Stev. 9. Izhaja 10. in 25. (l«e vsakega meseca Stoji za celo leto 3 glil. - -pol leta 1 „ (it> četrt „ — „ no (Posamezne štev. 15 kr.) Oznanila, t krat natisnena, od vrste 15 kr. Naročnina, oznanil« in reklamacije pošiljajo se uprav n ištvu v Maribor. Odprte reklamacije so poštnine proste. V Mariboru, 10. maja 1893. Tečaj XIV. POPOTNIK. Grlasilo ,,Zaveze slovenskih učiteljskih društev". Izdajatelj in mednik: M. J. Nerat, nadučitelj. Spisi in dopisi pošiljajo se uredništvu v Maribor, Reiserstrasse H. Pismom, na katera se želi odgovor, naj se pridene primerna poštna znamka. Na anonimne dopise se ne oziramo. Mrsnkorana pisma se ne sprojemajo. Rokopisi oceno ne vračajo. Razloček med posamnim in skupnim poukom glede na sredstva in smoter. Spisal V. K o run. (Dalje.) III. Pri posamnem pouku se peča učitelj izključno s pojedineem; on mu torej žrtvuje vso svojo delavnost. Nedvomno je to prednost posamnega pouka; vendar pa ni tolika, kakor se nam na prvi pogled vidi. Naege lsbach') pravi: „ Pozablja se naj veča nesreča privatnega pouka, da se v jednorner le posameznik poučuje celi dolgi dan. Kdo more biti vedno produktiven ali vedno receptiven? Ubogi deček mora prenašati slabo voljo učiteljevo vedno sam, in če ni nikakoršnega vspeha, kakor navadno, postopa učitelj še strože, in učenec postaja vedno bolj zbegan". Pri posamnem pouku je premalo menjave, in vsled jednoličnosti mora opešati gorečnost učiteljeva in učenčeva. Nadalje ne dostaja tu one gonilne moči, katero daja medsebojno tekmovanje in zgledi. Sicer bodi vedno učitelj učencem v zgled po svojem temeljitem znanji in značajnem ravnanji. Vendar na dečka vplivajo zgledi dobrih součencev bolj, ker so le-ti njegovemu duševnemu obzorju bliže in se mu zaradi tega kažejo prej dosežni. Tudi obdelovanje učnega gradiva ne more biti vedno vsestranska, ker je odvisno od jednega samega učitelja in uravnana za jedno samo osebo. Slednjič je pri posamnem pouku težko presoditi gojenčevo znanje, ker ni nikakoršne poprečne mere, po kateri bi se moglo meriti objektivno. Učiteljevo znanje se smatra za znanje učenčevo, in večkrat se nam vidi prava razumnost in zmožnost, kar je pa vendar le duhomorna dresura. Omeniti tudi moramo, da učitelj pri posamnem pouku potrati po nepotrebnem veliko časa in moči, ker je z jedne strani vedno nadzorovanje učencu ne le odveč, ampak ga celo moti, z druge strani pa se večina znanostij v tistem času in na jednak način več učencem razlagati zamore. To je opazil že tudi Kvintilijan, ki pravi: ..Pišočemu, učečemu se, premišljujočemu ne pomaga učitelj, in tiste, ki se z jedno teh rečij bavijo, ovira vsako motenje. Tudi ne potrebuje vsako čitanje koga, ki bi naprej bral in razlagal. Kajti kedaj bi bilo mogoče seznaniti se s tolikimi pisatelji? Kratek je torej čas, v katerem bi se moglo delo na celi dan razdeliti. Tako zna tudi to več dnij trajati, kar je treba v jednem podavati. Pa večina stvarij je taka, da se s taistim glasom ob jednem vse razlagajo. Molčim o razdelitvah in retorskih deklamacijah, pri katerih, kakoršen ') „Gyninasialpaedagogik" str. 16. koli naglas- se porabi, vsak poslušalec celi vtis dobi. Kajti oni glas učiteljev ne zadošča manj več ljudem kakor obed, ampak daja kakor solnce vsem jednako veliko luči in toplote". V šoli se peča učitelj v tistem času z več učenci; on deli torej svojo delavnost. Vendar ne smemo misliti, da dobi vsak posameznik toliko manj od nje, kolikor veče je število učencev; temuč škoda, ki nastane vsled deljene delavnosti, postane še le tedaj čutna, če je razred prenapolnjen. Seveda se je učitelju pri šolskem pouku težko izogibati, da bi se ne pečal od časa do časa izključno ali večinoma z jednim ali drugim, kar potem labko povzroči nepazljivost in nemir pri drugih. Na drugi strani pa ima- skupni pouk na razpolago zelo izdatna sredstva, katerih posamni pouk pogreša. Tako sredstvo je zgled. Že zgoraj smo omenili, da ima zgled součencev večo moč ko zgled učiteljev. To nam potrjuje tudi Kvintilijan: „ Pa kakor dela tekmovanje bolj gotov napredek v znanostih, tako je za začetnike in še mlade dečke posnemanje sošolcev prijetnejše ko posnemanje učiteljev, prav zaradi tega, ker je lože. Kajti začetniki si bodo komaj tipali se povzdigniti k nadi, da dosežejo zgovornost, ki se jim zdi dovršena. Najbližjih stvarij se bodo poprijeli, kakor trte okoli dreves ovite s tem do vrha priplezajo, da se prijemajo najprej nižjih vej". Zgled dobrih součencev vpliva tudi na slabiče in lenuhe; kajpada se ne zgodi tudi redko, da srednji učenci rajši primerjajo na vzdolaj ko na