37. številka.
Trst, v ponedeljek 6. februvarija 1905.
Tečaj XXX
Izhaja vsaki dan. -pg
Tu ii >»;. n«*<Mjah in prizirfc'h ob J». uri, ob ponedeljkih ob i«, uri zjutraj
l'oojtnifne -»tevilke nepr" ;>j .jo f»o 3 novi. tt> <t»tink)
v mnogih (itiaciniiih v Tr-tu iti okolici Ljubljani. Gorici. Kr»nju Mariboru, t »lovcu. Idriji. St. Petru. Sežani. Nabnžir. NotfmmMtu itd.
Oslabe iti uritfbt -»prejema u.rava linta _EiinoHtJ, ulirji <iiorjrio 4; alat t i it. Is. I r^dne ure m* •►<! i.	do
s. zveerr. — One oglasom K st. n* vrnto petit; poslanu-e. 0"»iurttjice. javne zahvale in domaći oglasi po pogodbi.
TELEFON štev. 1157.
Edinost
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V* edinosti je moč!
Naročnina znaia
za vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K. — Na
naročbe brez doposlane naročnine se uprava ne ozira. Vsi dopisi n-ii se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovana
pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vra&ajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista.
UREDNIŠTVO : ul. tiiorgio Galatti 18. (Narodni dom.) Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik kon iorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti št. 18. Poštno-hranilnični račun št. 841.652.
Vojna na skrajnem Vztoku.
(Brzojavne vesti).
Japonsko poročilo / bojišta.
TOKIO 5. (»Reuterjev biro). V noči od petka na soboto in v soboto je bilo ob reki Šaho in Hunho več prask. Rusi so obstreljevali japonske črte. Napad nekega malega ruskega oddelka na Vaitaošan in Titihan je bil odbit.
V soboto sta od Ooo mož ruskega ko njeništva dve stotniji napadli Hiataitsu, kateri kraj so branili Japonci.
> • <
Brzojavne vesti.
IHK.Oltkl V K ('SIJ I.
Nemiri v Lodzu.
LODZ 5. Povodom pogreba žrtev najnovejih nemirov je prišlo zopet do spopada med vojaštvom in množico. Dve osebi sta bili ubiti 15 pa ranjenih. Promet na tramva u in odprava blaga sta ustavljena. Tovarnarji so sklenili dovoliti deset urni delavnik
Iz Moskve.
MOSKVA 5. Promet na konjski železnici se zopet vrši na vseh črtah.
Iz Varšave.
VARŠAVA 5 Dva lista k- nštatujeta, da vlada mir in da so ulice zopet oživ-1 ene V več tovarnah je štrajk dovršen.
Vseučilišče zamorjeno.
ODESA 5. Vseučiliš. ni senat je sklenil
ustaviti predavanja
Strajk v Mariopolu
MARIOPOL 5. D< lavci dveh zavodov so pričeli štrajkati.
Načrti za preosnovo zemstev
PKTRCKiRAD 5. Rus« je priobčil
vest, i a je ministerski svet sklenil sestaviti za izdetanje preosnov-nih načrtov za mestne in kmetska samouprave dve komisiji. ki 1 i obstojale iz sledečih členov : 15 vladnih zastopni ov in po dva izvoljena zust pnika vseh onih gubernij, ki i n , » z mstva. p » en za sto p n k vseh mest ki m.tjo nad 50.000 prebivalcev, za to mestno preosnovo.
Minister Buligin
PETROGRAD t. O novem ministru notranjih stvari Buligin piše list »N ovoje Vr< m a« ; t ravno je Buligin strogo konservativne >meri, vendar ni ob najhujih <io i; ministra Pleveja izvrševal ni kakega oriti^ka n. organi mestne in km-tske samouprave ter je podpiral njihova strem ljenja ti-meljajo« a na zakonu. Drugi listi prinašajo le životopis ministrov.
Knez Urusov
RIM 5 Dostdanji ruski poslanik km t
Lrusov je danes popoludne odpotoval.
Nov mestni predstojnik v Belemgradu.
BEL1GRAD 5. Na mesto umirovlje-nega beligrajskega mestnega predstojnika Cerovića je bil imenovan mestnim predstojnikom policijski komisar Rasković.
Ogrska ministerska kriza
BUDIMPEŠTA 5 Grof Andrassy je imel danes razgovor z Bantfyjem in We-kerlem
Štrajk
CHARLEROI 5. Shod premogarjev je sklenil za štiri premogovnike spi sni štrajk. Štrajk prične jutri
Švicarsko-avstrijska trgovinska pogodba.
