List 12.
Gospodarske stvari.
Lugaste soli (kali) dobro gnojilo.
„Novice" so uiridan na hvalo umetnega gnoja pod-učen sestavek prinesle in omenile zdatne gnojilne moči tudi lugastih solf.
Z unim podukom   vjema  se  ponudba  družbe „Ka lusz",*)   katera  svoj   sedež  ima  na Dunaji in prodaja posebno napravljene lugaste soli za gnojenje.
O tem k ali-gnoj i piše med drugim tako-le:
Sploh je znano, da hlevski (živinski) gnoj na polji tem bolj zaleže, Čem več gnjilca (Stickstoff) in fosforne kisline v sebi ima. To se doseže, če se lugastih soli na gnoj v hlevu in na gnojišče poredoma potresa. Dobiček je velik za kmetijstvo, stroški pa ne veliki.
Kaj^pa delajo kali-soli v gnoji?
1.   Zvepleno-kisla magnezija, ki je v kali-solčh, veže v gnoji amonij a k tako, da iz njega izpuhteti ne more, kakor gips, ki se je dozdaj najbolj za ta namen rabil. Ker pa se imenovana magnezija lože razkroji, zato hitreje deluje na polji; vrh tega ne zadržuje samo amonijak v gnoji, temuč tudi v gnojnici obilo nabrano fosforno kislino.
2.   Po gnoji v hlevu potresene kali-soli zabranujejo ne samo tega, da amonijak ne more izpuhteti iz gnoja, ampak tudi to moč imajo, da gnoj se potem ne zgreje tako hitro in tako hitro ne vre. Na gnojišču pa se tako potreseni gnoj ne posuši tako hitro , kakor če je gnojišče z gipsoin potreseno ali pa celo ne.
3.    Ker se amonijak zadržuje v gnoji, da izpuhteti ne more, in gnoj tudi tako hudo ne vre, zato zrak v hlevu ni tako oster, hlev ne smrdi tako, zrak je či-steji in bolj zdrav; s tem pa se odvrnejo marsikatere bolezni živini.
Najcenejša kali gnojila in jako rodovitna sta: surov žvepleno-kisli kali (rohes schvvefelsaures Kali) in pa surova žveplokislakalimagnezija (rohe schwe-felsaure Kalimagnesia); uni velja 1 gold., ta 1 goid. 40 kr. čolni cent.
Kako pa se rabijo ta kali-gnojila?
Mnogoletne skušnje na velikih posestvih in natančne preiskave so učile, da na dan in za eno veliko živino zadostuje */2 ali % funta gori imenovane kalimag-nezije, da se doseže gori hvaljeni namen. — Kar potrebuje   ena   velika   živina,   to   zadostuje   za   8 do 10
*) Kalibergbau- und Salinenbetriebs-Geselhchaft ,,Kalusz<( in Wien, Hegelgasse Nr. 17.
repov drobnice.    Celo   leto   se   potrebuje   tedaj   180 do 240 funtov.
Poprek se od enega velikega goveda dobi leto in dan 170 do 180 centov gnoja, to je, 5 velicih vozov, in ker ta gnoj zadostuje, dobro pognojiti Y2 orala, se po takem s primešanim kali gnojem 60—80 funtov kalija prinese na 1 oral njive, kateri v zemlji večidel ostane za krompir, repo, peso, turšico, sočivje in druge kup-čijske rastline, katere kalija najbolj potrebujejo.
Ce na enem oralu zemlje pridelaš sladkorne pese, vedi, da s tem pridelkom po perji in korenikami zemlji vzameš kakih 170 funtov kalija; navadna repa ga še vzame več, cel6 220 funtov, krompir 135 do 150 funtov, lan 165 funtov, fižol 140 funtov. Ker pa vendar neko-likošen del teh pridelkov kot perje ostane polji ali kot ki gospodarju in se po takem vendar zmirom nekoliko kalija povrača njivi, tedaj bode zadostovala gori imenovana merica kalija, da se njiva zmirom pri polni moči in rodovitnosti ohrani. V vseh kmetijah, kjer nimajo živinskega gnoja zadosti, mora se mu dodati kali-soli.
Te soli naj se pa po gnoji celega hleva enakomerno potresejo, v ovčjih hlevih pa tako, da, ko se te soli potresejo, se brž nova stelja nastelje po njih, sicer ovce poližejo sol.
Nekateri se bojijo, da raztresanje soli po hlevih jih naredi vlažne (mokre); drugi pravijo, da sol škoduje parkljem.
Gori omenjena družba pa trdi, da se ni bati ne tega, ne unega.
Gnoju dodajati lugastih soli , ni še tako navadno, da bi mogli gospodarjem našim reči: začnite vsi tako; to pa je dokazano, da imenovane soli močno pospešujejo rodovitnost zemlje. Ker pa ta gnojila niso tako dober kup, kakor fabrika pravi, bi svetovali bolj premožnim gospodarjem, ki imajo 2 ali 3 hleve, poskusiti to gnojilo tako, da skušnjo naredijo v enem hlevu s tem gnojem in ž njim pognojijo en kos njiv, drugi kos pa z navadnim gnojem; na te njive naj sejejo ali sadijo ista semena, in po prvih pridelkih zopet druga, povsod enaka, in po vsem tem naj preračunijo pridelke.'