vzgoraj. Nadaljno mogočno pospešilo učnih vspehov v šoli je medsebojno tekmovanje; to je prizadevanje, se med več součenci po marljivosti in znanji odlikovati. Vendar je treba to, recimo čisto tekmovanje, ki se naslanja na častičutje (Ehrgeftihl) in sramežljivost, dobro ločiti od onega, katero izhaja iz častilakomnosti; kajti v šoli se sme negovati le čisto tekmovanje in častičutje. Slišimo, kaj pravi o tem pedagog Schrader:1) Častičutje učenčevo išče spoštovanje in zadovoljnost učiteljevo in sovrstnikov ter privede s spoštovanjem samega sebe tudi notranji mir; častilakomnost se pa bori za odlikovanje po učitelji, zahteva občudovanje sovrstnikov in povzroča notranji nemir. Častičutje se ujema s skromnostjo in ljubeznijo do bližnjika, častilakomnost pa vodi k napuhu, in kakor se ta težko odloči za nezavistno priznavanje drugih, tako vzbuja tudi njim zavist in odpornost. Častičutje je torej nravstveno upravičen činitelj, prinaša nravstven sad in zasluži pridno negovanje učiteljevo; častilakomnost je mogočen, pa poguben navor, in učitelj ga ne sme le ne netiti, temveč ga mora ovirati in s primernim ravnanjem k častičutju dovajati in poravnavati. Častičutje je torej nravstveno dobro, častilakomnost pa nravstveno zlo, in se mora zato iz vzgoje odstraniti popolnoma". Tekmovanje, ki se naslanja na častičutje, priganja k veči delavnosti in vstrajnosti. Počasnejše učence potegnejo za seboj nadarjeni, med tem ko tiste, ki se radi prenaglijo, pre-udarljivi zadržujejo. Sploh nastane vsled tekmovanja v šoli živahnejše življenje katero ne pospešuje samo gorečnosti učencev, ampak tudi gorečnost učitelja. Obdelovanje učnega gradiva je pri skupnem pouku bolj ali manj vsestransko, ker se je vsi učenci udeležujejo z vprašanji in odgovori, in česar bi učitelj lahko pozabil, na to ga opozori vprašanje tega ali onega učenca. Tudi popolni kak učenec svojo nepo polno razumljenje po odgovorih součencev. Ugodno za učni vspeh je v marsikaterem oziru tudi veče število učiteljev; kajti učenec se po več učiteljih bogateje in večstranski izobrazi in med mnogimi se nahaja z večo verjetnostjo jeden ali drugi, kateri mu bolj ugaja, in katerega vplivanju je bolj pristopen. »Nespametno je", pravi Naegelsbach2), »še od tako spretnega domačega ') \V. Schrader: »Erziehungs- und Unterrichtslehre tur Gymnasien und Realschulen", str. 130 si. '') »Gjmnasialpaedagogik, str. 16." učitelja zahtevati to, kar celi zavod zamore, na katerem je vendar v najslabšem slučaji nekaj dobrih učiteljev. Mikrokozem v jedni osebi je pač nemogoč; koristna je marveč menitev več zaporedoma nastopajočih . učiteljev". Posebno omogoči na naših srednjih šolah vpeljani/ strokovni sostav, da se bodoči učitelj v svoji stroki vsestransko izobrazi. Seveda ima ta okolnost tudi svoje slabe strani, posebno kar se tiče vzgoje; kajti če poučuje učitelj le nekaj ur v jednem razredu, pozna učence le površno, vsled česar je vzdržavanje reda težje. Tudi je težje, ozirati se na individualnost vsakega posameznika. Na drugi strani trpi pa tudi jednotnost pouka, ker v tem slučaji ni tako lahko mogoče delati na to, da se razni predmeti med seboj pospešujejo. Da se tem nepriličnostim od-pomore, je neobhodno potrebno, da vsi učitelji popolnoma soglasno delujejo, dom se pa šoli tesno pridruži. IV. Zelo važno, sicer neposredno ne, pač pa posredno učno sredstvo je šolski red, straho-vanje ali disciplina. Ta ima namreč pred vsem za to skrbeti, da je med poukom mir, sploh da se učenci učitelju pokorijo, nadalje pa da se vsled pokorščine v šoli tudi na pravo življenje zunaj šole privadijo. Naloga šolskega reda je torej, da služi, v vedni zvezi s poukom, namenu šole same, potem pa da vodi učenca s pomočjo vseh vzgojevalnih vplivov, posebno z tistimi, ki jih dobiva doma, na pot nravstvene svobode in ga tako dolgo čuva, da si ve in zna najti pravo pot sam. Iz tega se razvidi važnost šolskega reda; kajti v šoli, kjer je nemir in nered, je vsak učni vspek nemogoč, Šola brez reda je, da govorimo s Komeuskijem, mlin brez vode. In 11 er bar t1) pravi: „ Niti jedne ure ne moreš poučevati," ako si izpustil iz krepke, da-si lahke roke povodec strahovanja". ____;___(Konec sledi.) ') ,,Allgemeine Paedagogik," str. 15. -■--;- Oblikoslovje v ljudskej šoli. Pri pouku vsakega predmeta moramo se vprašati po njegovem namenu, po svrln,-po obsegu snovi in po metodi; iz tega si potem sestavimo načrt, po katerem vravnamo svoj pouk, in spoznamo učila, ki so potrebna za ta pouk. Namen vsakega pouka je dvojen in sicer moramo učenca izobraziti za vsakdanje življenje in ga duševno (formalno) olikati. Geometrično oblikoslovje je posebno prilično, da zadostuje obema tema zahtevama. Na jedno stran je skoraj vsakemu človeku geometrična znanost potrebna. Zidar n. pr. presoja, koliko tvoriva mu je potreba za zid, če je toliko dolg, toliko širok in toliko visok; sodar in klepar razvidita iz globokosti in presežnosti posode, koliko gre vanjo; posestnik precenjuje laglje stroške za nameravano rov ali za nameravan ribnik, če ve preračuni ti, kolika je njegova vsebina, vsak kmet čuti potrebo, da zmeri kolikost te njive, unega travnika itd. itd. — Na drugo stran pa vzbuja pouk iz oblikoslovja čut za oblike, vedri duh za sorazmerje in pravilnost, vadi človeka, da se na stvari ne ozira .brezmiselno, površno; vpodabljanje zahteva natančnost, snažnost, red in vztrajnost, ponarejanje, sestavljanje oblik iz osnovnih izobrazuje domišljijo in občut za lepo. S vrbo, katero imamo doseči, spre vidimo iz danih uradnih ukazov. ,, Zmožnost, da otroci dobro razumevajo geometrične oblike, vežbanje, da z očmi merijo stvari, ter jih znajo vpodobiti in sicer na prostih predmetih vsakdanjega življenja". (Svrba za risanje). . „Poznavanje najvažnejših geometričnih teles in njih mej; zmožnost zmeriti in zračunati si v vsakdanjem življenji ploskve in telesa". (Svrba za geometrično oblikoslovje). 0* Po tej svrhi ravna se tudi obseg, katerega bomo najbolje razvideli iz pridjanega načrta. Metodo nam narekujeta predmet in zmožnost učencev. Najbolje zasledujemo pravo pot za pouk, ako si ogledamo predmet, kako se je začel, kako se je razvijal, in kako je dospel do sedanje stopnje. ^Zgodovina predmeta je njegova metoda". Priroda daje vsakej svoji stvari posebno obliko, človek pa ogleduje te oblike, skuša jih ponarejati in vpodabljati Drnžbinske razmere primorale so ga, da je jel zemljo mejiti in meriti ter si je nabral na tak način kopo oblik, med katerimi ni bilo videti od začetka nobedne zveze; njegov razum pa jih je jel primerjati, po sorodnosti vrejevati, in spoznal je one osnovne prostorne stvore., iz katerih so vsi drugi sestavljeni. Spoznal je, da so ti osnovni prostorni stvori -točka, črta. ploskev, telo", sestavljal je iz črt kote, trikotnike, štirikotnike itd., razvidel je, da so telesa ali robasta ali okroglja, in v svojem pohlepu po pravilnosti dospel je do geometričnih teles, kakoršna je vporabljal posebno pri svojih stavbah. Na podlagi opazovanj a, primerjanja in merjenja spoznal je, kako odvise lastnosti prostornih stvorov druga od druge. N. pr. s polaganjem kvadrata na pravokotnih spoznal je, kako je odvisna pravokotnikova vsebina od njegove dolgosti in širokosti, z načrtavanjem pravokotnega trikotnika, v katerim meri jedna kateta 3, druga kateta 4 in hipotenuza 5 dolgostnih jednot, spoznal je v kaki zvezi stoji kolikost hipotenuze z koli-kostjo katet. Tako se je vspel do izrekov. Samo opazovanje prostornih stvorov mu pa ni zadostilo, razum je zahteval logično strogih dokazov za spoznane izreke, gnal ga je do spoznanja novih izrekov na podlagi logičnih sklepov — in tako je postala geometrija kot znanost. Iz povedanega spoznamo že razne stopnje za pouk iz oblikoslovje, namreč: 1. Opazovanje teles z ozirom na obliko in odločevanje '(odmišljanje, abstrakcija) oblik od drugih telesnili lastnostij kakor n. pr. ueod\ isnost oblike od snovi, barve itd.; 2. ločenje osnovnih prostornih stvorov ; 3. sestavljanje osnovnih prostornih stvorov, kar nas privede do likov, do robastih in okrogljih geometričnih teles; 4. iskanje lastnostij posameznih prostornih stvorov; 5. spoznavanje izrekov po nazorni poti s primerjanjem in merjenjem; 6. logično vrejevanje in dokazovanje izrekov. Se ve, da segajo te stopnje več ali manj druga v drugo; kako se je to godilo, je nemogoče spoznati, pa za naš namen tega tudi vedeti ni treba, Metodo pa določujejo tudi zmožnosti učencev. Tiso nezreli; odločevanje prostornih stvorov iz teles, primerjanje in presojanje lastnostij teh stvorov je njim težavneje, ko za zrelega človeka. Ker pa je učitelju tvarina, kakoršno ima podajati učencem, že znana — njemu je ni treba šele iskati, kakor Človeku od začetka —, mu jo je le treba tako urediti, kakor je zmožnosti učencev primerno. Z ozirom na to hodijo sedanji pedagogi dvojno pot. Jedni začno s kocko, seznanijo ua njej učenca s pojmi „telo, ploskev, črta in točka", govore potem o črtali, o kotih, o trikotnikih itd., torej o prostornih stvorih, ki leže v ravnini, potem pa še le preidejo na ponlc o telesih: drugi pa zbirajo vso tvarino okolo posebno izbranih geometričnih teles, opazujejo n. pr. na kocki