BERN 5. Neki kompetenten poznavalec švicarskih trgovinskih razmer piše v »Baseler Nachrichten«, da utegnejo, kakor kažejo vsi znaki, pogajanja glede nove trgovinske pogodbe med Švico in Avstrijo postati zelo težavna.
Ustaja v Argentiniji.
BUENOS-AVRES t. Širi se govorica da je v provinciji Buenos-Ayres izbruhnila vstaja.
< ♦ > = —
StrosHniayer.
Ta fenomen, ta od Boga blagoslovljeni človek, ta gigant, je slavil minole sobote svoj devetdeseti rojstni d »n. Kakor je mi-nolo leto. ko se je bil. raznesel glas, da je veliki biskup nevarno obolel, zavladala ža-[ lost in kosternacija v slovenskem svetu, tako nam kipi sedaj čut radosti z srca in velike hvaležnosti na Vsevišnjega na tem, da se je to dragoceno ž vljenje ohranilo rodu slovanskemu in da je mogel Josip Juraj slaviti svoj devetdeseti rojstni dan ' svež 11 čil na telesu in na duši.
Vsi slovanski rodovi, razun — ali ne, ne ogrenevajmo čutstev — obsipajo z dokazi neizmerne ljubezni biskupa, ki je ne izmeren v ljubezni. O tej ljubezni njegovi pričajo velika dela njegova, ki jih je izvršil za povzdigo svojega roda.
90 let ! To je visoka starost. Redki so deležni take milosti. In vendar vendar gore naša srca v molitvi, tla bi nam Bog še in še ohranil to dragoceno, to blagoslovljeno življenje. Slava, slava Strossma-j< r u Kako velik je 011 poleg njih, ki ga sovražijo in proganjajo !
I>r. Vene/Jan v Ki 11111.
Spljetsko »Jedinstvo« je prejelo od ne-, kega prijatelja nakaj vesti, ki se tičejo voditelja italijanske stranke tržaške, zbog česar morajo zanimati nas v visoki meri.
Iz teh podatKov posnemljemo, da se je dr. Venezian izrazil nasproti nekemu prijatelju, kako na Dunaju ne verujejo mnogo ne njemu ne njegovim tovarišem. To pa da bi moglo postati fatalno za Ita-
lijane, ako bi izgubili zaupanje na Dunaju, ker bi jim mogla vlada odtegniti pomoč.
Bojazen dra, Veneziana je opravičena v polni meri. Ravno to smo mi povdarjali, da so italijanski politikoni politične nule, katerim d ja vrednost enojka, ki stoji pred njimi — slavna c. k. vlada. Ko je dr. Ve nezian — pripoveduje dalje spljetski vir — doznal, da so jugoslovanski poslanci zadobili vpliva v toliko, da nova vlada ne ignorira njihove važnosti, je voditelj tržaških Italijanov tega mnenja, da naj italijanska stranka nudi vladi dokaz, da je njena, vla dina! Ker le tako, ako se postavijo med vlado in Slovane, da morejo preprečiti morda pripravljajoča se iznenadjenja. Ali na drugi strani se boji Venezian, kaj porečejo oni Italijani, ki še verujejo Vene zianu in tovarišem, da so to italianissimi, in, kadar je potrebno, tudi — irredenti.
Tudi to ne zveni neverjetno, marveč • je potrjeno. Kdor zasleduje politiko naših Italijanov, je mogel opažati, da je karakte-ristikon te politike dvoličnost, neiskrenost, zavratnost. Proti blaženi Italiji obračajo obraz, ki je menda pravi. Proti Dunaju pa kažejo obraz, ki ni pravi, in pa stezajo roko, ki vedno rada prejema. In — dose-daj vsaj — so vedno nahajali na Dunaju roko, ki jim je rada dajala izlasti če je mogla to storjti na škodo Slovanov.
Radi tega je dr. Venezian hitel v Rim. Obiskal je tam razne redakcije in oglasil se je gotovo tudi še kje drugje, da bi jih prepričal, kako potrebno je, da se
on in njegovi še bolj približajo dunajski Ca-
nossi, da bodo v Rimu umeli, zakaj to, da ' bodo odpuščali, da ne j rično pisati proti J Venezianu in družbi in jih s tem kompro-I mitirajo !
(Nu, mi bi menili, da se je Venezian tudi to pot oglasil v Rimu s tisto znano prošnjo, da bi tamkaj zopet malce pri tisnili na Dunaj v zmislu, da bi mogli Italijani v Primorju še bolj dreti Slovane, da bi se obstoječa vnebovpijoča krivica po-ojstiila še bolj).
