanskem imperiju, ki se še vedno ne morejo vživeti v realnost sedanjosti, na vse hongkonško prebivalstvo brez izjeme pa je nepozaben vtis napravlo svečano vkorakanje japonske vojske v zase leno mesto.
Tokio, 30. dec. s. Listi objavljajo z veli-k mi naslovi uradno poročajo o triumfalnem korakanju japonskih čet v Hongkong in opozarjajo pri tem na važnost osvojenih postojank na Malajskem polotoku, zlasti po zavzetju Ipoha. Tudi temu uspehu pri-p.sujejo listi velik strateški pomen, ker odpira pot japonskemu pohoau iz Pejpinga proti jugovzhodu. List »Kokumin« piše, ča so že dosedanje japonske zmage povzročile pravi zgodovinski preokret v vzhodni Aziji in da je že sedaj japonski jen postal valuta vse veiike vzhodne Azije, kar pomeni dokončno zbrisanje anglosaškega gospo lar-skega vpliva, ki je bil tako škodljiv na Daljnem vzhodu.
Tokio, 30. dec. (Domei) S pooblaščenega mesta v Hongkongu javljajo, da bo za moštvo in častn ški zbor japonske ekspe-dicijske vojske v Hongkongu v sredo prirejena spominska verska svečanost za japonske borce, ki so padii v bitki za Hongkong.
Uspehi japonske mornarice
Tokio, 30. dec. (Domej). Japonski generalni štab objavlja, da je japonsko mornariško letalstvo v času med 22. in 28. decembrom sestrelilo odnosno uničilo 56 sovražnih letal, in sicer nad otokom Borneo, nad južnim delom Kitajskega morja, nad morjem Sulu ter nad vodovjem okrog otoka Celebesa. V istem razdobju je ja- i ponska vojna mornarica potopila 16 sovražnih podmornic v zapadnem delu Tihega oceana. Večje število nadaljnjih pod- i mornic je bilo hudo poškodovanih.
Tokio, 30. dec. (Domej). S pristojnega mesta v japonskem mornariškem ministrstvu je bilo danes sporočeno, da so edinice japonske vo^ne mornarice, pričele z blokado sovražnih podmornic na Havaj- ] skem otočju.	j
Potopljene trgovske ladje
Tokio, 30. dec. (Domej). Japonski generalni štab poroča, da so japonske pod-morn;ce od izbruha vojne na Pacifiku pa do 25. decembra potopile med Havajskim otočjem in ameriško celino 10 sovražnih trgovskih ladij s skupaj 70.000 tonami. Japonske podmornice na istem prostoru in v istem razdobju so hudo poškodovale še 8 nadalinjih sovražnikovih ladij prav tako s 70.000 tonami.	j
Japorske petrolejske rezerve
New Ycrk. 30. dec. u. »New York Times« objavlja razpravo o japonskih petro-
lejskih rezervah. List piše med drugim, da so te rezerve zadostne najmanj za dve leti vojne, da pa se bodo še povečale z veliko proizvodnjo zasedenega ozemlja, zlasti onega v Nizozemski Vzhodni Indiji.
Isti list poroča, da je živelo v Hongkongu 1200 ameriških državljanov, izmed katerih sta bila dva ubita v operacijah.
Vežbe protiletalske obrambe v Tckifu
Tokia. 30. dcc. (Domei.) (""lan tiskovnega oddelka japonskega generalnega štaba je v razgovoru s predstavniki listov razkril, da so se v ponedeljek ponoči prčele v okolici Tokija obširne vežbe moštva za protiletalsko obrambo kakor tudi oddelkov, ki jim je poverjena obramba obale japonskega otočia Predstavnik tiskovnega urada je pripomnil. da ve moraio te vežbe smatrati kot previdnostni ukrep glede na možnost morebitnega poskusa kakega sovražnega napada med prazniki, ki so pred vrati. Naglasi jt da na merodajnem i a non skem mestu siccr ne razpo'agajo z n;kakimi informacijami. da bi sovražnik pripravljal kak tak n.aoad da pa je navzlic temu potrebna previdnost. ker bi sovražnik utegnil izkoristi prednost, ki mu o nudijo tradiconalne svečanosti na Japonskem ob koncu starega in v začetku novega leta za poizkus kakega, napada na japonsko otočje.
Francosko sodelovanje z Japonci na Kitajskeo
Tokio. 30. dcc. (Domei.) Dopisnik lista »Niči Niči« v Pekingu javlja, da je francoski generalni konzul v Pekingu Henri j Ccsme poizva1 vse francoske konzulate, ki | delujejo na ozemlju Kitajske, naj vse svoje i delo usmerijo v korist japonskim interesom.
Predlogi kitsffkega generala
Šanghaj, 30. dec. d. V torek javljajo iz 1 Cungkinga o senzacionalnem predlogu kitajskega generala Hsuehpejkenga, kako naj se v poslednjem trenutku pomaga rešiti ameriške in britanske postojanke na Daljnem vzhodu. Kitajski general zahteva, naj bi se Cangkaiškove čete, zbrane na mejah pokrajine Junan. takoj prepeljale v Nizozemsko Vzhodno Indijo za ojačenje nizozemskih čet, ki so preslabotne. Omenjeni kitajski general zahteva, naj bi Anglija in Amerika takoj poslali močno vojno brodovje v zapadni del Tihega oceana, »kjer naj bi odločilno porazili japonsko vojno brodovje«. Vsaj enega izmed obeh predlogov bi bilo po mnenju tega kitais''pga generala potrebno izvršiti, če
hoče preprečiti, da ne bi N:zozemska Vzhodna Indija prišla v Japonsko posest. V tem primeru namreč, zaključuie kitajski general, ne bi prišli v japonske roke samo opromri prirodni zakladi, marveč bi izgubili sleherno vrednost tudi S:nga-pur ter vse ostale postoi^nke Angine in Tf«'ike Britanije na zapadnem delu Pacifika.
Letalski zv^sa
čungMis^CEK in Indijo
Šaneh&i. 30. dec. d. S poučene strani se jc zvedelo, da nameravajo Angleži v kratkem organiz:rati letalsko progo, ki naj bi veza'-i mesto Delhi v Indiji s Čungkingom. Leta.'nka proga naj bi vodi'a od Čungkimga prek'v Kvcijanga d<"> obmejnega mesta Las-sio, kjer bi se obnovila v južno smer ter Hi imela vmesno pristanišče v Rangunu. Iz Ranguna bi vodila v Kalkuto in odtod dalje v De'hi. Progo, ki naj bi odnomogla skrajno pomanjkljivim zvezam med angleškimi postojankami na Daljnem vzhodu ter f:ungkinffom, bi vzdrževala britanska letalska družba »Imperial Airvvavs« ter -»Ovna National Avia+ion Corporation«, ki ima svoj sedež v Čungkingu.
še o ponesrečenem izkrcanju Angležev na norveški obali
Poizkus za odvmitev pozornosti od angleških porazov
na drugih kontinentih
Berlin, 30. dec. s. Poskus izkrcanja edi-r.ic britanskega brodovja na dveh različnih točkah norveške obale tvori predmet živahnih komentarjev listov, ki poudarjajo predvsem velike sovražne izgube v primeri z iluzornimi uspehi. List »Montag-post« piše, da je tudi to novo podjetje, na katerega je London vezal toliko svojih nad, žalostno propadlo kakor toliko drugih. Zopet enkrat so Angleži pokazali, da so sposobni zaleteti se predvsem proti ne-oboroženim elementom, za kakršne moramo smatrati posadke norveških trgovskih ladij, ki so mirno plule ob obali.
List »Zwolfuhrblatt« pripominja, da je hotel Churchill odvrniti pozornost javnosti od afriškega in daljnjovzhodnega bojišča, kajti iz Afrike ne morejo Angleži javiti nobenega, niti najmanjšega uspeha, medtem ko korakajo na Daljnem vzhodu Japonci od uspeha do uspeha. Zato je bila v slepilne namene izbrana norveška obala, kjer se je neznatnemu številu britanskih čet posrečilo izkrcati, a so bile že po nekaj urah prisiljene naglo zopet odpotovati. Ni treba 5e posebej poudarjati da je hotel Churchill dobiti nov predmet za svoie govorniško besedičenje o hrabri britanski mornarici. Predsednik angleške vlade je izrekel celo besede, ki naj bi bile
spremenile v uspeh izgubo Hongkonga. Skratka, britanski udar na Norveškem ni bil drugega kakor pustolovščina, ki bj bila kvečjemu primerna za kak kinematografski prizor, kakršen je tako ljub Churchillu. kadar čuti potrebo za osebno reklamo.
Oslo, 30. dec. u. Tukajšnji listi pišejo s poudarkom o neuspeli britanski akciji na norveški obali, o kateri je bilo govora v predvčeraišnjem uradnem nemškem vojnem poročilu. List »Fritt-Volk« piše, da se je obupni poskus izkrcanja končal z ogromnimi izgubami za napadalca. List omenja nadalje soodgovornost Norvežanov. ki prebivajo v Londonu in ki po-šiliajo božična voščila svoii domovini v obliki bomb. da bi se prebivalstvo ne čutilo od njih zapuščeno.
»Aftenposten« pa poudarja, da so se hotel' Angleži potolažiti spričo svojih azijskih neuspehov s tem. da so udarili proti Norveški, pa še ta tolažba je izostala. Tudi najbolj nori anglofili razumejo, da bi Angleži svoje dni ne bili bežali, ako bi bili imeli resen namen, bnriti se z Nemčijo na Norveškem. Ob zaključku omenia l'?t Hitlerjevo izjavo o utrditvi zapadne meje.
Velika Britanija odstopa čim dalje večja področja varstvu Zedinjenih držav
Ovire v izvajanju skupnih obrambnih načrtov Anglije
in njenih zaveznikov
Berlin, 30. dec. s. Po mnenju tukajšnjih obveščenih krogov je na konferenci v Washingtonu igrala Velika Britanija zelo klavrno vlogo. Kakor daje razumeti agencija Reuter, je namreč predsednik angleške vlade odkrito in jasno izjavil Rooseveltu, da se britanske nade naslanjajo v prvi vrsti na sodelovanje med sovjetsko vojsko in bodočo vojno proizvodnjo Zedinjenih držav. To pa je zelo skromna nada, ako se upošteva, da so komaj včeraj razni londonski listi jadikovali, češ, da se ni več mogoče posluževati poti preko Vladivosto-ka za ameriške dobave, pripominjajoč, da so vse druge prometne zveze neprimerne. Vsekakor pa je po mnenju direktorja lista »Deutsche Allgemeine Zeitung« zanimivo, da sta se moskovske konference med Ede-nom in Stalinom udeležila tudi britanski poslanik v Teheranu in britanski poslanik v Ankari. Nesoglasja glede prednosti nekaterih bojišč so bila baje deloma rešena b kompromisno formulo, po kateri naj bi Anglija prevzela obrambo Srednjega vzhoda, med tem ko naj bi Zedinjene držav? skrbele za obrambo Avstralije. To bi pomenilo, da prihajata sedaj tudi Avstralija in Nova Zelandija v področje ameriških interesov. Ako jima priključimo še Kanado, ki je že prešla v območje Zedinjenih držav, je potemtakem jasno, da je Anglija odstopila Ameriki že približno polovico svojega imperija.
Zdi se pa, da gre še za več. »Times«, ki se je pokazal zelo zaskrbljenega zaradi nevarnosti. ki grozi Indiji po japonskem letalstvu. vztrajno opozarja na to nevarnost zaveznike onkraj Atlantika. Ali mislijo v Angliji prepustiti Zedinjenim državam tudi obrambo Indije, kjer naj bi tudi prenehala vihrati britanska zastava? Bilo bi le nekoliko preveč.
Zelo nejasna se zdi tem političnim opazovalcem tudi naloera, ki naj bi jo izvšiia Čangkajškova Kitajska. Res je, da se je Eden v Moskvi posvetoval tudi z zastopniki kitajskega maršala, toda po drugih informacijah se zdi verjeten Edenov obisk tudi v čungkingu. Dejstvo je, da je radio v čungkingu odkrito iznesel pritožbe proti Angliji, zlasti zaradi nezadostne obrambe Hongkonga. Kitajske čete so bile baje že pripravljene za nastop v obrambo Hongkonga, toda še preden so dospele na bojišče, je angleška trdnjava kapitulirala.
Eden v Mcskvi
Rim, 30. dec. s. V svojem komentarju Edenovega obiska v Moskvi piše diplomatski sotrudnik londonskega lista >Daily Herald«, da je Eden že 1.1935 prvič potoval v Moskvo, v dobi znanega ženevskega kar-
nevala v DN. Bilo je umestno, pripominja londonski list, da sta se to pot podala v Moskvo Eden in Majski, da bi tako dopolnile delo, ki sta ga začela že pred P leti.
Churchill v Ottawi
Lizbona, 30. dec. d. Kakor javljajo iz Ottawe preko New Yorka, je imel britanski min. predsednik Churchill včeraj v Ottawi svoj prvi govor, v katerem je izjavil, »da je prepričan, da leži rešitev sveta v organizaciji, katere srce predstavljajo angleško govoreči narodi«. Kakor nadalje javljajo iz Ottawe, je imel Churchill ta svoj prvi govor na zajtrku, ki ga mu je priredila mestna občina.
Stalin povabljen
v Washington?
Lizbona. 30. dec. s. Radijska postaja v New Yorku cbjavka, da je predsednik Roosevelt povabil Stalina, naj ga obišče v Wa-shingtonu.
Tokio, 30. dec. (Domei.) Lisit »Jomruri« objavlja v današnji izdaji nepotrjene vesti ki so preko Buenos Airesa dospele iz Wa-shinstona in po katerih naj bi se bila vlada Zedinjenih držav odločila povabiti Stalina na obisk v VVaishington. kjer naj bi s« udeleževal p-otiosne konference skupaj z vodilnimi osebnostmi Zedinjenih držav vn Velike Britanije.
F?ed sestankom konference v Rio de Janeiru
Buenos Aires, 30 dec. d. Kakor je bilfo v ponedeljek zvečer objavljeno v argentinskem zunanjem ministrstvu, je argentinska vlada poklicala v Buenos Aires na poročanje argentinskega veleposlanika v Berlinu dr Ricarda Olivero. Kakor javlja argentinsko službeno poročilo, bo argentinski oo silanik svoji vladi dal pojasnila o raznih vprašanjih, preden se prične konferenca ameriških zunanjih ministrov v Riu de Janeiru.
Gradnja ceste ob Panamskem prekopu
Buenos Aires. 30. dec. d. V ponedeljek ie bilo po informacijah iz VVashingtona sporočeno :z ameriškega trgovinskega ministrstva. da bo čim bolj pospešena gradnja 50 milj dolge ceste, ki je določena preko Panamske ožine kot rezervna komunikacija v podporo Panamskemu prekopu. Zedinjene države žele to cesto, ki je z vojaških vidikov izredne važnosti, dograditi do marca prihodnjega leta.
Angleške izmišljotine o letalskih akcijah
proti državam osi
Neverjetna domišljija britanskih Santastov
Rim, 30. dec. u. V nekem poročilu po-veljništva bombnikov (bomber command), ki ga je izdalo britansko letališko ministrstvo, poroča neki Godhams o akcijah britanskega letalstva proti državam osi v času cd septembra 1939 do julija 1941. Gre za nov dokument ang'eške nesramnosti. Vsebina tega poročila je tako smešna, da lahko vsak čitatelj sam to prepsodi, ne da bi bili potrebni posebni komentarji.
Ko govori o letalskih napadih na Ttaliijo, »e poslužuje poročevalec ironičnega tona, zlasti ko omenja domnevne moralne učinke na prebivalstvo ter dozdevne pomanjkljivosti italijanske protiletalske obrambe. Poročevalec opisuje nadalje velike težave, na katere so naletela britanska letala, ko so s težkim tovorom bomb in goriva hote'a doseči severno Italijo. Napad na Turin v noči od 11. do 12. junija opisuje z veliko fantazijo takole: Zadel sem severni del tvornic. Videl sem velik zelen zubelj in spoznal sem. da sem zadel naprave plavžev. Italijanski topovi, ki so se mi odkrivali z neštetimi bliski, so nas seveda iskali v višini 10.000 čevljev, domnevajoč, da smo s te višine odvrgli naše bombe. Ker pa smo bili samo 5000 čevljev visoko, seveda nismo niti videli granat, ki so eksplodirale nad našimi glavami. Ko smo prvič napadli Turin, nadaljuje Anglež, kakor da bi bil sam navzoč pri tem prizoru, se je prebivalstvo zateklo v redka in slabo zgrajena zaklonišča, v katerih ie naletelo na oddelke protiletalske obrambe. Del oficirjev je bil nato ustreljen zaradi svojega obnašanja.
Proti koncu avgusta, nadailjuje Anglež z isto fantazijo, se je v Genovi pojavila prava panika. Bolj revni meščani so se od 4. popoldne stalno zatekali v predor kjer no ostajali do naslednjega dne, pa naj so bili dani alarmi afli ne. Premožnejšim je bik* od policije zabranjeno, da bi se posluževali i sv> jih avtomobilov med letalskimi napadi, kajti očitno so bežali v tako velikem številu, da so resno zavrli promet na ulicah.
V tem zabavnem pripovedovan ju je govora tudi o »razburjenih rimskih živcih«. Po prikazu ede kopice napačnih podrobnosti o zakloniščih v prestolnici ter o incidentih, ki se pojavljajo zaradi zatemnitve Rima, zaključuje z bujno domišljijo' takole: V južni Italiji je bilo prebivalstvo sprva brezbrižno spričo vesti o napadih na mesta severne Italije. Domnevali so. da so zavarovani ;n da sc izven obsega naših bombnikov. Napad na Neapelj 31. oktobra jih jc zato zadel z dvojno sillo. Pojavili so se znaki prave panike. Meščani so na glas pozivali britanske pilote, ki so jih klicali »milord« in jih prosili, naj se ne vrnejo več ali naj vsaj mečejo bombe v morje. Izkrcanje padalcev na gori Vulture 10. februarja letošnjega leta je še povečallo splošno nervozo. Ni bilo še mogoče ugotoviti stvarne škode, ki jo je ta operacija povzročila, toda moralna škoda je biila nedvomno znatna.
Tako sii slede te laži druga za drugo in osvetljujejo bolno fantazijo bombarderiev britanskega imperija.
Seja japonske vlade
Tokio, 30. dec. (Domei.) Japonska vlada bo imela jutri 31. decembra izredno sejo, na kateri bo izdelala več zakonskih načrtov, ki naj bi jih parlament odobril že na svojem prihodnjem zasedanju.
Odhod japonskih diplomatov iz Amerike
Lizbona, 30. dec. d. Po informacijah iz Washingtona so bili vsi člani japonskih diplomatskih predstavništev v Zedinjenih državah odpremljeni v letovišče Hot Springs, kjer bodo počakali na transport, s katerim se vrnejo v svojo domovino. Ameriška vlada jim je za potovanje v Hot Springs dala na razpolago poseben vlak. Skupno potuje v Hot Springs 80 japonskih diplomatskih predstavnikov in osebja. Japonci bodo do svoje odpreme v domovino nastanjeni po tamkajšnjih ve kih hotelih.
Novi japonski poslanik v Nankingu
Tokio, 30. dec. (Domei.) Maoru Šigemicu. ki je bili nedavno imenovan za n'*vega japonskega poslanika pr nacionalni kitajski vladi v Nankingu bo odpotoval drevi na svoje nove službeno mesta
Obsodba sedmih komunistov v Budimpešti
Budimpešta. 30. dec. u. S<fflem komunističnih voditeljev, po večini Zidov, ki y> skušali nahujskati delavstvo nekega industrijskega podjetja v stavko, je bilo po na-
glem postopku obsojenih v zapor od 3 do 7 let.
Tuje letalo nad švedsko
Stockholm, 30. dec. s. Včeraj popoldne je neko neznano letalo letelo nad obaLami južne Švedske in je odvrglo nekaj bomb severno od Goteborga, ki pa niso povzročile škode.
Kolumbov spomenik
Las Pakuas, 30. dec. s. Na otoku Go-meri so se pričela dela za postavitev spomenika Krištofu Kolumbu. Spomenik bo imel obliko stolpa, v katerem bo urejena kapelica, knjižnica z deli o življenju velikega Italijana in narodov južne Amerike ter oceanografski zavod.
Sprejemi pri Zveznem tajniku
Ljubljana, 30. decembra Včeraj zjutraj je Zvezni tajnik sprejemal poročila nadzornikov področja ob prisotnosti Zveznega podtajnika in Zveznega pod-poveljmka GIL-a ter nadzornika in tajnika pokrajinskega Dopolavora. Po podrobnem poročilu o politično-gospodarskem položaju. ki »o ga orisali nadzorniki področja je Zvezni tajnik strnili razložene probleme ter dal glede njih točna navodila. Postopoma je proučil učinkovitost m delavnost podrejenih organizacij ter tudi njim dal navodila za nadaljnje pojačeno ddlo Zvezni tajnik se je zlasti zanimal za podporni program. ki ga organizacija izvršuje.
Popoldne se je seja nadaljevala ter se začela in končala z i®k»enim pozdraven) Duceju.
