Vzpodbudil me je članek Vilija Klemenca
K pisanju meje vzpodbudil članek Vilija Klemenca v Naši skupnosti— (ši. 4, 9. marca). Pndružujem se namreč njegovemu mnenju, da »ko mladino puščamo ob strani, delamo levjo uslugo vsem nasprotnikom naše družbe« (cilal), hkrati pa veliko škodo vsem mladirn, za katere nemalo-krat poudarjamo, da na njih svel stoji.
Prvi dom otroku predstavljajo starši in stanovanje, v katerem živi. Če pa je lo stanovanje v stolpnici, postane ta siolpnica nehote njegov drugi dom. Tu ima prijatelje in vrstnike, s katerimi bi rad preživel del svojega prosiega časa. Želja vsakogarje, da bi bil nejgov dom prijeten. In zakaj ne bi tudi starejši pomagali mladim, da bi ti lažje uresmčili svoj cilj? Namesto tega pa jih s svojo nedostopnostjo in nerazumevanjem oviramo. Njihovi problemi, interesi in želje se nam mnogokrat ne zdijo vredni velike pozomosii in jih kar hitro odpravimo s svojim »ne«, pri čemer se niti toliko ne potrudimo, da bi ta svoj »ne« argumentirali. Polem pa se čudimo, kakšna je la naša mladina.
Veseli pa me, da še živijo Ijudje, ki posvečajo mladim le nekoliko večjo mero svoje pozomosti. Njim se bodo sadovi dela in truda golovo kmalu pokazali. Tako je ludi v stolpnici na Leninovem trgu 5 v Novth Fužinah. HS je že pred tremi leti pokazal razumevanje za mlade in odstopil sušilnico cicibanom, pionirjem in mladincem te stolpnice. Mladt so ta prostor preuredili v klub, v kaierem se zelo radi zbirajo, vendarjim moramo ostali stanovalci pri tem pomagah, jih voditi in usmerjatt. to delo pa je včasih napomo, saj ob njem naletimo tudi na težave. Pa vendar s skupnimi močni organiziramo različne dejavnosti, v katere se lahko otroci vključujejo po lastnih željah; lutkarska dejavnost, angleški lečaj, ure šaha, pravljične ure za najmlajše, namizni tenis, izdajamo pa tudi svoje glasilo. Vsako leto organiziramo pusiovanje, otroa svoje mamice razveselijo ob dnevu žena, vedno pa nas obišče dedek Mraz. Včasih se skupaj odpravimo na kakšen izlet, lansko poletje pa snto skupaj preživeli tudi del počitnic; osemindvajset otrok in itirje odrasli smo skupaj taborili v Dolenjskih Tophcah.
S lem, ko starejši pomagamo našim otrokom, je njihov kljub postal ludi naš. Ko se trudijo in dosežejo svoj cilj, se razveselijo in njihovemu veselju se pridružmo tudi starejši, zadovoljni, da smo k dosežemm ciljem svoj delež prispevali ludi mi. Ob tej priložnosti naj se za razumevanje tn pomoč zahvalim vsem članom HS in vsem stanovalcem v upanju, da bodo še naprej po svojih močeh pomagali svojim otrokom, predvsem pa jim znali prisluhniti. JANJA KLANDER, Leninov trg 5, Fužine