razteznosti telesa, ploskev in nje razteznosti, štejejo ploskve in robe, opazujejo lego vsake posamezne ploskve, vsakega posameznega roba. medsebojno lego ploskev (robov), prave kote, kvadrat itd., primerjajo telesa z ozirom na njih oblike med seboj, govore, ko so n. pr. na kocki, tri- in šesterostrani prizmi opazovali prave, ostre iii tope kote, o kotih sploh itd., itd., nazadnje pa ponavljajo vso tako rekoč raztreseno tvarino v onem redu, v kakoršuem poučuje prva vrsta pedagogov. IVva realno sintetična pot ugaja tem bolje, ker postopa po principu »od jednostavnega do sestavljenega", druga, realno analitična pot pa ugaja zaradi tega, ker učencu kažemo oblike na telesih, na katerih jih je že sam večkrat opazoval, ter ga poučujemo na podlagi sprejetih predstav in po principu »začni pouk z nazorom". Kakšna pot bi bila vendar najboljša? Pri natančnejem opazovanji otroka spoznamo, da odločitev (odmišljanje) poj moj ^ahteyj)£časa, ne jedne, dveh, treh ur, ampak več mesecev, da več let. Ravno odmišljanje prostornih stvorov od drugih lastnostij teles ni tako lahko, kakor se dozdeva komu na prvi mah; učencu ne morem reči »misli samo na obliko", ampak z drugimi sredstvi ga moram prisiliti, da obrača svojo pozornost le na njo. Kako pa čem to doseči? Po ukoslovnem izreku »poučuj psihologično" ne smemo pozabiti, da si je učenec že od malih nog nabral zaklad raznih oblik seveda v zvezi z drugimi lastnostmi teles; reka se vije skoz dolino (sloka črta), oJt r o g 1 a žoga služi mu v igračo, na visokem stolpu cerkve opazuje pj^iVmo in piramido itd. Te predstave so vendar nejasne in marsikatera oblika je presestavljena, treba jo je tako rekoč razstaviti in opet sestaviti, da se učencu pokaže jasneje, kar se najbolje zgodi s pomočjo geometričnih teles. Ta telesa imajo za oblikoslovje isti pomen, kakor poskus za pouk iz pri-rodoslovja za spoznavanje prirodnih zakonov. Ako torej otroke opozarjamo na oblike v priredi, in te primerjamo z geometričnimi telesi, katere učencu polagoma pred oči postavljamo, potem dosežemo s časom to, kar nam učenčeva nezrelost narekuje kot pripravljalno stopnjo za pouk iz oblikoslovja, da oblika zmerom bolj za se prihaja na dan, med tem ko druge lastnosti teles otemnevajo, da torej zamore on vso svojo pozornost obračati na obliko sploh. To pa zopet le dosežemo, ako ogledujemo z učenci raznooblična telesa večkrat in recimo naravnost več let, preden začnemo redno poučevati oblikoslovje. Taka priložnost se nam ponuja že v 1. šolskem letu, ako pri računstvu damo učencem šteti ploskve, robe, ogle raznih teles, robe in ogle posameznih ploskev, ako pri nazornem pouku imenujemo ploskve, robe po njihovi legi na telesu (n. pr. sprednja ploskev), ako primerjamo in merimo dolgosti robov. Takisto se ogledujejo telesa v drugem, tretjem in četrtem šolskem letu, rišejo se liki, kateri se opazujejo na telesih itd., česar pa natančneje ne navajam, ker je razvito podrobneje v pridjanem načrtu. Do 5. šolskega leta, kjer se začne redno poučevanje oblikoslovja, so se pa učencu vtisnile oblike tako, da njegova pozornost ni samo le na nje obrnjena, ampak da stoje prvotni in priprosti sestavljeni prvotni stvori že jasno pred njegovimi duševnimi očmi. In zdaj stojimo na gotovih tleh, katera smo si mimogrede brez posebnega truda pridobili, in ali bi bilo torej še dobro vso tvarino nabirati okolo posebno izbranih teles brez vse zveze, kakoršna zveza se pa sama ponuja s sestavljanjem priprostih oblik? Otrokov duh naj se giblje prosto, zato začnimo s čilo in prehajajmo od črt do kotov, od kotov do trikotov itd.; ogledujmo pa z učencem te oblike vselej najprej na geometričnih in drugih telesih, predenj o njih natančneje govorimo. Ako n. pr. govorim o ko tih, _ ogledal si jih bom najprej na kocki, na prizmah, na piramidi; ako govorim o tri kotih, opazoval jih bom najprej na tristrani prizmi, na piramidi itd. ^^^, - V zvezi z opazovanjem oblik je njih vpodahlfanje in ponarejanje. Ako učenec riše, kar je gledal, ako predmet celo ponaredi iz lepenka, ila ali lesa, dobe oblike šele (travo življenje. N. pr. napravi si iz palčic, katere položiš na klop, oster kot, pravi kot itd.; izreži si iz lepenke trikot, razreži vzporednik skoz diagonalo na dva trikotnika; naredi .si il ila krogljo, kocko, itd. Iz povedanega si pridobimo za pouk iz oblikoslovja v ljudskej šoli naslednji glavni stopnji: 1 Pripravljalna stopnja, na katerej se učenci pri računstvu, pri nazornem nauku, pri risani F itd, seznanjajo z oblikami na pri rodnih in geometričnih telesih, vadijo v od-mišljanji in v sestavljanji