POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Leto XiV. Štev. 70 r E L E F O N UREDNIŠTVA: 25-67 UPRAVE: 25—67 in 28—67 POSLOVALNICA CELJE. Prešernova 3. tel. 280 POSTNI ČEKOVNI RAČUN 11.409 Maribor, četrtek 28. marca 1940 NAROČNINA NA MESEC Prejemam v upravi ali po pošti 14 din, dostavljen na dom 16 din, tujina 30din Cena din 1.— škega Gabiva Na Severnem morju so angleška letala potopila nemško bojno ladjo, na zahodni fronti pa zbila pet letal — Blokada Skageraka je popolna in je vsak promet skozi preliv nemogoč LONDON, 28. marca. Reuter. Poleg blokiranja Skageraka, ki je doseglo po-Poln uspeh, ie potekel včerajšnji dan tudi v znaku važnih letalskih napadov in sr>opadov, pr! katerih je doseglo angleško letalstvo najlepše uspehe in pokazalo tako svojo premoč nad sovražnikovim. Naša letala so včeraj potopila eno nemško bojno ladjo in sestrelila 5 nemških letal, ne da bi bile pri tem naše letalske edinice izgubile tudi le en sam stroj. NAPAD NA NEMŠKE LADJE LONDON, 28. marca. Reuter. Admira-liteta javlja: Angleški letalci so dosegli včeraj na Severnem morju velik uspeh. Eskadrilja angleš. bombnikov je napadla 4 nemške patruljne ladje, od katerih je e«a potopljena. Angleški letalci so se Približali nemškim ladjam skriti v oblakih, iznenada pa so pikirali ter spustili eno izmed ladij bombe. Neki opazovalec na angleškem letalu je opazil, da j® sedem bomb eksplodiralo na krovu nemške vojne ladje. Nato so se morali letalci zaradi strahovitega streljanja nemških protiletalskih topov umakniti v oblake. Ko so se vrnili, so' opazili, da je ena nemška ladja potopljena, na mestu pa so videli, da je bila voda bela od potapljajoče se ladje. Vsa letala so se vrnila. PETURNE BITKE V ZRAKU LONDON, 28. marca. Reuter. Letalsko ministrstvo javlja: V bitkah nad zahodno fronto, ki so trajale 5 ur, so angleški letalci včeraj sestrelili 5 nemških letal, dve sta pa verjetno težko poškodovani padli na nemško ozemlje. V prvi bitki se je srečal neki angleški lovec s 4 težkimi nemškimi bombniki znamke »Dornier«, ki so jih spremljali 3 lovci znamke »Mes-serschmidt«. Angleški lovec je napadel onega izmed Domierjev ter ga sestrelil V drugi bitki je patrulja treh angleških lovcev napadla 12 nemških lovcev znamke »Messerschmidt«. V bitki je bil sestreljen neki nemški lovec, drugega pa so Angleži zasledovali globoko na nemško ozemlje ter ga uničili še preden se mu je posrečilo pristati na letališču. V tretji bitki so trije angleški patruljni lovci napadli 9 »Messerschmidiov« ter jih 3 sestrelili. Dva izmed njih je sestrelil neki mladi novozelandski letalec, med tem pa ga je neki nemški letalec napadel ter mu zažgal letalo. Novozelandec je s padalom skočil ter padel na ozemlje pred francoskimi črtami, nakar se je rešil. KONEC PROMETA SKOZI SKAGERAK LONDON, 28. marca. Exchange Tele-graph. Angleška eskadrilja rušilcev in podmornic, ki se je pojavila na. Severnem morju, je zaplula v Skagerak južno od Norveške očito z dvojnim namenom, da zapre Nemčiji to pomorsko pot in da izzove nemško bojno mornarico k spopadu. Zunanji namen pa je v tem, da prekine prevoz skandinavskih rud v Nemčijo mimo Norveške in skozi Skagerak. Kakor poročajo iz Kodanja, je nemška admirafiteta sklenila popolnoma ustaviti ves promet nemških trgovskih Ladij z lukami Severnega morja in naročila, naj se ladje poslužujejo samo prog po Vzhodnem morju. Ta nkrep pomeni novo veliko obremenitev nemških železnic. Nemška mornarica je s tem popolnoma zaprta v Vzhodno morje in ji je odrezana vsaka pot na Severno morje in Atlantski ocean. Angleške bojne ladje skrbno nadzirajo vse nemške trgovske parnike, M so se zatekli v norveška in danska pristanišča, pripravljena da jih zajamejo ali napadejo takoj, čim bi hoteli pobegniti. Nekatere edinice patrulirajo vzdolž vse norveške obale. se vcer Obenem z vojsko Je zapustilo izgubljene kraje 100.000 civilistov — g?yrij©va v!ada stopila, a je bila takoj sestavljena nova tudi pod njegovim vodstvom HELSINKI, 28. marca. Havas. Včeraj je bila izvršena dokončna evakuacija °ihh področij Kareiske ožine, na katerih so bile še finske čete. Prav tako je bilo izpraznjeno tudi ozemlje severno od Ladoškega jezera. Iz Petsamn in ostalega s®vernega področja se bodo sovjetske čete umaknile do 1. aprila. Kraje, ki so kili sedaj odstopljeni Sovjetski zvezi, je zapustilo okoli 109.000 civilnega prebivalstva, ki so ga začasno nastanili v šolah in drugih javnih zgradbah. Izselitev se je izvršila v popoinem redu. Maršal Mannerheim je včeraj razpustil švedsko Prostovoljsko legijo. Zaradi popolnega opustošenja Hanka je vložila sovjetska viada pri finski protest. LISTA NOVE VLADE HELSINKI. 