Denarni ekvivalent natural-nih prejemkov v socialnem zavarovanju
Smatrajoč za potrebno, da se v socialnem zavarovanju glede na sedanje razmere spremeni tabela denarnega ekvivalenta natu-ralnih prejemkov in na predlog Zavoda za socialno zavarovanje je Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino po zaslišanju mnenja prizadetih strokovnih organ zacij odredil, da se z veljavnostjo od 1. novembra t. I. določa v socialnem zavarovanju v smislu § 22, odstavka 2. zakona z dne 14. maja 1922 nova tabela denarnega ekvivalenta. Po novi tabeli znaša denarni ekvivalent na dan:
za delavce: 1) popolna oskrba s stanovanjem 7 lir, 2) hrana 5.50 lir, 3) posamezni obroki hrane: zajtrk 1 lira. kosilo 2.70 lire, večerja 1.80 lire;
za pomočnike in uslužbence: 1) popolna oskrba s stanovanjem 8 lir, 2) hrana 6 50 lire, 3.) posamezni obroki: zajtrk 1 lira, kosilo 3.50 lire, večerja 2 liri;
za delavce in uslužbence: stanovanje: ena soba s pečico 1.50 lire (na teden 9.10, na mesec 38), soba in kuhinja 2.50 lire (14.80—61.80), 2 sobi in kuhinja 3.80 lire (22.80—95), tri sobe in kuhinja 5.10 lire (30.80—128.30), vsaka nadaljnja soba 1.30 lire (8—33.80), opremljena soba 1.70 lire (10.30—42.80), ležišče v skupni sobi 0.40 lire (2.30—9.50); kurjava: za 1 prostor 0.95 lire, za dva prostora 1.30 lire, za tri prostore 1.80 lire, za štiri prostore 2.20 lire; razsvetljava: za en prostor 0.25 lire, za dva prostora 0.25 lire, za 3 prostore 0.35 lire, za štiri prostore 0.50 lire. Obleka:
I.30	lire. Obutev: 0.60 lire. Uporaba zemlje in živine uporaba zemlje na katastrsko jutro 0.70 lire, uporaba krave ali konja 1.50 lire.
Vsi gornji zneski veljajo za 1 dan. Pri vseh postavkah, razen pri postavkah za stanovanje se tedenski znesek ekvivalenta izračunajo tako, da se dnevn- ekvivalent pomnoži s 6. mesečni znesek ekviva-enta pa se izračuna tako, da se dnevne postavke pomnožijo s 25. Tedenski in mesečni ekvivalenti za stanovanje pa so označeni v oklepajih.
Stanovanje v delavski koloniji se računa le tedaj, če ima uporaba stanovanja vpliv na zaslužek. Drva ali premog, Ki ga dobiva delavec pri lesnih podjetjih in premogovnikih, se šteje v ekvivanent samo, če to vpliva na delavčev zaslužek
V ostalem so določeni še naslednji denarni ekvivalenti. Stot pšenice 150 lir, stot iži ali ječmena 160, stot ovsa 170, kg graha in fižola 3 lire, krompirja 0.95, pšenične moke 3.60, enotne krušne ali ržene moke 2.10, koruzne ali ječmenove moke 175, otrobov 1.60, kruha 1.90 do 2.20, slanine
II.80,	masti 15 20, surovega masla 20.50, sira 17.85, sladkorja 7, liter olja 9 60, mleka 1.30, kg žitne kave 7.90, cikorije 10.75, soli 2.25, riža 3.70, liter vina 6.85, piva 2.85, kisa 1.35, petroleja 3.40, kg mila 9.80. Nadalje je določen ekvivalent za stot premoga 18, za kubični meter trdih drv 68. mehkih drv 42, za eno svinjo 130 kg ±000 in za eno ovco ali kozo 150 lir
Lan, glavna tekstilna
surovina Evrope
Medtem ko mora Evropa večino tekstilnih surovin uvažati lz prekemorskih držav, odpade več nego tri četrtine svetovne proizvodnje lanu na Evropo. Pridelovalno področje lanu je predvsem v Rusiji ln baltskih državah, v Nemčiji, na Poljskem v Franciji, Belgiji in Nizozemski. Nedavno je bil v Breslau kongres lanene industrije, na katerem je bilo poudarjeno, da bo v bodoče evropska industrija platna v polnem obsegu preskrbi ena s surovino.
Največja proizvajalka lanu je od nekdaj Sovjetska Rusija. Njena proizvodnja se ceni na preko 500.000 ton. Najvažnejša ruska proizvajalna področja lanu so okrog Kalinina in Smolenska. Po zadnjih sovjetskih podatkih so obsegale kulture lanu v Sovjeski Rusiji 1.8 milijona hektarjev. Medtem ko je Rusija pred svetovno Vojno izvažala 60% svoje proizvodnje lanu (največ v Anglijo, Belgijo in Nemčijo), je zadnja leta v zvezi z oboroževanjem skoro vso proizvodnjo sama potrošila. Proizvodnja baltskih držav se ceni na letnih 55.000 do 60 000 ton, proizvodnja Poljske pa na 40.000 ton. V vsej Vzhodni Evropi 3kupaj s Sovjetsko Rusijo znaša letna proizvodnja skoro 800.000 ton, kar predstavlja dve tretjini svetovne proizvodnje če pa oe še upošteva proizvodnja Nemčije, Francije, Belgije in Nizozemske, teda* bo imela kontinentalna E"ropa na razpolago okrog tri četrtine svetovne proizvodnje lanu. Letna produkcija Francije, Helene in Nizozemske se ceni na okrog 90.000 ton, proizvodnja na področju bivše Jugoslavije pa na 13.000 ton Tudi v ostalih južnovzhodnlh državah Evrope se -'e v zadnjih letih povečala proizvodnja lanu. Tako ima sedaj nova Evropa praktično nekak svetovni monopol v tej važni tekstilni surovini.
Gospodarske vesti
= Načrti za izkoriščanje vodnih sil v Ljubljanski pokrajini. Na podlagi uradnih podatkov je v Ljubljanski pokrajini 45 vodnih central na turbino, ki ima-'o skupaj 3800 izkoriščenih vodnih sil. Vrhu tega vsebuje kataster vodnih sil še neizkoriščene vodne sile za 21 000 konjskih sil. Načrt ljubljanske občine, ki se tiče izkoriščanja padca regulirane Ljubljanice (lo00 konjskih sil) je trenotno na'bolj aktualen V drugi vrsti pride za izgraditev v poštev načrt družbe »Novcbor« za izkoriščanje vodne sile na Prečni (1255 konjskih si'), ki je že odobren. V tretji vrsti pa pride kot najbližja v poštev za izgraditev vodna sila Krke (2800 konjskih sil), medtem ko za dogledni čas še ni mogoče misliti na realizacijo velikega načrta za zalezltev Unca in izkoriščanje njegove vodne sile, ki bi dala 15.200 konjskih sil.
= Iz trgovinskega registra. Pri tekstilni tovarni sukna d. d. v Kočevju sta Izbrisana dosedanja člana upravnega sveta Rihard Skupec in dr Fran Novak, na novo pa sta vpisana dr. Franc Schaubach, odvetnik v Črnomlju, ln dr Stanislav Žltko, odvetnik v Ljubljani. — Vpisana J« bila nova tvrdka »Vulkan« družba z. o z. v Ljubljani (Izdelovanje ln razpečevanje specialnih gorilnih ln stavbenih snovi; osnovna glavnica 76.000 lir; poslovodje Nada žerjav, zasebnica v Ljubljani, Anton Ho-freiter trgovec na Viču).
«> Prepoved izdajanja obrtnih listov na Hrvatskem. Hrvatska vlada je izdala za-konsKo odredbo, po kateri se za dobo enega leta prepove izdajanje pooblastil in dovolil za obrtna podjetja po obrtnem zakonu. V istem času je prepovedano ustanavljanje podružnic (pomožnih lokalov, proda jalnic, poslovalnic, delavnic), obstoječih pridobitnih podjetij po obrtnem zakonu Izjeme veljajo samo za industrijska podjetja, za obrtna in trgovinska podjetja, ki so nujno potrebna za gospodarstvo Hrvatske, če ustanovitev po predlogu zbornic in strokovnih združenj odobri trgovinski minister, za obrtna podjetja, ki jih ustanavljajo proizvajalne zadruge obrtnikov ali če jih ustanovi država, občina ali samoupravno telo, nadalje za obrtna in trgovinska podjetja, ki nastanejo s fuzi.o in končno za podjetja dimnikarske stroke.
= Omejitve pri proizvodnji »n prodaji knjig v Nemčiji. Prodaja knjig se je v Nemčiji zadnja leta še nadalje dvignila in je dosegla višino, k; presega tekočo proizvodnjo. V okviru danih možnosti in spričo potrebe kontingentiranja potrošnje papirja so nemška oblastva poskrbela, da f>e omejitve uvedejo že pri izdaji knj g. Vsakdo, ki namerava iz lati knjigo, mora svoj predlog predložiti gospodarskemu uradu nemškega knjigotrštva, ki odloči o tem. ali naj se knjiga izda ali ne. Kakor pa se zdi, racioniranje na podlagi dodelitve kontingentov za papir ni zadostno. Trgovina s knjigami v Nemčiji se je zaradi tega že pred meseci odločila racionirati oddajo knjig, Pri čemer imajo prednost knjige, ki se pošiljajo vojakom na fronto. Sedaj pr -pravljajo še ukrepe za kontingentiranje oddaje knjig knjigarnam. V tej zvezi poročajo nemški listi, da je znašal promet nemških knjigarn v letu 1933., ko je bila gospodarska kriza najobčutnejša, fe 510 mil jonov mark. leta 1939 je narasel na 1000 milijonov, lani na 1160 milijonov, v letošnjem letu pa se ceni na 1250 milijonov mark. kar je skoro še enkrat toliko kakor v najboljšem letu pied gospodarsko krizo, to je v letu 1929.
= Naraščanje obtoka bankovcev v An-
i gli JI. Iz Londona poročajo, da je zakladrd
J minister Klngsley Wood v spodnji zbornici ! stavil predlog za nadaljnje povečanje maksimalnega kontingenta obtoka bankovcev za 50 na 780 milijonov funtov. 2e ob Izbruhu sedanje vojne je Anglija povečala kontingent bankovcev, ki ga sme Izdati angleška banka na 580 milijonov funtov. Od tedaj je bil ta kontingent še trikrat povišan. in sicer vsakokrat za 50 milijonov. Zadnjikrat je bil povišan v novembru, in -£lcer od 680 na 730 milijonov. Obtok bankovcev se sedaj giblje na višini okrog 718 milijonov funtov.
= Spremembe v trgovinskem registra ra Spodnjem štajerskem. Pri naslednjih tvrdkah na Spodnjem štajerskem sv bili imenovani upravitelji: Ruda. kovinolivarna. Stanislav Kotovn, Maribor; Cebokli Jože, pekarna, Maribor; Paš Anton, modna in galanterijska trgovina, Maribor; Ma-gerl Peter, lesna industrfa. Pekle pri Polj-čanah; Miho Vahtar, atelje za umetno knjigoveštvo in izdelovanje okvirjev, Maribor; Tvornica »Zlatorog«, Dračar & Co., Maribor; Snoj in Urbančič, galanterijska trgovina, Ptuj: Beranič Anton, trgovina z dež prid., Maribor; Bock in Vlahovič, mehanična tkalnica, Pobrežje; Ruška tekstilna industrija F Vlach; Jožef Baumann, veležganjarna, Strihovec; Vuga in Bačnar, galanterija, Ptu-°; Parni in umetni mlin I. Zadravec. Središče; Medik Fran. trgovina z meš. blagom, Velika Nedelja; Kohnstein Arnošt, strojilnica usnia. Pobrežje; I. Trpin. Tekstilbazar, Maribor; Manufaktura »Sava*. Maribor; Splošna stavbna družba, Maribor; Novak & Co., ročna tkalnica, Melje; tovarna ogledal in brušenega stekia »Kristal« d. d.. Maribor; Steklarna I. Ko-vačič, Maribor; Mariborska tiskarna d. d., Dolenc-škriniar & Co., strojno in stavbno ključavničarstvo, Maribor; Puncer Vinko, trgovina s špecerijskim in kolonialnim blagom, Maribor; Kuharič Ludovik ml., trg. z meš. blagom, izvoz sadja, Ormož.
= Iz spodnještajerskega trgovinskega registra. Upravitelji so bili postavljeni pri nasledn ih podjetjih: Singer šivalni stroji d d podružnica Maribor: »Greinitz«, železarska industrija d. d. Maribor; »Bata«, podružnica Maribor; Inž. arh. Jelene i rož. šlajmer. gradbeno podjetje, Maribor; Cer-I šaška tovarna lesnih snovi in lepenke, prej | Viljem Fiirth, Ceršak; Prva mariborska tovarna pletenin, družba z. o. z. Maribor.
Sladkorja Italiji ne bo primanjkovalo
Ljubljana. 30. decembra
Leto 1940/41 je prinesio Italij: rekordno letino sladkorne pese, kar je omogočilo proizvodnjo 545.000 ton sladkorja. S tem je bila krita vsa domača potreba, poleg tega je pa dobila Italija še za rezervo 125.000 ton sladkorja. Glede na tako veuke zaloge sladkorja je bilo mogoče spomlad: 1941 zmanjšati s sladkorno peso zasejano površino od 150.000 na 130.000 ha, da se je lahko na drugi stran; povečala po/ršina z lanom posejanega polja. Vremenske prilike pa letos za sladkorno peso v Italiji niti v začetku niti pozneje niso bile ugodne. še nekaj tednov pred začetkom kampanje so mnogi računali, da bo letos letina sladkorne pese razmeroma slaba. Zato je kmetijsko ministrstvo odred lo, naj se izdela iz letos pridelane pese 350.000 ton sladkorja in 60.000 ettanidren alkohola.
Podatki mnogih italijanskih sladkornih tovarn pa kažejo, da je bila letina sladkorne pese vendarle znatno boljša, kakor se je prvotno pričakovalo. Ob koncu oktobra 1941 so imele Consorciu Nazionale Produt-tori Zucchero priključene tovarne skupaj 36,132.360 metrskih stotov sladkorne pese.
Od tega predelane v sladkor 29,780.419 stotov, v alkohol pa 6.352.3S0. Ce pomisl.mo, da so dobile druge sladkorne tovarne, ki niso priključene omenjenemu konzorciju, okrog 2000 metrskih stotov sladkorne pese, vi :imo, da je bilo vse sladkorne pese, namenjene za predelavo v sladkor in alkohol, 38.600.000 metr. stotov. Za krmo se bo porabilo 2 do 3 milijone sladkorne pese. Največji je bil pridelek v severnih krajih, dočim je bil v srednji in južni Ital ji slabši. Na prvem mestu glede letošnjega pridelka sladkorne pese je provinca Fer-rara, kjer je znašal pridelek 47.92 stotov na hektar.
Sladkorja bo pridelala letos Italija okrog 410.000 ton ali 60.000 ton več kakor je znašala prvotna cenitev kmetijskega ministrstva. Tudi proizvodnja melasnega alkohola se bo predvidoma dvign la na 650.000 ettanidrov. Letos pridelani sladbor bo zadostoval za kritje vseh potreb do prihodnje sladkorne kampanje. Tako bodo ostale zaloge sladkorja iz lanske kampanje, ki so znašale 125.000 ton, nedotaknjene. Ni torej prav nobene nevarnosti, da bi Italiji sladkorja primanjkovalo.
Delo na vrtu v januarja
Sobne rastline, posebno listnate, zalivamo izlatneje in popršimo pogostokrat s prestano vodo. Zemljo v ločk.h večkrat prerahljamo. Ob hudem mrazu postavimo lončke od oken ali pa denemo med nje in okna lepenko in časopisni papir, če so čebulice hijacintov in drugih čebulnic dovolj ukoreničene, postavimo lončke k oknom.
Ob takem vremenu razredčimo in pomladimo grmiče ribeza in kosmulj. Obrezujemo in pomlajamo lepotično grmičje. Spomladi cvetoče grme obrezujemo šele po cvetju. Ob hrdem brezsnežnem mrazu pokrijemo občutljive trajnice s smrečjem. Trate potrosimo s sprstenelim kompostom.
Pognojimo vse prazne grede, jih prelopa-timo in pustimo v brazdah, da bo prerah-Ijal mraz zemljo in uničil razne škodljivce. Uzimljeno zelenja 1, gomolje in sadje večkrat pregledamo in odstranimo, kar je gnilega. Ob ugodnem vremenu prezračimo kleti, čisti zrak je najboljše sredstvo proti gnilobi. Pregledamo zaloge semen in preizkusimo kaljivost. Potrebna semena naročimo čim prej!
V sadovnjaku snažimo in obrezujemo sadno drevje. Režemo cepiče in jih zagrebemo v zemljo na senčne grede. Zadnji čas je, da naročimo potrebno sadno drevje.
Prekopi jemo kompost in mu primešamo apna, zadnega drobirja an cestnega blata. Kolobarje sa i nega drevja potrosimo s kompostom ali preperelim gnojem.
Nastrgano lubje, listje in druge odpadke,
človek — ura
Okultni pojavi so na množice delali vedno globok vtis. Med najbolj čudne teh pojavov spadajo »ljudje-ure«^ to je ijuuje, ki im je dana skrivnostna sposobnost, da vedo v vsakem trenutku, tudi v spanju, za točno uro, tako da lahko brez drugega pripomočka naravnajo nihalnice in precizij-ske ure.
Psiholog Du Prel pripoveduje v nekem pariškem tedniku o možu a to nenavadno sposobnostjo, francoskem častniku De-schampasu, ki se je ponašal, da lahko napove vsak trenutek točni čas, ne da bi se zmotil niti za sekundo. Neverni znanstvenik ga je preizkusil in se je prepričal, da mož res ne pretirava. Neko noč ga jc nenadno zbudil in ga vprašal, koliko je ura. Ne da bi zašel v kakšno zadrego, je častnik odgovoril: »Ura je 2 ln 25 minut ln 40 sekund.« Ta odgovor se Je skladal do potankosti s časom, ki ga Je kazal precizijski kronometer v Du Prelovi roki.
Ta primer pa ni osamljen. Isti tednik pripoveduje, da je slovita mesečnica Eschenmayerjeva naravnavala časom-ere svojih znancem s pomočjo sroje »notranje ure«. Naravnavala pa jih je po absolutnem
ki smo jih nabrali pri snaženju sadnega drevja, sežgemo. S tem uničimo mnogo sadnih in vrtnih škodljivcev. Ob ugodnem vremenu škropimo peškato sadno drevle s 7—8 odstoxnim drevesnim karbomiejem ali s 15 odstotno žvepleno apneno brozgo; za koščičasto zadostuje 4—6 odstotni drevesni karbolinej ali 6—10 odstotna žvepleno-apnena brozga. Ne pozabimo koristnih ptic. Pritrdimo na drevesa valilnice in postavimo v zavetne kraje krm ln ce, kamor polagaj-mo, kadar sneži in zmrzuje, laneno in ko-nopno seme, koščke loja, nikdar pa kruhovih drobtin.
♦ * »
Kako važna so v vsakem mesecu navodila za delo na vrtu, se je pač najbolj zavedalo uredništvo Gospodarskega koledarja. V tem koledarju, ki res zasluži, da ga ima vsaka slovenska gospodinja za zanesljiv priročnik, se vrstijo poučni članki za vsa potrebna opravila, da bo sleherna gospodinja imela čim več koristi od svojega vrta. Mnogo jih je, ki so se lotile vrtnarstva ali obdelovanja večjega prostora brez potrebnih izkušenj. Tem posebno priporočamo, da sežejo po Gospodinjskem koledarju, saj bodo za 20 lir imele mnogo dobička, oziroma bodo preprečile škodo, ki si jo sicer same naprtijo z nesmoternim obdelovanjem vrta in njive. O ostali vsebini Gospodinjskega koledarja smo že p sali in ga lahko b Novem letu le še enkrat priporočimo slovenskim gospodinjam.
času, to je po gibanju zvezd, ne da bi je zanimali mednarodni dogovorjeni časi. Drug nenavaden primer je bil primer m-ice ge. Fraszordtove, ki ni navajala niti kro-nometričnega, niti astronomskega časa, temveč je imela to sposobnost, da je /. absolutno točnostjo navajala čas, ki so jo kazale neke določene nihalnice v oddaljenosti celo po več sto kilometrov. Sicer pa vemo tudi iz lastnih izkušenj o ljuden, ki se vleže c spat z namenom, da se zbudijo ob določeni uri in jim to uspe, ne da bi potrebovali budilko.
Kar se tiče razlage teh čudnih pojavov, je ne moremo podati, ker je ni Raziskovalci so mogli ugotoviti doslej le to, aa se skrivnostni časovni čut pojavlja s posebno točnost o zlasti pri ljudeh v letargičnem spanju, čim globlje je njih spanje, tem bolj nezmotljiva je njihova sposobnost.
UČINKOVITO SREDSTVO
—	MoJa žena m« bo ugonobila z rokavicami: vsak teden ftiora Imeti nov par rokavic. Ne vem več, kaj bi storil...
—	O, ta reč Je pa jako preprosta. Kupite ji lep prstan, pa ne bo n- ' • -obenih rokavic več!
Prlmarij dr. R. Blumauer
Šef I. kirurškega oddelka v splošni bolnišnici v Ljubljani primarij dr. Robert Blumauer obhaja te dni dvojni jubilej v svojem poklicu. Dvajset let je, odkar je postal zdravnik, in deset let, odkar vodi svoj oddelek v bolnišnici. Obenem poteka 20 let, ka- s« je kot mlad sekundarij uvrstil v zdravniški zbor ljubljanske splošne bolnišnice. Nešteto je ljudi, ki so kot bolniki u ž vali njegovo pomoč, nešteto ima zato hvaležnih znancev po vseh slovenskih krajih.