»Jedinstvo« zaključuje in mi se mu pridružujemo : In tako videti, se je zopet splela dvojna politika, tajna in javna, di rektna in indirektna — a obe gresti za ciljem : samo na Hrvate in Slovence ! Samo . proti Slovanom !
Naj upotrebljajo taka ali taka sredstva, in če se imajo družiti tudi z vragom, to jih ne moti. Vse jim je posvečeno po cilju : »Kora i ščavi!«
Ce kakov neodvisni italijanski pošteni list nastopi proti taki italijanski politiki, ta bo z nami in mi bomo žnjim. V tem znamenju bomo odslej za zbližanje med nami in njimi. Najprej doli z farizejsko, potuhneno slavofobsko , olitiko, in potem se bomo ra govarjali o skupnem delu proti Drangu.
P O i> i 6 1 hI K.
1.1
ProKietstvo.
Lt jd'.vin- ' rmi vii dv^aita Sot.oe Va-Uljemi r dovršil I. E. Tomlć.
__ - hn« M. C-A. -n- --ii ■ m
/Ivan je zajjrmel ljudem :
Da ste mi na miru! Niti maknite se mi ne od tu ! Kam ste hote »i v noč, pod orožjem ? Da bi plenili, palili, ubijali, ne res ! Seveda ! Kdo tte vi ? Mari meš čari' <ir čani. ki i : ajo varovati žene, »»troke, In -o. svobodo ? Ne, vi niste to. ampak r a/-cap.iju i-vojaki ki so pobegnili od svoje zastave pak se žive z razbojništvom. Žejni sle krvi, lačni plena. Ko se je zbirala tuja vojska pud našim brdom, ste se tresli. In ti piskavi junaki ki danes najbolj kričijo za polnim vrčem, skrivali so se od strahu po svojih luknjah. Ko nam je stal meč nad ^ ia vo. šel sem bil k skotu, prosil ga, nnj se ligaška vojska ne dotakne Griča.
Biskup mi je obljubil, da se ne bo dotikala, in imeli smo hvaia Bogu, mir ; jaz sem mu obljubil v ime občine, da bodo Gričani mirovali, da se ne bodo zaletali v
i
Kap telj. A sedaj, ste si vi iz vrča pri pili junaštva, sedaj bi hoteli iz zasede ubijati pleniti brez razloga ter paliti, po razboj niški prelomiti dano besedo. Kini ljudje ste ! Čast vam in slava ! Kuj ! Je li vas je veliko svetovalstvo pozvalo z zvonom, da
j
primite za kopje in meč ; je li so se cehi zbral v čete po veljavni navadi r Niso. Zbrali ste se tu kakor razbojniška druhal. Mesto start- mestne zastave obesil je p:jani mesar krvavo cunjo na kopje in vi letite za njim kakor slepi biki Kdo vas vodi, kdo so vam gospoda ? Mari Pa viša Gonč, ta tini ptič, ki je za pil imetje in poštenje ta sltpar. ki se je komaj rešil vrvi ! Razpetega Boga bi on prodal za denar, a tu bi hotel braniti vaše pravo, vaše poštenje ! Človek brez ugleda in poštenja brani po Stenje ! Kui ! Pred vami nosi zastavo mesar ki ga je dal sodnik že desetkrat staviti v kazen radi krive vage. I u tud« šoln k raz-
bijač ! Tudi ta je že bil pred sodiščem. Mesto tla bi se brigal za pamet vaših otrok, ker ga plačujete za to, napija se po noči do nepameti, hujska vas in spi po dnevu. A tudi tebe, zdravnik, naj bo sram v dušo ! Obiskuj raje bolne ljudi po mestu in puščaj zdrave na miru. Včeraj si kričal : Živio Karlo! mej tem ko smo mi drugi molčal , a danes kričiš : Pogubo Karlu! Danes tak, jutri pa tak, v resnici pa — nič. Sila in d. nar, to ti je tvoja pravica, trebuh tvoj Bog, in zato prižigaš svečo Bogu in vragu. Zdravnik si li ti možka glava ? Gričani ! Ste li že videli kedaj tega Laha, da bi hitel v boj za naše pravo? Ali si, nesrečneš, prelil za nas le toliko krvi, kolikor je popije drobna pijavka v enem hipu ? Vraga ! Kaj vidim tu ? je nadaljeval Živan pripognivšt se in pobravši z blatnega : oda zlat denar. Vraga! Tu se razsiplje zlato. Kdo vam ga je nasul ? Govori je zagrmel Benkovič, zagrabivši pijanega krojača za prsa.
