KUPUJTE [OJNE BONDE! Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio ★ Oglasi v tem listu so uspešni_ VMITKiy ENAKOPRAVNO EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI KUPUJTE VOJNE BONDE! The Oldest FWICTORY Slovene Daily Mi BUY in Ohio ★ Besi Advertising Medium ' .....- • - ' ■kXXVlU.—LETO xxvin. CLEVELAND, OHIO, MONDAY (PONDELJEK) JUNE 18, 1945 ŠTEVILKA (NUMBER) 141 mož zaštrajka-Goodyear tovarni ^ON, 17. junija. — No-jHilo več kot 20,000 delav-z dela, ko je štrajk, ka-^ je oklicala unija United f Workers, od CIO, zaprl f^odyear Tire & Rubber '"'ame v Akronu. ki je prišel v nekate-Iji^arnah nepričakovano, je ® v veljavo ob 4:30 uri da-wraj, in cele vrste pike-takoj obkrožile kompa-zemljo v vzhodnem Akro- ■""jski committeemen so eno Ne cirkulirali med delav-^ tovarnah, naznanjajoč je štrajk avtoriziran. kki rezultat dolgotrajnega . ješnega pogajanja med ^ijo in unijo glede 32 kompanijski urad- Francozi pokazali svoj srd proti španski reakciji unije trdijo, da je "^jo, da se je 28 točk re-^ obojestransko zadovolj-Pa pravijo unionisti, da je *^nih točk, na katerih se """gli sporazumeti. Uspešen shod LONDON, 16. junija—Danes je množica Francozov napadla na neki železniški postaji blizu Lyona vlak, o katerem so misli-da se z njimi vozijo člani španske "Modre legije," ki se je borila z naciji proti Rusiji, pri čemur je liilo baje 20 Špancev ubitih, 361 pa ranjenih. Poročila o številu in resnosti incidenta se zelo razlikujejo. Francoska vlada trdi, da je bilo ubitih samo šest oseb. V Švici, kamor je dospel vlak, ko je bil v Franciji obrnjen nazaj, je bilo poročano, da je bilo 61 oseb resno, 300 pa lahko ranjenih, 23 oseb pa da je pogrešanih. Španska vlada trdi, da se je v vlaku nahajalo nad 500 Špancev, ti so bili zaposleni v nemških delavskih taboriščih na podlagi špansko-nemškega dogovora, in da je francoska vlada zajamčila njih varen povratek domov. rf^^jšnji shod, ki se je vršil lar. domu na St. Clair pokroviteljstvom Zdru-f iC clevelandskih Ju- n^nov, je bil prav dobro I^vorana in balkon na-doma sta bila skoro ia. JL . ^^pilo je veliko govorni-^atskih, srbskih, mace-in slovenskih skupin, v ^eocev sta govorila Mrs. ^^Mll-ivanusch od Progre-Slovenk in Mr. Frank ' ^ed govori so nastopili fkr ki so prav dobro C« ^ občinstvu, Siskovič brat sta prav ljubko za-slovenski valček in dva PGV. zbor "Zar-1 Je zapel tudi tri parti-^ pesmi, katerih je zlasti ^ ?ri oknu" našla toplo M navzočih. Nov grob ANDREW MATOKANOVIČ V soboto popoldne je preminil Andrew Matokanovič, star 54 let, stanujoč pri družini Uran-kar, na 4206 St. Clair Ave. Bil je samski in tukaj ne zapušča sorodnikov. Doma je' bil iz Hrvatskega in v Ameriki se je na-tiajal 31 let. Pogreb se vrši v torek ob 9. uri zjutraj iz Jos. Žele in isinovi pogrebnega zavoda, 6502 St. Clair Ave. ^ zbranim občinstvom se «Pomoč Jugoslaviji nabra-^ $500. fantje-vojaki 1\ / j^%il Mahne, isin Mr. m 5jg in Mary Mahne, ^shti Ave., je prišel do-^^opust za 60 dni. Naha-16 mesecev kot ujet-^cev, potem, ko je bilo katerem se je nahajal g \ sestreljeno v Nem- ijj,- ^Jatelji ga lahko obišče- UČITELJICA .^'nily Wess, hčerka po Nižine Mr. in Mrs. Wess, Ave., je 11. juni-iz Kent državne % ' j® že sprejela služ-^jice na ljudski šoli ^eights, O. Poletje bo k *^4 domu staršev. Edward Wess je bi x iz armade baš ob ča ^ '® starši udeležil gra , ®®8tre. Sedaj se nahaja Jones bolnišnici v Bat-|)jt, r' Mich., pred odpustom v Crile General bolniš ^Gatitke novi učiteljici uspehom, kot tudi ®taršem! MIKOLAJCZYK IN STANCZYK STA DOSPELA V MOSKVO LONDON, 16. junija. — Bivši poljski premier Stanislav Mikolajczyk in Jan Stanczyk sta včeraj z letalom odpotovala v Moskvo na razgovore za reorganizacijo poljske vlade. Njun odhod je bil za 24 ur zadržan vsled poročila, da je priletni kmečki vodja Wincentij Witos zbolel in da ne bo mogel priti na konferenco. Kakor se poroča, sta oba že dospela v Moskvo in da se bodo razgovori takoj začeli. Amerika in Anglija ustavili izgon sudetskih Nemcev Kriza v radi nameravanega povratka kralja Mladenič ustreljen Zgodaj včeraj zjutraj je bil ustreljen v glavo, ko je sedel v predsobi neke gostilne v Chippewa Lake, O., blizu Medina, O., ijer je bil uposlen 17-letni James Nolan, stanujoč na 3248 W. 88 St. Rani je podlegel pol ure pozneje v bolnišnici. Policija je aretirala in pridržala v svrho izpraševanja lastnika gostilne Joseph Francek, starega 42 let, ki je omenjeni prostor otvoril 30. maja potem ko je s mladeničem prišel iz Miami Beach, Fla., kjer je imel tudi gostilno. LONDON, 