28. marca. ETA. Včeraj je Hada ministrskega predsednika Rytija odstopila. Prezident Kalilo je odstop sprejel in poveril mandat za sestavo nove ylade ponovno Rytiju. Takoj nato je bila Ustavljena nova vlada, v kateri so: R y t i ministrski predsednik, "R o 1 f V :-H n g zunanji minister, L e h t o n e n mi- nister pravosodja, Bor m notranji minister, V a in o Ta n ne r minister za 'prehrano, F a g e r h o 1 m minister za socialno politiko, general V a 1 d e n a s vojni minister, Pekkala finančni minister, Saalovarii prometni minister, Ehol-m i s minister za javna dela, H e i k k i n-nen minister poljedelstva, Kukken-n e n minister prosvete in I< o t i 1 a i n e n minister za trgovino in industrijo. V novi vladi so zastopane iste stranke, kakor so bile v prejšnji. SMERNICE NOVE VLADE HELSINKI, 28. marca. Havas. Takoj po sestanku nove vlade je Ryti obrazložil program novega kabineta, ki se bo moral predvsem pobrigati za obnovitev razdejane države. Zato je treba podpore in sodelovanja vseh državljanov, da se v notranjosti države s pospešeno industrializacijo nadomestijo izgube odstopljenega ozemlja. Vlada bo iskala nove vire prirodnega bogastva in jih usmerila v korist naroda, v zunanji politiki bo Finska vodila samostojne smernice, naslanjajoč se na načela miru in nevtralnosti. HELSINKI, 28. marca. Reuter. Nova finska vlada je imela prvo sejo, na kateri je predsednik Ryti objasnil svoj program, ki sestoji iz 9 točk. Glavne točke to: osiguranje eksistence finskim beguncem iz odstopljenega ozemlja, reorganizacija državne obrambe, pojačana eksploatacija rudnikov ter izboljšanje finančne situacije države. POLITIČNA SESTAVA HELSINKI, 28. marca. Havas. V zvezi s sestavo nove vlade javljajo, da so jjo-iitičiie strauke zastopane v njej približno -ako kakor prej. Konservativci so dobili pravosodno . in obrambno ministrstvo. Imenovanje Vitinga za zunanjega ministra je izzvalo iznenadenje v finskih po-litičnih krogih. General Vaidenas je bi! že 1917 minister za narodno obrambo; Vlada bo sestavila dve komisiji za reorganizacijo države: ena bo pri finančnem ministrstvu, v kateri bosta tudi predsednik vlade in poljedelski minister, drugo bodo tvorili predsednik vlade, obrambni, prosvetni in pravosodni minister. Telekl ko danes odpolova RIM, 28. marca. LRP. Madžarski predsednik grof Teleki je bil danes dopoldne sprejet v avdienco pri papežu. Zvečer bo Teleki zapustil Rim in se vrnil z vlakom čez Jugoslavijo v Budimpešto. BUDIMPEŠTA, 28. marca. Stefani. Madžarski listi objavljajo z velikim zadovoljstvom rezultate razgovorov predsednika vlade Telekija z Mussolinijem in vodilnimi italijanskimi krogi. Istočasno naglašajo, da je madžarsko-italijansko sodelovanje krepkejše kakor je bilo kdajkoli poprej in bo znatno pripomoglo k utrditvi miru na jugovzhodu Evrope. BUDIMPEŠTA, 28. marca. MTI. Polkovnik Laslo Hary, poveljnik madžarske, ga letalstva, je odpotoval v Rim. V sprem stvu načelnika štaba letalstva je obiskal italijanskega tajnika za vojno letalstvo Pricola, ki mu izročil madžarsko odlikovanje regenta Horthyja, veliki križec za zasiuge. OHII o LONDON, 28. marca. United Press. Sestanek med madžarskim ministrskim pred Sednikom Telekijem m Mussolinijem v Rimu ter dolgo bivanje nemškega odposlanca dr. Cfodiusa v Bukarešti, kjer vrši Pritisk- na romunsko vlado, kakor tudi skorajšnji obisk oaposlanca romunskega finančnega Jordana v Londonu daje londonskim listom povod za trditev, da so s-daj interes, vse Evrope koncentrirani na jugovzhodu. »Times« so objavile članek »Pritisk na Balkan«, v katerem razpravlja o možnosti, da Nemčija s svojimi Plospcdarskimi akciTmi popolnoma ob-vifida evropski 'jugovzhod tudi brez suro. ye site. »Obstoja možnost, da bosta Hitler 'n Stalin složno pritisnila na jugovzhodne države in to zasluži vso pozornost zaveznikov. Olede na dosedanje izkušnje zavez niške vlade ne morejo imeti nobenih izgovorov, aki pravočasno ne zagrabijo vi iniciativo, in sicer prav tako na gospodarskem kakor tudi na političnem področju, in to povsod, kjer se jim za to ie nudi priložnost. Nedvomno je v velikem interesu balkanskih držav, ki so izpostavljene nevarnosti direktnega