— t avi-a ! je dodal krojač ves prebi edel.
Končno naj pripomnimo še, po »Je dinstvu«, da se italijanskim poslancem na Dunaju smejejo, ker so taki komedijanti. Italijanski poslanci so vedno proti vladi, ali v — kavarni ! Sicer pa klečeplazijo vedno.
General Steselj o Port Arturju.
Ko je general Steselj se svojo soprogo in večimi častniki dospel v Saigon (francozka kitajska), je pozdravila Ruse velika množica ljudstva. Na nekem razgovoru je Steselj ponovil že znana dejstva. Blokada Port Arturja je bila v zadnjih dveh mesecih popolna. Zato ni bilo možno preskrbeti trdnjave z živili. Trdnjava je padla, ker je zmanjkalo živil, streljiva in zdravil. Živila so dosegla ogromne cene, tako je stalo pišče 20, gos 60, prešič 300 rubljev. General Steselj je bil le enkrat ranjen. On je uverjen o konečni zmagi ruski. Iz razgovora je razvidno, da ni bilo popolnega soglasja med četami na kopnem in mornarico. Eskadra je udrla iz pristanišča brez njegovega dovoljenja. General se je kaj pohvalno izrazil o generalu Kondratenku, ki da je bil duša obrambe. Škorbut je strašno razsajal med četami; 17.000 mož je bilo obolelo.
— -
Drobne politične vest!.
Strossmayerjeva devedeset-letnica. Srbski kralj Peter je škofu Strossmayerju povodom njegove devetdesetletnice rojstva poslal nastopno brzojav ko : Pridružujem se Vašim mnogoštevilnim prijateljem in čestilcem ter Vam povodom današnje slavnosti poleg odkritosrčne čestitke izražam tudi toplo željo, da živite še mnogo let v najboljem zdravju kakor ponos hrvatskega bratskega naroda, čegar napredku ste se posvetili.
Novi hrvatski ban? Iz Zagreba javljajo graški »Tagesposti«, da postane v kratkem bivši veliki župan Milutin pl. Kukuljevič, ki je bil te dni imenovan tudi tajnim svetnikom, hrvatski ban, ker da misli ban Pejačevič radi slabega zdravja odstopiti. Ako se to vresniči, se na Hrvatsko povrnejo Khuen-Hedervarjevi časi
Domače vesti.
Veliki ples „Delavskega podpornega društva" je bil tu letos — kakor pred leti — v lep sestanek našega delavskega stanu. Vdeležba sicer ni bila tako ogromna kakor nekdaj, ko se je ta tradicijonalni ples prirejal v velikem gledališču »Poli-teama«. Krivo bi bilo pa misliti, da je manja udeležba znak kakega ^nazadovanja, marveč je to vesela posledica naše ga lepega vsestranskega razvoja. Nekdaj je bil veliki ples „Delavskega podpornega
— Paviša! Ha ! Ha ! Ha ! se je nasmejal Živan. Od kedaj raste temu izmečku v žepu zlato ? Kje je krčmar, krojač, pek, čevljar, krznar pod griškim vladanjem, ki b dal temu Pavišu na upanje kapljo, mrvo, nit, dlako ? Ali ne vidite, slepci, da so ga kupili, da bi vas omamil in vas zavel v prelivanje krvi? Ali treba vas napajati, podkupljati, ali vam treba kupovati železje, da branite svoje pravo? Vidim vas vseh in poznam. Nad polovico vas nimate pravice voliti sodnika, nositi mestno orožje ker niste meščani, ker ne plačujete mestu niti beliča. Tako vam pravim jaz, Živan Benkovič, da jaz ! Jaz imam pravico tako govoriti. Ko naši svobodi preti nevarnost, ali ne dvigam jaz prvi svojega meča, očitno, na solncu, brez zasede ? ! Več nego eno kapljo krvi sem prelil za Grič. Za vas sem izgubil sestro, svaka, za vas sem izgubil jedince, in naj le vstane priča, da bi me bil kedaj podkupil le enim samim križarjem kateri ban, kateri škof, kateri kralj !
(Pride še).
druitva* jedina taka prireditev tržaških Slovencev. Sedaj pa jih imamo tacih prireditev kar celo vrsto. Neizogibno in tudi koristno je torej da se sedaj na* svet po-razdeljuje. Tako si je torej razlagati okolnost. da ne vidimo na plesu »Delavskega podpornega društva tistih ogromnih mas kakor nekdaj.