16. junija. — Brit-ska vlada je diplomatskim potom, Zed. države pa so potom ameriške tretje armade ustavile akcijo češkoslovaške vlade za izgon dveh do treh milijonov sudetskih Nemcev iz češkoslovaškega ozemlja. Tretja armada, ki okupira velik del Sudetov, je nasprotna masni deportaciji, ker bi se s tem zablokiralo ceiste, ki so potrebne za vojaški promet in povečalo težave vojaške vlade, ki že sedaj komaj zmaguje prehrano prebivalstva v ameriški okupacijski zoni v Nemčiji. Britska vlada je poslala uraden ugovor v Prago, rekoč, da taka obsežna deportacija ni zadeva samo Češkoslovaške, temveč nekaj, o čemur mora ukrepati velika četvorica. VAŽNA SEJA Nocoj ob 8. uri se v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. vrši zelo važna seja Centralnega odbora ameriških Slovencev v Clevelandu za pomoč Jugoslaviji, na kateri se bo ukrepalo glede predpriprav za veliko priredbo Slovenskega dne 8. julija na vrtu Slovenskega društvenega doma na Recher Ave. Vabljeni so vsi društveni zastopniki, da se seje gotovo udeležijo. Govor maršala Tita v Ljubljani LJUBLJANA, 27. maja — Celokupno prebivalstvo Ljubljane in okolice je z velikim navdušenjem manifestiralo sinoči, ob priliki prihoda maršala Tita v prestolno mesto Slovenije. Ko se je maršal Tito prikazal na balkonu ljubljanskega vseučilišča, ga je pozdravila ogromna masa občinstva, ki je poplavilo Kongresni trg. Ob tej priliki je maršal držal sledeči govor: Bratje in sestre, tovariši in tovarišice! Dovolite mi, da vas pozdravim v vaši slovenski, v naši jugoslovanski Ljubljani. Glejte, ta današnji veličastni sestanek je dokaz, da so srca Slovencev, ogromne večine slovenskega naroda, utripala skupno's srci narodov Hrvatske, Srbije, Makedonije, Črnegore, Bosne in Hercegovine. Od leta 1941 naprej, ko se je navalila na našo deželo tedaj največja sila v Evropi, je slovenski narod, zedinjen v Osvobodilni fronti, tekom štirih let svoje nepremagljivosti dokazal, da je pripravljen rajši do poslednjega izginiti, nego postati suženj svojega večnega sovražnika—nemškega zavojevalca. Ni bilo lahko! Bila so to težka leta trpljenja, krvavega terorja okupatorja, težka leta neenake borbe, borbe z golimi rokami BRUSELJ, 16. junija—Soci-jalistični premier Achille van Acker z vsem kabinetom vred je danes izročil princu-regentu re-signacijo kot protest proti kralju Leopoldu, ki se ima vrniti v Belgijo in zasesti prestol. Člani kabineta so firmalno izjavili, da ne morejo prevzeti odgovornosti za dogodke, ki bodo neizogibno sledili, čim se kralj vrne. ' Datum kraljevega povratka se ni objavilo, toda zvedelo se je, da je v Bruslju pripravljeno posebno letalo, ki ima iti ponj v Salzburg v Avstriji, kjer so ga našle ameriške čete pretekli mesec v nekem gradiču. Opozicija proti kralju je največja med socijalisti in podtalnim gibanjem ter izvira iz dejstva, da je Leopold 18 dni po vdrtju Nemcev v Belgijo prodal nacijem samega sebe in belgijsko armado. Mussolini bi si bil rešil življenje, ako bi bil ostal v nadškofijski palači v Milanu AMERIŠKE ČETE NASKOČILE ZADNJE POSTOJANKE NA OKINAWI GUAM, 17. junija—Ameriška deseta armada je v soboto nadaljevala z obkoljenjem sovražnih obrambnih postojank na Okinawi in zavzela več nadalj-nih pozicij na višinah. Ena napadalna lupina na vzhodnem krilu je napredovala 500 sežnjev in zavzela grič 115, druga skupina pa zavzela grič 153. Na zapadnem krilu je sovražnik nadaljeval z močnim artilerijskim ognjem, in položaj v tem okrožju je ostal nespremenjen. Zanemarjeno dete proti do zob oboroženih band nemških zavojevalcev in njihovih pomagačev, slovenskih izdajalcev—Belegarde pod poveljstvom izdaj ice Rupnika. Zgodovinska borba Slovencev je podobna zgodovini borbe Hrvatov, Srbov in vseh drugih narodov Jugoslavije. In tukaj danes, na ljubljanskih ulicah, lahko smelo trdimo, da smo izvršili svojo dolžnost napram naši skupni domovini; da je Slovenija izvršila svojo dolžnost napram svoji ožji domovini in napram svoji skupni domovini—novi demokratični federativni Jugoslaviji. Apelira, da se upošteva določbe Atlantskega carter] a Naša borba ne samo z največjim sovražnikom Slovanov, temveč sovražnikom vsega človeštva, kulture in napredka, je končana. Slovenija je osvoboje- Policistinje so v četrtek našle v zaduhlem in vročem podstrešju neke hiše v mestu 13-mesečno Donno, katere mati Valda Wick, stara 37 let, dela pri Precision Casting Co., kjer so jo policistinje aretirale. Po-licistinje so obiskale hišo na pritožbo neke sosede, in kot se je moglo dognati je mati izročila deklico neki drugi ženski