Dr- Robert Cumauer je po rodu Ljubljančan. V Ljubljani se je rodili in v Ljubljani je absolvinail vse šole do univerze. Medicino jc potem študiral na graški univerzi. Študij je moral prekiniti zaradi prve svetovne voj-t»e. ker je bil poklican k vojakom. Ko ga je vojni končal, je takoj po promociji stopil kot sekundarij v ljubljansko bolnišnico
V osrčju obmorskega velemesta
m se specializiral za kirurga. Izpopolnjeval se je še kasneje večkrat na inozemskih klinikah in je tako pridobljene skušnje s pridom uporabljal na domačem kirurlikem oddelku, izprva pod vodstvom znanih naših kirurgov dr. Stoj ca in dr. Dergamca, od leta 1932. dalje pa kot samostojni vodja oddeilka.
Nekaj številk naj predoči ogromno delo, ki so ga in ga še opravljajo zdravniki na kirurškem oddelku. V 20 let h, od začetka leta 1922 do konca leta 1941. je bilo na sedanji Blumauerjevi oddelek sprejetih 138.400 bolnikov. Operiranih je bJlo 63.250. Od teh jih je operiral dr. Blumauer sam 9800. Ta številka je tembolj tehtna, če imamo pred očmi, da je šlo pri tem zlasti v zadnjih desetih letih, odkar sam vodi oddelek, po večini za operacije težjega značaja.
Pri vsem ogromnem delu v bolnišnici pa je dr. Blumauer agillno deloval in še deluje tudi na zdravniškem področju izven bolnišnice. Bil jc vse do zadnjega časa zdravnik pr centralni ambulanci državnih železnic iin je to službo opravljal s tem večjo ljubeznijo, ker tudi sam izhaja iz železničarske rodbine. Udejstvovail se je in se še kot društveni zdravnik pri raznih organizacijah, zlasti tudi pri samaritan skem oddelku Rdečega križa, dalje kot funkcionar v zdravniških strokovnih organizacijah in posebno še kot kirurški vzgojitelj mladih zdravnikov, ki se specializirajo ali izpopolnjujejo na njegovem oddelku. Uvedel je v naši bolnišnici načrtno pljučno krurgijo in znal zanjo pribaviti najmodernejši iinstrumentarij.
Bolniki, ki so biili zaupani skrbi dr. Blumauer ja, ga cenijo zlasti tudi zaradi lastnosti, ki je odlika vsakega resnično dobrega zdravnika: do bolnika zna vedno najti topli človeški, lahko bi rekli prijateljski odnos. Kot človeka ga cenijo tudi vsi tisti znanci, ki še niso potrebovali njegove zdravniške pomoči. Ti in oni se ga ob njegovem jubileju spominjajo 9 toplimi simpatijami in najboljšimi željami, ki se jim pridružujemo' tudi mi.
Ignacu Skoku v spsmsn
V prvi polovici t. m. je zatisnil za vedno svoje oči in odšel od nas postestnik Škote Ignac — po domače Nace Ježev, — znan po vsem sežanskem okraju.
Doma v Brestovici št. 9, občina Povir pn Sežani, je bil prava kraška grča. 2ail, da simo prepozno zvedeli za njegovo smrt in nam ni bilo dano. vzeti od njega zadnjega, slovesa. Za njim žaluje številna družina.
med njimi pet sinov, katerih najstarejši mu je dober naslednik. Ostali so razkropljeni po naši zemlji — ugledni in spoštovani kierkoli si ustvarijo s pridnostjo in vztrajnostjo pot v boljše življenje.
Vsem. ki objokujeio njegov odhod v vexnost, iskreno sožalje!	*
Tebi pa. dragi Nace bodi žemljica lahka Sladko sn-vaj in preko Tvoje nam vsem drage gomile naj Ti poje naša burja u vavanko naj Ti prinaša vedno znova pozdrave vseh. ki so s Tebo j tolikokrat kramljali. ki so se veselih Tvojega vedrega značaja. ki so s Teboj prebili marsikatero' prijel no uro.
Te vrstice namesto venca na grob Ti po-k'an;a Tvoi Tone v svojem in imenu vseh znancev, ki mso mo'gli na Tvoj grob.
Obnovite narečnim*!
Tržaška mestna občinska palača
Trst, konec decembra
V stikališču starega ln novega Trsta, kopnega in morja, je pravo osrčje živahnega obmorskega velemesta. In to osrčje je prav za prav tam, kjer je bil nekoč Petrov trg in kjer je danes Trg edinstva (Piazza dell'Unit&). Na tem trgu, ki je največji, najlepši v Trstu, je zmerom živahno. Sedež vladne oblasti je tukaj in tržaške občine, pa tudi raznih pomembnih trgovskih in paroplovnih ustanov. Ko so na trgu koncerti, valovi množica poslušalcev. Promenadna živahnost se uveljavlja medvsem v poletnih mesecih, ko donijo izpred obeh kavarn prijetni zvoki pevcev in godbe. Zmerom pa lahko opazuješ na tem trgu nežno ljubezen, s katero se zlasti tržaška mladež spominja množice golobov, ki se kakor na beneškem Markovem trou, zbirajo tukaj pred tržaškim rotovžem. In kakor vsak dan, zlasti še ob nedeljah, tako so dobre tržaške mamice tudi ob božič-
nih praznikih, ko so starejši napolnjevali kavarne, gostilne ln gledališča, pripeljale semkaj svoje malčke, da nakrmijo neštete golobe s krmili, ki jih prodaja pred občinsko palačo posebna prodajalka. Na ta način se v srcu mladine že zgodaj vzbuja ljubezen ln sočutje do živali. Nežna, prisrčna božična slika z najlepšega tržaškega trga!
Nekoč, še v začetku 19. stoletja, je bila celotna slika tega trga precej drugačna. Petrov trg je bil tukaj, ki je dobil svoje ime po starodavni kapeli sv. Petra. Pogled j roti morju je tedaj zapiral stolp z uro m stavba »velike gostilne«. Toda v nekaj desetletjih je bila zunanja oblikovitost trga popolnoma spremenjena. Padel je zgodovinski stolp, potem omenjena kapela, slikovita beneška loža in druge manjše stavbe izvzemši poslopja Pitteri, ki je bilo zgrajeno leta 1780 po načrtu arhitekta Mora. potem steber s spomenikom Karla VI., ki je dal Trstu leta 1728 pristaniško prostost, ter starodavni Mazzolenov vodnjak iz leta 1751 z alegorijo štirih delov sveta.
Sedanji trg, na katerem je bila 21. marca 1920 razglašena priključitev Trsta Italiji meri 16.000 kvadr. metrov. Obkrožajo ga krasne palače, znamenita poslopja. V ozadju pravokotnika je monumentalna občinska palača, ki je bila zgrajena v letih 1871 do 1874 po zasnovi inženjerja Brunija. Staremu rotovžu, ki je delno ostal, je izoblikoval novo pročelje v slogu preporoda Stolp z uro ln oba zamorca, ki naznanjata ure, spominjajo na porušeni stolp z uro ob obali. Na levi strani trga, če gledaš proti morju, je stavba Pitteri. še naprej v sme-
ri proti morju pa mogočna Lloydova palača, ki je bila postavljena v letih 1881—83. po zasnutku arhitekta Ferstela. Poslopje je po svojem slogu pomemben pomnik pomorske plovne veljavnosti družbe, ki je s svojim več ko stoletnim vztrajnim delovanjem povečala plovno prometni pomen tržaškega mesta.
Ravno nasproti je značilna vladna po-lača, kjer Je sedež tržaške prefekture. Palača Je bila postavljena leta 1905 po zasnutku Dunajčana arhitekta Artmanna, ki je pri tem svojem načrtu upošteval predvsem ubrano slikovitost. Krasno stavbo odlikujejo mozaiki ter prelep florentinski balkon. V nadaljevanju sta palači Modello ter palača, kjer je znana tržaška kavarna zrcal (Caffft degll Specchi), pred katero se zlasti ob toplem vremenu razvije živahna promenada tržaške mladine, ki se sprehaja po trgu ob prijetnih, blagodonečih zvokih razžlvljenih napevov ln poskočne godbe.
Pogled na Trg edinstva proti vladni palači in proti pristanišča sv. Justa
Topla greda da zgodnjo zelenjavo
Zato je topla greda potrebna na vsakem zelenjadnein vrtu
Živimo v dobi, ko je potrebno, da se obdela vsak košček plodne zemlje in da se zelenjadnim vrtovom posveti čim več paž-nje, ker se na njih pridela najhitreje zelenjava, ki v prehrani mnogo odleže in prežene marsikatero skrb dobri gospodinji. Zgodnjo zelenjavo je mogoče vzgojiti le na zelenjadnih vrtovih, kjer so tople grede. Topla greda je za vsak domač vrt zelo važna V njej se vzgajajo sadike za zgodnjo zelenjavo in tudi sadike takih rastlin, ki bi v zanje prekratkem poletju ne dozorele in katerih seme kali le pod steklom v topli prsti.
Topla greda naj bo na vrtu na sončnem kraju proti jugu. Velikost tople grede &e ravna po velikosti vrta. Dolga 4 m in široka poldrugi meter zadošča že za precej velik vrt. Če pa je vrt zelo velik, je potrebnih dvoje ali več toplih gred.
Za toiplo gredo narediš približno 60 cm globoko jamo. Potem napraviš iz borovih ali macesnovih desk obod in ga vložiš v jamo tako, da bo spredaj kakih 20 cm, zadaj pa 40 cm jame. Dobre so tudi smrekove deske, ki pa niso tako trpežne. Nekateri napravljajo obod tudi iz cementa, ki je najbolj trpežen, je pa za toplo gredo prehladen. Na trdem in močnem ilovnatem svertu ni potrebno spodaj na dnu položiti desk, v rahli zemlji pa je tudi to potrebno, da mrčes in druge živali ne delajo Škode.
Povprečne sikobe na obodu odvajajo po žlebičih, ki so vrezani v nje, deževnico in nosijo s stranskima robovoma okna. Ta se ravnajo po dolžini tople grede in naj bodo po 1 m široka. Razen z okni se topla greda pokriva tudi s slamn;cami in pokrovi 'z desk, da se topla greda ob hladnem vremenu ne »hladi. Slamnice so iz slame povezane odeje. Okna se pokrivajo s slamnico in vrhu silaimnice se polože lesene pokrovke.
Za steklena okna ni potrebno, da bi bile šipe celotne za vsak posamezen oddelek okna. Za to se lahko porabijo odpadki ali odrezki šip, ki so lahko tudi prav ozki in se polagaijo tako. da ena steklena plošča na zgornjem delu pokriva drugo. To je potrebno, da se deževnica po njih odteka in ne pada v toplo gredo.
V zgodnji ponuladii (že februarja) se napolni toipla greda s konjskim gnojem, ki ga v ta namen ohranjuješ v hlevu, da ostane dovolj topel Za toiplo gredo uporabljajo tudi goveji in mešani gnoj. vendar !e najboljši topel konjski gnoj. Gnoj se enakomerno raztrosi po gredi, plast za plastjo. Vsaka plast se mora trdo poteptati z nogami. Nato namečeš drugo plast in jo dobro s/teptaš, dokler ne sitoji gnoj v gredi 50 do 60 cm visoko. Ko je to narejeno, se topla greda zapre z okni. slamnico in lesenimi pokrovkami. V 3 do 4 dneh se prične gnoj pariti in topla greda se segreje. Parienje traja kakih 8 dni. Med tem časom je dobro, okna spredaj večkrat malo privzdigniti, da uideio iz grede mokrota in ostri plini. Osmi ali deveti dan se odoro okna popolnoma in se sparjeni gnoj pokrije 30 cm na debelo s črno vrtno prstjo, ki sri jo> prej na žični mreži dobro presni. Za poznejša leta pa se uporablja stara prst ki si jo jeseni izmeta! iz gorke grede. Dobro pa je stari prsti iz tople grede primešati malo vrtne prsti, ker ta pomnožuje rodovitnost že izrabljene prsti. Ko je topla greda gotova, se okna spet zapro. Dva ali tri dni nato že lahko 9e;eš, ker se v 'em času prst že dovolj segreje in sesede. Popolnoma nepravdno pa je. gredo takoj, ko se napolni z gnojem, po-sripati s prstjo in posejati, ker »opara in plini parečega se gnoja zažgo kaleče seme. al'* pa ga tako pokvarijo da ne morejo bi*' sadike zdrave in lepe
Seme seješ v gorico gredo redko, ker pre-gosto sajenje daje le slabe in nalovredne *adike. Debelejše seme potrosiš s prav drobno prstjo, ali pa ga zagrebeš s krempljačem. Drobnejše seme se ne pokriva, temveč ga le z deščico nekoliko potlačiš. Vsako vrsto semena seješ v posebno mesto, kaT zazna^-muješ s treščico, na katero napišeš ime rastline. Po setvi se greda pokrije z okni, »temnicami in lesenimi pokrovkami.
Drugi dan se greda zopet odkrije in prezrači Odstranijo se lesene pokrovke, privzdignejo spredaj okna ter se podprejo z nazobljenimi klini. Dokler gnojna greda ne ozeleni, zadošča vsak dan eno- do dveurno zračenje. Ko pa kali poi eno iz zemlje in greda ozeleni, naj ostane greda ve® dan malo odprta. Prvi ča*. kof.se pokažejo lif*;-či naj loti »temnica med prezračevanjem čee okna zagrnjena, da sonce n« osmorB nežnih rastlinic. Pozneje, ko so rastline ž* navadijo n« svetlobo in na hladnejši zra1" in so postale že večje in močnejše, se slamnice odstranijo. Večje ko so rastline, tem-
bolj na široko se odpirajo okna. 14 dni pred presajanjem sadik na vrtne grede nai *» odstranijo podnevi okna z gorke grede. Peneči pa se pokrijejo samo z okn brez siam nic in brez lesenih pokrovk, da se rastlin«« privadijo hladnejšemu zraku in soncu
Sadike je treba v topP gredi pridno zalivati s presta no in na soncu segreto vod<» Zalivajo se zjutraj ali zvečer, nkob pa ni* podnevi, ker bi jim to škodilo Vrtna škro pi'nica. s katero se zalivajo sadike v top!« gredi, naj ima lc prav tanke luknjice da
voda skozi nje le prši. ker predebele kaplje poležejo nežne rastlinice.
V toplih gredah se ne goje samo sadike za presajanje, ampak tudi solata, rano zelje, koleraba, ohrovt kumare in podobno Ko s« topla greda izprazni, seješ drugič m tretjič nt da bi bilo treba gredo na novo naprav ljati. Sadike se presajajo ko imajo 4 do 6 lističev in so dovolj močne in primerno vi soke, naibo"je ob oblačnem vremenu, če ]* prej dež namočil zemljo Če zemlja ni namočena sadiš ob večerih in vsako sadiko dobro zamočiš s prestano vodo. Tudi na slednje dni je treba ob večerih sadike zalivati. da se ne posiuše. Sad.ke se sade tako globoko, kakor so prej tičale v zemlji. Za saditev sadik uporabljaš lesen klin.
Cealk za brivske
Visoki Komi ar za Ljubljansko pokrajino glede na svojo naredbo z dne 9. maja 1941-
XIX. št. 17: slede na uredbo cenah	z dne 12. marci 1941 M. s št 358; na p .Vtavi kr ukaza z dne 3. maja 1941-XIX. št. >9! in smatrajoč za potrebno, da :*e ured- maksimalni cen k za brivske in frizerske jfe-ate v pokrajini, odreja:
Člen 1 Maksimalni cenik za brivske :n frizerske obrate se določa takole:
A.	Za občino Ljubljano
Kategorija
1.	II.
1 Brivci:
Britje brade.......2.—	1.80
Striženje brade......4.20	3.75
Striženje las s škarjami . . . 4.50	3.75
Striženje las s strojem . . . 3.20	2.75
Un.: anje las...... 4.80	4.—
Masaža obraza s kremo . . . 1-20	1.—
Česanje .......120	l.—
Masaža glave z locionom ali
podobnim ...... 3.60	3.—
Uporaba kreme ali alkohola ali
ko'onisike vode..... 0.50	0.50
Abonmaji:
z 20% popustom pri conah na mesec-
Kategorija
I.	II
2krat na teden britje brade in
enkrat striženje las . . . 23.—	20.— ^krat na teden britje brade in
enkrat striženje las ... . 32.50	27-50 4krat na teden Hritie brade in
enkrat strižen je las .... 42.—	35 -Škrat na teden britje brade in
enkrat striženje las . . . 50.50	42 50 6krat na t-.-den britje brade in
enkrat strižen;e las . . 60.—	50.— Naročnmska karta 7* lOkrat-
no britje brade..... 24 —	20.—
2. F r i z e r j i:
Striženje las ......'-90	3.25
Železna ondulacija .... 6—	5 —
Umivanje las ...... 6.60	5.50
Vodna ondulacija in umivanje las........18.—	15.—
Vodna ondulacija brez umivanja las.......13.20	11.—
Traina ondv'acija brez vede 50—	42 —
Trajna ondulacija z vodo . 60—	50 —
Barvanje las brez pričeske 69.60	S8.—
Prvo beljen;e las brez pričeske 28.20	2* '.0 Naslednje beljenje las brez
pričeske........ 20.40	17.—
Manikura........6.—	5.—
Masaža obraza......'2.—	10.—
B.	Za ostalo pokrajino
1.	B r i v c i:
Navadno britje......1	1-50
Striženje brade......3.10	1.90
Striženje las s škarjami . . . 3.50	V30
Striženje las s strojem . . . 2.70	2 50
Umivanje las ... 3.60	3.
Masaža obraza s kremo . . . 0"H)	1.75
Česanje .... ... 0.80	0.65 Masaža glave z locionom ali
podobnim..... 270	2.30
Uporaba kreme aH alkohola
ali kolon isk vode .... 0.50	0.50
Abonmaji:
t 20°/» popustom pri cenah na mesec-2krat na teden britje brade in
enkrat strižen;e las ... 17.80	15.— 3krat na teden britje brade in
enkrat striženje las . 24.50	21.— 4krat na teden britje brade in
enkrat striženje las ... 31.—	26.— 5krat na teden britje brade in
enkrat striženje las . . . 37.50	31.50 6krat na teden britje brade in
enkrat striženje las ... 44.—	37.— Narceninska k*rta z* lOkrat-
no britje brade.....18.—	15.50
2.	Frizerji:
Striženje las....... 3.20	2.75
Železna ondulacija .... 5.—	4.25
LTmivanje las....... 5.50	4.45
Vodna ondulacija in umiva-
in frizerske obrate
nje las........15.— 12.75
Vodna ondulacija brez umivanja las.....H.— 9.40
Trajna ondu!aci:a brez vode 42.— 35.50 Trajna ondu'acija z vodo . • 50.— 42.50 Barvanje las brez pričeske 58.— 49.— Pno beljenje las. brez pričeske ...... 23.50 20.—
Vj?Oedn?e beljenje las brez
pričeske........17.— 14.50
Manikura........5.— 4.25
Masaža obraza......10.— 8.50
Utiran-e lociona.....5.— 4.25
Tako na ozemlju mesta Ljubljane kakor na ostalem delu pokrajine se zvišajo cene za postrežbe na domu za 100%.
Vsi obrati brez razlike morajo Imeti izobešene tarife v obliki cenika na občinstvu dobro vidnem mestu
člen 2 Kategoriji iz prednjega člena določijo mestno poglavarstvo v Ljubljani oziroma okrajna načelstva in uvrstlio pri tem v I kateeroriio brivske in frizerske obrate, ki so moderno opremljeni, imajo ustrezno osebje, gorko ln mrzlo tekočo vodo in druge higienske naprave, v II. kategorijo pa vse ostale.
Člen 3. Kršitel ji določb te naredbe se kaznujejo oo uredbi o cenah z dne 12 marca. 1941. M. s. št. 358.
Člen 4. Ta naredba stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Ljubljana, 8. decembra 1941-XX.
Visoki komisar Emilio Grazioli
Spremecr.be mezdnih razredov v socialnem zavarovanju
Visoki Komisar za Ljubl^anko pokrajino glede na svojo naredbo z dne 16 avgusta 1941-XIX. sit. 88. o preureditvi socialnega zavarovanja: glede na § 22. odst. 4.. zakona z dne 14. maja 1922 bivše kraljevine Jugoslavije o zavarovaniu delavcev; glede na napedbo ministrstva za socialno noHtiko n ljudsko zdravje b.v«e kraljevine Iu3«<«'a\'.'e z dne 1. novembra 1940. St št. 28.628; na predlog Zavoda za socialno zava.f.t-vanje z dne 18. novembra 1941-XX. št 118; na podstavi kr. ukaza z dne 3 maia 1941-XIX št 291. in smatrajoč za potrebno da se v zavarovanju delavcv spremeni in zviša število mezdnih razredov, pc zaslišan'u mnenja prizadetih strokovnih organizacij odreja:
Člen 1 Mezdni razredi po naredbi ministrstva za socialno politiko m ljudsko zdravje bivše kraljevine Jugoslavije z dne 1. novembra 1940. St. št 28 628 kanejo od prvega do »edmega razreda nespremenjeni
Za osmi razred sc določa višina zaslužka ni dan od lir 30 40 do lir 38— z zavarovano nainižjo mezdo.