napada ali samo gospodarskega pritiska s sever, ali tudi le ustvarjanju interesnih področij na njihov račun, da se proti vsem tem nevarnostim združijo v skupni fronti. Njihova j obramba bo pa veliko lažja, ako bodo | imele zavest, da morejo računati na za-l dostno pomoč zaveznikov. vr Welles §8 je fees vrnil v WASHINGTON, 28. marca. Havas. Iz Bele hiše je bilo izdano poročilo, da bo prispel ameriški državni podtajnik v zunanjem ministrstvu Sumner Weiies v New York danes ob 13. uri po lokalnem času. Prezident Roosevelt, ki je nameraval zapustiti Washington, je svoje poto- vanje odgodil do prihodnje nedelje, da se bo mogel sestati s Sumnerjem Welle-srnn takoj, čim prispe iz New Yorka v Washington. Vesti, da bo podal Roosevelt o rezultatih misije Sumnerja Welle-sa sam osebno Izjavo, sc ne potrjujejo. Pomera zmaga kanadske vlade TORONTO, 28. marca. Reuter. Pri parlamentarnih volitvah je kanadska vlada (liberalci) dobila 177 mandatov, konservativci 38, neodvisni 6, ostali dve stranki pa 24. Upoštevani še niso glasovi kanadskih vojakov v Angliji in na fronti, vendar ne bodo spremenili položaja. Lon- donski »Daily Telegraph« poudarja dve točki: 1. vse stranke so bile za energično nadaljevanje vojne, in 2. viada jo sedaj dovolj močna, da vod? politiko brc); ozira na lokalne zadeve. Delavsko glasilo »Dni-Iy Herakl« piše, da so bili uničeni vsi tisti, ki so hoteli končati vojno. Za sestanek ^itieija s Stalinom LONDON, 28. marca. Exchange Telegraph. Kakor poroča dopisnik »Dai!y Te-iegrapha« iz Kodanja, so tam izvečeii, da Si nemški zunanji minister von Ribbentrop močno prizadeva, da bi pripravil sestanek med Hitlerjem In Stalinom. Von Ribbentrop je predlagal, da bi sc oba diktatorja sešia r.a sovjctsko-poljski meji, tedn Stalin je to odklonil, povabila v Moskvo pa Hitler tudi ne bi mogel sprejeti. TUDI KENIJA JE PRIPRAVLJEN NAIROB1, 28. marca. Havas. Po in- špekciji angleških čet v Keniji je poveljnik britske vojske na' Bližnjem' vzhodu, general Wawel dejal, da so »poshrVke Vzhodne Afrike dobro oborožene in pripre, vijehe na vse eventuahiostl. Dr. Vidma? premagal BUDIMPEŠTA, 28. marca. -MTL V tretjem kolu Maroczyjevega spominskega turnirju je dr, Vidmar premagal Rč-thyja, Szabo Ballo ter dr. Euv/e Barczo. Slednji je igral proti bivšemu svetovnemu prvaku novost, ki pa je v končnici nt znal izkoristiti. Maribor, 28. marca. Gospodarska blokada Anglije proti Nemčiji prehaja v odločilnejšo fazo. Da bi svojega nasprotnika še bolj odrezala od oceanskega dovoza potrebnih surovin in blaga, je angleška vojna mornarica začela kontrolirati trgovinski promet ob norveški obali in zastražila še edini prost vhod Nemcev z Atlantika skozi Skage-rak. Tako se obnavlja preizkušnja iz svetovne vojne. Tedaj je Velika Britanija, potem ko je pred Helgolandom s 15.000 minami na prostoru 10.000 kvadratnih milj zaprla izhod iz atlantskih nemških pristanišč, z vojnimi edinicami zastražila edini še prosti prehod za nemške podmornice na Atlantik v Skageraku. Dne 31. maja 1916 je prišlo v tem U20 km odprtem prelivu Atlantika med Norveško in Dansko, ki se skozi 50 km široko ustje Kattegata pretaka v Baltsko morje, do največje bitke v zgodovini pomorstva. Pomerilo se je 38 angleških in 21 nemških bojnih ladij. Velika Britanija je tedaj utrpela 115.000, Nemčija 61.000 ton potopljenih brodov. Morje je požrlo 8645 mornarjev, 1181 mož obeh mornaric je bilo težko ranjenih. Hudo preizkušena zadeva se je končala brez prave odločitve. Z zaporo Kattegata nameravajo zdaj Angleži preprečiti nadaljnji uvoz skandinavskega blaga, predvsem železne rude in niklja po ceneni morski poti v Nemčijo. Močna nemška železna industrija ima namreč z. sinteza moškega spolnega hormona. Zanimivo je .da je bilo" prof. Ružički Po prevratu ponujeno mesto profesorja na zagrebški univerzi, kar pa je odklonil iz razumljivih razlogov. Institut ,na katerem zdaj deluje, ima letos nad 3 milijone din dotacije od Švicarske države iii raznih industrij, kar znaša mnogo več kot sredstva s katerimi, razpolagajo vsi znanstveni zavodi Strossmayerjeve univerze v Za-Zagrebu. V Zagrebu je bil zdaj prof. Ružička promoviran za 'častnega doktorja medecin- [ ske fakultete, za četnega člana Hrvatske-> ga kemijskega društva, za častnega občana Vukovara. Pred 2000 povabljenimi je raz-j jasnil poslušalcem tok in smer svojih znanstvenih naporov. Ob priliki častne promocije je izjavil: „Sodelovanje