v oskrbo pred šestimi tedni, rekoč, da ji bo plačevala za oskrbo, kar pa očividno ni storila in otroka od tedaj ni niti obiskala. Svojega naslova ni hotela povedati. Mesto je že pred časom vzelo njenih pet drugih otrok v zavetišče. Deklica je bila podhra-njena, zamazana in bolehna in tehta samo 17 funtov. BOSTON, Mass, — Edini ameriški časopis, ki je v celoti objavil poročilo o zadnjih dneh življenja Benita Mussolinija, je bil "Christian Science Monitor". Iz omenjenega poročila je razvidno sledeče: Dne 25. aprila je nemški komandant general Heinrich von Vietinghoff-Scheel poslal milanskemu nadškofu Schusterju sporočilo, da je pripravljen predati se pod dvema pogojema: Prvič, da se Mussoliniju nudi varno zavetji v nadškofijski palači, dokler ne dospejo zavezniške čete, in drugič, da se fašistične družine obvarujejo represalij o Danes so štiri velike ladje, natrpane z vojaki, ki so služili pri 86. diviziji tretje armade gen. Pattona, priplule v new-' yorško pristanišče. Domov na kratek dopust, predno se podajo v borbo z Japonci, je prišlo 14,247 vojakov, med njimi 591 fantov iz Ohio, izmed katerih jih je 124 iz Clevelanda in predmestja. V seznamu vračajočih se fantov, so tudi imena sledečih slovenskih fantov, ki so služili pri omenjeni diviziji: Pfc John M. Miskulin, 7617 Lock-year Ave.; Pvt. George Nova-čič, 687 E. 185 St.; in Pfc. Ray F. Milavec, 1069 E. 51 St. Čehoslovaki nameravajo trda nastopati NEW YORK. — (O.N.A.) — Vsi oni Čehoslovaki, ki se niso udeležili gibanja odpora, ako-ravno so imeli priliko, bodo izključeni iz armade. Tukajšnji čehoslovaški urad za informacije je prejel iz Prage tudi obvestilo o drugih kategorijah ljudi, ki bodo črtani iz seznamov armade. Tako na primer bodo izključeni vsi oni,.ki so Nemcem zatrjevali, da so nemškega po-koljenja. Oni, ki so zavzemali visoke pozicije za časa okupacije. Ljudje, ki so nagrabili premoženja v času, ko je narod trpel pod okupatorjem. SEJA PODRUŽNICE ŠT. 106 SANS Jutri večer ob osmih se bo vršila redna mesečna seja podružnice št. 106 SANS v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. Seja se ni vršila prošli torek, kot je {pilo pomotoma oznanjeno, da se bo, in članstvo ter društvene zastopnike se vabi na polnoštevilnoi udeležbo jutri večer. DR. OMAN ZBOLEL Nevarno je zbolel slovenski zdravnik Michael Oman, ki ima svoj urad v Slovenskem narodnem domu. Nahaja se doma pod zdravniško oskrbo. rali" Fellerja, a rusko časopisje na. To osvobojen je je v prvi vr-1 odgovarja, da je švicarska vlada (Nadaljevanje na 2. strani). ' pro-fašistična. STAVKA KONČANA Stanka pri Lamson & Sessions Co., ki je bila v teku od pretekle srede, se je včeraj končala, potem ko se je doseglo sporazum med kompanijo in unijo. Stavka je bila oklicana po delavcih, ki so člani United Automobile Workers of America (C. I. O.), ko je bila neka delavka odslovljena. IZLETI S PARNIKOM V soboto je pričel voziti izletnike po vodi v Put-in-Bay nov luksusni parnik "Alabama". Skupine, ki hočejo najeti parnik za izlete za gotove dneve, se naj zglasijo v uradu Union Commerce Bldg. Arcade, kjer se jim bo nudilo vse informaci je. Takim lupinam se nudi po sebne ugodnosti. Parnik je moderno in udobno opremljen, da imajo izletniki prijetno zabavo. Vesti iz življenja ameriških Slovencev Indianapolis, Ind.. — Dne 11. junija je tukaj umrla Karolina Stanich, rojena Žgavec, stara okrog 56 let in doma iz Vipave. Krayn, Pa. — Po dolgi bolezni je 7. junija umrl Jože Zakraj-šek, star 51 let in doma iz Ravne pri Sv. Vidu pri Cerknici. Pred 14 dnevi je umrla njegova žena. V Ameriki je bil okrog 35 let. Zapušča Ssedem otrok, nekateri še nedorasli, eden pa je pri vojakih. Milwaukee. — Dne 8. junija je umrla Terezija Sedmak, žena lastnika hotela Grove Franka Sedmaka. Stara je bila 65 let, rojena v Gornjem gradu na Spodnjem Štajerskem in v Ameriki 44 let. Poleg moža zapušča pet hčera, sina, mater, štiri sestre, dva brata in več vnukov. Neffs, O. — Društvo štev. 4 SNPJ je izgubilo svojega predsednika, br. Antona Maisnerja. Star je bil 68 let in doma od Poznanja na Poljskem. Hutchinson, Pa. — Dne 6. junija je bil vpoklican k vojakom John Podgoršek ml. STRAN 2. ENAKOPRAVNOST 18. jvmija, ^iidija, UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" ''ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THX AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND FUBUSHING CO. «231 ST. CLAIR A VENDS — HENDERSON 6311-13 I^ed Every Day Except Sundayi and HoAlay# SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI) By Carrier In