Xu, vendar je bilo občinstva toliko, da je polnilo obe dvorani v »Narodnem domu« in sicer občinstva iz vseh slojev, kar priča, da so pri nas še vedno tisti iskreni odnoiaji med posamičnimi sloji nareda s katerimi smo se mi vsikdar po našali in brez katerih ne bi bili mogli nikdar doseči tistih lepih vspehov, ki smo jih faktično — vkljub neugodnim političnim razmeram — dosegli na delu — med n. rodom za narod. In naša iskrera želja je da bi voditeljni hrogi tržaških sloven cev ne pozabili ni za hip. da je široka masa na-ega delavstva tista glavna pod stava, na kateri sloni moč in veljava tržaškega Slovenstva. Zato smo se veselili mi-nolo soboto zvečer videči, kako so se zbrali rojaKi vseh slojev ob tem častnem dnevu na-^ega delavstva Rajanje je trajalo do zore in brez najmanje disonance. Bili smo velika družina, slaveča svoj družinski praznik. Častna je zgodovina našega »Delavskega podpornega društva« ; mnogokatera častna stran je popisana v te zgodov ni, a minole sobote smo se radovali, videči, kako to društvo ostaja zvesto svoji častni minolosti. Naji-kreneje želje vst-h Sloven cev bodo spremljale tud' v bodoče delovanje in razvoj našega dičnega »Del. pod. društva«.
Slovenska irimiiazija t Olju. Ozirom na < lanka. priobčena pod tem naslovom
zastavljamo svojo besedo, da ju nismo prejeli od gospoda dr a Rosine odvetnika v Celju.
Tujei t Opatiji. V Opatijo je od i. st-ptembra i j<>4 do vštetega i. februarja 1906 1 riši o 7547 oseb. Od 2 6. jan. do vštetega 1. febr. 1^05 je prirastlo 240 oseb. Dne 1. febr. 1905 je bilo navzočih 1213 oseb.
Ljubljansko pevsko društvo ..Slavec" pr r di svojo letošnjo društveno maskarado v nedeljo dne 12. t. m. pod naslovom: „Tisoč i ena noč" v delovadni dvorani „Narodnega doma" v Ljubljani
Pevsko društvo ..Lip*" v Bazovici bo imelo v nedeljo, dne 12 t. m ob 4 uri p>«p svo redni ob ni zbor v prostorih gosp. Križmančiča.
Prijavljena tatvina. Gospod Viktor <~"ontanto, uradnik tvrdke L. Popper & C., je prijavil predvčerajšnjem [na policiji, da je bil pred enim tednom ukraden iz skladišča tvrdke. ki se nahaja v ulici G. Ros-sini št. 14, en zaboj sardin, vreden 40 K, Zaboj je bil zaznamovan se znamko R. K. 108.
Loterijske številke izžrebane dne 4. fe-
b ruvanja 1 VMkS.
Trsi	15, 7#, 7, 82, 14
Line	32, 3f>, 11», 23, «7
Razne
Predor * Simplonu I>ela v simplon-kem ^►redoni napreduj*jn brzo, ^laj je za pregreti -am«» š* 15« »metrov. A kora v no ;*o delavci te prišli do ^rede, ni toplota prevelika, ker izvedene *h«»djie mere. ProjEp, ki voditi v runfl. sta že dovršeni. Oh uhodih v tunel /irra»iiti italijanska in šviearaka vlada utrdl»e.
Ni hotel več V Šolo Neki 17 letni mla Icnie v kani<*n u Appenzel na Švicarskem je oženil, a ker je bil jn> tamošnjih šolskih predpisih še dolžan h<*liti v nadaljevalno šolo, je prejel od šolske ob'afti nalog, da mora breapotr^jno zadovoljiti ^voji šolski dolžnosti. P<»*tal je m<»ž, kako naj torej hodi v š lo med otroke. Bal je, da bi tra i*ti ne dražili. Zato je napravil na vlado prošnjo, v ka ter je razložil pvoje neprilike. Sramežljivo je izjavil, 'la m- je pred dvenn meseci oženil, ler *ia ua je -sram, kak«»r m«>ža hoditi >e na dalje \ »le. Vlmlaje uvažila nj^ovo pr«»šnj<> ter jra ofvol»odila od šokke^a pouka.