medecin-cev in kemikov bo prineslo v bodočnosti lepe uspehe. Dober plod bo rodilo tudi delo zagrebške medeeinsko-kemijske za- jednice. Sedaj, ko so se zedinile vse moči j hrvatskega naroda, upam, da bodo ti uspehi čim večji. Mi Slovenci imamo dovolj razloga, da se skupaj z brati Hrvati veselimo vsakega njihovega uspeha. Obžalujemo samo, da nismo imeli prilike v svoji sredi pozdraviti profesorja Ružičko, ih mu čestitati k uspehom. B. S. Iz zborovanja ptujskega učiteljstva Na zadnjem učiteljskem zborovanju v »Narodnem domu« v Ptuju je b:io poleg obsežnega upravnega poročila, k: ga je poda! predsednik Zupančič, na dnevnem redu predavanje učitelja Majhna o izven-šolskem delu učiteljstva. Predavatelj je predvsem kritiziral dosedanje nesmotrno izvenšolsko delo učiteljstva, k! je bilo j vse preveč eksponent raznih političnih kulturnih skupin. Novo Izvenšolsko delo učiteljstva bi moralo predvsem upoštevati dejanske potrebe našega vaškega prebivalstva ter biti smotrno in načrtno urejeno. Predpogoj temu pa je podrobni študij in raziskovanje gospodarskih, socialnih, kulturnih in higienskih razmer slovenske vasi. Omenjeni referat bo izšel kot obsežni študij med rednimi publikacijami zadruge »Pedagoški tisk« ' Mariboru, odpravništvo Zavrč pri Ptuju. Bodo žrtve pri Ozlju ostale v reki? Včeraj so biia na kraju železniške nesreče pri Ozlju končana v glavnem reševalna dela. Delavci so popravili progo, da se lahko odslej vrši na njej promet. Od kraja nesreče so tudi odpeljali žerjav in razbitine lokomotive ter vagonov, in sicer lokomotivo v zagrebške, vagone Pa v mariborsko železniško delavnico. Najbolj so se pri dvigalnih delili pač izkazali strokovni delavci iz Maribora. Kot deseta žrtev, ki so jo dvignili iz vode, ni bil Ivan Spoljarič, ampak Ivan škorjanič iz Št. Vida nad Ljubljano, pristojen v občino Koprivo v Goriškem okraju v Italiji. Škorjanie je bil begunec ter se je preživljal kot delavec. Ker se še vedno ne ve, kaj je s 15 nadaljnjimi potniki in ker obstaja močna domneva, da ležijo pod plazom v Kolpi in ker vse kaže, da ne bodo docela raziskali terena, je v javnosti nastalo močno razburjenje. Teren je treba raziskati in eventualna trupla dvigniti. Dela bi lahko bila dokončana v enem dnevu, če bi docela odprli jez pri ozaljski elektrarni. Sicer je res, da ta zahteva, če odpre jez, dnevno 20.000 din odškodnie, ali pieteta do mrtvili bi morala biti tu na prvem mestu. V celoti je zahtevala železniška katastrofa 10 mrtvih, ki so jih odkopali in dvignili iz vode (eno izmed teh trupel je potapljaču pri dviganju ušlo iz rok ter ga je odnesla Kolpa), 34 jih je poškodovala, ne ve pa se za usodo 15 potnikov. Vlaki na progi vozijo normalno, kakor smo že včeraj poročali. Zborovanje soboških gasilcev Občni zbor soboške gasilske župe je bil v dvorani Grajskega kina v Murski Soboti. Soboška gasilska župa šteje 108 čet in je potemtakem ena izmed največjih. Zboru, ki ga je odprl starešina Josip Benko, je prisostvoval tudi delegat gasilske zajednice v Ljubljani, Franc Kramberger iz Maribora. Iz poročil, ki so jih na občnem zboru Podali posamezni funkcionarji, je razvidno, da Je bilo v preteklem poslovnem letu v območju župe 59 požarov (od teh ie bilo 32 požarov na nezavarovanih objektih!). Celokupna škoda, ki je ob tem nastala, se ceni na 1,332.780 din. — Župna blagajna pa izkazuje vsega skupaj 20.789.50 din dohodkov ter 14.479.75 din izdatkov. Pri volitvah je bil izvoljen po večini stari odbor s starešino Josipom Benko na čelu. IZBOLJŠAJTE CESTO ŠČAVNICA-ČRNCI! Neštetokrat smo opozarjali odločujoče kroge v našem listu na neznosno stanje nekaterih banovinskih cest ob severni meji. Večje pažnje je treba posvetiti banovinski cesti Ščavnica - Črnci, ki je za .našo mejo največja sramota. Vkljub našim opombam, se še do danes v tem ožini ni nič pozitivnega ukrenilo. Cesta Ščavnica - Črnci je podobna najslabši občinski cesti in skoraj ni prevozna radi tazdrtin in kotanj. Zadnji čas pa se je mestoma močno pogreznila in je postala vožnja celo nemogoča. Skrajni čas je že, da se ljutomerski okrajni cestni odbor za temeljito popravilo te ceste resneje pobriga, ker je to v veliko gospodarsko škodo. plicah in letoviških krajih zdravilo 36.550 članov železničarskega bolniškega fonda. Za hranarino je sklad izplačal 15,808.898 din. za porodniške podpore 2,044.176 din, za zdravljenje v sanatorijih 1,754.533 din, za pogrebnine pa 