osnovnih prostornih tvorov. — V i., 2., 3. in 4. šolskem letu. 2. Reden pouk iz oblikoslovja, pri katerem se postopa od priprostega do sestavljenega na podlagi opazovanja teles, in se spoznavajo lastnosti likov in izreki po nazorni poti z merjenjem in primerjanjem. — Risanje,'ponarejanje oblik mora pa pouk celi čas, kolikor mogoče, podpirati in oživljati. Stopnja, na kateri se urejeni izreki strogo, logično dokazujejo, za ljudsko šolo ni. Načrt za štirirazredno ljudsko šolo. Prvi razred (1. šolsko leto). Opomnja. V tem šolskem letu opazujejo otroci naslednja telesa: kocko, prizmo (parale]epi])ed in jristrano prizmo), piramido (pokončno šesterostrano), valjar (pokončni), stožec (pokončni), krogljo. — Natančnejih imen, kakoršna tu v oklepih stoje, v tem letu nTtreba rabiti; imena »kocka, prizma, valjar itd." rabijo so mimogrede in se ne razlagajo. 1. Štejejo se pri računstvu ploskve, robi in ogli, a) table, šolske sobe, omare,, mize, šip, podob na steni itd. b) kocke, prizme, piramide — valjarja, stožca, kroglje. Kroglja nima roba. 2. Imenujejo se pri nazornem pouku ploskve po njihovi legi na telesu. N. pr. n) sprednja, zadnja, desna, leva, zgornja, spodnja stena (strop, tla) sobe, ploskev table, peči, mize itd. b) ploskev, kocke, paralelipipeda; na piramidi ni zgornje ploskve, vendar pa tudi sprednja, desna, sprednja leva, zadnja desna, zadnja leva ploskev; na_ cilindru zgornja, .spodnja ploskev in ploskev na okolo; na stožci spodnja ploskev in ploskev na okolo; pri krogi j i samo pjoskev na okolo. 3. Imenujejo se pri nazornem pouku robi po legi na telesu. N. pr. zgornji sprednji, zgornji zadnji rob itd. a) table, mize, sobe itd. L) kocke, paralelepipeda; piramida nima zgornjih robov; cilinder ima spodnji in zgornji rob na okolo itd. 4. Imenujejo se ogli po legi na telesu, n. pr. zgornji, sprednji, desni ogel itd. a) table, mize itd. h) kocke, paralelepipeda itd. r 5. Štejejo se pri računstvu robi in ogli posameznih ploskev. N. pr. robi in ogli zgornje, spodnje ploskve itd. a) table, mize, peči itd. b) kocke, paralelepipeda, piramide; ploskev (spodnja, zgornja) ciliudrova ima j eden sam rob; spodnja ploskev stožčeva ima j eden sam rob; krogli ina ploskev nima roba. (Dalje sledi.) Prof. L. Lavtar. Pedagogiški razgled. Šolska telovadba vš vedske j. O gojitvi telovadbe v šolah po Švedskem nam poroča poljska tovarišica Helena K uč a ls k a tako-le: »Če hočeš poznati pesnika, moraš poznati njegovo domovino", pravi Goethe. — Hodeč za tem nasvetom, da bi spoznala telovadbo švedsko, o katerej sem že dokaj slišala in čitala, prišla sem v Stockkolm. In to, kar sem pričakovala, ni me goljufalo; nasprotno, pred menoj se je odprlo novo obzorje, o katerem poprej nisem imela pojma. Telovadba v Švcdslčej je nauk. katerega si prisvoje z parletnim temeljitim poslom in čije razvoj pospešuje država z izdatnimi prispevki. Pa tudi prebivalstvo za ta nauk nikakor ni malomarno. Da, še kaj ponosni so na to svojo znanje in večkrat naletiš na ženske, katere so zamenile diplomo pravega dijaka na vseučilišči z diplomo Osrednjega zavoda kot izvežbane telovadnice. Motil pa bi se, ko bi mislil, da obstoji telovadsko znanje samo na poznanji nekega števila pregibov in njih vpliva na fizični ustroj; poleg praktičnih vaj razkladajo tu učencem in učenkam zavoda dokaj temeljito: anatomijo, fiziologijo, pedagogiko, tikajočo se telovadbe, zdravniško telovadbo in ranocelstvo. Izučen telovadec ali telovadka more lahko čez dve leti pouka (moški čez tri leta, ker imajo še telovadbo vojaško in pouk o orožji) učiti peda-gogično telovadbo, zdraviti telovadca in prikladati obvezke. Na drugem mestu hočem opisati ognjišče švedske telovadbe, t. j. osrednji zavod in telovadbo samo v zdravilstvu, kjer odstranjuje marsikatero zlo. Sedaj hočem spregovoriti le o šolskej telovadbi. V učnem načrtu vsake šole, ne izključivši učiteljskih pripravnic, pride telovadba vsak dan za pol ure na vrsto. Na vrsto pa pride vsikdar med poukom, ter služi tako nekako za zabavo in počitek. Skoro pri vsakej šoli najdeš dvorano, prirejeno nalašč za telovadbo, kjer pa take ni, odbere se najprostornejša sobana, ali pa gredo' učenci v dvorano druge šole, katero si najmejo za dotično uro. Osrednji zavod prepušča v nekaterih urah svojo dvorano brezplačno šolam v porabo in njegovi gojenci telovadijo pod nadzorom učiteljev. Švedski telovadci so nenavadno izvežbani v orodji, kakoršno imajo za to,- kadar pa tega ni pri roki, pa ga za silo nadomeščajo s čim si bodi drugim. V šoli je telovadba še le 10 let zapovedan predmet in vspehi v tem