Za 20 tisoč kron. Te dni se je v Lvo-vu oženil mlad 25 letni cerkovnik s staro devieo, ki ima 76 let, toda mlademu možu je starka zapisala ves svoj imetek v znesku ->0.000 kron.
Telesna visokost Evropejcev. Antropo metriški odbor britanskega društva, ki ima svoj sedež v Londonu, se je bavil z visokostjo evropskih narodov ter je prišel do zaključka, da s<» povprečno angleži in norvežani najviši ljudje; za njimi prihajajo Danei in Holandei |>otem južni narodi Avstro Ogrske, pak Svi-earji, Rusi, Belgijci, za temi Nemei in Francozi, konečno Italijani. Zanimivo je tudi to, da so augiežki delavci viši od bogatinov, do-eim zaostajajo nemški in franeoski delavci v rašči /a franeozkimi boga tej imi ljudmi.
Velika gostija. Zavarovalno društvo ♦ Mutual c je slavilo v Parizu jubilej ter je na to slovesnost povabilo mnogo tisoč gostov. V dvorani je bilo pripravljeno 2500 miz, 23000 stolov in 50OO metrov podolgastih klopij. Goste je streglo 1500 natakarjev. Jedila so b la mrzla ter se jih je pojedlo ogromno množino. Gostje niso izpili nie manje nego 85 tisoč litrov vina.
Razvoj novinarstva. Največ časnikov imajo sedaj Nemci. namreč 5500: d teh je Hli) dnevnikov. Na Francozkem izhaja 2*1 M časopisov, od katerih jih četrti del izhaj i vsa^i dan, oziroma |»o večkrat na teden. Za Italijo, ki ima 1400 časopisov, prihaja Avstrija, potem Španjolska, Rusija, Grška in Švica. Vsetja skup se v Evropi tiska 2<HMM> novin. V Aziji izhaja »♦ m m i časopisov, v Afriki 200, od teh v Egiptu 30. V Severni Ameriki se izdaja 12 500 novin na raznih jezikih, med temi je tisoč dnevnikov. Japonci ima o 1500 časopisov. Ako se računa }>rel»i vaistvo vse zemlje tedaj prihaja en časopis na x2.<HM> oseb
Mavzolej za bolgarsko kneginjo Marijo
Lujizo Iz Sofije |»oročajo, da je sobranje na predlog ministra IVtkova sogla-no -klenilo, zgraditi v Sofiji mavzolej za pokojno kneginjo Marijo Lujizo.
že 218 let Hans Mlhel. Iz Traena na
('»--ikom pišejo, da imajo v bližnji vasi Vorts-dorf na nekom velikem kmečkem posestvu rodbino /asohko vsi posestnik . k so -ledili eden drugemu, isto krstno ime in priimek. Ivan Mihael Zasehke je leta	kupil jk>
-estvo z:i 2'MI starih grošev n emu j«* sledil lota 17-S0 njegov sin Ivan Mihael, leta 1751 v trotj- Iv 11 Mihael Zasehke; leta 17^5 četrti Ivan Mihael Zas«*hke : leti 1 ><20 je jn»-tal jK*ti Ivan Mihael Z^schke jK»sestnik te kmetije. Sesti Ivan Mihael Zasehke je prevzel l»osestvo leta 1*62. Sedaj je že sedmi Ivan Mihael Za>ohke gospodar posestva, ki je ob enem tudi sedaj župan v Vortsdorfu.
Dobrotnik. V Londonu je umrl Clark Ridlev, s priimkom »dobrotlj vi skopuh«. Vse >voje življenje je živel v mali sobiei in si privoščil le najpotrebneje za življenje. Ali on n; radi tega spravljal na kup, ampak je ves svoj imetek od 1<H), tisoč funtov >torl. (= 1,200.1 N M t kron) uporabljal, da je poina gal siromakom v bolnišnicah in da je usta- ' novil ^ole za uU>ge. Od vsega metka mu je i^stalo le toliko, da so mogli plačati pogrebne stroške.
Leopold Wofling bivši avstrijski nadvojvoda I>eopoldt e z dovoljenjem švicarskega zveznega sveta jn»tal švicarski podanik.
-I
JSohorjcva družba in nje naloga.
(Dalje).