Dodajata se naslednja mezdna razreda: Mezdni Višina zaslužka Zavarovana razred	na dan	mezda
IX. od lir 38.— do iir 45.60 Mt 38 —
X. od lir 45.60 navzgor .ir 45.60
Člen 2. Določbe te naredbe stopijo v moč z veljavnosrio cd 1 decembra 1941-XX
Ljubljana, 20. decembra 1941-XX.
Visoki komisar Emilio Grazioli
razveljavitev kategorizacije strežnega osebja v gostinskih obratih v socialnem zavarovanju
Visoki Komisar za Ljubi lansko pokrajino glede na svoji naredb z dne 16. avgusta 1541-XIX št. 88. o preureditvi socia'nc«?a zavarovanja in z dne 5. julija 1941-XIX. št 60 o prilagoditvi plač in mezd; glede ne zakon z dne 14. maja 1922 zavarovanju delavcev m na naredbd mmisffrstva za socialno politiko in Ijudvlfr zdrav8e z dne 3 marca 1941. St. št. 3578 oboje b'vše kraljevine Jugoslavije; glede ia predlog Zavoda
za socialno zavarovanje z dne 15. septembra 1941-X1X, št. 93; na podstavi kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX. št. 291, in smatrajoč za potrebno, da se razveljavi kategorizacij* strežnega osebja v gostinskih obratih m men za h po naredbi ministrstva za socia'no politiko in ljudsko zdravje bivše kraljevine Jugoslavije z dne 3. marca 1941 St. št. 3578. m to osebje v sccialnem zavarovanju -s.-vrsti v mezdne razrede ki ustrezajo višini njih plač v gotovim m naravi, po zaslišanju mr.enja prizadetih strokovnih organizacij, od reja:
Člen 1. Razveljavil ja se kategorizacija strežnega osebja v gostilnah m menzah in v gostinskih obratih vobče kakor ie določena z naredbo ministrstva za socialno polit ko in ljudsko zdravje b' še Kraljevine Jreoslavije z dne 3. marca 1941 St št. 3578.
Za U. osebje se v socialnem zavarovanju dmečajo mezdni razredi iz § 21.. odst. 3., zakona z dne 14. maja 1922 po skupnem znesku plače, ki jo prejemajo v gotovini in naravi pri čemer se zaračuna povišek 5 "/• oa plačo kot positrežnina. kjer ni ta izrečno odpravljena.
Za plačilne natakarje s stalno plačo ali brez nje velja za eno stopnjo višj; mezdni razred od razreda drugih natakarjev istega obrata.
Člen 2. Določbe te naredbe stopi jo v moč z veljavnostjo od 1. januarja 1942-XX.
Ljubljana, 20. decembra 1941-XX.
Visoki komisar Emllio Grazioli
Kategorizacija hišnih pomočnic (služkinj) in hišnic
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino glede na svojo naredbo z dne 16. avgusta 1941-XIX št. 88 o preureditvi socialnega zavarovanja, glede na zakon o zavarovanju delavcev z dne 14. maja 1922. in naredbo ministrstva za socialno politiko in ljudsko zdravje z dne 23. marca 1941. št. 3578 o kategorizaciji služnega in pomožnega osebja v hišah, oba bivše kraljevine Jugoslavije, glede na predlog Zavoda za socialno zavarovanje z dne 15. septembra 1941-XIX št. 95. na podstavi kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX št 291 in smatrajoč za potrebno, da se glede na sedanje razmere spremeni kategorizacija hišnih pomočnic (služkini) in hišnic, po zaslišanju mnenja prizadetih strokovnih organizacij, odreja:
Člen 1. Kategorizacija hišnih pomočnic (služkinj) in hišnic po naredbi ministrstva bivše kraljevine Jugoslavije za socialno politiko in ljudsko zdravje z dne 3. marca 1941. St. št. 3578 se spreminja tako. da se te osebe uvrstijo v II. mezdni razred ne glede na kraj zaposlitve ln njih dejanski zaslužek; nespremenjena pa ostane opredelitev hišnih pomočnic (služkinj) in hišnic po navedeni naredbi.
Zavarovalne prispevke je treba predpisati v vsakem mesecu za 28 delovnih dni.
Člen 2. Določbe te naredbe veljajo od dne 1. decembra 1941-XX dalje.
Ljubljana, 20. decembra 1941-XX.
Visoki komisar Emilio Grazioli
Nadomestitev nadzornika za društvo Rdeči križ
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino glede na svojo odločbo z dne 17 oktobra 1941-XIX št 47, upoštevajoč, da je treba fašista Ludovika Maffeia, ki mu je bila poverjena druga naloga, nadomastiti v n egovi funkciji pri Rdečem križu v Ljubljani, na podstavi kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX št. 291, odloča:
Majorju komisarju De Nakic nobile di Osliak cav. Antonu se poverjajo funKcije nadzornika pri Rdečem križu v Ljubljani.
Njegova naloga je tudi izvesti preureditev Rdečega križa po zahtevah novega položaja, nastalega z ustanovitvijo Ljubljanske pokrajine.
Ljubljana, 23. decembra 1941-XX.
Visoki komisar Emilio Grazioli
Meso na Novo leto
Za Novo leto je g. Visoki Komisar odobril zv šati obrok mesa za 50%.
Prav tako je odobril, da smejo gostilne in restavracije pripravljati na dan Novega leta mesna jedila.
Dan diletantcv bo 25* januarja
Ljubljana, 31. decembra.
Iz sedeža Pokrajinskega Dopolavora v Ljubljani nam poročajo, da je »Dan dile-tantov«, ki je bil prvotno določen na dan 4. januarja 1942. preložen na nedeljo, 25. januarja. »Dan diletantov«, ki bo prirejen na željo vseh, ki imajo veselje do glasbe, je bil preložen zgolj zaradi tega, da bodo tudi zamudniki imeli možnost sodelovati. Kakor smo že poročali, sme v tečaju sodelovati vsak mlad človek, ki ima talent za glasbo, posebno še mladi dijaki glasbenih šol. Vsak, ki bo sodeloval v tem tečaju, bo pismeno obveščen ol dneva dalje, ko se bo vršila izkušnja pod nadzorstvom profesorjev ljubljanske glasbene akademije. Ni ^voma, da bo »Dan diletantov« odkril mnogo mladih nadebudnih talentov. —u.
Mraz pritiska
Ljubljana. 30 decembra Letošrje vreme se kljub svoji muhavosti ravna po nekem redu. Dcčim je prejšnja leta mraz nastopil že jeseni odnosno se ni zmenil za koledarski začetek zime, pa letos pred pričetkom zime prav za prav pi a-vega mraza nismo imeli. Komaj pa je nastopila koledarska zima, že je nastopil tudi mraz, ki se sedaj iz dneva v dan stopnjuje. V asni noči je sijala luna in na Ljub-( ljano je legla prozorna meglica, ki je mraz še povečala Ko so se meščani v torek zgo-■ daj zjutraj prebudili, so bila tudi notranja j okna zastrta z ledenimi zavesami. Toplo-j mer vremenske hišice v Zvezdi je kazal 13.4 stopin e, izven mesta pa je živo srebro zdrknilo celo na —15. Mraz znatno ovira tudi tramvajski promet Okna vozov so bila vsa zastrta z ledom. Letošnja zima je nenavadna »udi po tem, da ni snega. Prejšnja leta v takem času so bile strehe ljubljanskih hiš, pobeljene s snegom, letos oa so pobeljene s prahom
TOLAŽBA
Dve mladi gospe se zaupno pogovarjata.
—	Pomisli, draga moja, včeraj ml Je mol priznal majhno nezvestobo.
—	O, kaj takega! To te je pač bridko užalilo?
—	Ne, nasprotno, to me je celo malo potolažilo.
Topniški ogenj ln eksplozije Izstrelkov za umetno
zamegleuitev .
pripravljajo v »ever^i Afrfld italijanski napad na sovražno postojanko
Kritična ura za prepire
SPOHT
Gače vabijo — na sneg!
Manj znani, toda zelo idealni smučarski tereni so tudi
okrog Novega mesta
Novo mesto. 29. decembra
Po čulnem naključju ima v teh dnevih Dolenjska vsaj po nekaterih krajih več snega kakor Ljubljana in okol ca, kar vsaj za enkrat še povečuje potrebo, da bi mora i prijatelji smučarskega športa iz Ljuojane do nadaljnega hoditi na smuko na dolenjsko stran. Polževo je že prav dobro obiskano, vse premalo pa poznajo smučarji iz Ljubljane prav tako lepe in zelo p.imerne terene, ki ležijo nekoliko n žje — v okolici Novega mesta.
Med temi zavzemajo prav gotovo posebno mesto Gače nad kočevskim, črmošnji-cami, ki so najidealnejše naravno sniuč.šče. na knteiem je seUaj nad poi metra pravega pršiča. Novomeščani-smučarji prav radi hodijo na Gače in se vračajo cd tou zmerom zadovoljni. V prejšnjih čas h so oblikovali te smučarske terene tuli hrvatski smučanji, zlasti gospoda iz Zagreba, ki je bila pri izbiri č:m lažjih in udobnejš h p. ostorov za lahek smuk nemalo izbirčna. V ostalem pa se je sem in tja zatekel v ta kraj še marsikateri smučar, ki se je hotel res na-
užiti tihega smučarskega veselja v kraju, kamor vsaj običajno n:so hodili tisoči drugih.
Gače so sicer nekoliko oddaljene od železniške proge, toda ta pot pravih smučarjev ne bo niti najmanj motJa. če jim gre za to, da bi se seznanil, z nov.m in zelo lepim smušk.m terenom v okolici dolenjske metropole. Izletnikom, ki bi hoteli iz Ljubljane na smuško turo na Gače. bi bilo priporočit , naj zstopajo na postaji v U.š-nih selih na progi oJ Novega mesta proti Semiču, od koder vodi naju^obnejša in najkrajša pot na Gače, ki je tud; najbolj v rabi. K .01- bi se pripeljal z vlakom iz Bel« Krajint ali s Hrvatskega, bi imel peš primernejšo zvezo s postaje v Semču.
Kdoi koli bo enkrat obiskal smučišča na Gacan se bo zmerom rad vračal in potegni; tjakaj s seboj šc svoje prijatelje in druge smučarje, ker se bo v teh krajih 1 a-zen dobrega smuka naužil tudi naravn o krasot, ki sc zlasti v zimskem času tod okoI; čudovito lepe.
Ko so pred časom pri nekem snemanju za zvočni film preizkušali moč posameznih glasov, so opazili nekaj nenavadnega oziroma dotlej neznanega, namreč to, da zveni človekov glas pred jedjo vse drugače nego po jedi. V obeh primerih je poskusna oseba govorila iste besede. Razlika je bila pri preizkušnji tako velika, da je bilo pri predvajanju filma slišati, kakor da gre za dva povsem različna glasova. Nadaljnje raziskave so jx>kazale, da ima glas posameznega človeka svoj pravi zvok samo sredi presledka med dvema obedoma, kajti jed in pijača vplivata na ta zvok vedno, čeprav se tega v množici drugih dnevnih vtisov ne zavemo. A na to ljudje niti ne pazijo, kajti tudi uho ima podnevi in ponoči različen sluh. Raziskave so pokazale, da je človekov sluh najostrejši nekako okoli 18. ure. na kar proti večeru in ponoči malo popusti, da prične v prvih predpoldanskih urah postajati spet ostrejši. Celo vonj je po novejših raziskavah navezan na določene ure dneva V zelo zgodnjih urah razlikuje človek fine razlike vonjav n. pr. dosti težje nego v prvih popoldanskih urah. Proti večeru vonj malo popusti, kar traja do popoldanskih ur naslednjega dne.
Človeško telo mora v delovnem dnevu prenašati tudi normalno precejšnje temperaturne in druge »vremenske« razlike, že temperature doma, na poti v delavnico aL v urad, dalje v delavnici in v uradu sa-
I>a je živo srebro nevarno človeškemu zdravju in celo življenju, je že davno ~na-no. V starih časih so se ga med vsemi strupenimi snovmi najbolj bali, ker deluje skrajno zahrbtno in zanesljivo. Akutne zastrupitve z živim srebrom so dandanes po zaslugi zdravstvenih ukrepov sicer i^elo redke, tem bolj pa so se razširile kronične zastrupitve, ker jih je težko ugotoviti. V prvi vrsti se loteva kronična zastrupitev dentistov, fizikov in kemikov, torej ljudi, ki imajo že po svojem poklicu več Opravka z živim srebrom in različnimi njegovimi spojinami. Posebno nevarno pa je seveda čisto, tekoče živo srebro samo. Zastrup-ljenci posvečajo svojemu stanju po navadi le malo pozornosti ali pa ne vedo, odkod izvira, kajti diagnoza kronične zastrupitve je precej težka. Njeni simptoni so le malo značilni. Pojavijo se z občutkom utrujenosti, glavobolom in oslabelim sporni .um, dalje z lahkimi vnetji dihal. Počasi pa postajajo ti znaki vse težji, pridruži"© se jtm driske, izpuščaji in drhtenje rok. Vendar tudi ti težji simptomi ne dovoljujejo ne-" oporečno diagnoze.
Značilno je. da organizmu veliko bolj škoduje živo srebro, ki je prišlo vanj v obliki par po dihalih, nego ista količina kovine, ki jo je použil človek kot tekočino s prebavili, živosrebrne pare absorbirajo že sluznice v nosu, iz njih prehaja v Kri in zelo počasi se strupena snov izloča skozi obisti s sečem. Ugotovili so nadalje, dn se
Velike stvaritve genialnih pisateljev, njih izmišljene osebe, ki so dobile v epični ali dramatski obdelavi samostojno in morda nesmrtno življenje, zanimajo proučevalce prav tako, kakor izredni možje, ki so nekoč resnično živeli. Mnogo študij je že bilo posvečenih na pr. psihologiji Hamleta ali Fausta. Cela literatura obstoji o problematiki Cervantesovega »Don Quijota«. Tudi zdravniki so se že ponovno bavili ne samo z zdravjem znamenitih pisateljev, marveč tudi z zdravjem izmišljenih, umetniško ustvarjenih človeških likov, ki združujejo v sebi potencirane tipične lastnosti neštetih življenj ali predstavljajo edinstvene primerke človeške osebnosti. Tako so se bavili nekateri psihopatologi s problemom Hamletove »blaznosti««. V italijanskem medicinskem obzorniku »A n n a 1 i R a v a-s i n i« z dne 10. decembra je izšel zanimiv članek z naslovom »La pazzia nella letteratura«, ki v njem pisec (A. C.) obravnava vprašanje duševne nemoralnosti dveh znamenitih postnv svetovne literature-Hamleta in don Kihota.
Med najbolj znanimi postavami — izvaja pisec, — ki jih je v posameznih deželah ustvaril literarni genij, sta vsekakor vzbujala posebno pozornost bralcev in kritike Shakespearov Hamlet in Cervanteso-' Don Kihot. Tudi zdravniki si niso mogli kal da bi ne odkrili v obeh postavah neko obliko duševne anomalije, pravo monoma-nijo, ki je pri obeh povsem rnz"čna. vendar tu kakor tam globoko človeška: mani-ja jalovega i« cnralizumčega dvom" pri Hamletu in manija junaštva pri don Kiho-
mem se zelo razlikujejo. Tem neprestanim temperaturnim spremembam normalnega dne pa se telo v splošnem zelo dobro pri-lagcdeva, in sicer tako dobro, da se večina ljudi teh razlik niti ne zave. Vendar pa j< človeška zmogljivost pogostoma zelo odvisna od vremena in temperature, in gotovo ni samo slučaj, da se večina prometnih nesreč, to je 85 odstotkov, dogaja v zelo vročih in sončnih dneh. Najbolj sveže in delavne se počutijo ljudje, ki opravljajo telesna dela, pri zunanji temperaturi 10 do 16 stopinj, med tem ko duševnemu delavcu zunanja temperatura 15 do 19 stopinj pri delu najbolj godi. Seveda pa ni mogoče postaviti v tem oziru kakšna pravila, ki bi veljala za vse ljudi enako.
Zmogljivost zavisi deloma tudi od tega. kdaj opravlja človek kakšno delo. Take zahteva jutranje delo, če se le ne prične prezgodaj, najmanjšo napetost sile, telesne delo v poznem popoldnevu pa zahteva nasprotno največje energije, kar je seveda \ zvezi s tem, da je telo zjutraj spočito, popoldne pa že utrujeno, čeprav je večina ljudi po kosilu najmanj voljna za težko telesno delo, porabi telo baš o tem času razmeroma malo energije, če že mora delati. Toda v vsakdanjem življenju obstoje še drug: maksimi in minimi. Neki psiholog je n. pr. ugotovil, da je čas med 17. in 18. uro najbolj kritična ura za prepire — zlasti pa za zakonske prepire.
živo srebro nabira v žlezi možganskega podaljška. Z ozirom na veliki pomen, ki ga ima ta žleza za organizem, si lahko razložimo skrivnostne pojave, ki izvirajo iz zastrupitve z zelo majhnimi količinami živega srebra.
Kar se tiče zdravljenja, je pred vsem potrebno, da se iz telesa izločijo tudi najmanjše množine nevarne kovine. Iz tega razloga je potrebno odstraniti n. pr. tudi zobne plombe, ki so izdelane z amalgamom. Sledovi živega srebra izginajo potem sami od sebe iz organizma, vendar pa se to dogaja zelo počasi in prav tako počasi izginjajo simptoni zastrupitve. Na žalost nimamo doslej nobenih terapevtskih pripomočkov, s katerimi bi mogli ozdravljenje pospešiti.
Dihanje zoper nespečnost
Zadnji recept za ozdravitev nespečnosti je odkril dunajski zdravnik dr. Robicsek. Ta ne predpisuje uspavil. ki so bolj ali manj Škodljiva organizmu, ne zateka se k temi in avtosugestiji, temveč priporoča do-st: enostavnejši način:
Če te muči nespečnost, pravi dr. Robicsek, se najprvo vlezi, in sicer tako, da sprostiš vse mišice, zlasti tiste, ki obdajajo trebušno mreno, torej želodčne in trebušne mišice
tu. Obe fiktivni, slovstveno ustvarjeni osebi sta bili v vseh prejšnjih časih označevani kot norca. Neki španski psihiater (E, Fernandez Sanz v »Actualidad Medica, okt. 1940) pa se vpraSuje ali lahko veljata za taka tudi po sodobnih znanstvenih merilih? ■
O blaznosti tega »ingegnoso Hidalgoc, kakor imenuje Cervantes svojega don Kihota, so spisali slovstveniki in psihiatri cele knjige, toda prvi, ki je stvaritev svoje lastne genialne domišljije označil za blazneža, je bil sam Cervantes. V začetku svojega dela opozarja pisatelj bralce na ma-nijo, ki se je bila polotila don Kihota zaradi tega, ker je neugnano prebiral knjige o viteških pustolovstvih, »tako je zaradi tega pozabljal na lov, svojo najljubšo zabavo in celo na upravljanje svojih posestev. Posedal je cele noči pri takem čtlvu, tako da je naposled izgubil spanje in da so mu zaradi čezmernega branja tako usahnili možgani. da je izgubil zdravo razsodnost; napolnil si je domišljijo z vsem tistim, kar Je čital v knjigah in si je domišljal, da so te izmišljotine tako resnične, da zanj nI bilo prigod, ki bi bile resničnejše od tehle . . Odtod se mu je zapičila v možgane oblastna potreba, da je zaradi svoje časti in blaginje svoje domovine postal Se sam blodni vitez po vzorcu tistih, ki so o njih pripovedovali viteški romani. Smotrni dellrlj v razlagi altruističnih in viteSklh pobud mu je naposled vsilil delirijske ideje take silovitosti, da so oblastno obvladovale njegova dejanja, tako da so ga prisilile celo I k bojem zoper vetrne mline in zoper čre-
N«to priU ddfafltf po hnifci luhii fcsdafani globoko, toda počasi, broi napota, tafco da popolnoma BpiMrg pljuča. Pri tem neprestano pazi, da se ti mišSce ne napne jo. Ko si tako izdihnil, moraš na isti način vdihniti, toda pri tem pazi, da bo so-delovafl* pri stvari trebušna mrena Po kratki vaji ti bo zelo lahko izvršiti te dve temeljni dihalni gibanji. Gre samo za to, da ti postane dihanje globoko in mirno, ne da bi se mišice in prea napenjala. Po nekoliko dihih boš za zehal, znamenje, da se ti bliža spanec.
To je vse. Ni je bolj enostavne stvari, kakor je ta, vsaj če poslušamo dunajskega zdravnika. V praksa je nemara malo teže kakor v besedi. Na vsak način pa ne stane poskus nič.
Osemdeset let v temi
Pred kratkim je umrl v Combe Havu ▼ okolici Batha neki George Edward Smart Stel je 80 let in je vse svoje življenje preživel v temi. V detinski dobi si je ranil oči in odtlej ni prenašal svetlobe. Podnevi je spal v popolnoma temni sobi, zvečer je vstajal in obedoval, v zadnjih letih je nekaj časa poslušal radio, potem se je do zore sprehajal. Mož je bil velik ljubitelj cvetlic in je imel krasen vrt. ki ga je občudoval v mesečini. Njegovi prijatelji so po njegovi smrti dali za temniti vaško cerkev za pogrebni obred in pokopali so ga zvečer.