predmetu so že sedaj najboljši. Kapitan Silow, ki je vnet prijatelj telovadbe za ženske, mi je pripovedoval, da je našel, ko je prevzel vodstvo telovadbe v ženskej šoli, vsa dekleta višjih razredov anemična in pritože-vajoča se, da jih boli glava. Sedaj pa vse, katere uči od 3. razreda naprej, dovrše višje razrede popolnoma zdrave in dobro izgledajoč, kakor takrat ko so vstopile v šolo. Zginili so glavobol, bitje srca in bledica; pokazal mi je celo dve slabotni deklici, kateri sta že bolehali na vzbočenji lopatek, ki sta pa sedaj izgledali jako zdravo ter nista v ničemur zaostajali za svojimi tovarišicami. Ker se smatra pouk kapitana Silovva, ki je tudi jeden izmed glavnih učiteljev v zavodu, za vzornega, vam ga tu opišem. Pouk se je vršil v „ Ateneum", kjer je kapitan Silow sezidal in priredil telovadsko dvorano, ki 'služi vsem drugim dvoranam za vzor. Dolga je le 45 laktov, široka pa 15. Okolo 100 učenk se lahko svobodno kreta v njej. Orodja ni mnogo in razun vrvi je popolnoma drugačno od onega, ki se rabi pri nas. Ura bije 11, v dvorano priteče roj deklet, 04 po številu. Niso pa bila navzoča vsa dekleta, ker nekaterim zdravje ni dopuščalo telovaditi, druge pa so stekle med poukom domu, ker oddih traja poldrugo uro. Pa še jih je lepa kopica; disciplina med otroci in mladino pa je tolika in povelje pri telovadbi tako energično, popolnoma vojaško, da ne more biti nobednega nereda, nebedne zmešnjave. Učiteljica ali učitelj je kakor poveljnik, ki daje kratke pa razločne ukaze. Po ukazu se deklice postavijo v vrste; ogledujem dekleta in prepričala sem se, da je kapitan Silow govoril resnico. Večina deklet se odznaša s svežim, rudečim licem, izražajočim veselje in življenje. Jed na iz posebnih prednostih švedske telovadbe je ta, da se telovadci imajo neprestano na pozoru in v svežosti, ker se vse vaje vrše tam skupno, torej jedini počitek obstoji le v pobešenji rok in v spremembi pozicije nog. Pri tem ne smemo pozabiti, da telovadba traja samo pol ure. Vsa dekleta so oblečene v dolge temne nogavice, v spodnjice segajoče do kolca, v jopiče različne dolgosti in solne brez opet-nikov, ali pa z dokaj neznatnimi. Nekatere, mlajše, bi lahko smatral za dečke, ko ne bi imele las, sipajočih se v kodrih na pleča, ali pa spletenih v kite. Sedaj sledi cela vrsta vaj, neizmerno sistematičnih, ki imajo namen, pospeševati razvoj vseli mišic po vrsti in tako različnih, da učitelj lahko vsak teden spremeni jih program. Vsaka vaja ima dvojno, večkrat celo trojno obliko; za vsako vajo ponavljajo se le gotovi pregibi, spodbujajoči k pravilnemu oddihu in pohodu, ki so se vršili z nenavadno točnostjo, čudila sem se tudi moči mišic deklet v plečih in rokah; vse stoje po konci, kakor sveča, na nobednej ni videti kake telesne hibe. Pri vsem tem pa so neizmerno gibčne in urne, da se torej ni bati, da bi švedska telovedba vplivala na prirast mišic, in na telesno debelost, ker pomniti je treba, da njeni namen je: ravno-merni razvoj vseli udov, ne pa pridobitev atletične moči. Za starejšimi dekleti prišle so na vrsto mlajše, istotako v obilnem številu, v starosti od sedem do dvanajst let. V ničemur pa niso zaostajala za starejšimi; ona ista — 13(3 — disciplina, ona ista temeljitost vaj, ona ista svežost, Da, čudna stvar, v vseh drugih opravkih se more Švedom očitati, da so nekako okorni, v gimnastiki in gibanji telesa pa so tako polni življenja. Proti koncu pouka so se dekleta, med katerimi so bili tudi fantje, na dano znamenje razdelila na tri tolpe in vsaka je začela drugo igro. Bile so to igre, ki so znane tudi pri nas: „Ali se dobi soba v najem?" „Ribice", „Prosim, posodite mi ognja". Redno kakor vojaki, je zavzela vsaka tolpa svoje prostore; kakor bi z očmi trenil, bili so razpostavljeni stoli, ker poslednji dve igri ste se vršili sedeč. Zabavali so se svobodno, truščno, veselo, ne brigaj oč se za navzočnost učitelja in učiteljic, niti za mojo. Ne vem, kouiu treba pripisati to, toda tukajšna mladina obojega spola, a zlasti še dekleta, katerih vidim več, so do tujcev sploh, kakor do moških posebej, dokaj naravnejša in mirnejša, nego pri nas. Gotovo vpliva na to hladnejša kri (temperament); brez dvoma pa tudi odgoja dokaj vpliva na tako mirno vedenje. Sredi najživejše zabave se je zaslišalo kratko povelje. Kakor bi trenil so se stoli odstranili, mladina je stala v prejšnjih vrstah in bilo je tiho, kakor bi po maku zaspal. Se par pregibov spodbujajo- čih k globlejšemu oddihu in otroci so po vrsti, drug za drugim, zapustili dvorano. Tak pouk je kakor jasni žarek solnca veselja in življenja