Nič se ne Imjte ! kdor jw»zna življenje, gre sam k veri ... k pravi, seveda. Kdor i ne misli pisati za družbo, ta jej ne pošilja svojih spisov : da pa je družba tu skrajno ozkosrčna. to ni prav. Ne zahteva se, da bi zdajala — terribile dietu — romane. Lahko pa izdaja lepe umetne } »o vest i, j »osobno zgodovinske, brez posebnih tenden«-, kajti nravstveno tendenoijozne povesti zadnjega časa so bo naravnost priskutile. Tudi ljudstvo si želi ž vljenja, veselja ne samih naukov. In verujte. da ono samo zna najti zrno, če je še ta*«o globoko, kajti kmet ni neumen, gospoda moja. — Da se ne oziram na inteligeno t, ki je tudi v družili — imejmo rajše tega kmeta
vzbujenega, premišljenega, samostojno, s- de-
čega, nego pa zaspanega, brez misli, da ga
morajo voditi zmiraj drugi. Kajti pridejo
lahko strogi časi, in kaj bo, čo bo to naše
ljudstvo najivno?! Tudi je v prvem slučaju ' .... ,' bolj zmozen za organizacije in za vse, ker
dela po svojem prepričanju, ne pa zato, ker
pravijo drugi, in ne ve. ali bi verjei ali
ne . . . ? !
Poleg tega posluje družba sv Mohorja ; počasi, kakor nobeno podobno društvo. Drugod se jednaka društva brigajo drugače, da vežejo pisatelje na se. Znano je, da se lahko piše Mohorjevi družbi petkrat, šestkrat in se i uiti odgovora ne dobiva. Od vseh stranij slišiš lah o to pritožbo. Na različne nasvete in1 vprašanja se sploh ne odgovarja. Drugod se daja pisateljem, ki obljubujejo kako delo, a potrebujejo za to denarja, eventut-lno honorar že v naprej (Bog, da jim hoče pisati !) Tu j pa se ne menijo, mislijo si: če hočete, pišite, če ne, pa ne ! Saj ponatisnemo lahko se dosti molitvenikov ! Zal i bog, da je res tako, in da je le na škodo družbi in narodu. Prosim vas, kako veselje mora imeti pisatelj pisati za družbo, če mu medite delo po tri leta v pre dalih? Da. Mohorjeva družba bi lahko imela lepo vrsto najboljših delavcev v vsakem oziru, samo ko bi hotela storiti kar bi lahko sto-' rila! Vsakdo se zaveda, da j-koristno pisati za družbo, ako j a se ta prava volja od strani družbe ignorira, potem »glasnik > lahko toži, da pisatelji ne pišejo radi zanjo! Seveda prihaja tu v poŠte v tudi prvi faktor : da se mora p s ti v namen družbe! Družba, ki je tolike važnosti za narod, mora'a bi biti drugače polna življenja, nego jc sedaj. Seveda je nekoliko vzrok tudi okolnost, da je v C*i-lo eu ... Da, ravno razmere na Koroškem bi morale kazati družbi pot, kako mora ue lati. I11 tako fuukeijonira družba počasi vedno j v istem in se ne prilagodja razmeram naroda. Povdarjamo, da je to posebno v leposlovnem oziru in bati se je, .da ostane tako. Mi pa ji žalimo napredka, da bi dajala več lepo slovnoga berila, ker treba buditi veselje do čitanja In da podaj 1 res u m e t no-leposlovna dela, Ki bi jih, kakor vidimo, dražba lahko dobivala, -amo če bi s«* potrudila. Nihče ni dolžan -iliti in ponujati s\*o;a d^la. Družba bi se mirala sama pobrigati /anje. ne pa da jih, ko jih eelo ima in se jej ponujajo, z rav-nodusjom prejema ter meri po starem kopitu. Družba p;avi, da napreduje. Ta na predek si- misli s ono v tem, da ima več druž e nikov ! To j * njena skrb. Kes ;e to napredek, v tem smislu, a s tem bi morala napredovati tudi v delih. Ce se oglaša vedno več čitate-ljev, dajajte jim tudi več etiva. — Pa poslušajte letos narodovo kritiko o knjigah. Bodimo veseli, da naši ljudje z dobro nado, da bo drugo leto boljše, takoj plačujejo zopet tisti 2 kroni. Te nade pa je dolžna družba izpolniti ter se potruditi, da jih izpolni.
i Diif.
ZOBOZDRAVNIK
. Dr. MaRso Brillaiit <
v TRSTU allca s. Antonlo fit. 9. H nadstr
4 17. vršuje zadolanjf z eniajlem. pori e'anoni ^ 4	srebotn I11 /Jatom.	[
I deluje posamezne umetne sobove kakor ^
tudi eelo zobovje, g ORDINIRA od 9—12 predp.. 3.-5 popol ►
Ur. X. Fertilio
specijalist za bolezni nosa. grla in uše«
TRST.
ri. Torre biaaea
vogal Torrpntel
ORDFNTJE: od 10—12 predp.. 3—1 pop od 4—n pop. brezplačno
URAR
F. PERTOT
Trst, iti. roste ti nore 9 priporoča veliki izbor ur: Ornega. Schaffhause Longi-nes. Tavanes itd. kakor tudi zlate, srebrne in kovinske Izbor ur za birmo	ure za gospe.