Cleveland and by Mall Out of Town: (Po raznaSalcu T Cleveland In po poitl Izven mesta): Por One Year — (Za celo leto) __—$0.50 Por Half Year — (Za pol teta)______3.50 Por 3 Months — (Za ■ mesece)_______2.00 By Mall In Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti V Clevelandu, Kanadi In Mehiki): Por One Year — (Za celo leto) __ Por Half Year — (2!a pol leta)__ Por 9 Month! — (Za ■ zneeec#)_ -•7.60 _ 4.00 - ajs Govor maršala Tita v Ljubljani Por Europe, Bouth America and Other Foreign Countriei: (Za Evropo, Juino Ainerlko In druge Inozemske driav«): Por One Year — (Za celo leto)__ Por Half Year — (Za pol leta)______________ _$a.oo _ IfiO Entered M Becond Clasa Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress cf March 3rd, 1879. V VEDNOST VOJNIM VETERANOM Ogromni ustroj sestavljen z namenom, da pomaga iz vojaške službe odpuščenim moškim in ženskam, da si zopet najdejo svoje mesto v civilnem življenju, je pričel delovati že zadnje poletje, ko je bil sprejet takozvani G. I. zakon za zaščito dosluženih vojakov. Vprašanje je: Ali bodo določbe vključene v tem zakonu tudi res polno izvajane? Dalje, ali bo odpuščen veteran v stanju izvedeti tudi za druge organizacije ozir. agencije, ki morejo pripomoči k temu, da se zopet uživi v civilno življenje? V trenotku, ko imamo že nad dva milijona moških in žensk odpuščenih iz vojaške službe, je nujno potrebno nuditi informacije o raznih posredovalnicah in organizacijah vzpostavljenih z namenom, da pomagajo vračaj očim se veteranom pri njih problemih z iskanjem dela, itd. V ta namen je izdal Odbor za javne zadeve (Public Affairs Committee) v New Yorku poseben pamflet z naslovom: "Veteran's Guide." Ta knjižica dobro ilustrira in prednaša vse probleme, na katere bodo naleteli bivši veterani, moški in ženske, bodisi zdravi ali pohabljeni, od prvega dne odpusta naprej. Knjižica jim pove ne samo, kakšne so njihove legalne pravice, pač pa tudi kako se morejo teh najboljše poslužiti, kot tudi se morejo ogniti takozvanemu "red tape" izpraševanju, ki je v zvezi z gotovimi agencijami, ter kje si lahko poiščejo nadaljno pomoč za rešitev njih individualnih problemov. Eden od nasvetov, kije v knjižici posebno poudarjen je: "Pazite, da ne izgubite vašega odpustnega lista (discharge certificate). Ta vam bo potreben za vse nadaljne življenje." Navodilna knjižica tudi priporoča, da si da veteran napravit nekaj fotostatičnih posnetkov, odpustnega lista ali certifikata, ter da naj bo izvirni certifikat vpisan v rekordih okrajnega urada. Knjižica dalje razloži veteranu koliko denarja bo prejel od odpustitvi; koliko podpore more pričakovati v slučaju, da ne bo mogel takoj dobiti zaposlitve, ter koliko izplačila bo deležna njegova družina v slučaju da se mu kaj pripeti. Knjižica tudi jemlje v dober pretres razloge za nakup domačije, a podaja tudi razloge za slučaje v katerih nakup hiše ali domačije ne odgovarja praktičnosti. Bavi se dalje z vprašanji nakupa farme, ali vzpostavitve lastnega "busi-nessa," kakšne vrste posojila so za veterane naj praktične j ša in koliko farmske zemlje je na razpolago za veterane, in kje. Kakšne so prilike, če si nabavi farmo, da jo bo mogel tudi izplačati in se na njej preživljati . . ^ in ako prične s trgovino ali čim sličnim, mu knjižica enako daje navodila, ki ga poučijo o problemih, na katere bo naletel v "businessu." Oni veterani, ki bodo hoteli po odpustitvi iz vojaške službe nadaljevati prekinjene študije ali šolanje v enem ali drugem poklicu, bodo našli v knjižici posebna navodila in nasvete, in tisti, ki se bodo morali vsled v vojni dobljenih pohabi j enosti ali poškodb in bolezni naučiti novih in primernejših poklicov, bodo tudi našli v knjižici odgovore na vprašanja, ki so zanje največje važnosti. Vsa ta vprašanja so razglabljana pod zaglavjem, • "Nadaljevanje vaše izobrazbe po vojni." "Pravice in podpore" do katerih so upravičeni pomorščaki, so podane v obrisu v posebnem poglavju, ki nosi naslov, "Ce služite pri trgovski mornarici." Podatki in dejstva navedena v knjižici so točna, kajti vse informacije so bile natančno pregledane, da so v skladu z uradnimi določbami in dejstvi vladnih ter privatnih agencij in sicer do datuma v mesecu aprilu, 1945, ko je bila knjižica izdana. Veteranom se priporoča, da se informirajo o nadaljnih morebitnih spremembah ali dodatnih določbah in sličnem ob njih povratku domov. Knjižica "Veteran's Guide," ki jo je spisal Dallas Johnson, je ena od serije pamfletov, katere izdaja in zalaga Odbor za javne zadeve, ki je dobrodelna, izobraževalna