ZA SMEH IN KRATEK CAS
Dragec Je Ml spet poreden ln mama ga je oštela:
»Nu, Dragec, ali nočeš biti spet mamin pridni fantek?«
»Čemu, mamica? Saj je Božič že minul!« • • »
»Ali se vam ne zdi, da moja žena lepo poje?« se je obrnil gostitelj k staremu, naglušnemu gospodu.
»Kako, prosim?« je vprašal ta.
»Ali se vam ne zdi, da moja žena lepo poje?« je zavpil gostitelj možu v uho.
Stari gospod se je nebogljeno nasmehnil:
»Oprostite,« je dejal, »toda ne razumem
niti besede, ker tista ženska tako Kriči!« * * *
Po dolgem času se je Vera srečala s svojim starim župnikom v trgovini za oblačilno blago.
»Odkod pa, gospodična Vera?« jo povpraša dušebrižnik.
»Iz oddelka za svileno blago,« je odgovorila Vera. »Kupila sem si blago za poročno obleko. Prihodnji mesec se namreč poročim...«
»O, to me veseli, res veseli,« ji je čestital župnik »Upam, da ste dobro izbrali...«
»Seveda,« je dejala Vera, »krep maro-
ken s pravimi čipkami...«
♦ * •
»Svetloba preleti v sekundi 30.000 km.«
»Ne, 300.000.«
»2e mogoče, prometne razmere so se v zadnjih desetletjih pač zelo izboljšale.«
ANEKDOTA
8ef neke japonske veleblagovnice, v kateri gojijo vzoroe japonske vljudnosti, je dal svojim nameščencem sledeče navodilo za ravnanje s kupovalci.
»Naši nameščenci naj bodo do vsakogar tako vljudni kakor oče, ki svoji hčeri ne more dati dote, pa ji išče vse eno moža!«
VSAK DAN ENA
»Ali ste že prečitali mojo novo knjigo o nespečnosti?«
»Da, in vidi se mi izvrstna! Prebrala sem komaj tri strani, pa sem že zaspala!«
de ovac, ki jih je videl v svojem deliriju 1 kot velikane in kot sovražne čete; preba-dal je z mečem mehove vina in sploh doživljal tista čudovita pustolovstva, ki so nas tolikaj zabavala v mladih letih in tudi pozneje.
Don Kihot je potemtakem nor, saj ga je tako označil sam ustvaritelj njegove bajne osebe; je celo nevaren ah vsaj vznemirljiv norec, kakor ga označuje Fernandez Sanz. ker je njegovo vedenje nezdružljivo z javno varnostjo ln z dobrim redom. Toda če gre za kakršno koli zadevo izven okvira viteštva, kaže don Kihot polno duševno razsodnost, neoslabljen spomin ln povsem normalno pamet; prav ta kontrast nam daje možnost zanesliive diagnoze o obliki njegove norosti. Don Kihot pripada številni legiji paranoikov, ki jih označujejo deli-rične ideje, nedostopne za vsak poizkus, da bi jih kdo v tem prepričal o nasprotnem, medtem ko kažejo v ostalem popolno bi-strost in nedotaknjeno delovanje ostalih duševnih sposobnosti v vsem, kar se ne nanaša na vsebino njih delirija; je to neka oblika monomanije ali delne manije, ki je po navadi neozdravljiva.
Med temi paranoiki lahko razločujemo dve skupini, seblčneže in altruiste. Prvi se kažejo v svojem deliriju kar naivne in so predvsem zaposleni z obrambo svojih interesov ali svoje osebe, ki se jim zdi ogrožena, zato so prepirljivcl in se čutijo zasledovane ter sami preganjajo druge. Altru-lstičnl paranoiki ao mnogo bolj v navadi ln kažejo manijo, da bi neugnano delali kaj dobrega za človeštvo. Hoteli bi vse po svoje preosnovatl. Sem spadajo nekateri ustanovitelji krivih verstev, lažnivi preroki. krivoverci in podobni eksaltiranci. Don Kihot s svojimi altruističnimi ln človekoljubnimi idejami delrjskega značaja, s svo-
V pričakovanju snega in ledu
(Drobiž o pripravah za sezono)
Kljub temu, aa za smučarja prav za prav še nikjer ni prave snežne ploskve in morajo najvnetejši ljubitelji belega športa za snegom hoditi višje v gore ali daleč od mesta, se vendar na vseh konc.h in krajih mrzlično nadaljujejo priprave za splošno otvoritev letošnje sezone. Največ sKibi imajo s temi pripravami oni smučarji -tekmovalci, ki jih čakajo v prvi polovici februarja velike mednarodne pre skušnje na nemških in italijanskih terenih. Kakor se sliši, so po večini že zbrani v skupnJi treningih, mel njimi nekateri v izredno visokem številu. Po številu bodo prav gotovo odnesli prvenstvo Švicarji in Norvežani, ki nameravajo letos poslati na mednarodne smučarske priieditve rekordna števda udeležencev.
Mimo mednarodnega sporeda pa vsaj po nekod tudi domače smučarske prireditve obetajo veliko izbiro. V rokah imamo razne sporede in načrte za sezono iz Nemčije in Italije, iz katerih se vidi, da skoraj nobena nedelja ali praznik od januarja pa tja do marca ne bosta brez prireditve na snegu ali ledu. Med obilico raznih tekmovanj nam je padla v oči napoved velike mednarodne tekme v smuku s Sv. Višarij na dan 1. marca. Kdor je kdaj ob skal to divno planinsko točko nad dolino Zabnice, lahko sam presoji, kakšne sposobnosti in koliko poguma bodo morali pokazati smučarji, če se bodo hoteli postaviti na tej edinstveni gorski progi. Kakor pišejo, so organizatorji tega tekmovanja izseksli s hriba Sv. Višarij čisto novo progo, ki bo dolga okrog 2 km in pol in imela nad 1000 m višinske razlike. Ker bodo na prireditev prišli tudi tekmovalci drugih držav, bo verjetno ta smuk eden najpomembnejših v letošnji sezoni, ne toliko po svojem oficiel-nem značaju kolikor po izredno težkem terenu, na katerem ga pripravljajo.
* * •
Rumunska reprezentanca v hokeju na ledu, ki se bo udeležila tudi mednarodnega turnirja v Garmischu — nekatere rumunske igralce te športne panoge poznamo tudi v Ljubljani izza njihovega gostovanja na ledu pod Cekinovim gradom — bo po končanem nastopu v Nemčiji odšla še na gostovanje v Švico, kjer namerava odigrati pet tekem. Rumunski hokejisti bodo nastopili v Davosu, Bernu, A rosi in še v dveh manjših zimskih centrih, švicarska ekipa je letos izredno močna in bodo imeli Rumuni trdo delo, če bolo hoteli količkaj uspešno zaključiti to turnejo.
Povratna tekma med Nemčijo in Švico za prvo srečanje, ki je bilo pred kratkim v Curihu in v katerem so Neme: morali dvigniti roke pred boljšim nasprotnikom, bo 11. januarja v Monakovu. Nemci v teh dnevih pridno trenirajo in se nadejajo, da bodo v tej revanši izravnali poraz, kj so ga morali spraviti ob otvoritvi sezone.
Po nemških listih posnemamo, da so zdaj Nemci dokončno razčistili vprašanje, kako naj se prav za prav imenuje smučarsko orodje v njihovem jeziku, ali »Ski« ali »Schi«. Vrhovna zveza za športe se je že sama odločila za prvi način pisanja, zlaj
jo velikodušno manijo, da bi pomagal slabotnim in se boril zoper oblastne mogotce, kar mu je pr ineslo toliko mučnih pustolov-stev, čijih posledice so se vedno zvalile na njegov hrbet — ta don Kihot sodi v skupino altruističnih paranoikov.
» • •
Hamletov primer je močno drugačen in tudi bolj zamotan. Postava danskega kraljeviča ne kaže, da bi spadal baš med blazneže, vendar razodeva psihonevrotične znake in sodi po mnenju španskega psihiatra med individuje, ki imajo važne duševne anomalije. Prava in resnična drama Shakespearove stvaritve, drama, ki tako živo učinkuje na čitatelje in gledalce vseh časov, je tista, ki se razvija v Hamletovi duši, ko jo vrtinčijo protislovna čustva. Zvija se med hrepenenjem po spoznanju resnice o žaloigri, ki jo sluti v svojem domu, in med dvomom in negotovostjo o zadržanju. ki bi bilo zanj v tej stvari najboljše. Sluti in sumi umor svojega očeta, a ne ve, kako naj ga dožene do gotovosti; živi na dvoru z materjo, v kateri sumi udeleženko v umoru njenega moža in očimom, ki naj bi bil kriv tega zločina, a nič ne ve, kaj mu je storiti: živi v večnem dvomu v srcu, negotovost spremlja vsa njegova dejanja in povzroča, da se ne more za nič odločiti.
Shakespeare je dal največjo resničnost temu boju, v katerem se nenehoma krči duh nekega človeka ln ki mu ne daje upanja, da bi se sprostil iz nJega; ta resničnost je vtisnila »Hamletu« značaj ene največjih stvaritev človeškega genija. Hamlet je mlad. dobro raščen, robusten, vajen ravnanja z orožjem, vajen tudi tžlesnih vaj, dobro vzgoien: je bil na potovanjih, je študiral na univerzi v Nemčiji in govoril z italijanskimi učenjaki; njegovi govori ka-
pa »e je njej priključilo še vrhovno poveljstvo vojske in izdalo naredbo, da se mora v bodoče za smuči uporabljat; samo naziv »Ski« Enako je bilo odrejeno tudi za vse ostale, ki imajo uradoma opravka s tem delom smučarske opreme. Ko prebiramo te vrstice, nam nehote prihaja na misel svo-ječasni spor med nami in brati z juga, od katerih se nekateri n:kakor niso mogli odločiti za našo pravo besedo »smuči« in so tudi v zadnj: sezoni — čeprav so svoj jezik v marsičem očistili do kraja — sp?t ostali pri svojih starih »skijah«.
Kdaj so boksarji pri najboljših močeh?
Strokovnjaki iz boKsarskih vrst so mnenja, da so boksarji pri najboljših močeh v dobi med 23 in 28.. letom starosti Najboljša dokaza za to trditev sta dva najslavnejša zastopnika te stroke, in sicer Jack Dempsey in Max Schmeling, ki sta si priborila to največjo športno lavoriko v 24. letu starosti. Prav tako je tuid James Jeffries osvojil najvišji naslov v svoji karieri v podobni starosti, medtem ko jo bil sedanji svetovni prvak vseh kategorij Joe Louis proglašen za prvaka prvič, ko je bil star 23 let, in sicer takrat, ko je leta 1937. porazil 32 let starega Braddocka, ki e bil dve leti na boksarskem prestolu. Od zadnjih svetovnih prvakov v boksu je prišel Primo Carnera do tega naslova s 26 leti, medtem ko je Gene Tunney dosegel najboljšo formo z 28 leti po porazu Dempse-ya.
Med svetovnimi mojstri iz boksarskih vrst je treba v tem pregledu omeniti tudi znanega Johna Sullivana, ki je bil svetovni prvak s 23 leti in je branil ta naslov 11 let brez presledka, in sicer kot naslednik Jamesa Corbetta, ki je bil s 26 leti najboljši boksar na svetu. Vsi ti primeri kažejo, da so bili telesno v najboljši formi skoraj vsi boksarji v eni izmed polovic tretjega desetletja v življenju
Ne glede na vse to pa veljajo tudi giede teh najboljših boksarji izjeme, ki samo potrjujejo to pravilo. Tako je znan neki L. Fitzsimmons, ki je bil svoječasno svetovni prvak treh kategorij in se je držal na višku svojih sil do 43 leta. kar je za poklicnega športnika vsekakor nenavadno. Druga izjema te vrste je novejšega datuma, in sicer Nemec Max Schmeling, ki je zdaj star 35 let, in ki so ga že nekajkrat proglasili za mrtvega, pa namerava spet začeti s treningi in je celo odločen, da se bo po končani vojni postavil nasproti najmočnejšim boksarjem na svetu.
Petrček je pritekel k zdravniku: »Gospod doktor, pridite hitro k nam!«
Zdravnik: »Kdo pa je obolel?«
Petrček: »Vsi, samo jaz ne. Bil sem poreden in tako nisem dobil nič gob od tistih, ki jih je oče prinesel lz gozda!« » * *
»Čudovito je. kako se Američani razumejo na umetnost, da postanejo v kratkem času bogati!«
»To ni noben čudež, pomislite samo, koliko blagajnikov je v toku stoletij zbežalo v Ameriko!«
* * •
Dragec je prvič zagledal ježa in je vzkliknil navdušeno: »Poglej, mama! Tu je kakteja z nogami!«
žejo, da ima filozofskega duha s skeptičnimi, ironičnimi in pesimističnimi nagibi. Silovit dvom, ki muči tega duha in mu vsiljuje omahovanje v vsakem primeru, kjer bi se bil moral odločiti, daje skupno z nekaterimi drugimi njegovimi lastnostmi podlago za diagnozo Hamletove psihopati jo. Hamlet bi bil po sodobnem nazivoslovju psihoastenik, ali da se izrazimo kar najbolj moderno, kaže primer obsedenske nevroze ali coercitivne psihonevroze (Fernandez Sanz). Vsekako je samo v čast in sia- o Shakespearu, da je umel naslikati osebo, kakor jo je sam ustvaril, z natančnimi potezami tiste bolezenske oblike, ki jo je mogla znanost spoznati in opisati stoprav nekaj stoletij pozneje.
Zanimivo bi bilo opazovati Hamletovo postavo tudi z vidika psihoanalize. Tu bi našli, kakor sodi španski nevropatolog. obrnjeni Edipov kompleks: namesto da bi Hamlet ljubil svojo mater in mrzil očeta — po znani Freudovi formuli — mrzl mater ter ljubi in obožuje očeta, glede katerega Sumi, da ga je umoril očim; toda ta navidezna mržnja do matere bi utegnila biti zbog ljubosumja izprijena ljubezen. Znano je, kolikaj hitro t? strast izpremeni ljubezen v sovraštvo in ga prižene tako daleč. da skuša tak človek usmrtiti osebo, ki jo ljubi. Hamletova ljubezen in čaščenje mrtvega očeta bi si lahko razložili kot sinovo prizadevanje, da predstavi očetovo osebo tako, kakor da ga je v začetku Hamletove tragedije prevzela ljubosumnost do matere. Le-ta se stopnjuje vse do mržnie, a z druge strani se Hamlet vedno bolj vživ-lja v onečaščenega in umorjenega očeta, dokler se ne poistoveti z njim in občuti to. kar bi občutil oče. če bi bil živ. Tako zavzema naposled tisto zadržanje, kakor bi • ga v takem primeru zavzemal oče.
Nevarno živo srebro
Knlfnrnl pregled
■—. i ------------------- t —
Medicinski pogled na don Kihota in Hamleta
F©
— It »Službenega lista«. »Službeni list za Ljubljansko pokrajino« št. 104. z dne 27. decembra objavlja naredbe Visokega komisarja: sprememba mezdnih razredov v socialnem zavarovanju, razveljavitev kategorizacije strežnega osebja v gostinSKih obratih v socialnem zavarovanju, kategorizacija hišnih pomočnic (služkinj) in niš-nic, sprememba denarnega ekvivalenta na-turalnih prejemkov v socialnem zavarovanju. cenik za orivske in frizerske obrate in odločbo Visokega komisarja: nadomestitev nadzornika za društvo Rdeči križ.
*	Milijoni za socialne namene. Vlada vsako leto velik del svojega obsežn3ga proračuna posveča socialnim namenom. V budžetnem letu 1939/40 je vsota, potrošena za razne socialne utanove ln podpore, do-egla 471 mili.cnov lir. V zadnjih 5 letih — od 1935/36 do 1939/40 — je vsota v ta namen naraščala takole: 212 milijonov, 2:0 milijonov, 380 milijonov, 391 milijonov, 471 milijonov.
*	Sestav kardinalskega kolegija. Ob zaključku leta 1941 so na pristojnem mestu v Vatikanu objavili naslednje podatke: Sveti kolegij kardinalov tvori 52 kardinalov, med njimi 6 škofov, 39 duhovnikov in 9 diakonov. Po narodnosti je med njimi 30 italijanov. 22 p pripadnikov drugih narodnosti. Slednji se dele takole: 5 Francozov, 3 Nemci, 2 Španca, 2 Američana ter po 1 Anglež, Kanadec, Belgijec, Poljak, Argentinec, Brazilec, Portugalec, Madžar in Orijentalec. V Vatikanu in Rimu stalno prebiva 23 kardinalov. V letu, ki se bliža zaključku, so umrli 3 kardinali, v dobi odkar je papež Pij XII, pa 9. Letos je umrlo 56 nadškofov in ikofov, na novo pa je ciio postavljenih 58.	8
Kacioniranje živil Pristojna oblastva se ukvarjajo s izpopolnitvijo sistema, po katerem je v času vojne urejena prodaja najvažnejših živil in drugih življenjskih potrebščin. V Italiji so vsa živila, v katerih konzumu je bilo treba uveljaviti čim strožjo štednjo, razdeljena v tri kategorije. V prvo kategorijo spadajo one potrebščine, katerih količina je odmerjena po nakaznicah: sladkor, milo, zabela, riž, testenine, moka, kruh. V drugo kategorijo spadajo živila, katerih prodaja je omejena na določene dneve v tednu ali pa je delno prepovedana: meso, slaščice, sladoled, kava. V tretji kategoriji pa so ona živila, ki so kontingentirana ali se prodajajo samo proti izkazilu legitimacije: konservirana j^jlu, krompir, ze.tajava, sir in mleko.
*	Letalsko ministrstvo išče 400 elektro-mehanikov. Letalsko ministrstvo je objavilo natečaj za sprejem 400 elektromehani-kov, specialistov za službo na letalih Natečaja se lahko udeleže državljani, rojeni v Icču 1923., 19i!4., v prvi polovici ieta 1922., in pa oni leta 1922., ki so bili pri na-
" ^~tri?ni k letalstvu.
RUMOVO SESTAVO (ESENCO)
priznano dobro in vinski destilat za izdelovanje ruma dobite v drogeriji KANC, LJUBLJANA, židovska ulica št. 1
*	Nemci se bodo izselili iz Južne Do-brudže. Bolgarsko Sobranje je odobrilo sklep ministrskega sveta, po katerem bo v kratkem preseljenih iz Južne Dobruiže
v TvTfrriči jr> 500 tam naseljenih Nemcev.
*	Omejitve potovanj v Srbiji. Notranji minister je izdal odredbo, po kateri od l.ja-nuarja brez posebnega dovoljenja oblastev ne bo možno potovati po deželi.
" Dve starki v plamenih. V Turinu se je v nedeljo popoldne pripetila strašna nesreča. Giovanna Cornaglia, 70-letna, skoraj povsem slepa zasebnica, se je približala peči, da zakuri. Medtem ko je zažigala, pa je plamen zajel njeno obleko in v trenutku je bila kakor ena sama živa bakla. Na vik in krik je njena 691etna sestra Lucija pritekla na pomoč. Strgala ji je gorečo obleko z života, pri tem pa se ;e tudi sama močno opekla. Reševalci eo morali obe pripeljati v bolnico. Stanje starejše slepe sestre je obupno.
*	Kupujem vse kože divjačine, lisice, dihurje, vidre, kune itd. po najvišji dnevni ceni. — Kožuhovina Danilo Predalič, Ljubljana, Sv. Petra cesta 18.	(—)
fZ UUBIJANE
u— Nov grob. Za vedno je zapustila svojce soproga predstojnika policije ga. Marija Kosova. Za njo žalujejo soprog, sin, hčerka, številno sorodstvo in znanci. Togreb nepozabne rajnke bo na starega leta dan ob 15 iz kapele sv. Marije na Žalah k Sv. Križu. Pokojni gospe bomo ohranili blag spomin, žalujočim svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje.
u— Dostavljanje živilskih nakaznic bo
mestni preskrbovalni urad zaključil na Silvestrovo, da bodo ta dan vsi potrošniki imeli živilske karte. Ker bo p_a v petek 2. januarja odsek za živilske nakaznice imel veliko dela z urejanjem potrdil, zato ta dan ne bo posloval za stranke, a reklamacije bo sprejemal šele v soboto 3. januarja. Tisti pa, ki bi v sredo vendar še ne dobili kart zaradi napačnega naslova ali, če bi jih na Silvestrovo ne bilo doma, jih bodo dobili tudi še v petek na dom. Kdor torej karte do tega dne ne dobi, naj jo reklamira v soboto in nadaljnje dni v
odseku za živilske nakaznice v Mestnem domu. Mestni preskrbovalni urad si na vse načine prizadeva, da bodo karte prav vse stranke dobile na dom in celo tudi oni, ld mu niso naznanili spremembe svojega naslova, če je bilo novi naslov mogoče ugotoviti drugače.
u— Vse ljubljanske trgovce opozarja mestni preskrbovalni urad, odsek za razdeljevanje moke, riža in testenin, da bo sprejemal odrezke živilskih nakaznic za mesec december v petek 2. januarja od trgovcev z začetnimi črkami A—M, v soboto 3. januarja pa od trgovcev od N—ž. Kasneje predloženi odrezki za mesec december ne bodo sprejeti, na kar izrecno opozarjamo. Razdeljevanje blaga na živilske nakaznice za mesec januar se bo pa pričelo v ponedeljek 5. januarja 1942. po že znanem vrstnem redu.
u_ Premiera 13. programa v »Veselem
teatru« je na Silvestrovo ob 18.30. Na Novega leta dan so tri piedstave: ob 14.30, 16.30 in 18.30. Spored je skrbno izbran, smeha bo dovolj! Sodeluje celoten ansambel; kot gost nastopi g. Ljubiša Jovanovič, bivši prvi igralec beograjske in zagrebške drame. Predprodaja vstopnic v s^edo ol 10. do pol 13. in od 16. dalje, na Novo leto od 10. ure dalje neprekinjeno do večera. Preskrbi te si pravočasno vstopnice!
u— Nedeljsko zdravniško dežurno službo bo opravljala od srede od 20. ure do petka do 8. ure zjutraj mestna zdravnica drž. ž i t k o Jožica, Pleteršnikova ul. 13, telefon 47-64.
u— podružnica SVD šiška opozarja člane na razglas v omaricah o škropljenju sadnega drevja in na občni zbor, ki bo v nedeljo, 4. januarja, ob 15. uri v risalnici ljudske šole v Zgornji Šiški.
u— Pokrajinsko ravnateljstvo dela je darovalo v spom.n pok. g. Vrankarja Vinka, člana Pokrajinskega namestitvenega urada, 500 L. Rdečemu križu, sekciji za socialno pomoč. — Tvrdka Franc Stupica v Ljubljani je darovala namesto običajnih novoletnih voščil odjemalcem Pokrajinskemu odboru RK. 1000 L. — Plemenitim darovalcem iskrena hvala!
u— Nekaj nesreč. Po stopnicah je padla in se potolkla po obrazu 69 letna zasebnica Marija Kovačeva iz Ljubljane. Iz gozda je vozil domov hlode 40 letni gozdni delavec Franc Jeršin iz Vidma. Po nesreči mu je eden izmed hlodov padel na nogo in mu jo zlomil. Na poledeneli cesti je padel in si zlomil desnico 14 letni posestnikov sin Ivan Frkov iz Dobrunj. 14 letni posestn.-kov sin Ignac Tomš č iz Dobrepolja pa je pri igri padel in s; zlomil desno nogo.