1,657.506 din. Skupni izdatki bolniškega fonda državnega prometnega osebja so lani znašali 54,644.558 din, dohodki pa 57,165.001 din. Celie c Koncert obmejne mladine. Mladinski zbor „Vilhar“ na meščanski šoli na Rakeku bo na povratku s svojega koncerta v Mariboru priredil v nedeljo, 7. aprila, ob 15. koncert slovenske mladinske pesmi v Mestnem gledališču v Celju. c Podirati so začeli del Gradlovc hiše v Vodnikovi ulici, ki jo je mestna občina kupila za 20.500 din v svrho razširitve te ulice. Ulica ho tlakovana in razširjena za 3 metre. Na ostalem delu poslopja namerava lastnik pozidati drugo nadstropje. c Arelirali so na Polzeli Rranka Horvata iz Radeč, ki je pri urarju Dragu Se-gregarju v Kranju ukradel zlatnine za okrog 3500 din. Ukradene stvari so našli še pri njem. c Smrina kosa. Na Dobravi 0 pri Celju je umrla 7 letna žena železničarja Marija Bremec, v bolnišnici pa 5 letna hčerka posestnika Frančiška Zorka od Sv. Petra pri Laškem. c Kronika nesreč. 2 letna hči pos. iz Gornjih Gorč pri Braslovčah je padla in si zlomila roko. — 34 letni dninar Anton Cernoša iz Rogaške Slatine je padel in si zlomil nogo. — 35 letni sin posestnika Josip Komplet iz Brezove pri Šmartnem v Rožni dol. je padel s kolesa in dobil težke poškodbe po glavi. — 21 letni sin mal. pos. Martin Primožič iz Lukovice pri Šoštanju je nabijal mož n ar, ki ga je razneslo. Razmesarilo mu je obe roki. — 43 letni delavec Franc Venko iz Bmce pri Šoštanju je padel s kolesa in dobil težke poškodbe po glavi. c Napad. 64 letnega dninarja Franca Žoharja iz Bukovžlaka pri Teharjn sta ponoči na Teharju pred neko gostilno n ah padla dva moška. S hmelovkami sta ga pretepla in mu prizadejala težke poškodbe po obeh r^kah. Pfllt p Delovni tabor v Halozah. „Klub slovenskih akademikov v Ptuju" je skleniL,, da priredi v velikih počitnicah v Halozah delovni tabor, ki naj predvsem naveže in ustvari potrebne stike slovenskih akademikov z najbolj širokimi plastmi prebivalstva ,ki naj prouči položaj slovenskega človeka v Ptuju in njega okolici v vseh ozirih in nudi pridobljena spoznanja merodajnim na razpolago v korist malega slovenskega človeka. p Glasbena Matica v Ptuju priredi v torek, 2. aprila, ob 20. uri v svoji dvorar ni koncert ,ki ga bo igral naš kitarski virtuoz g. Stanko Prek. Na koncertu se bodo izvajale skladbe Mozarta, Beethovna, Paganinija in drugih. Zdravfe je naše največje bogastvo. Z bolnimi zobmi noben človek ni zdrav. Chlorodont zobna pasta Igu Grudnu v odgovor na njegov epigram „o kalnih Ireh ribnikih" v .Jutru", dne 23.111.1941). Ob vodah si sc sam hladil nekoč mlad, srečen, sam »pojoč iz dneva v noč", zakaj si zdaj od tega daleč proč? Na mene kupo gneva si razlil, še v kalni vodi rad bi me dušil; zares si občutljiv — im nimaš vzroka! Z moralnostjo te nisem jaz moril saj sem se v tvoje vino poglobil kot v tvojo vodo — tam, kjer je globok«. Branko Rudolf. Pismo uredniku Gospod urednik! Nekaterim dnevničar-jem se šteje dnevničarska doba in to od 5 do 20 let. Zakaj bi se ne štela vsa ostala doba vsem prizadetim dnevničarjem in tudi tistim, ki so pri nastavitvi Izgubili ves ostali čas službovanja dnevnlčarja, da bi se popravila krivica; ako hočemo vztrajati na Bogoljubove in Domoljubove ter na Slovenčeve trditve: »Pravica in resnica morata zmagati!« Z odličnim spoštovanjem. Prizadeti. p Ptujski trgovci imajo v soboto v .Narodnem domu“ občni zbor. o Ciganska kraljica 102 let stara Kata Nikoličeva je te dni umrla v Bregani. Ob smrti je tehtala samo 30 kg. Zapustila je sedem otrok. n Varaždin dobi rudarsko šolo. Te divi bo slovesno otvorjena nižja rudarska šola v Varaždinu, ki bo za razvoj rudarstva na Hrvatskem velikega pomena. n župnik obstrelil svojo sestro. Blizu Šibenika je župnik Aleksander Cepinko-vič po nesrečnem slučaju z lovsko poško obstrelil svojo sestro Justino, ki so jo mo* rali prepeljati v bolnišnico. Ranjena sestra je prava lepotica in so se ponoči okoli župnišča smukali razni moški. Zato si je župnik izposodil puško, da bi prestrašil nadležne vasovalce. n 24 bolnikov za meningitisom leži v varaždinski bolnišnici. Pet bolnikov je umrlo. n 2,534.040 din je odobrila banska oblaki Hrvatske banovine za javna dela v Dalmaciji. Kredit je namenjen ureditvi cest. n Velika poplava grozi Novemu Sadu in okolici. Vodovje še vedno narašča. Po* vodnji grozijo celi Vojvodini. Beseda, dve o korajži DELO ŽELEZNIČARSKEGA BOLNIŠKEGA FONDA Te dni je bil v Beogradu občni zbor centralne uprave bolniškega fonda državna prometnega osebja. Iz poročil je bilo razvidno, da ima vseh pet oblastnih Uprav bolniškega sklada 689 zdravnikov, 'Ki so iani na honorarjih prejeli skupno s iHJniožniiii osebjem 9.366.494 din. Za /4ravila je . bilo izplačano 1,653,733 din, celokupni izdatki za bolniške stroške pa ^ basali 6,989.719 din. Lani se je v to- Zadnjič se je med nami nekdo postavljal s tisto narodno: »Pa pri nas je korajža ...