ustanova, katere naslov je: Public Affairs Committee, 30 Rockefeller Plaza, New York 20, N. Y. Knjižica dopolnjuje prej izdano brošurico, "Facts and Tips for Service Men and Women." — FLIS. (Nadaljevanje s 1. strani) sti vaše lastno delo, je delo najboljših sinov Slovenije in sirtov vseh narodov Jugoslavije. Osvobojeni so naši bratje v Istri in Slovenskem'Primorju. Niso še prosti pa naši bratje na Koroškem. Ti čakajo svojega osvobojen j a, toda jaz danes tukaj izjavljam v vašem imenu in imenu cele Jugoslavije—nove demokratične federativne Jugoslavije, da naše misli niso zapustile naših bratov na Koroškem, kjer na žalost morajo še danes se tresti in trpeti pod gestapovskim terorjem, oblečenim v drugačni uniformi. Za dokaz imam številne slučaje. Ni še poteklo par dni, odkar so naše čete morale zapustiti Koroško, in že se sliši stokanje in klici na pomoč. Mi sporočamo danes od tukaj, s tega veličastnega shoda, našim zaveznikom, da od danes naprej ne pade odgovornost za vse, kar se na Koroškem dogaja, na nobenega drugega, nego na nje same. Apeliramo na nje, da držijo besedo, ki so jo dali v Atlantskem Carterju, da bo vsak narod imel pravico sam odločati o svoji usodi. To naznanjamo zaveznikom in jih prosimo, da čuvajo naše prebivalstvo pred onimi in istimi preganjalci, ki so ga zatirali cele veke in kateri so ga preganjali zlasti poslednja leta. Po dolgih letih je naše Slovensko Primorje osvobojeno, * toda pripetili so se nemili dogodljaji, nastal je nesporazum. Hotelo se nam je očitati, da smo izkoristili to vojno za neke osvojevalng namene. Hotelo se nam je očitati, da hočemo našim zaveznikom predložiti dovršeno dejanje. Ne, nismo jim predložili izvršenega dejanja, temveč smo ga predložili Nemcem, s katerimi smo se tam borili in jih premagali. Mi smo tam izvršili le svojo zavezniško dolžnost. Izvršili smo jo stoodstotno, izvršili smo jo vestno do konca. V imenu vsega naroda, ne samo naroda Slovenije, temveč vseh narodov Jugoslavije, odločno odklanjam očitek, da imamo imperialistične namere, da se nečesar s silo polastimo. Mi se s silo ne moremo polastiti onega, kar nam po vsej pravici pripada, posebno še ker verjamemo, da bodo zavezniki držali svojo besedp, ki so jo izjavili v Atlantskem čarterju, da bodo vsi pod-jarmljeni narodi imeli pravico samoodločbe o svoji usodi, in radi tega se mi ne morema bati za svoje brate onostran. Borba je dokazala vero v splošno zavezniško stvar Mi smatramo, da smo z našo borbo, z našimi žrtvami in našimi napori na strani zaveznikov dali zadosti dokazov, da verujemo v splošno zavezniško stvar, da ne želimo ničesar drugega, razen živeti v miru, in osvobojfe-nja naših podjarmljenih bratov. Storjena bi nam bila strašna krivica od strani onih, ki bi nam te želje oporekali. Bila bi strašna tragedija, 90 bi se morali ponovno boriti za ono, kar smo v tej vojni že izvojevali. Naši narodi v Jugoslaviji vsi-skupaj in brez razlike, pa naj bi to bili Slovenci, Srbi, Hrvati, Črnogorci, Makedonci, Bosanci in Hercegovini, vsi skupaj so trpeli in skupno dali ogromne žrtve v tej veliki borbi vseh svobodoljubnih narodov. In zakaj naj bi ravno sedaj, zakaj naj bi ravno naša trpeča in opustošena Jugoslavija morala prva trpeti krivico? Govorilo I se je, da je ta vojna pravična ' vojna, in mi smo jo smatrali za I pravično. Toda želimo pa tudi i pravičnega zaključka: želimo in I hočemo, da bi vsak gospodaril I na svojem; mi ne maramo plače-[vati tujih računov; mi ne mara mo biti denar za kramarijo; mi ne maramo biti mešani v neko politiko sfer raznih interesov. Zakaj se naj bi štelo našemu narodu v žlo, ker hoče biti neodvisen v vsakem pogledu, in zakaj se mu ta nezavisnost oporeka in omejuje! Mi nočemo biti več odvisni od nikogar, brez razlike kaj se je pisalo in poročalo; in piše s« mnogo, piše se grdo, piše še nepravično, piše se nedostojno in zaničevalno od onih ljudi, ki žive v naših zavezniških deželah. Vsled tega se dela krivica naši trpeči domovini s takim pisanjem. Tukaj ni Tito, tukaj je Jugoslavija, tukaj je Slovenija, tukaj je Hrvatska, tukaj je Srbija, tukaj je Makedonija, Bosna in Hercegovina, Črna-gora, tukaj so narodi, ki so dali 1,700,000 žrtev v tej vojni. Vse klevete, ki padajo največ na Tita, vsled tega padajo na nas vse, padajo na vse one žrtve, ki počivajo v grobovih, in na one, katerih kosti so raztrešene po vsej naši domovini, po hribih in dolinah. Takega zaničevanja naši narodi ne morejo trpeti in nočejo trpeti. Mi hočemo živeti v miru, mi želimo po tej vojni mirno obnoviti svojo razdejano