Iz Novega mesta
n— Občuten padec temperature. Po
sončnih božičnih praznikih je že v soboto pritisnil občuten mraz in zjutraj je živo srebro padlo devet stopinj pod ničlo. V teku dneva je sonce nekoliko ogrelo ozračje in tuli mrzli val je popustil ter se je v noči od sobote na nedeljo temperatma dvignila in je zjutraj kazal toplomer samo tri stopinje pod ničlo. V nedeljo dopoldne rpa se je živo srebro 2e dvignilo nad ničlo, toda popoldne je kljub izredno sončnemu dnevu močna severovzhodna burja ponovno ohladila ozračje in zvečer je padlo živo srebro štiri stopinje pol ničlo, še silnejši mraz je pritisnil v noči na ponedeljek in v ponedeljek zjutraj je kazal toplomer celo v mestnem središču 12 stopinj pod ničlo in je znašala tako toplotna razlika od nedelje na ponedeljek več kakor 13 stopinj. Tolikšen padec temperature je povzročil, da je posebno influenca pričela razsajati, življenje v mestu je bilo dopoldne še kar živahno in se je poznal dokajšen dotok okoličanov, katere tudi mraz ne ovira posetiti vsaj v nedeljo službo božjo v mestu. Burja pa je popoldne izpraznila mestne ulice in tuli okoliške izletniške postojanke so kljub lepemu sončnemu vremenu bile zelo slabo obiskane. Toliko bolje pa so bili obiskani mestni lokali in kino.
n— Nakupovanje z oblačilnimi izkaznicami. Kljub ponovnim opozorilom se še vedno ponavlja, da hočejo posamezniki nakupovati racionirano blago z oblačilnimi nakaznicami brez uradne osebne legitimacije. Po nalogu Visokega komisarijata pa smejo trgovci prodajati le proti istočasni predložitvi uradno potrjene osebne legitimacije. Zato naj si prebivalstvo čimprej preskrbi v občini svojega stalnega bivališča legitimacije, ki jih izdajajo občine. Novomeščani naj dvignejo legitimacije pri novomeški občini med uradnimi urami. Predložijo naj fotografijo in plačajo 3 lire.
n— živilski trg je bil v petek zaradi občutnega mraza slabše založen z živili kakor poslednji trgi. Več je bilo le solate, zeljnih glav in repe. Malo je bilo na trgu mlečnih izdelkov in so se prodajale smetana po 24 L. liter, mleko 1.60 L. liter, domači sirček 0.30 L. hlebček in jajca 1.50 L. komad. Kizlo zelje in repa sta po 1 L. krožnik. Manj je bilo na trgu domačega sadja; branjevci so pa še dobro založeni z domačim sadjem in tudi južno sadje je naprodaj.
A tudi tedaj, če pustimo ob strani psihoanalitična ueibarm. ki so še vedno v disku-siii. se zdi kar občudovanja vredno, da je genij s svojo močio vnaprejšnjega padanja umel ustvariti značaje, ki z osupliivo na-tantfn^sMo ustreza-io nekaterim vzorcem psihičnih bolezenskih oblik, ki so bilp docela neznane v času. ko sta omenjena dva pipptplia živela in ustvarjala svoia umetniška d^ia ter po bile opisane šele najmanj tri stoletia pozneje.
Ustvaritev »Hnmleta« im? spričo čudovita vidovitosti genifa univerzalno in večno veliavo kot noosrbHcnip vpčneg-a dvoma, muke in vzpodbn^nosti človeške duše, — pravi Frrnandez Sanz. Medtem ko španski Hirialeo pooseblja strastni fn blazni nagib po nerlncjoo-iiivpm idealu prpdFtavlia danski kralievič ast°nično reakriio: priznanje naše onemoo-lnei-i. da bi dospeli ta ideal, in obenem hridVi izpoved našega nepopravljivega poloma.
• • •
Tako piše po španskem viru sodelavec medicinskega lista »Aftnali Rava^ini«. Njegove UErntnvitve so zanimive tudi za slovstvenega teoretika, čeprav' bo le-ta boli unešteval pri literarno ustvarjenih človeških lik'h zakone umetn'šk»«ra nstvnrj^nia nego psihooatnloška merila Literatura stremi — za razliko od znanosti — bolj po spoznanju
možnosti nego dejstev in njeni tipi dobivajo v tem večji meri potencirane tipološke znake, čim bolj skuša pisatelj označiti izred-nost in kompleksnost človeških pojavov. Vsekako pa je zanimivo priznanje španskega psihiatra, da so genialni pesniki za cehi stoletja dogledall to, kar je znanost šele po dolgih ovinkih odkrila in pojasnila. Tudi v tem se kaže funkcionalni pomen slovstvenega stvarjanja za razširjenje obzorja človeške kulture, kakor tudi vrednost intuitivnega spoznavanja.
ZAPISKI
Matica Hrvatslta je izdala kot redne knjige za 1.1941 Josipa Berse zgodovinski spis »Dubrovačke slike i prilike 1800-1880«, Mile Budaka novi roman »Musinka«. ki se naslanja na pisateljevo najznamenitejše delo »Ognjlšte«, novelistično zbjrko sedanjega urednika »Hrvatske revije« Marka Coviča »žito zove«, dr Ernesta Bauerja spis »Hrvati u trideset godišnjem ratu« in zbornik »Hrvatsko kolo«, v katerem so Izšli spisi dr. Mladena Lorkoviča, Filipa Lu-kasa, Petra Grgca, Ivana Gorana Ko^ačlča. Jeana Dayra. VI. Kušana, Ljube Babiča. A. Barca. G. Torbarlne, Antuna Bonifačlča, Vi. Kaleba, J. Skrečiča, VI. Nazora in 'drugih.
n— Pazite na otroke! V Vrtačah pri Semiču je neka mati pustila svojega dveletnega sina v kuhinji brez nadzorstva. V odsotnosti matere je otrok pristavil stol k šteiilniku in se vsedel na štedilnik. Dobil je po celem životu zelo hude opekline. Nesrečnega otroka so prepeljali v novomeško žensko bolnišn.co.
n— Številne nesreče. V Metliki se je ponesrečil pri delu na cesti 211etni delavec Franc Zugelj. Ko je vrtal kamen, se mu je zlomil sveder in kos svedra se mu Je zarinil v roko in mu jo zelo težko poškodoval. — 21etni sin dninarja Ivan Ivane-tič iz Vrtače pri Semiču si je v odsotnosti svoje matere pristavil stol k štedilniku >n sedel na štedilnik, pri čemer je dobil zelo težke opekline po telesu. — Na poledeneli cesti je na poti domov padla in si zlomila desno roko 60letna užitkarica Marija Novak z Vinjega vrha pri Semiču. — Vsi ponesrečenci se zdravijo v bolnici v Novem mestu.
Iz št. Jerneja
šj— »Dan matere in otroka«. Na božični dan je bila v prostorih občinskega urada v št. Jerneju proslava dneva »Matere in otroka . V lepo okrašenih prostorih so se zbrale matere in dekleta iz šentjernejske in sose ine orehoviške občine. Proslavo je pričel tukajšnji politični tajnik g Bruno Lazzarini, ki je v nagovoru razložil pomen tega praznika in vzpodbujal ženstvo k vztrajnemu delu za blaginjo kmečkega ljudstva, za katerega se posebno zanima in trudi Duce, ki poleg ogromnih državnih poslov ne pozablja malega človeka. Po govoru so bila razdeljena darila materam s številnimi otroki. Skupno je bilo obdarova-nih 71 družn deloma z denarjem, deloma z obleko in perilom za otroke. Proslavo so počastili s svojo navzočnostjo zastopnik: tukajšnjih vojaških oblasti ter predstavniki civilne uprave in uradov. Proslava je bila izvršena v svečanem razpoloženju. Radostni obrazi obdarovanih mater so izražali zalovoljstvo in hvaležnost.
šj— Občinski urad v novih prostorih. Te dni se je občinska pisarna preselila v nove prostore v pritličju levo. Urad je razmeščen v treh prostorih, ki so bili s prezidavo v jesenskih mesecih lepo preurejeni. V dosedanje prostore občinske pisarne pa se bo preselil preskrbovalni urad. S pridobitvijo novih prostorov je končno ugodno rešeno vprašanje namestitve občinskih uradov, ki zaposlujejo zdaj že 6 uslužbencev.
Z Gorenjskega
Spomin na skladatelja Košata. Celo/ški dnevnik pravi: Koroška dežela se je 3 pesmijo proslavila po svetu. Vetrinjskerau pevcu Košatu je uspelo, da je zapustil svoji domovini nesmrtni pevski zaklad, v katerem je kratka, toda ganljiva pesem »Zapuščen« poglavitna. Letos je minilo 70 iet, odkar je ta pesem ugledala luč sveta. Napisale so jo nesrečne izkušnje in bridko trpljenje. Ko je Košat leta 1873. napisal to pesem, ni našel kot mlad umetnik nobenega založnika, najsi je potrkal na toliko vrat. Sam je moral utrpeti 48 goldinarjev stroškov za natis. Ves zaskrbljen je hodil naokrog. Slednjič mu je nekj, prijatelj posodil 50 goldinarjev in pesem je lahko šla v tisk. Da;, skladatelju sta Ootala še cela dva goldinarja za nagrado. Toča leta so raznesla to pesem kakor vster seme po svetu, že 10 let pozneje so jo peli v Ameriki. V Londonu so melodiji pridali škotsko besedilo; tudi Rusi so se polastili te pesmi. V Sevilji so jo jeseni 1884 peli špansko, pomladi 1885 so jo peli tudi na Nizozemskem. V 18 jezikih, celo v stari grščini so prepevali Košatovo pesem. — Kakor znano je bil Tomaž Košat sin s'o-venskih staršev in je vrsto koroških slovenskih pesmi preložil v nemščino, s čimer je posebno zaslovel.
Saditev murve priporočajo listi in oblastva, ki pravijo da je zgolj bajka, Ja ne bi murve v Nemčiji uspevale, številni kmetje naj bi se odločili, da pripomorejo k razširjenju svilopreje v Nemčiji. Občine, šole, železničarji in javne ustanove naj dajo dober zgled. Murve rastejo naglo, imajo gosto listje in na njih nI mrčesa. 2e pozimi je treba vse pripraviti, da se bodo lahko v marcu in aprilu izvršili novi nasadi.
Na božični večer je koroški okrožni propagandni vodja obiskal ranjence na Golniku. Izročil jim je darila m se zahvalil primariju dr. Samonigu za skrbno nego, ki jo izkazuje ranjenim policistom in orožnikom. Nato je propagandni vodja obiskal še moštvo policijske čete na Bledu, Kjer je izročil radijski aparat, knjige in diiiga darila. V nagovoru je rekel: »Nobena žrtev in noben trud ne bosta prevelika, če je treba olajšati naloge tistih, ki co v službi na Gorenjskem.«
Za zimsko pomoe bodo na Gorenjskem prvič zbirali, kakor smo kratke že poročali, v dneh 3. in 4. januarja. Za odkup bodo prodajali 12 različnih lesenih poslikanih značkov, na katerih bodo vpodob-ljene planinske cvetke s Koroškega in Gorenjskega. V prodajo pride 500.000 takih znakov. Celovški dnevnik pravi, da jo Gorenjci že spoznali nemško narodno socal-no skrbstvo in n egove ustanove in zato vedo, zakaj so take zbirke potrebne. z.ato je poziv k prispevanju za nemško zimsko pomoč tudi poziv k temu, da se gorenjsko prebivalstvo prizna k nemškemu reou in nemškemu delu. List pripominja, da je Mežiška dolina v tem pogledu že dala zgled Gorenjcem.
Zasedene pokrajine in nemško vojr.o gospodarstvo. Zadnje čase je bilo v več'ih alpskih krajih več posvetovanj, na katerih so gospodarski strokovnjaki pretresali vprašanja, kako naj bi se vsepovsod izboljšalo vojno gospodarstvo, da bi bilo v orist vsej Nemčiji. Nedavno je bilo iako posvetovanje tudi na Bledu, pri šefu civilne uprave za Gorenjsko ln je inž. Gay obširno p.edaval, kaj vse je treba storiti v prihodnjem letu. Zdaj je bilo tako posvetovanje tudi pri šefu civilne uprave v Mariboru. Zborovanje je vodil deželni kmetski vodja Halnzl. Kmetijskim referentom so bila dana potrebna navodila za čim večje izkoriščanje kmetijskih panog na Spodnjem štajerskem v prihodnjem letu.
Iz Tržaške pokrajine
Preureditev ribjega trga. Tržaški pve-fekt je Izdal odlok, po katerem ostane v Trstu ribji trg na debelo, kakor je bil urejen z zakonom z dne 21. julija 1938/XVI od 1. januarja dalje pa bodo poslovala še 4 zbiralna središča v Trstu, Tržiču, Gra-dežu in Milju, ki bodo podrejena županom
prizadetih občin. Vse ribiške ladje bodo morale svoj tovor oddajati v skladišča na-
vednih štirih občin. Tudi ribiči iz oslalih pokrajin, ki love vzdolž obale Tržaške pokrajine, bodo morali po enaki poti izročati svoj plen.
Kuhinja Splošne zavarovalne družbe je začela poslovati. Včeraj je začela poslovati kuhinja Splošne zavarovalne družbe,
0	kateri smo svoj čas poročali. Doslej je bilo izdanih 500 nakaznic s številkami od
1	do 500. Lastniki nakaznic s številkami od 1 do 250 prejemajo kosilo ob 11.45, -ia-slednja polovica pa ob 12. Prihodnje dni bo družba izdala še 700 nakaznic, tako da bo oddajala po 1200 obedov na dan.
Nočni ribolov na Jadran. Fašistična zveza industrijcev objavlja, da je miuLstr-stvo mornarice na predlog generalnega komisarijata za ribolov podal šala dovoljenje za nočni ribolov na Jadranu z zastrtimi svetilkami do 30. aprila
Brivnice na Silvestrovo in na svete Tri kralje. Pokrajinsko tajništvo obrtniškega sindikata sporoča, da bodo brivnice v mf-
stuinv predmestjih na Silvestrovo odprte do 20.45, na sv. Tri kralje pa do 13.30. Na novega leta dan bodo brivnice zaprte. V podeželskih občinah bodo brivnice na Silvestrovo odprte do 2130, na sv. Tri kralje do 15., na novo leto pa bodo prav tako zaprte ves dan.
Umrli so v Trstu 671etna Marija Tpavec,
poročena Poropat, 651etni Franc Regent, 781etna Mari.a Jankovič, 581etni Andrej Carli, 321etna Marija Majer, poročena Ole-ni, 521etni Albin Petejan, 641etna Antonija Miklavec, vdova škergat, 56ietni Jurij Kisel, 651ctna Ivana Coh, vdova Hrovatin ln 201etni Ivan Kolar. — Na oklicih so pari: zasebni nameščenec Spiridlon Mozetič in zasebnica Viktorija Brajnik, delavec Marjo žonta in gospodinjska pomočnica Olga Hervatin. ladlski kuhar Luigi Giac-cliini in zasebnica Zcrka Rajčevič, pek Franc Garbin in trgovska sotrudnica Marija Po.~si ter prodajalec živil Renato Soffi-ci in zasebnica Gina Majcan. — Dne 29. decembra je bilo v Trstu 13 rojstev, 21 smrtnih primerov in 12 porok.
Gptanti iz Kcčevja in Ljubljane
V »Službenem listu« z dne 4. decembra Je objavljen 55. seznam oseb ki so zaprosile za preselitev v Nemčijo. Ta seznam vsebuje na slednjih 163 oseb (v oklepajih starost in rojst ni kraj): :
LJUBLJANA
N a j * m i 8 : Pipan Janez (45. Torovo), Margareta roj. Krenn (33 Fixeldorf), Erik (14). Jera (12). Engelbert (10). Marta <8): Krerž-r Alojzij (40. St Vid). Zofija roj Kremžar (38. Dunaj). Sonja (14). Rožna dolina XIX Seguia por. ZavrJan Elfrida (32. Ptuj). Vera (1); Schepula Konrad (61. Ptuj). Štefanija roj. Doberlet (55. Ljubljana) Breg 10: P.rsei Franc (56 Ribnica). Viktorija roj Medved (48. Kočevje); Verdijeva 10: Kenda Henrik (46. LJubljana), Henrik (17). Elinor (19). biva Joča v Celju. Turnerjeva 24 Schenk por. Ebner Margareta (41. Murzzuschlag) Kurt (20). Ljubljana: Baerent Henrik (48 Rusija) Tlze roj Treo (29. Ljubliana). Tnsrid (2).
OBČINA KOPRIVNIK Koprivnik Deutschmann Jožef (81. Gor. Nemška loka): Deutschmann por Rom Tere zija (38. Draga). Herbert (16) Dol. Bukova ?ora: Lukanitsch Angela (19 Kočevje).
OBČINA MOZELJ R a j n d o 1 : Eppich por. S.-hemitsch Valenti na (55, Nemška loka). Emil (19). Karel (16) Janez (23). Henrik (26), Jožef <21) Mozelj: Petsche Jožef (44 Dolea vas). Jožefa roj R6 thel (45), Jožef (19), bivajoč v Litiji. Janez (13). bivajoč v Koprivniku. Ernest (16), Franc (13), MatiJa (10). Andrej <8). Friderik (5). Horst (3).
OBČINA ČRNOMELJ OKOLICA Ponikve : Benkovvitsch Rudolf (34 Delko vac), Erna roj. Schmuck (23). Irena Marija (9 mes.). Rod ine: Malerit-scb por. Schunta M» rija (28. Vldoš). Jožef (5). Vincenc (3); Stet-benz Ferdinand (68. Konjski hrib), Marija roj. Maleritsch (67); Rom por Seiko (36. Otovec), Jožefa (14), Anton (12). Marija 10). FraDC (5), Deutschmann por. StaUer Jožefa (39, Naklo); Nampel por. Gimpel Marija (45. Semič). Sta nisi a v (17). Albin (15). Marija (13). Anton (11) Justina (7); Luzar Janez (35 Iglenlk), Barbara roj. Kecerin (22). Vincenc (8), Zofija (5). Ma riJa (2), Janez (1). Gorenji vrh: Kump Janez (23. Dobliče).
OBČINA ČRMOŠNJICE R o g " t i hrib: Parthe Janez (48. Grčarl-ce), Rozalija roj. Petschauer (36), Ervin (14). Blatnik: Brinskelle Julijana (25), Alojzij* roj. Luscher (48). Poljane: Mausser Anton (28); Gramer Matija (63). Jožefa roj Jaklitsch (63)
KOČEVJE MESTO Kočevje: Koscher Herbert (21), Alfonz (23); Schweiger Vilfrld (24, LJubljana); Schwe:gcr Avgust (64, Banat). Marija roj. Hlrls (62). Ede. traud (12), Gilbert (16); Hamcr por. Mart:n-tschitsch Marija (51, Nemčija). Viljem (18), Emil (27); Putre Pavla (30, črni potok); Perz Ferdinand (43, Kobiarji), Jožefa roj. Korltnik (35); Wodinger Hubert (31. Hebenstrelt); Tscherne Gustav (51, Ljubljana), bivajoč v Ma-hovniku, Fellcita (17); Tuosern por. Gutmann Brlgita (75, LJubljana); Braune Karel (40). Amalija roj. Schleimer (38). Hilda (18. Lote (16). Greta (14), Ria (13), Astrid (6); Gutmann por. Lederer Brlgita (46, Ljubljana), Jera (20). Hubert <19); Zurl Janez (50. Jelenja vas), Pavla roj. Perz (50). Alojzija (20). Janez (19), Pavla (17). Oto (13). Eiza (16). Alfred (7); Jonke Ferdinand (61, Ljubljana), Greta roj. Revelland (53), Madžarska); Reveliand Silva (15).