« To spominja nekoliko na tisto basen o lisjaku junaku, ki ga je kralj Lev odlikoval za posebno hrabrost pred sovražnikom, ker si je upal poglavarju lovcev, mestnemu županu, pri belem dnevu odnesti gos. Seveda je zviti lisjak poprej izvohunil, da nosijo tam v mestu vsi psi nagobčnike. Ampak je dobro, če pade v našem času tudi o korajži kaka beseda. Kajti je dandanes tako, da moraš tudi za korajžo imeti koncesijo. Brez koncesije ni varno hoditi s korajžo dosti okola. To je isto, kakor če imaš revolver, orožnega lista pa ne. Ali pa, da ne bo prehuda primerjava: če imaš vžigalnik, ki ni žigosan. Pa se je na primer zgodilo — to je bilo pod tistim slavnim režimom g. Uzu-noviča. ko so prišle v modo deportac;je —, da je imel takrat neki slovenski časnikar korajžo zapisati, da so možje, poslani v eksil, najmanj tako dobri patriotje kot so p. n. gospodje oblastniki. List je bil seveda zaplenjen in časnikarju je huda iredla. Ampak interesantno šele pride: Dve leti pozneje je eden tistih mož omenjenega časnikarja, ki je bil medtem dobil skromen kruh v službi domovine, v zahvalo, da se je takrat tako korajžno zanj postavil, — pognal na cesto. Zakaj? Vprašate! Ko ti pa nič ne pomagajo korajža in vse druge čednosti, če nisi... no, saj veš kako. Pa pustimo to in pojdimo čez korajžo in njene kozolce s humorjem, saj vemo: c’est la comedie politique. Toda padla je tudi beseda o patriotizmu, to pa ni šala, bratje, tu si moramo pa prav resno pogledati v oči! Patriotizem — tako je povedal Masa-ryk v nekem razgovoru s časnikarji —, to je najsvetejše, kar nosi človek v svojem srcu. Vsakdo ljubi svojo domovino in ji hoče služiti, vsak po svoje. Lahko pa zaide kdo tudi na napačno pot in v zmotni veri, da s svojim delom domovini koristi, ji samo škoduje, — tedaj ga poučite! Nikdar pa ne smete podvomiti v njegov patriotizem ali ga celo osumničitl, — razen če so stvarni dokazi tu, da je sovražnik domovine. Eno le nam je potrebno: medsebojno zaupanje, ki se iz njega poraja složnost. To gojite! In mladino držite skupaj, ne dopustite nobenega pritiska nanjo, učite jo le eno: brato-ljubja, in pustite ji svobodo. Iz svobode klije le idealizem in ljubezen do domovine. ( Tako je govoril veliki učitelj in vodl-j tel j svojega naroda. In naj bodo te njegove besede zapisane tudi nam v •ipom-bo v sedanjem času, ko opažamo razne nevarne pojave na eni strani, na drugi pa še bolj nevarne napake in grehe, ki se počenjajo v tako zvani obrambi proti tem nevarnim pojavom. Tout oomprendre c’est tout pardonner, pravi francoski rek. Vse razumeti, sft pravi: vse oprostiti. V tem pogbdu se žal med nami največ greši. Zlasti kaf zadeva čedalje živahnejše gibanje v mla* dinskih taborih, je nasproti temu pojavu usmeritev naših političnih starešin pogre* šena in več ali manj tudi naivna. Kar ni čuda, ker so izgubili pravi stik z mla* dino. Ne zadostuje, kdaj pa kdaj stopiti pred mladino in ji govoriti v lepih fra=-zali, treba je zahajati v njeno sredo, va* njo se vživeti in tovariško z njo kora« kati. Kajti eno je gotovo: vsa naša mla* dina je navdahnjena čiste domovinske ljubezni — pojdite v Maribor, pojdite na mejo, pa boste videli, kakšen ogenj plam* ti v mladih srcih! — in kar hoče, je samo eno: prerojen je domovine, to jo jž dvignilo na noge! Zato pa je tudi pridigovanje o evolu1 ciji glas zapoznelega ptiča, evolucija jč že za nami: tukaj je revolucija, seveda ne politična revolucija, ampak revoluciji duhov in src. In naši politični starešine naredijo najpametneje, če se tej revoluciji ne upirajo, ampak pridno v njej sodelujejo, — potem ima eden ali drufp morda Še kako šanso, da ga mladini dvigne na svoje rame. Ampak kar po-žuri se naj, da si ne zapravi pri mladih zadnjega rešpekta. ejo. Maribor Dolga zima - velika nezaposlenost Letošnja dolga zima je imela za posledico izredno veliko nezaposlenost, ki v Mariboru še nikoli ni bila takšna. Zima je povzročila ustavitev stavbnega