Hisaharu Igo: Permian Conodont Biostratigraphy of Japan. Palaeon-
tological Society of Japan. Special Papers. Number 24, 1981. 52 strani, 14 slik
med tekstom, 12 tabel. Format 18 X 25,6 cm, kartonirano, Tokyo, 3900 jenov.
Na japonskih otokih so od paleozojskih kamenin najbolj razširjene tiste iz
permskega sistema. Biostratigrafske raziskave permskih plasti na Japonskem
so doslej v glavnem slonele na fuzulinidnih foraminiferah iz apnenega faciesa.
350	Nove knjige
medtem ko so na raziskave kamenin neapnenih faciesov japonski geologi sko-
raj pozabili. Avtor in njegovi sodelavci pa so tudi v slednjih našli veliko perm-
skih in tudi triadnih konodontov. Tako je H. Igo poskušal zbrati permske
konodonte iz apnenca in roženca v naslednjih masivih: Hida-Mino, Kiso, Kwan-
to in Ashio.
V delu so zbrani rezultati prve obsežne študije permskih konodontov iz
Japonske. Opisana je konodontna favna in označen je njen biostratigrafski
pomen. Precejšen del je odmerjen geološkim razmeram preiskanih profilov iz
omenjenih masivov. Slika 1 kaže geografski položaj vseh petnajstih najdišč,
medtem ko je iz tabel 2, 3, 7, 9, 10 in 12 razvidna njihova natančna situacija.
Stratigrafsko zaporedje kamenin z označeno stratigrafsko razširjenostjo ko-
nodontov nekaterih značilnejših profilov je tudi grafično prikazano na slikah
med tekstom 4, 5, 6, 8, 11 in 13. V konodontni favni iz apnenca in roženca je
avtor določil trinajst rodov in štiriinštirideset vrst. Od tega je dvanajst novih
vrst in ena podvrsta. To so: Anchignathodus minutus permicus Igo n. sp.,
Diplognathodus augustus Igo n. sp., D. lanceolatus Igo n. sp., D. nodosus Igo
n. sp., Diplognathodus? sp. A n. sp., Neogondolella asiatica Igo n. sp., N. gujioen-
sis Igo n. sp., N. intermedia Igo n. sp., Neogondolella sp. A n. sp., Neostrepto-
gnathodus exsculptus Igo n. sp., N. foliatus Igo n. sp., N. toriyamai Igo n. sp. in
Xaniognathus sweeti Igo n. sp. Nadrobni opisi vseh najdenih vrst in podvrst
konodontov so podani v sistematskem delu. Odlični posnetki konodontnih ele-
mentov so bili narejeni z elektronskim mikroskopom in so razporejeni na
dvanajstih tablah. Na 51. strani je tudi abecedni seznam vseh fosilov, ki so
omenjeni v publikaciji.
Po stratigrafski razširjenosti konodontov in že prej znanih fuzulinidnih fora-
miniferah je avtor najdene konodontne elemente razdelil na štiri cone, in sicer
si stratigrafsko sledijo: cona Streptognathodus elongatus, cona Neogondolella
bisselli-Sweetognathus whitei, cona Diplognathodus oertlii-Neostreptognatho-
dus pequopensis in cona Diplognathodus lanceolatus-Diplognathodus nodosus.
Prav permski konodonti so bili doslej najmanj poznani; zato je delo še po-
sebno dobrodošel pripomoček vsem raziskovalcem konodontov in biostrati-
grafom.
Tea Kolar-Jurkovšek