OBČINA KOČEVSKA REKA Borovec: Pole Franc (83. Cabar), Bre-schitz Jožef (30. Stari kot). Novi lazi: Witt-reich Jožef (70), Peter (19). Ograja: Kaj-feseh Jurij (56), Neža roj. Ostermann (52). Etna (13). Jožefa (11). Adolf (9), Anton (21). Jo-žef (23. Marija (27), Jurij (26); Ostermann Jakob (66). Neža roj. Kajfesch (64), Anton (31), Franc (29), Jakob (26).
KOČEVJE OKOLICA
K o b 1 a r J I : Kosmatih por. Schmalz Frančiška (46, Babno polje), Frančiška (20. Anton (19). Angela (17), bivajoča v Nemčiji; Pa-I tschi*sc.h Jožef (32) Pavla roj. Fink (29) Konrad (2). Karel (8 mes), Bartol Aibln (19). Se-la: Mariello Ana (37, Nemčija); Tomitz Karel (27). S a I k * vas: Mauro-.vitsch Leonhard (32, Senožice) Jožefa roj. Lund»r (32. Turjak), bivajoča v Nemčiji, Marija (10). Jožefa (8), Nada (7): Jonke Janez (72, Sela). C vi šla rji. LoschUe Viljem (24).
OBČINA DEV. MARIJA V POLJU Sneberje: Fink Franc (27. Slivnica), Marija roj. Banič (31), Majda (2).
OBČINA DRAGATUS Oberš: Salta Rudolf (41, Kot). Katarina roj. Zfllec (37). Anton (11), Alojzij (9). Jožef (3). Matija (D-
Občina Stari log: Polom: Sieg-mund Valter (24).
58. sezna-n. ki j" objavljen v Isti številki »Službenega lista« cb ega naslednjih 214 optantov iz Kočevja (v oklepajih starost in rojstni kraj:
KOČEVJE MESTO Kočevje: Ule Franc (33, Iga vas), Erna roj. Luhn (27, Ljubljana). Greta (6 mes.); Kra-Ker Jožef (40), Leopc!dina roj. Honigmann (35). Gerald (11). Guntker (8), Gudrum (4), Jožef (77); Wettreich Elizbeta (37, črmošnjice), As«-(77); IVettreich Elizabeta (37. črmošnjice) Marija roj. Kostner (68); WoIf Vil.iem (63). Pavm roj. Braune (58) Woif Alojzij (40, črni potok), Ana roj. Grelsch (36). Adelheld (9). Norbert (8), In»eborg (5), Edlt (2 mes.); WiederwohI Karel (49. D-a^a) Neža roj. Krkovič (46); Vuj*sin Franc (26. Vlahovičl), bivajoč v Ribnici. Herml-na roj. Pensche (29); Hfinieman por. Verderber Frančifka (45), Burgunda (17) Erik (25): Jakomlnl por. Verderber Alma (19), Erika (5 rres.); Tmger Hubert (53, Tolmin), Hedvika roj Grahek (42). Hubert (16). Gvido (13); To-mitz Jožef (34. šalka vas). Hilda roj, Nick (34); Tellian Jožef (71 Stari log), Ivana roj. Prenner (66), Ana (24). Marija (37). Pavla (34); Tellian Karel (32). Ana roj. Repovše* (33). Rihard (9». Ana Marija (4). Berta (7 mes.): Tellian Jo?ef (35). Ana roi. Persche (36), Hilda (13). Marija (10): Mauschak por. Schoster Rezi (38, Log), Hlldegarda (13); Schober Jožef (39). Erna roj. Honigmann (26). Jožef (9), Horst (4); Schleimer Ana (82). Jožefa roj Kreuzmaler (79): Schl*f Pavla (73); Perz por Scherzer Magdalena (62, Mala gora). Valter (20): Schuscha Anton (82); Schleimer Vili (25): Schaffer Anton (28. Grčarloe). Justina roj. Wolf (41). Anton (1); Samide Janez (35. Smuka), Jera roj. Lopar (34), Jožef (8). Greti (3); Skonpln Jarop'av (81, Neubenatek). Leopoldina roj. Vodren (68); R8-tbel Franc (44), Vanda roj Brlner (34). Franc (10); Petsche por. Rom Magdalena (78, Mahov-nlk). Franc (69): Asoll por. Rom LJud-nlla (66): Rom Konrad (35), Elizabeta roj Kraus (34), Regtaa ("). Eda (3); Rom Franc (33. MarHa roj. Samide (27); Rankel Janes <57). Jožefa roj. Sturm (56). Hert« (21), Leo (19), Herman (17). Roland (16). Elaa (14); HOnlg-man por. Rankčl Jera (79. Mala gora); Prenner ■Jo4ef (59), Rezi roj. Ramor (56. Dunaj): por. Primež Margarete (77. Gotenica); Fablan por. Petschauer Frančiška (50. Veliki Rieel}): Petsche Jožefa (33); Perz Anton (34. Mlaka). Anton (51), Antonija roj Kren (47). Franc (20); 'Perz Janez (47. Trnovec). Karla roj. Klim (32). Janez (1): Samida Bert* (20); Marija (l£). Alojzij (9); Perz Ewln (32. Koprivnik), Kožel por.
| Petsche Jožefa (59 Polom) Plesche Pavla <C3, 1 Livold): Klkel por Petelin Marija <82. Kleč); Meditz por. Pen Rozalija (72, Hrib); Pctsche Anton (31) Karla roj Sedaiilc (24. Sodražica). Eda (D:	Jožef (58. Koroško). Elizabeta roj.
Petschauer (53). Janez (20). Ana (29); Naglitsch Janez (56. Mlaka). Roza-Mja roj. Schnelder (53); Michitsch Ludovik (28. Gotenica): Mor^eher Jožef (48. Smuka) Pavla roj. Sturm (46), Jožef (19). Arnold <15); Michelitsch Marija (49. Stal-rarjl); Med.tz RaJnho)d (32, Sp. Nemška loka), Frida roi Krnita (31). Ra.lnhold (7). Marher Jinez (27): J'ausser Ana (52. Stari lo<?) Viktor (?9). Olga '26): MlHe JurlJ (55. Konrivnlk). Ma»d?iena roj Sterbenz (55) VaJter (16); Michitsch Jožef (42 Inlauf). RozaJMa roj. K3-n1» (29). Franc (17). Marija (15) H°rbert (4), R(d'ea (4); Mau*cer Albina (24. Drandol); Marher Janez (63 Drp<ra). Vittori<a roj. Hofmjma (67): Lausrb-nann Adolf (52, varaMln), Marija roj. K inlg (56): T.uhn Karel (67 Celje) Terezija roi Lenari (46). Oto (lf). I^-ana (15). Karel (?2); Fanff por Leden!«? F^orMana '64), Greta (27): Larkner Franc (33. Glsžuti) Pavla roj. Balz (23), Tea (2). Rlhird (22)- L»mreter VI-llem (25. Dol^a vas): Ledenik Jožef (40); če-bin Anton (32 Nem'11*). Kristine roj. L°skov-šek (29). Marija (•»): VisoviSrhek Jcžef (36. Laško t. AlolziJa roj. SevnSek (31): Oprešnik Frme (52. n-b«-). Urša ro1 F-etze (52) Angelc (13); Križnik Karel (37. Nemčija) Ado^flna roj. P-r-sr>z (33). Franc (10). Adolfln« (9). Karel <D, Marija (4): Jakovsc Anton (60. Fara). Jo*°fa ro1. Flaok (.c9); Tllsfch por. K-°ur.maver Jera (61 Novo rrte^toV Rudolf Jožef '39. B'oke) Fran či*ka roi. F°n<3e (34), Mariia (6). Fr1d°rlk (4); Lov Janp? (36) TTilda roi. Engele (31) V-?ne (7), Delef Volke- (3): Schlei-rer Ana (10). E^kor Prrfhard (27); Bnsb^h Alfrod (33 Gradec): n^rhmaver roi Hutter Pavi« (ifi S^a^o Brez'"), Herman (1R). Fr)rfa '32); BrinsVeHe Emerih (32, Kot) Romaliroi. RIchterncMtsch (27. Kranj), F."i»r'h (5): R"t,he1 por. Brir-skO® (16. Pi*nl«*V Futter por. Fnp-pTip Krlotir>* (fiO). Friderik f37), Mariia '70): Fnpiph p->vln (77. Ve^-r-bah): ET»ni"-h A'bert (3S) An„ roj. H»p't7 '3CV Rudolf (6): Fta-ppk nor Frker CV~a '6«.	Helena (35);
F"rte1v Štefan. (44 Rakl^an). Kari* roj. B*er-bauri (45 Oed»nbnrsr). F^^^-^k (15). Ma-Ma i 'O); Fnrrharhrr *do'f (97).	ro1. Arko (57).
MarHa (71): «~an«;!maver Robert (54). Alojzija ro1. Me^lt-T (.^S).
TTpn'ki oseb. navedeni* v obeh •ernam'h. no-raio do 7. Jannarla prM»viti svo?e terjatr® Po-botnprnM uradn za dolgove in terjatve. LJubljana. Rimski trg
V »Službenem listu« 27. t. m. Je tfelarljeno sedem seznamov ontantov, ki ?o po večini Iz LJubljane 66 seznam obsega n««l°dn1lh 128 oseb (v oklepajih starost in rojstni kraj).
LJUBLJANA
Tovarniški 37: Kastellc Oskar (39). Ivana roj. Berk (39, Hoaiberg). Lepodvorska: Unger Olga, 70, Gallenberg), Dedek Jožef (22, Kranj). Zaloška 24: Nachtigaij Janez (39, Gradec). Ljudmila roj. Pel ko (40, Maribor), Lota (19). 2idovsKa 5; jUg Jožef (65), Gabrijela roj. Lundar (59 Velike Laš6e). Ilirska 21: Krische Pavla (38, Zagorje). Poljanski nasip 40: Polanz Ela (35. Loški potok). P r e d j a m s k a 72: Lackner Allred (22, Trava)- Lackner Janez (70, Mozelj), Julija roj. Jonke (66), Frida (36). Beethovnova: Ehrenreich Cecilija (49. Dunaj); Zislavsky Elfrida (23 Sternberg). Gosposvetska:: Wls-siaJt por. Schmeizer Štefanija (56), Jožefa (19). Gabrijela (16); Treo Rud»f (64), Klara roj. Rauber (52. Tržič). Gorupova 3: Paterno-ster Julija (S5, Gradec). Pavšlčeva 14: Reven Oskar (27). Močnikova 4: Stross Friderik (33, Isertal). FrančiSkanska 8: Tschinkel por. Doberlet Teodora (67). Predo-vičeva 34: Eltrin Marija (57. Osvvald). Medvedova: Harlander Anton (45. Sarajevo), Franliška roj. Znidarschitsch 43, Cerknica), Marija (17). Jožefa (15). Ana (11). Franc (10): Kopač por. Cigoj Marija (42), Lori (17). Marija Ana (16). T y r š e v a : Kurnik por. Auerham-mer Marija (51, Lukovica); Tivadar Ignacij (34. Lendava). Ana roj, Lcžar (29, Dragcniel j); Auerhammer Janez (28. Kranj). Stari trg: Bednar Karel (47, NemMja), julija roj. Grli (45); Kovačič Alojzij (61, Prečna), Elizabeta roj. Falhst (31 Kaiserslautern), A'-Jzij 13). Klara (31), Gizela (7); Bednar Julija (21). Vipavska io: Borbasch Franc (39, Maribor), Marija roj. Sentschar (25, Slov. Bl=trlca). Edvard (7 mes.). Lepi pot 25: Brodar Janez (71, Preserje). Hrenova 17: Honigmann Albin (51, Divača). Slomškova: Hromek Margareta (31); Korn Henrik (50. Zagreb), Berta roj. Lau-rentsehak (42 Radovljica), Nuša (18). Poljanska c e s t a 8: Korn Teodor (42). Jožefa roj. G fitz (46); Korn Teodor (77, Lehesteln), Mariia roj. Peterkovitsch (69, Brežice). Aleševče-va 22: Krempus Ana (43, Trst) Koseskega 34: Bajc por. Cugelj Amalija (57, Kranj); Ea?c Jožef (50 Nemčija). Bezenškova 19: Hribar Vllje-n (30), Zofija roj. Soazapan (27, Trst). Erjavčeva 16: Kordin Adolf (73). Celovška 63: Lah por. Koren Marija (53, Maribor). Levstikova 19: Jak*a Tea (23, Neudorf). G o r i š k * 25: Goirala Albert (51. Litija). Kapiteljska 3: Ottorepetz Jc*ef (55. Pristova). Wolfova 6: Knebel Ado"f (67, Gradec). Posavska 13: Klein Oskar (61, Nemčija) Avgusta roj. Wonadeg (55. Dunaj). Via Par-m a 39: Klein Janez (39), Helena roj. Sta-ne (36 Stuttgart). Monika (4), Brlgita (3). Vrhov c i 15: Zeme Anton (50, Grahovše). Jožefa roj Trunej (40. Mišji dol), Jožefa (4); Zwolfer Ernest (39. Vršeč). Marta roj. Spacapan (33, Sv. Mihael), Erna (1). Streliška 26: Seunig Valdemar (54. Trebnje). Marija roj. Sajovrttz (35) Valdemar (2). Kongresni t r g 8: T-cherne por. Stampfel Marija (72. Globoki potok). Javornikova 17: Snschnik Kornelij (28. Dunaj). Pri voz 6: Potočnik Mariia (41. Krakov). Cesta 29. oktobra: Putiek Marija (73. Garsten). Pot na rakova Jelšo: Koser Tugomer (?0). Hedi roi. Furhs (43 Sv. Barbara) Kolodvorska 34: F:,Ii-pitšch Franc (48. Ptuj). Ižanska 39: Felber Jožef (38). Sv. Petra 42: Emer JuriJ (34, Feketltsch), Marija roj. Ko?>ntsch'tech (31, Dobrimje), Kristina (2). Pater (1). P o v š e t o-va 58: Teu! Matilda (23 KranD. Rožna dolina IX: Unterreiter Jožef (34. Maribor). Veronika roi. Jamnlker (27). Veronika (3). Gledali 5 k" 3: Trfnker Otmar (37. Zagorje). Irma roj Modrie '32. Jesenice). Selma Mariia (6). Fedora R~gina (1). Nunska 19- Nr>* - S<-hv-ab Karel (64). Mestni trg 17:: Mfknsch Oto (54) De v. Marija ▼ P.: HusfeM por. Ch'o-d! Elizabeta (46. Nem«1a), Chfed! Friderik (35. Novo mesto). Ljubljana: Marschner Ana (77, L8ze); St>lnar Ludovik (70. OIotouc) Ana roj. Seleznlkar (53)- Ie«sman Marta (41). Krika (19). Heimo (14) bivajo* v Nemčiji: BaJc LeorjoMlin '55 Nemčlla): Felber oor. HCrtiT Izabela (41), biraio*a v Snodnlem Lomi. Henrik (48). Klttev por. B«*nko Elfrida M5 Postojna), Elfrida (20). bivajoča v Ce"u, Beno (18). ht-va<o5 na Dunaju, Henrik (11), bivajoč na Dunaju.
Kočevje mesto: Tomavlipk Friderik (42, GiaSuta): Jakominl Anton (46). Avrelija roj. Jonke (29).
S t * r 1 I o * : Spo^nla tarola *orm: Samida por. Ftriter MarHa (81. Podstenlca).
Upniki navedenih ospb moralo do 10. *a«u*r-Ja prijaviti svole ter**tve Pohotnemu uradu n dolgova ln terjatve. Ljubljana, RUnaki trg.
Obnovite naročnino!
Nase gledališče
DRAMA
Sreda, 31. dec.: ob 17.30: Boter Andraž.
Izven. Znižane cene Četrtek, 1. januarja: Peterčkove poslednje sanje. Mladinska predstava. Izven. Zelo znižane cene. Ob 17.30: Rokovnjači. Izven
Petek, 2. januarja: ob 15. Bog z vami, mlada leta! Dijaška predstava. Zelo znižane cene
Sobota, 3. januarja: ob 17. Hamlet. Red A
Za občinstvo, ki ljubi smeh in zabavo, bodo igrali na Silvestrovo ob 17.30 uri Dr-žičevo komedijo »Boter Andraž« z Vlad. i Skrbinškom v naslovni vlogi. Dejanje se ' godi v 16. stol. v Rimu in vsebuje situacij-sko komiko, zabavne dialoge in obilo humorja. Odlično podana in zanimivo insce-nirana predstava nudi občinstvu sproščenje in razvedrilo. Poseben mik daje igri starinska slovenščina, v kateri je napisana. Igrali bodo: Jan, Cesar, Stupica. Peček, Vida Juvanova. Rakarjeva, Starčeva, Remčeva, Bratina, Raztresen, Tiran. Gale in Brezi-gar. Delo je zrežiral in insceniral ing. arh. B. Stupica.
Dve mladinski predstavi v Drami. V četrtek na Novo leto ob 14. uri bodo ponovili poetično Golievo pravljico v stihih »Peterčkove poslednje sanje« z Vido Juvanovo v glavni vlogi. Sanje na smrt bolnega otroka, ki b!cdi v vročici po kraljestvu kralja Matjaža in v božičnem gozdu, predstavljajo po svoji vsebini igro izredne lepote, ki gane otrcška srca. — V nedeljo 4. januarja bodo ponovili tudi ob 14. uri Golievo »Sne-guljčico« z Levarjevo v naslovni vlogi. Ta znana in nadvse ljubka pravljica, ki jo ima mladina posebno rada, zabava z nastopi sedmih palčkov, posebno pa ugajata tolovaja Frice in Frače. Za obe predstavi bodo veljale zelo znižane cene.
Občinstvo, ki se zanima za uprizoritev popularne ljudske igre Rokovnjači«, ki jo je dramatiziral Fran Govekar in ii je kom-poniral glasbo Viktor Parma, opozarjamo, da jo bodo ponovili na Novo leto popoldne ob 17.30 uri. Priporočamo nakup vstopnic v predprodaji.
Dijaštvo opozarjamo na uprizorite" Ca-masieve in Oxilieve veseloigre »Bo? z vami, mlada leta!«, ki jo bodo igrali v petek ob 15. uri. Dijake bo posebno zanimala, ker prikazuje prizore iz življenja visokošoicev.
OPERA
Sreda. 31. dec.: ob 17.30: Več«r pri grofu
Orlovskem. Izven. Konec ob 19.30 Četrtek, 1. januarja: ob 16. Prodana nevesta. Izven Petek, 2. januarja: zaprto. (Generalka) Sobota, 3. januarja: ob 17. Ples v Operi.
Premiera. Red Premierski
Zanimiv večer bo v Operi na Silvestrovo ob 17.30 uri. Prireditev ima naslov »Večer pri grofu Orlovskem«. To je drugo dejanje iz Štraussove operete »Netopir«, ki predstavlja zabaven večer pri Orlovskem. V tem okviru bodo nastopili razni operni solisti s pevskimi in plesnimi točkami iz oper in ooeret. Poleg solistov, ki nastopajo v drugem dejanju »Netopirja«: Ivančičeva, Ribičeva, Sladoljev, B. in M. Sancin in Anžlovar, bodo nastopili še Franci, Janko, Lupša, Poličeva, Zupan, Kogejeva, Stritarjeva, Japljeva, Remškarjeva, A. in R. Br-carjeva, Pogačar in Poje ter ves baletni zbor. Konec bo ob 19.30 uri. Dirigent D. Žebre. režiser E. Frelih, koreograf ing. P. Golovin.
Na Novo leto ob 16. uri bo pela Valerija Hejbalova naslovno partijo v Smetanovi komični eperi »Prodana nevesta«. Delo ima Izreden uspeh, o čemer pričajo vedno razprodane predstave. V glavnih partijah še: Franci, Betetto in Banovec. Dirigent Žebre, režiser C. Debevec, koreograf ing. P. Golovin.
Premiera Haubergerjeve operete »Ples v Operi« bo v seboto ob 17. uri za red Premierski. Zabavno dejanje se plete okrog dogodivščin na plesu v Operi, ki so ga na skrivaj obiskali razni člani neke rodbine, ne da bi vedeli drug za drugega. Med nepoznanimi nastanejo razni zapleti, ki vedejo do zelo zabavnih situacij in vsebujejo veliko komike. Glasba je melodiozna, za-nosna, je zelo prikupna in kakor kaže, bo hodilo občinstvo to delo zelo rado poslušat. Sodelovali bodo: Zupan, P. Juvanova, Sladoljev, Poličeva, M. Sancin, Polajnarjeva, B. Sancin. Barbičeva, Pianecki in Koširjeva. Dirigent žebre, režiser E. Frelih, koreograf ing. P. Golovin.
Iz Spodnje štajerske
Dragocenih plaščev nI treba oddati, K
veliki zbirki tople obleke in kožuhovine za vojake na vzhodni fronti objavljajo listi: Dragoceni krzneni plašči predstavljajo znatno narodno premoženje. Njihova korist pri borbi na vzhodu pa je le malenkostna Zatorej naj se oddajo le tisti ženski krzneni plašči, ki se ne morejo več nositi, vendar je krzno še sposobno za zimsko podlogo.