gibanja in na stotine delavcev je ostalo brez dela, dočim šo bili druga leta tudi pozimi zaposleni vsaj pri priložnostnih gradbenih delih. Mariborska ekspozitura Borze dela je imela koncem februarja v evidenci 2281 nezaposlenih oseb, od tega 1.717 moških in 564 žensk. Samo februarja sta se nanovo prijavili 1.002 osebi (744 moških in 258 žensk), ki so bile brez dela. Tako velikega števila nezaposlenih tukajšnja Borza dela še ne pomni. Največja nezaposlenost je bila med stavbrnskimi in sezonskimi delavci, ker so bila vsa dela na stavbah ustavljena. Zanimivo je dejstvo, da v skupini tekstilnih delavcev kljub pomanjkanju surovin ni bilo opaziti večje nezaposlenosti. Gre to predvsem na račun delodajalcev, ki so v najhujši krizi raje delali v zmanjšanem obsegu, kakor pa da bi odpuščali delavstvo. Tudi v kovinarski stroki ni #Bo tolike nezaposlenosti in je opažati še tfomanjkame kovinarjev vseli vrst. V mestu samem je od 2.281 nezaposlenih samo okoli 1000, ostali so v bližnji in daljnji okolici. Nezaposlenost v mestu je vsaj nekoliko ublažila mestna občina s pomožno akcijo, ki pozimi zaposluje najpotrebnejše delavce. Borza dela je februarja priskrbela službo 19. moškim in 79. ženskam, skupaj 98 osebam. Na brezposelnih podporah je razdelila samo februarja 198.908 din, kar je tudi rekordna višina podpor v zadnjih letih. Z nastopom pomladi se bo nezaposlenost zmanjšala, saj se je gradbena sezona že pričela in so dobili pomožni stav-binski delavci že zaposlitev. Tragedija dojenčka, ki je moral zmrzniti Pred okrožnim sodiščem v Mariboru sta se morali zagovarjati 261etna delavka Frančiška Vauhnikova iz Pobrežja in 331etna železničarjeva žena Štefanija Majc-eno va iz Gosposvetske ceste. Vauhnik Frančiška je imela mesec dni starega otroka. Na večer 13. januarja letos je odšla na Pobrežje za svojim možem. Ker je bil mraz, je pustila mesec dni starega otroka doma. Obenem pa je naročila železničarjevi ženi Štefaniji Maj-cenovi, naj zvečer preden bo šla spat pogleda k otroku ter mu da piti mleka. Majcenova je rekla, da bi ortoka vzela v svoje stanovanje, česar ji pa Vatifrni- kova ni pustila, češ da je zdravnik rekel, da otrok ne sme na zrak, ker je zunaj premrzlo. Ko pa se je Vauhnikova vrnila drugi dan šele popoldne, je našla otroka v zibelki mrtvega. Mali je bil trd ter je imel po vsem telesu rdečkaste lise. Obenem je bil ves pomazan in razgaljen. Preiskava je ugotovila, da ni nihče kuril v stanovanju in da je bil v sobi tak mraz, da še odrasel človek ne bi mogel v njej ostati. Zaradi tega je obtožnica obtožila obe ženski prestopka zooer življenje in tek). Razprassa Pobrežani kujejo proračun Ptfctežeistke občine letos zelo težko se-S$wljajo proračune, ker so jih presenetile izredne razmere. Na eni strani so zmanjšani dohodki zaradi zmanjšane tro-abrme na vino, na drugi strani pa so izdatki letos prav zaradi sedanjih razmer mnogo večji. Občina mora graditi zaklo-lišča pi’8^ zračnimi napadi in staviti v proračun večje vsote za podpore svojcem tistih, ki gredo na orožne vaje. Pred vsemi temi težavami se je znašla tudi velika delavsko-kmečka občina Pobrežje. Na podlagi posvetovanj z davkoplačevalci so se Mgovomi možje na občini z županom g. Štržino na čeiu odločbi, da obdrže proračun v isti višini kakor lani, to je z 600.000 din izdatki in prav tolikimi dohodki. Kalco pa bodo pjjOBačtm uravnovesili je še veliko vprašanje. Na dohodkih jim manjka 300.000 din, in sicer zaradi MhOOO din pamaorj-kljaja na trošarini na vino, 80.000 din davčnih zaostankov in 100.000 din namenjenih za zaklonišča in podpore svojcem. Ta denar morajo prištediti na drug način. Zato mora pobreška občina opustiti vsa javna dela, ki niso neodložljiva. Opusteti morajo letni prispevek za gradnjo novega mostu čez Dravo in prispevek za dravsko regulacijo ter zmanjšati podpore raznim društvom. S tem bodo proračun najbrže uravnovesili. Drevi bo imel sejo upravni odbor pobreške občine, na kateri bodo razmotri-vali o novem proračunu. V petek bo o njem sfclepal finančni odsek, v nedeljo dopoldne pa bo proračunska seja in upajo, da bodo Pobrežani kljub vsem težko-čam tudi letos spravili psorač&n snečno pod streho. Vlom v grafično pisarno pojasnjen V Splitu sta bife aretirana t6k>tni C. O. iz Studencev pri Mariboru in 161etni B. L. iz Delavske ulice v Mariboru. Pri zaslišanju sta oba fantalina priznala, da sta vlomila v noči na 9. marca v grafi-gfefpsko -pisarno 'na Frankopanovi ulici. Pri mladoletnih vlomilcih so našli samo še 5145 din, ostalo pa sta že zapravila, Iz blagajne sta odnesla 20.000 dinarjev. Oba fanta so privedli v Maribor ter jn predali sodišča. m Napredoval je na lttičs$Šnl§i gozSavski Soli služitelj g. Ivan Vodušek. m It policijske službe. Za policijske stražnike pripravnike y III. skup. so imenovani pri predštojništvu mestne policije zvaničniki Oton Mažera, Janez Škof, Janez Valenko, Maks Kopušar in Alojz Hrašovec. Upokojena sta pri isti policiji policijska stražnika I. razreda —avanicuiBa I. pol. skup. Alojz Štokelj in Ciril Hren. Neuvirlu je neznan storilec odnesel iz neke nedograjene liiše v Radvanju vefi tesarskega orodja. m Racija. Policija je preteklo noč T»‘ lovila po mestu 11 oseb zaradi vlačuganja in potepuštva. * Izreden umetniški užitek bo nudil Lipovškov koncert, na katerem bo 2. aprila izvajat priznani pianist dela sklada-, teljev: Beethovna, Chopina, Debussyijaj IIaydna, Osterca, Sivica in Škerjanca. Predsednika zveve nabavljalnili zadrug; državnih uslužbencev g. Stiblerja mati g> ligo umrla. Pogreb v petek, dne 29. t. m*, ob 16.30 uri izpred mrtvašnice Pobrežje-Zadrugarji! Zadružna dolžnost nam nalaga,, da se udeleždimo polnoštevilno pogreba matere našega velezaslužnega borca. — Za-, druge drž. uslužbencev Maribor. * V soboto se vrši pod okriljem društva „Jadran-Nanos“ spominski večer po poK. M. Laginji v Narodnem domu s pričetkom, ob 20. uri v zgornji dvorani. * Obiskovalci velesejma v Milanu bode, posetili lahko tudi mednarodno razstav? umetnosti in stavbarstva. Najugodnejša pr* lika je izlet „Putnik-a“ Maribor od 14. w, 18. aprila. Obisk Milana, Benetk, Padove m Trsta. Nizka cena — kolektivni potni tog Zadnji rok za prijave 30. marec. ProspeKB. in vse informacije „Putnik“, Maribor. m Nočna lekarniška služba (od 23. vključno 29. t. m.) lekarna pri sv. AreOT« Glavni trg 20, tel. 20-05; Magdalend* lekarna. Kralja Petra trg 3, tel. 22-70. Kino * Grajski kino. Sano še v petek sijajna, veseloigra r,Anton zadnji41, Hans Mosc« Od sobote „Madame Butterfly“. * Esplanade kino. Vesela, zabavna K duhovita češka opereta „Veseli bohemn Jarmila Kširova in drugi najboljši ume*1 niki. Kino Union. Do vključno nedelje slolovščiuc Huek-Finna“ po znameniti pn= povedki Mare Twayna. Krasna vsebina-V glavni vlogi ljubki Mickey Roonejr, Perilt. nogavice Jana", Maribor Uredite Jadransko utico Med zapuščene in zanemarjene mestne ulice spada tudi Jadranska ulica kljub temu, da so tam večinoma same nove staivbe. Cesta je tako razorana, da je iftica ob vsakem deževju podobna jeze-tju. Ljudje morajo bresti po blatu in brozgi do gležnjev, kar je seveda proti zfcteavstvenim predpisom. Mestna občina ti|j ugodi željam stanovalcev v Jadranski ulici in inridi veliko potrebo po ure-d#vi te ulice. Cesto je treba pogramoziti in popraviti, kar se bo dalo napraviti Brez večjih stroškov v • zadovoljstvo hlastnili davkoplačevalcev. Saj se toliko-Icrat poudarja, da skrbi občina za red na cestah in ulicah, zato naj tudi tokratt po-Jsaiie reemOnost te trditve! ' t SPET SNEG BO nočnem m jutranjem cS&sjti je pri' &§k> danes dopoldne močno snežiti. Sneg je%malu pobelil vrtove in strehe, dočim 6e na ulicah ni obdržai .Oči in obraz je tudi poštaKioval izstrel hz možnarja 771etnemu kmetskemu dninarju iz Slovenjgradca, ki je z žebljem nabijal možnar, pa se je smodnik pri nabijanju užgal. — Prijatelj je obstrelil v Župetincih pri Sv. Antonu v Slovenskih goricah 141etnega Ignaca Pirša. Nesreča se je zgodila pri nabijanju pištole. — Pločevinasta škatla je prebila čelo pri streljanju s karbidom 71etnemu tkalčevemu sinu Slavku Ostercu iz Device Marije v Brezju. — Izletnemu Slavku Magerlu iz Zg. Radvanja pa je strel poškodoval pri streljanju oko. m Podružnica Zveze brivskih in Iisn$-uarskih pomočnikov v Mariboru ima drevi ol> 20. občni zbor v Delavski zbornici, m Popularna oskrbnica Mariborske koče gdč. Mara Gobčeva zapušča po 10 letnem delovanju ija Pohorju prijetno planinsko postojanko. Mariborski planinci se bodo od priljubljene oskrbnice poslovili y soboto zvečer na Mariborski koči. m Planinska knjižnica na Kozjaku, Msi; riborski planinci člani SPD _ so ustanovili na Remšniku posebno planinsko knjižnih •co, katere se Kozjačani pridno poslužujejo m Za docenta za filozofijo, pedagogi' fei metodiko religijskega pouka v 7. p skup. na ljubljanski univerzi je imenov