deželo. Jugoslavija zahteva edino, kar ji "gre po praviti Noben ega nepremišljenega koraka ne bomo povzeli. In kakor smo bili ponosni v našem pomanjkanju in tedaj, ko je največji zavojevalec zasužnjil našoi deželo in smo šli rajši v borbo, da poginemo do zadnjega, kot pa da klonimo svoje glave, tako bomo tudi zdaj posledni temu svojemu ponosu, dostojanstveno branili nam pripadajoče doprinose in jih ohranili. Prepričan sem, da je vse človeštvo,—vse dobrega v človeštvu, na naši strani. Mi ne bomo nikoli dopustili obnovitve zgodovinske krivice, da bi se na nas oprtilo nekaj, kar ne prihaja od nas. Hočemo, da ves svet izve, da ona Jugoslavija, ki se je borila, ne zahteva ničesar drugega, nego da bodo vsi njeni narodi v okvirju njenih mej. To je naša pravica, naša stara pravda. Če je bila storjena kaka krivica ob zaključku prve vojne, tedaj Jugoslavije še ni bilo, kajti bila je ustvarjena v Versaju za zeleno mizo. Neki politikaši, ki so zastopali to Jugoslavijo, so lahko oddajali cele dele naše dežele, lahko izročali stotisoče naših bratov in sester v tuji jarem. Danes je položaj drugačen. Nova Jugoslavija je vzklila iz krvi in kosti stotine in stotine ti-sočev njenih najboljših sinov. Danes seje v srcu vsakega državljana te dežele porodila druga Jugoslavija, Jugoslavija, ki vodi račune tudi o svojih pravicah in o svojih bratih. Tako Jugoslavijo hočejo vsi njeni narodi. Niti enega našega naroda ni, ki bi ne hotel biti v tej zvezi, kajti to je zveza bratstva, katerega smo zvarili v tej veličastni borbi. To je nova Jugoslavija in mi ne zahtevamo ničesar drugega, kakor da jo oni vidijo kot tako in smatrajo kot tako. Z novo Jugoslavijo ne bo mešetarije, ne bo barantanja. Borbena navdušenost se more prenesti na obnovo Kar se tiče onih izdajic, ki so se našle v naši deželi med vsakim narodom posebej—je to zadeva prošlosti. Roka pravice, roka osvete našega naroda je že dosegla ogromno večino vseh teh, le enemu malemu delčku se je posrečilo pobegniti izven naše dežele pod okrilje pokroviteljev. Ta manjšina ne bo nikoli več videla teh naših krasnih pla-jnin in cvetočih poljan. Ce bi se I to zgodilo, bi bila zanje le zelo kratka doba. V tej veličastni borbi so naši narodi dali izraz svojemu globokemu patriotizmu vsakega naroda posebej. In vsakdo onih, ki bi si usojal zdaj s strani krhati naš vse-jugoslovan-ski patriotizem, naš vse-slovan-ski patriotizem naletel bi na granitno steno, ob kateri bi si razbil ne samo nos, temveč tudi glavo. Vsi obračuni z nekaterimi izdajalci, ki so pobegnili ali ki se še skrivajo v domovini, so vsled tega zapadli. Zdaj je prišel čas, da utrdimo doprinešene pridobitve, da zopet zgradimo našo deželo in po kažemo tisto navdušenje, ki smo ga pokazali v borbi, danes tudi v graditvi. Sporočam vam, dragi bratje in sestre Slovenije, da bo vlada demokratične federativne Jugoslavije storila vse, da z vašo federalno vlado Slovenije, prvo vlado, ki so jo Slovenci samo postavili po stoletjih svojega obstanka, sodeluje v najtesnejših odnošajih ter da bomo storili vse, da bo Slovenija uživala one pravice in ji je dodeljeno ono mesto v Jugoslaviji, ki ji po njenem naporu in žrtvah pripada. Ob koncu vam lahko povem še to, da uživa Slovenija posebne simpatije vseh drugih narodov federalnih edinic. Te simpatije uživa radi tega, ker je prva udarila, ker je leta 1941 prva izkusila vsa zverinstva in preganjanja in ker so Slovenijo hoteli zasužnjiti in njeno prebivalstvo uničiti. Iztrebljevanje, preganjanje in teriroziranje se je pričelo najprej na Slovenskem. Vsi smo sočustvovali z vami. In če tudi smo se sami nahajali v težkem položaju, smo bili vseeno na boljšem stališču. Vi ste bili takorekoč stisnjeni od dveh strani, od dveh velikih fašističnih zavojevalcev. Mi smo sočustvovali z vami in verovali, da boste vdržali—in nismo se prevarili. Slovenija je vzdržala .. . Slovenija je prvikrat v svoji zgodovini tako zedinjena, tako monolitna, da so ponosni nanjo vsi narodi Jugoslavije. Da živi federalna Slovenija v demokratični federalni Jugoslaviji! (Prevedeno iz srbo-hrvaščine iz "Slobodne Dalmacije," v izdaji 29. maja, 1945.