Odlikovanje polkovnika Mickla. Z viteškim križcem nemškega železnega križa je bil odlikovan polkovnik Janez MicKl, kmečki sin iz okolice Radgone Po prvi svetovni vojni se je v Radgoni postavil po, robu generalu Maistru. Mariborski dnevnik pripoveduje, da se je nekaj tednov prej vozil z volovsko vprego kot kmečki fant po Radgoni, da je tako dognal, kakšne so postojanke čet generala Maistra. Due 4. februarja 1919 je nato vodil napad gra-ških dijakov, spodnještajerskih beguncev in nemških prostovoljcev z Madžarsk;ga. Zasedel je Radgono in dosegel, da je pripadlo levo doln e Mursko polje k Avstriji. Zdaj je poveljnik nekega strelskega po'xa na vzhodni fronti.
življenje in umiranje. Umrli so: 75-letna Agata Kernešerjeva, železničarjeva soproga, 921etni zasebnik Josip Druzovič in 931etni zasebnik Janez Sabotnik vs> iz Maribora; v mariborski bolnišnici: 32letua čevljar eva soproga Marija Babškova iz Limbuša, 531etna zasebnica Alojzija Cesarjeva iz Maribora, 40Ietna zasebnica Elizabeta Polegek in 621etni Josip Genner. V Konjicah je umrl 351etni strojevodja j&nez Zupančič. Na Pobrežju je umrla 141e.na tkalka Angela Drozgova, na Tržaški 2?sti pa 511etna sedlarjeva soproga Gizela Ro-doškova. Nadalje sta umrla v mariborski okolici 441etni viničar Franc Kraner in 73-letna zasebnica Klara Sentenčnikova. — Poročila sta se Janez Kovačič in Marija Gromova iz Nove vasi.
Z nogo pod va^on je prišel 721etni hlapec Franc Tevžar iz št. Jerneja pri Poij-čanah. Kolo mu je odrezalo nogo v sklepu. Ponesrečenca so prepeljali v mariborsko bolnišnico.
Mrtvega so našli na nekem travniku uad La teršpergom 461etnega Franca Valileta, ki je bil doma iz Trbovelj in je zadnji cas stanoval na Pesnici. Bil je zaposlen kot stavbni delavec. Na poti proti domu je bržčas zgrešil pot, opešal je v snegu m zmrznil.
Frak in smoking v koncertni dvorani nista več potrebna. V normalnih časih je bila navada, da so umetniki nastopali na koncertih v frakih ali smokingih Zdaj je bila izdana naredba, naj se v skladu z vojno dobo kolikor mogoče omeji nošnja fraka in smokinga. Po možnosti naj .imetniki nosijo kombinirano temno večerno obleko. Pri sodelovanju glasbenikov ali pevcev v zborih pa vobče ni treba v vojni dobi nositi fraka ali smokinga.
Nesreča z avtom, šofer Franc Toberer iz Konjic se je peljal z avtom v Celje. Ko se je hotel poslužiti zavore, se ie zataknil s čevljem, avto je krenil s ceste v jarek in se prevrnil. Toberer se je poškodoval po obrazu in rokah in so ga prepeljali v celjsko bolnišnico.
Občinski urad na Ljubnem v Gornji Savinjski dolini so zadn-'i čas prezidovali. V prvem nadstropju so zidarji preveč zakurili peči in ponoči je poslopje pogorelo do tal. Gasilci so rešili le nekaj nove oprave iz pritličnih prostorov.
Gledališko gostovanje, štajerski ljudski oder iz Gradca je nedavno obiskal Rogatec. Uprizoril je ljudsko igro »Das Annerl von Aussee«.
Mali
o
glas
f
Službodobi
rteseda I —.60. taksa -.60. a daianie oaslova tli »j šifro l 3.—
Sprejmem
pisarniško moč začetnico. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pridna«. 21051-1
Natakarico
na račun, pridno in pošteno, z dobrimi spričevali.
Kupim
rteseda l — .60. talcsa — -t»0. '2 daianie oaslova ti* u šifro l
i-sako
Kupuje
množino kroiaških
Meseda i .«<• taksa —.60. zj daianie otslovi tli t> šifro t i.—
Enosob. stanovanie
ljene volnene lopice ter čiste krpe za čiščenie strojev, pletiliske odpadke kakor tudi vse sp->d.noče tekstilne surovine. Pripelii-zmožno kavci;e in veščo te ln prepričali se boste, delno italijanščine, za ta- I ^a boste prodali naiboliše kojšnji nastop spreime go- I Sarno pri Jugovolna. Liub-
in Šiviljskih volnenih ter j ali garsonjero iščem. Pomešanih odrezkov in izrab- nudbe na ogl. odd. Jutra
pod
»Mirna, točna«
2I060-21a
stilna Kune, Logatec.
21034-1
Krojašk. pomočnika
mlaišeea. takoj spreimem. Cankar Marjan, Gosroska ul. 3-1.	21080 1
Resno, pošteno deklo
vešče vseh hišnih del in šivanja, spreimem takoi. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	21066-1
Beseda L —.50. taksa —.60 '> daianie naslova tli u šifro I 2.—.
VSAKO LETO NOVA
Neka žena je tožila svoji prijateljici, da jo mož zanemarja in da sedi noč in dan pri svojih knjigah.
»Veš,« je naposled rekla vsa obupana »najrajši bi bila knjiga. Potem bi me mož vsaj včasih pogledal.«
Prav tisti trenutek je stopil v sobo mož, sMšal je ves pogovor in je rekel: »Da, ljuba žena, želel bi, da bi bila koledar, ker bi te potem lahko vsako leto zamenjal.«
ON NI KRIV
—	Kako si se mogel nesrečnik zaročiti s tem dekletom. Ali ne vidiš, da je v drugem stanu?
—	V drugem stanu? No, in? Z menoj prav gotovo ni!
Gospo
ki bi hodila poučevat klavirsko harmoniko 41etnega fantka na dom, iščem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	21033-4
_> ■ CU • CD • CD » i
Vajenci ( ke)
Beseda L —.60. taksa -.60. 13 daianie naslova tli za šifro l 3.—
Zobotehniško vajenko ali vajenca
s predpisano šolsko izobrazbo, sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
21075-44
ru*
rteseda i oo taksa .ot. '.3 daianie aaslova tli za šifro L .
Ženski lovski
kostim
skoraj nov, sive barve, ugodno prodam. Ogled Manufaktura »Sana«, Židovska ulica 6. 21028-6
Otroško pis. mizico
in nove koncertne citre, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2099-1-6
Otroški voziček
globok in športni naprodaj. Zore, Marenčičeva 3, Moste.	21044-6
Pohištvo
za trgovski lokal in železno peč, dobro ohranieno, prodam ugodno. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
20924-6
Ijana. Tvrševa c. 41. dvorišče. levo. nasproti Sv. Krištofa.	20911-7
Sobo odda
Beseda i - .60, taksa —.61, za daian e naslova tli n šifro I 3.—.
Vosek
čebelni. Ia., kupuie ME- . IMRNA. Liubliana. Zidov-ska ul. 6.	20910-7
Sobo
oddam pošteni gospodični takoj. Jug Franja. Škofu 21074-23
Kože
domačih zaicev, veveric, lisic, dihurev. kun. vider kupuie L Rot. krznarstvo. I 'ubliana. Mestni tre 5.
44-7
Registrirno blagajno
manišo na kontrolne bloke kupim ali zameniam za National blapajno brez blokov. Ponudbe na Guid Aleksander, Kongresni trg št. 6.	21036-7
Oblačila
"eseda i .6C. taksa - J>C. 'j daianie naslova tli « šifro l 1.—
Moško obleko
črno, skoro novo, zaradi odpotovama ugodno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 21010-13
Lepo zimsko suknjo
srednje velikosti, prodam. Žitnikova 3, visoko pritličje.	21029-13
	
	
rteseda i	b<j taksa -.60.
za daianie	naslova tli za
šifro	l 3.—.
Večje posestvo
4 km od Liubliane, 18 jo-hov, z vsem inventariem. tremi gospodarskimi poslopji in z živino, prodam n 280 000 lir. Cesta v Rožno dolino 3. 20952-20
Prodam:
VILO, tristanovanjsko, št. Peterski okraj, za Lir 270.000.—. HISO, 1 nadstropno, vzhodni del mesta, za Lir 250.000.—. PARCELO Vič, ca. 800 m2
za Lir 22.000.—. PA TELO. Sv. Križ, po
Lir 55.— za m2. Realitetna pisarna F. PRI-STAVEC. Ljubliana, Gosposvetska c. 3. Tel. 23-81.
21076-20
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, čisto in sončno, oddam Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
21069 23 Opremljeno sobo
oddam solidnemu gospodu. Prule 27.	21042-23
Opremljeno sobo
blizu bolnišnice in Tabora. oddam solidnemu gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
21079-23
r /1»
Beseda I —.60. talcsa —.60. za daianie naslova tli z? šifro l 3.—
Opremljeno sobo
po možnosti s posebnim vhodom, išče gospodična za takoi ali 15. lanuar. Ponudbe na ogl. odd. lutra pod »Točno plačam«.
21018-23a
Lepo sobo
z dvema posteliama in oto-inano, iščem za takoj. Plačam dobro. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Solidna obitel)«. 21052-23a
Lepo opremljeno
separirano sobo, v centru ali Rožni dolini, iščem. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točen pbčnik 20«.	21039-23a
Sobo
z dvema posteliama iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobro plačam«.
21032-23a
Opremljeno sobo
lepo, najraje v vili, išče boljši zakonski par brez otrok. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gorenjci«.
21030-23a
Sobo
r bližini tehnike, iščem za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »1. I.«.
21081-23a
Macchlne apparecchl sollsvamento S. A.
EE3SI
TORINO — CORSO ORBASSANO 132 — Tel. 31968
Macchinario — apparecchi sollevamento — utensileria e ferramenta — attrezzature
da impresa — organi trasmissione — officina per riparazioni Stroji — dvigala — potrebščine in železnina — opreme — transmisije — delavnica
za popravila
I
Una macchina per serivere da ufficio che apporii snellezza, precisione e rendi menlo nel lavoro e la nuova
Pisalni stroi za pisar no. nove elegantne linije, precizne kon slrukcije. trpežen in masiven, teče zelo lahko in tiho
Rappresenianie eselusivo per la Provincia di Lubiana:
A. K O V A Č I C
Prešernova ul. 44 Teh 26-36 prej Ivan Legat
Izgubljeno
Izgubljena so bila
očala v ponedeliek ob 14.
uri v Kavškovi ulici. Odda nai se lih proti dobri nagradi v trgovini Mlakar, Jernejeva ulica. 21073-28
Našli smo zlato uro
Lastnik jo dobi pri šol. uprav, na Grabnu.
21070-28
Damsko tcrbico
z večio vsoto denaria tn nabavno knjižico za sol je izpubila uboe* s'nžkin-a od mitnice na Trž.iški cesti do Rle:weisove. Pošten naidi-tcli nai io odda proti nagradi v oel. odd. lutra.
21082-28
^Razno
X
PREMOG DRVA
I. Pogačnik
LJUBLJANA, Bohoričeva ulica 5
Telefon 20-59
Radio Ljubljana
Ob 7JO: Poročila v slovenščini. 7.45: Pesmi in melodije, v odmoru napoved časa. 8.15: Poročila v italijanščini. 12.15: Golob-Adamičev duet na harmoniko. 12.40: Ljudski zbor pod vodstvom mejsitra Prata. 13: Napoved časa, poročila v italijanščini. 13-15: Komunike glavnega stana Oboroženih sil v &!oven£č ni. 13.17: Koncert pod vodstvom mojstra Michela Mazioca. 13-50: Pestra glasba. 14: Paroči-Ia v italijanščini. 14.15: Prenos iz Nemčije. 1445: Poročila v slovenščini. 17.15: Ljubljanski kvartet. 17.35: Koncert pianista Alessandra Tamburini ja. 19: Tečaj italijanščine, poučuje prof. dr. Stanko Lcben. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Operetna glasba. 20: Napoved časa. poročila v italijanščini. 20.30: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.30: Operetna glasba. 20.4Q: Koncert ritmično simfoničnega orkestra ped vodstvom mojstra Barzizze. 2140: Slovensko predavanje. 21.50- Sin^o-nični koncert pod vodstvom mojstra Roberta Lupia. 22.45: Poročila v itaiijanšč ni.
Filatelija
rteseda I —.60. taksa —.60. >a daianie naslova ali t> šifro 1 V—
Filatelisti, pozor!
^•aiutiodneišr k u p i i t >r unovčite znamke i-seh kon tinentov do poslednuh ok u nacnskib znamk « knugai ni lane? Dolžan Liubliana. •»tritaneva 6	19 39
fi
nformacije
Hcseda I — 60. taksa — 60, z* daianie naslova ali za šifro I 3.—
Nisem plačnica
nikoear, ki bi kak dolg napravil na moie ime. — Josipina Grabriian, Poga-čarjev trg, Ljubljana.
21053-31
t
Najboljši pomočnik gospodinje pri vsa-•tem čiščenju v kuhinji.
Domači izdelek!
Umrla nam je naša zlata mamica, sestra in tašča, gospa
Terezifa čsplr,
uslužbenka drž. železnic
Pogreb nepozabne pokojnice bo v četrtek, 1. januarja 1942. ob Vz 4. uri popoldne z žal — kapele sv. Antona — na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 30. decembra 1941.
Žalujoči: DANICA, hčerka — Vid, sin MARIJA, snaha — in ostalo sorodstvo
PACCHi POSTALI
UEišsEHTI PAKETI

OIUHOONO A DESriNAZIONE CONTEMPORANEAMENTE AUf CORMSPOMDENZE PER ESPRESSO IMPOSTATE NEllO STESSO GIORNO EO AILA STESSA ORA . SONO ACCETTA TI OA E PER TUTTE U IOCAMTA OEt RCGNO E DELIE COIONIE ITAMANE • HANNO CORSO CO> TRENI OIRETTI e DIRETTISSIMf . SONO RECAPITATIA DOMICIlfO PER ESPRESSO SU8JTO OOPO l'ARRIVO A DESTINAZIONE
DOSPEJO NA NASLOV OB ISTEM ČASU KAKOR EKSPRESNA PISMA, ODDANA NA POSTI ISTEGA DNE IN OB ISTI URI. - SPREJEMAJO JIH V VSEH KRAJIH IN ZA VSE KRAJE KRALJEVINE ITALIJE IN KOLONIJ. - POTUJEJO Z DIREKT-NIMI IN POSPE5ENIMI BRZOVLAKI. NA DOM SE DOSTAVLJAJO NAJHITREJE. TAKOJ. KO DOSPEJO V NAMENJENO POSTAJO.
R Sabatini:
30
R o m a a
Tedaj sta se markizova uslužnika obrnila, da bi se mi postavila po robu; prvi, ki je bil kakih deset korakov pred drugim, je s puško pomeril name in ustrelil. Toda v naglici je meril previsoko; svin-čenka mi je zbila samo klobuk z glave, in dim se še ni razgubil, ko sem bil pri njem. Izdrl sem pištolo. toda sprožiti mi je ni bilo treba: moj konj ga je podrl, preden se je utegnil umakniti strahovitemu naletu.
V somraku spuščajoče se noči je blisnila druga puškina cev in videl sem. kako je ta lopov od blizu pomeril name. Z nagonom starega vojaka sem pognal konja proti njemu. Vendar nisem za časa butnil vanj. kajti tisti mah je že ustrelil po meni in bolestni rezget, ki ga ie zagnal moj konj, mi je povedal, da je uboga žival zadeta. S skokom, ki me je ponesel pet ali šest korakov naprej, se je zrušila na tla. V tem, ko je padala, sem srečno potegnil noge iz stremenov, a padec me je vrgel po tleh. in ko je lopov to videl, je planil proti meni in zavihtil puško, da bi me s kopitom pobil. Prestregel sem udarec, ki bi bil drugače smrten, ter izdrl samokres, zakaj z mečem si v tem Daložaiu nisem megel pomagati Pomeril sam mu v čelo. sprožil in mu prertrelil glavo. Morda porečete, da je bil to okruten strel Recimo: a v takšnih trenut-
kih človek ne utegne delati poklonov, temveč mora ubijati, da ni sam ubit.
Preskočil sem truplo, izdrl meč in srtekel za St. Aubanom, ki je hitel z Vilmorinom in Ivono naprej, ne vedoč, kaj se godi za njegovim hrbtom, in se je bil približal čolnu na komaj dvanajst korakov.
Nekaj strelov iz samokresa je počilo za menoj; neznansko rad bi bil vedel, kako je z Michelotom, ko bi se bil le upal obrniti in pogledati nazaj.
Moža, ki sta bila v čolnu, sta poskočila in za-vihtila svoji dolgi vesli, kakor bi hotela pohiteti kolovodji na pomoč; izpreletela me je misel, da je v tem primeru bitka zame že naprej izgubljena. A prav tedaj mi je strahopetec Vilmorin nehote storil veliko uslugo, kajti, ko je videl, da prihajam, je od strahu zavpil, izpustil Ivono, ki je s svojim upiranjem ovirala ničvredno dvojico, nato pa planil k čolnu, skočil vanj in z vreščečim glasom kriknil dedcema, naj odrineta. Čeprav ga nista hotela ubogati, ampak sta zaničljivo odgovorila, da morata počakati markiza, se vendar nista upala zapustiti čolna, v očitnem strahu, da je ne bi bojazljivec sam popihal.
St. Auban je bil zaradi Vilmorinovega bega izgubil možnost, da bi odvlekel dekle s seboj. Ta se je upirala s petami, in naj se je še toliko mučil z njo, je vendar ni mogel spraviti z mesta. Tedaj sem padel po njem ter ga pozval, naj se ustavi in mi pogleda v oži.
Zaklel je kakor iz uma in izdrl meč, a pri tam je moral vzeti dekletu roko izpod pazduhe. S po-
gumom in prisotnostjo duha, kakršno jo redko najdeš pri ženski njenega stanu, je Ivona pograbila priložnost, se izvila zgrabi ja ju njegove levice, omahnila proti meni, češ, naj jo varujem, in vzdignila zvezane roke. Z mečem sem ji prerezal vrv, na kar se je rešila tudi zamaška, ki so ji ga bili porinili v usta; potem so jo moči zapustile in iznemogla se je naslonila na mojo levo stran.
Ovil sem ji roko okrog pasu, da bi jo obdržal, in srce se mi je napelo od nežnosti; bilo mi je, kakor da se oglašajo v moji duši čudne, neznane melodije.
St. Auban je hripavo zaklel in me naskočil, a iskreča se konica mojega meča mu je zaplesala pred očmi ter ga znova pognala nazaj.
»Na pomoč, Vilmorin, pes strahopetni! Semkaj, cucki!« je zakričal.
Obsul jih je s ploho psovk; nato se je spet zapodil proti meni, ne da bi čakal, ali se bo kdo odzval njegovemu klicu, in najina meča sta se v drugo prekrižala.
»Pogum, gospodična,« sem šepnil mladenki, ko se ji je iztrgal vzdih, malone podoben jeku. »Nikar se ne bojte.«
Toda usoda ni bila naklonjena najinemu boju, kajti baš ko sva se hotela udariti, sem začul zadaj topot naglih korakov. Prešinilo me je, da je Michelot nemara ubit in da me hočejo naakočiti v hrbet. Toda na St. Aubanovem obraeu sem kakor v zrcalu videl, da je tisti. Rt prihaja, b*S Michalot.
»Tri sto peklenščkov!« je zatulil markiz in od-skočil iz dosega mojega meča. »Kaj more človek, če mu pomagajo sami tepci in strahopetci? Fej jih bodi! Nadaljevala bova drevi, pri St. Sulpice des Reaux. Do svidenja, gospod de Luynes.«
Obrnil se je, vtaknil meč v nožnico, medtem ko je bežal proti reki, in skočil v čoln; še od daleč so mi udarjale na uho divje psovke, ki jih je bruhal na Vilmorina.
Kri mi je vrela v žilah in nič kaj me ni mikalo, da bi čakal srečanja v Reauxu. Predal sem gospodično zvestemu Michelotu, ki je od napora komaj dihal in krvavel iz rane na ramenu, se vrnil k mrtvemu konju, izdrl iz sedelnega toka drugi samokres in stekel k vodi. Čoln je bil le nekaj korakov od mene in St. Auban. ki je sedel s hrbtom proti obali, ni mogel videti, kaj mu pripravljam.
Pokleknil sem in skrbno pomeril nanj; Bog mi je priča, da bi bil prihranil sebi in drugim mnogo gorja, ki se je potem še zgodilo, ko bi mi bili dali ustreliti. Toda nekdo mi je položil roko na pištolo in Ivonin sladki glas mi je šepnil na uho:
»Bili ste se kot hraber mož. gospod de Luvnes, in storili dejanje, ki bi bili še davni vitezi ponosni nanj. Ne omadežujte ga z zločinom.«
»Z zločinom, gospodična?« sem se zdrznil in po-beail roko »Te, kar aem hotel »torlti, pač ne bi bilo zločin.«
»Kaj drugega neki? Kdor Je tako hraber kakor vi, si mora ohraniti Čiste roke?«
Urejuje Davorin Ravljen. - Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja: Pran Jeran. — Za Inseratni del je odgovoren Oton Christof. — Vsi v Ljubljani.