sredi oblačnega dneva, kakoršeu je vsak pouk v šoli; to je vir moči za telo, okrepilo in osveženje za dušo. Radi tega v šoli, v katerej, kakor v imeno-novanem „Ateneum", pripada telovadba k vsakdanjemu učnemu načrtu, katera, izborno se vršeč, odganja bledico, glavobol, bitje srca, ki so muka naših šol in katere, kakor sem se prepričala iz besed kapitana Silowa, so mučile tudi tukajšno mladino. Švedje pripisujejo telovadbi za odgojo žensk večo važnost, nego moških, zlasti po dokončanem šolskem obiskovanji, ker v tej dobi se moški poprimejo dela, ženske pa največ le sede. Dodati še moram, da še zabava izključljivo konča z poukom o telovadbi, dasiravno je dokaj vaj, zlasti v nižjih razredih, podobnih zabavi. Omeniti je tudi treba, da se v šolskih dvoranah dokaj skrbi za sveži zrak; v poslednjih so v času pouka gornja okna navadno odprta. Švedski otroci ne vedo, kaj je ozeblina ; ogrinjal in robcev na vratu ne vidim, istotako ne kožuhov, za to pa vidim otroke na dan teči čez dvorišče in po stopnicah z čez pleče pokritimi ogrtači". Posl. i + a. Listi slovenskega učitelja — kolesarja. VII. V starodavni Spijet. (Konec.) Cesta proti Kninu pelje že zopet čez strmo goro. *) Ko se dospe na vrhunec, zagleda se kninsko polje, ki ima polno spominov na mnoge borbe s Turčini. Tu stanuje krepek narod temnega lica, visokega čela, kostanjevih las, bistrega pogleda, krepkega in visokega telesa. Na dnu južne strani prostranega kninskega polja se vzdi-guje osamljeno kninsko brdo, na kojem so stari Hrvatje sezidali jako trden grad. Trdnjava je obdana z jako visokim, debelim in zelo trdnim ozidjem. Na podnožji Kninskega brda ob reki Krki je Knin, ki se deloma vspenja ob pobočji brda. Krasna in zelo romantična je nova cesta tik Krke čez goro. Krka si je naredila tu *) Stara cesta pelja naravnost v serpentinah čez goro, nova cesta pa polagoma. Gesta je napeta 18fc«. Zadnjih 4km se nisem mogel voziti, ker je bilo preveč posuto. pot med dvema visokima gorama, močno pada ter dela brzice. Prelep je slap Rončislav, a glede na lepoto ga preseza velikolepen slap Majlinovič, pri katerem se voda zelo zoži. Na goro dospevši vije se cesta večinoma navzdol po prav zapuščenih kraških krajih. Večjih vasij najdeš tu prav malo. Po tako zapuščenih krajih bi bilo jako neprilično potovati, ako bi bilo ljudstvo sinovo. Pri Dalmatincili pa je hvala Bogu gostoljubnost še vedno doma. Prijazno so me pozdravljali ter mi pokazali pravo pot. Ako sem pa šel peš, spremili so me nekoliko časa. Vesel sem bil, ko dospem v Vrliko, da se nekoliko odpočijem. Proti Sinju jc zemlja bolj rodovitna. Kakor poprej sem prelazil marsikateri klanec in goro, predno sem proti večeru dospel v Sinj, kjer obhajajo vsako leto na cesarjev rojstveni dan narodno viteško igro „alka" v spomin slavne zmage nad Turčini 1. 1715. Drugo jutro se napotim proti Spljetu. Tu se že kaže več civilizacije. Med potom je gotovo najbolj zanimiva trdnjava Kniš, katera ima polno spominov o redni borbi s Turčini. Tudi sedaj je močna trdnjava. V podnožji te gore so razvaline starodavnega mesta Salona, a jedno uro od tod najlepše mesto Dalmacije Spljet. Kdor si lioče Dalmacijo ogledati natančneje, ta naj si ogleda tudi njeno osrčje. Kdor potuje po morji, ogleda si lahko razne zalive in otoke. Zato je tista pot zanimiva. Ako pa potuješ po suhem, vidiš tu obilico zapuščenih krajev, anajedenkrat se ti odpre ves drug svet. Iz prave puščave stopiš v trajnost obrežja. Tega prehoda pa ne vidi, kdor potuje po morji. — O trajnosti tega obrežja pa pozneje. Staro mesto Spljet je vzidano v Dioklecijanovo palačo. V 6. in 7. stoletji je bilo Salona zrušena, in prebivalci so se preselili v nekdanje prebivališče Dijoklccijana, rojenega Dalmatinca. Južni del nekdanje palače je še naj bolj ohranjen, kakor 125 metrov dolga galerija (prehod) ter veža in prednje dvorišče. Iz vestibula se pride v cerkev sv. Drimija, katero so prenarcdili iz Dioklecijanovega mavzoleja. Premer njene rotunde znaša 13 metrov, a njena kupola je visoka 27 metrov. Ta stolna cerkev je za panteonom v Rimu najbolje ohranjena rimska zgradba. Zvonik že več let popravljajo, zato je glavni vhod v cerkev po delavnikih zatvorjen, a stranska vrata brez vodnika prav težko najdeš; kajti tudi ta cerkev je vzidana v Dioklecijanovo palačo, in iz nje nastalo staro mesto je res prav labirint. Nasproti te cerkve je star eskulapov ternpel, kateri služi kot krstna kapelica ter je prav dobro ohranjena. V nekdanjo Dioklecijanovo palačo je peljal vodovod. Voda je bila napeljana iz 1 Udi oddaljenega studenca. Vodovod