—SANS) Človek ne živi samo od kruha tMETNINA V STANOVANJU Stanovanje, ki je^ natrpano z umetninami, ne govori o posebnem umetniškem razumevanj« njegovega prebivalca. Vsaka prava umetnina zahteva prostor zase, da jo lahko gledaš in uživaš izolirano, ne pa vrinjeno med druge umetnine, da ti pogled nemirno bega od ene do druge in se misli ne morejo zbrati. V pravo umetnino je umetnik položil kos svojega srca. In tega čuješ utripati iz umetnine le v popolnem miru in tišini. Zato zahteva umetnina v svoji okolici mir in zbranost, mir in zbranost pa tudi v svojem opazovalcu. Ce bi stala tik umetnine druga, čeprav prvi enakovredna umetnina, bi druga drugo motili, ker bi vsaka odvračala pogled od sosede nase, in opazovalec ne bi imel pravega užitka, ker bi mu pogled in misli begale od ene do druge. Zato imej v svojem stanovanju rajši manj, a te resnične umetnine, pa naj bo to oljnata slika velikega formata, ali nežna radiranka, ali droben keramičen kipec. In še nekaj. Zberi v svojem stanovanju le take umetnine, ki ti nekaj povedo, ki jih imaš resnično rad, ne pa morda takih, ki jih sploh ne razifmea, ki ti nič ne povedo, a so "moderne" in je imenitno imeti jih. Najbolj obžalovanja vredni so tisti "ljubitelji umetnin", ki kupujejo umetnine le za to, da se z njimi pobahajo pred svojimi znanci. Beseda "biokemija" je postala v zadnjih letih prav popularna. Prej se je bavil laik, ki je iskal rad medicinskih čudežev, z "naravnim zdravilstvom", to pa je postalo sedaj prav nemo-derno, izrinila ga je homeopati-ja, a danes sta iridologija (ugotavljanje bolezni po očeh) in surova hrana na dnevnem redu. A istočasno se je razširil z veliko naglico nauk o biokemiji, ki dosega baje najčudovitejše zdravilne uspehe. Tu se dogajajo stvari, ki jih cesto opazujemo v življenju: v senci rastočega drevesa uspevajo najčudovitejši zajedalci. Kajti na tem novem nauku ni novo niti ime "biokemija", ker označuje ta, žal, zlorabljena beseda resno znanost, ki je v zadnjih časih postala tako pomembna, da je vredno pobaviti se ž njo. Že ime samo — ki ga uporabljajo že kakšnih 40 let poleg in namestu stare označbe "fiziološka kemija" — nam pove, da gre za raziskavanje življenskih pojavov s kemičnimi metodami. Ta znanost obravnava mnogo splošno zanimivih vprašanj, med katerimi je najpopularnejše še danes vprašanje: Česa potrebujemo za smotrno in zadostno prehrano. Odgovor na to vprašanje je tesno zvezan z drugim vprašanjem: Iz katerih snovi sestoji rastlinski, živalski in človeški organizem in kako se te snovi spreminjajo v vsakdanjem življenju? Po Lavoisieru 1789 vemo, da je živalska presnova v bistvu počasno zgorevanje s sodelovanjem vdihanega ozračnega kisika. Naše znanje o presnovi pa je stopilo na gotovo-podlago šele tedaj, ko so naše telesne sestavine, našo hrano in izločine kemično natančno preiskali. Lie-big, Pettenkofer in Voigt so v bistvu izvedli to delo. Po njih vemo, kakšen učinek imajo ogljikovi hidrati (škrob, moka, sladkor), maščobe in beljakovine na presnovo. Zaključek in krona tega dela so bila Rubner-jeva raziskovanja, ki so uvedla v nauk o presnovi pojm zgoril-ne vrednosti (kalorije). Vsako organično telo daje pri zgorevanju določeno množico toplote, ki lahko opravi določeno delo. Maščobe in> ogljikovi hidrati se lahko medsebojno zastopajo v razmerju svoje toplotne vrednosti, samo beljakovine imajo izjemno mesto zaradi svojega dušika. Beljakovina rabi pred vsem kot nadomestilo porabljene telesne substance. Rubner je zelo natančno izračunal toplotne vrednosti za maščobe, ogljikove hidrate in beljakovine. Na temelju dolgoletnih poskusov smo prav dobro poučeni o izdatnosti različnih živil in o potrebi našega telesa po njih. Toda nobeno znanstveno odkritje ni zaključeno. Vsakemu vprašanju, ki ga povoljno rešimo, se priključijo spet nova vprašanja. Vemo pač, koliko maščobe, ogljikovih hidratov in beljakovine potrebuje človek dnevno, a zakaj baš te snovi? Tu nas vodi raziskovanje v najbolj zamotana vprašanja kemije. Nadalje nam je znana sestava maščob, tudi bistvo ogljikovih hidratov nam je znano v glavnem — nekateri sladkor proizvajamo celo lahko umetno —, o kemični naravi beljakovin smo isto tako precej dobro poučeni, ne da bi že dosegli povsem zadovoljivo znanje. Vprašanje o izvoru hranilnih snovi je vodilo do intenzivnega raziskovanja rastlinskega življenja. L Vemo, da je rastlina, ki ^ asimilira ozračno ogljikov« slino, vodo in dušik vsebup soli pod vplivom solnčnih _ kov. Rastlina je nazadnje " viteljica vseh naših življen važnih snovi. V živalskem ^ su se izvrši razčlenitev po vom svojevrstnih snovi, zvanih fermentov. i tak^ Ko je znanost v glavne® % dela jasno v vse te nastalo vprašanje, dalo živalsko življenje o % s čim bolj očiščenimi i" •. nami, maščobami in mi hidrati. Pri tem se je le y; zalo, da so potrebni še po® k; činitelji, ki so jih bili ] da zrli, ker so hrano ljudj . h večinoma tako, gitv - dajala narava. Toda pn • oiti s posebno prepariraninii ^ soji vi so lahko