Sprejema popravljanja po nizkih cenah.
Ra
dSMBMHPfli
—* „SANU S;i »»
novi higijenični zobotrebniki
disinfektirani parfemirani zaprošen patent
se prodajajo povsod.
C. C O MINI, Trst Bn rriera 2S
Čudo v ceno!
500 komadov samo za goitl. 1 ,s»o.
Ena krasna zajamčeno dobro idoča precizijska ura ua :itj urni tek s pozlačeno verižico 1 krasna ^pila s ponar. biseri, kravato, 1 pozlačen prstan s ponar. kamnom za gospode ali dame. I krasna garnitura gumbov iz 3' „ double zlata za man še te, ovratnik in prsa. (i platnenih žepnih rut. 1 jako lepa žepna pisalna oprava. 1 krasno žepno ogledalo v ikatljiei z glavnikom. 1 lepo dišeče toaletno milo. 1 vez. be-ležnica. razglednic slavnih umetnikov zadnjega stoletja. 72 angl. pisalnih peres in 3!K> raznih reči. ki so v hiši neobhodno potrebne. Vse >kupaj z uro. ki je sama toliko vredna, stane le gold. 1'85 Pošilja na povzetje ali predplačilu.
H. SPINGARN. Krakov št. 43.
Kdor naroči '2 zavitka, vdobi v dar 1 lep žepni uožič na dve rezili, pri več kot 2 zavitkih >e priloži vsakemu po 1 tak nožić. Za kar ne ugaja se denar takoj povrne.
******* »XXXXXMXX
Podpisani naziianja cenj. občinstvu, da je prevzel dobro poznano
M. SALARINI
v ulici Ponte ddlla Fabbra št. 2.
(Vogal ul. Torrente.)
Zaloga »Mene oMe = = za »de, dečke in otroke.
Velik izbor suknenega blaga za obleke po meri. — Bogat izbor površnikov, ulstrov. ranglan. pla.ščev in bavelokov po tovarniški ceni.
_ Konkurenca nemogoča. ————_
PODRUŽNICA:
, ALLA CITTA DI LONDRA"
gostilno „Al Trifoglio" =
ul. nuove št. s. Poste vo^a! nI. Torre bianca'
= v ulici Belvedere št. 5. =
V gostilni se toči izvrstno istrsko, dalmatinsko in vipavsko vino in tudi kuhinja je vedno preskrbljena z gor-kimi in mrzlimi jedili.
Priporočuje se obile^a obiska, beleži spoštovanjem
F. Buković.
ilC V'il	iS a . i
Aleksander ifimzi
v	h'St-1
L A LOGA Plaziš Risani (?olsirf.
' * • • a i osti a ik*

**K**XX****XXX*X
bpreierjj^jo se vsak'«	delt. - t
>c posebnih načrtih
Hw>kroTfc-	bf a, iftv.t lu trn'^
J(aro9ni kolek je vdobiti pri npravi „Edinost"
TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON
TRST. ULICA CASSA Dl RISPARMIO 5
MEBL07AKJE PO NAJMODERNEJŠIH ZAHTEVAH
KATALOGI BREZPLAČNO.
ija ćloveekeg* tn-l «sja p* MjiaoioTrBtcejiih kotnbmao-taJto Bfodiiiaai pogoji, ko no-nu droga KaTaroTainica Zlasti je 4fuaao uTiioTicje na dotivetje is >on s cmajiajo^iici m Tplaćill
Val trna trna po preletu petih let pravico do dividende
ff
„SLAVIJ A
vzajemna zavarovalna banka v Pragi.
ftmrari foMtf 11,217.694.46 S Izplačalo odškodnine: 78,324.623-17 K F« feilkMtl 4rifi Tiajeui UTirortlnie« uše driare a vseskozi slorausko-narodno a prav o.
78A POJASNILA DAJE
raili zastep V Ljubljani, čegar pisarne so ? lastni bančni hiši V Gospodskih Ulicah 12.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenab. škode cenjuje takoj in najakuntneje. Uživa najboljši sloves. Koder posluje
Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoriatne namene.