je bil deloma pod zemljo, deloma v obokih na zemlji, a čez 7 dolin pa so morali izdelati ekvedukte. Ta vodovod so pred nekoliko leti z zdatnimi stroški popravili in sedaj ima mesto dobro pitno vodo. Zelo zanimiv je starinski muzej, kateri ima bogato zbirko arhitekturnih fragmentov, sarkofagov, skulptur vseh baž ter manjših stvar i j iz kamenja, ilovice, stekla ali kovine. Razven tega je tu bogata zbirka rimskega denarja itd. Nabrali so te reči deloma pri izkopavanjih v Spljetu, deloma v Solinu. Drugi dan se podam v Solin, da si ogledam razvaline največjega in najimenit- nejšega rimskega mesta Salone. To je imelo krasno lego v izbornem zalivu ob reki Solin v podnožji gor. Bilo je v 6. in 7. stoletji zrušeno ter večinoma zasuto. V zadnjih desetletjih so ga pa začeli izkopavati in dandanes je že lep del na svitlem. Sedaj se lahko prepričamo, kako lepe zgradbe je imelo. Tu najdemo mogočno ozidje s stolpi iz vrati, ostanke amfiteatra in gledišča, razven tega mnogo sarkofagov, arhitekturnih spomenikov itd. Najdeninc zadnjih let so pa dokazale, da so tu živeli že takrat kristjani. Najlepši izlet pa je bil oni v krasoto cvetja in dreves na obrežji onega krasnega zaliva od Spljeta do Trogira, Ta prelepa pokrajina se imenuje obrežje sedmih kastelov v spomin na one gradove, katere so sezidali plemiči na povelje Benečanov kot tabore proti Turčinoin. „Ne samo v oljkah", opisuje sloveči potnik Noe to obrežje, „jednači se to obrežje z onim Fokejcev in Ligurcev, ampak tudi po zraku, solnci in bliščcčem morji. Ne da bi zaostalo za ono slovečo rivijero, ima obrežje sedmih kastelov popolno milino in lepoto, katero si poželi severni popotnik od pravega juga. Ako-ravno še tu ni gostilen in drugih {poslopij, se bo to gotovo predrugačilo, ko bode železnica dodelana. Potem si bo to obrežje pridobilo evropsko slavo, in kakor so v starem veku rimski cesarji zapuščali solčno Italijo, da so stopili na tem cvetočem bregu v pokoj, tako bo prišla neštevilna množica, da se tu okrepča in ozdravi." V Dalmaciji najdeš še sedaj po nekaterih krajih slovansko službo božjo. Ze v 9. stoletji sta se rabila v dalmatinskih cerkvah dva jezika, namreč staroslovenski ter latinski. (roti dolžnosti poučevanja 8 ur na teden v -prvi in 5 na teden v poslednji šoli, po 10 mesecev ktoa leto. Prosilci za navedene službe morajo poslati prošnje, opremljene se spičevalom zrelosti oziroma tudi se spričevalom sposobnosti poučevanja iu z dokazom avstrijskega državljanstva (glede na službe, naVedene pod štev. 5. sfe spričevalom sjto-solmosti poučevanja v ročnih delili) najpozneje do konca meseca maja dotičnim krajnim šolskim svetom. Okrajni šolski svet okolice Mariborske, 16. aprila 1893. Predsednik: Kankowsky s. r. št•Natečaj. (Podučiteljsko mesto) Na četirirazredni ljudski šoli na 1! : je umestiti jedno podučiteljsko mesto z IV. plačilnem razredu detinitivno cvent vizorično. Prosilci in prositoljico naj vložijo svoje prošnje, ki morajo bili opremljene s spričevalom zrelosti oziroma učit, sposobljenosti ter z dokazom avstrijskega državljanstva (Domovničo) itd., potom pred-stojnoga okrajnega šolskega sveta do 15. julija 1893. pri krajnem šolskem svetu na Bizeljskem pri Brežicah. Okr. šolski svet v Brežicah, 28. aprila 1893. Predsednik: Arailza s. r. /. e 1 j s kom dohodki po tudi pro- Nova šolska klop, patent A d / 38.653 Ni\ 13.136 / vi—iH»a izdelovala se bode odsihdob po pravilno stavljenih merah dunajskih zvedencev za šolsko klop v 7 velikostih in bo stala: 1 komad za 2 učen. neliarv. gld. 6.— = kron 12-— 1 komad za 3 učen. barv. gld. 7'50 = kron 15 — 1 ,, „2 „ barv. „ 6'50 = ., 13'— 1 ., „4 , neliarv. '„ 7S0 = ., 15'60 1 „ » 3 ,, nebarv. ,, 690 = „ 13-80 1 ,', „4 '„ barv. ,', 8'50 = „ 17 — Pri velikih naročilih primerno ceneje. Dovoljenja v izdelovanje zgoraj omenjenih šolskih klopij po pogodbi in pošljem, če se želi, naris in popis brezplačno. — Neopravičena ponarejanja in posnemanja se sodnijski kaznujejo. naročila Prestavnim vzdrževateljem šol in prestavnemu učiteljstvu se najuljudneje priporoča v blagovoljna Ivan Weixl, nadučitelj v Kamnici pri Mariboru ob Dr. Vsebina. I. Razloček med posamnim in skupnim poukom glede na sredstvo in smoter. (II.) V. Korun. — II. Oblikoslovje v ljudskej šoli. (I.) (Prof. L. Lavtar.) — III. Pedagogiški razgled. — IV. Listi slovenskega učitelja—kolesarja. (VII.) — V. Slovstvo. (Novosti.) — VI. Društveni vestnik. — VII. Dopisi in druge vesti. — Raznoternosti. •— VIII. Natečaji in inserat. Lastnik in založnik: ,,Zaveza': Tisk tiskarne sv. Cirila v Maribora. (Odgov. J. Otorepec.)