ugotovili važnost dotlej neznanih iveti vitaminov. v „r,-ip raZ' % Natančno proucevaw^^ ^ ogl 56 člembe ogljikovih hi^atov lesu je vodilo do kritja, kako je k t V tre' slinavki je snov, ki gj,a. iz ogljikovih hidratov vi nastajajoči grozdni s Pri diabetikih, sladkorno , • tyiu J \ manjka te snovi, ce » . vbrizgnemo, se bo "gU sladkor pravilno raze je^ Odkritje te snovi, že marsikakšnemu člove k ti na staro človeško — sladkorno bolezen. V lo zdravje in življenje. k: Inzulin izločuje žleza M na slinavka ne skozi no vidni odvod v nj®J' ^ije. naravnost v obdajajoče J ^ Takšno vrsto izločevanji' -------;—" danes cije, imenujemo nja sekrecija K tega pojava nam je letih osvetlilo mar g, ^ skrivnost v presnovnih l' sih. V Iz tega kratkega P razvidno, kako širno " j^jgli- obsega biokemija, ^e F .^o-tudi P ^ mo, da obravnava vo v spremenjenih P°f pd pr. v različnih podnebjih različnih boleznih, |e ^ meli, da more posam^zn g, t .....Jw k pra skrajnim naporom gledati to področje. nanost ta .jg. la pa se je ta z..— . da obdelujejo P' kovalci v laboratoriji samezAe probleme, delitvi dela. PREMOG KOT GNOJ* Prof. dr. Lieske je ^ kovanju premoga^ ° o, P'^' morajo zlasti mlajše ^ rjavi premog a' rast pospešujoče ^ ho . - rf slične snovi. V blizm op9%^ vega premoga se nanj povsod nenavadno y J tarija. Rastline kaze ' večjo sprejemljivos poin®"®^ Po vsej priliki gre za hormonu slične snov , ^ggtl'^ vzlic vsem pretvor ^ pi^ stva, iz katerega je .^gočle^ _____ _ckOZl mog, ohranila svojo učinkovitost, ^^giej šujoči hormoni so s seci O UJWi iiVi iilVA* *2 ko s® ekstraktov živalskih ž gtiO izkaže, da so ti v vi, ki jih je našel y^Q mogu enake, nost že v bližnji stanu pripravljati žl ^^jjjjco^i na gnojila izredne WHERE THE AN ARMV TjANj'jS'«« burns 33,000 g* ° # day. int !5ja, 1945 ENAKOPRSVNOSI BTRAN3 ah ) ij ži ,ol m tel( jrpl tal Dušica Rožamarija (SVETNICA IN NJEN NOREC) * Agnes Gunther Poslovenil Boris Rihteršič , i (Nadaljevanje) lir" jo gleda! Mene nikoli ' človek tako gledal. Če I"" hotel . . . Ali nimam jaz tako pravice do ljubezni Vsi drugi? Zmerom mo-_ ^veti zaprta v starih, otrp-j ®vadah, v hišah s strahovi, ovi ki se iznenada od- o\i ^ \Da bi napravila škan-oni bi že poskrbeli, da ^ bilo,—ti Brauneški s rodbinskimi m a 1 i k i. j^^nkrat bi rada živela . . . ] moram vse to presta j a-■^an za dnem. Da sem mo-tako nesrečna! In pri ^ svetu ljudje, ki mi še Ali naj bom samo zato da bom trpela? Vsi J. iiaj se vesele! bova, Rožamarija, de- jrfr iva-f itv in ovi. Sedalo, ki gre mimo nje-tako hudobno sliko, ka-sobane še niso videle, ne bi več stale. Bile bi ^6 odprte, požgane votli-ba stari zidovi, viharji bi gle-'•h V njihovih globo- bi prebivali čuki in Peno md vaj se to poglavje Labodja devica ^ sinje jesensko nebo z oblaki, zlato rdečimi ' rjavi razori, nad kate- % ze zelen dih za žetev ;lB al, j« ši' iš- )«• _ •e- ^*^0 zvonenje. Stari grad ■8" I fta dan vse svoje zvesto zaklade in dragotine, ^Gga dne in svojega edi-a" L°,'''oka. Kakšne stare kra-"• jih je prej poznal samo se z^aj razkrivajo. I JGga leta, plapolajoče ^ višnjeve zastave v sta-ecu na &ibu in ženi- ;a V (j ""i neprecenljive vred-„ prišli z igradu Hrastovca. ^ starih srebrnih krož-f pobrali iz železnih . «eneška ogledala s svo-i,j.5®žnim zlatim pridihom, , Veliki brauneški grbi. « hodnike krasijo. Cve-^ ' in vrtovi so morali žrt-svoje cvetice, velike kprišle pod oboke vrat, 1^^° duri orožarnice z graj- v vogalnem stolpu. ^ ^ ttiali, okrogli kapeli so H ^"^Gvlečene z živim želeli ®Vsod se vidijo venci iz ^ okoli stebrov, povsod ^ Pajkov preproge in bro- Odej e. % Rožomarijo nekoč kr-L ^ So stale pred oltarjem % matere in bratov, na ' jer je vdelan velik križ Sem prihajajo napo-, brauneški, že dolga sto-|i^ ®nes pokriva križ pisana toda vsi Brauneški kaj je pod njo, in L pozabijo. ®tolp je dal vse svoje Ponoči se svetijo luči H)] .^ken v dolino, in luči tako visoko nad tem- nim gradom, so kakor zvesti služabniki, ki gledajo na vse strani. Sobarice tekajo sem in tja in strežniki so danes v obraz rdeči kakor raki. Vsi imajo bele nogavice in čevlje s sponkami. Tudi stare srebrne sponke so bile spravljene v železnih omarah gospoda oskrbnika. Kočije dr-drajo z male postaje za goro, odprti vozovi slede vsi polni kov-čegov in s kronami okrašenih popotnih zabojcev. Prebivalci v mestecu danes lahko marsikaj vidijo; sladek vonj po kolačih veje okoli hiš s strmimi slemeni. Nobenega otroka ni bilo, da bi šel praznih rok z gradu. Kolači so veliki, sladki z rozinami, in napravili so jih po starem receptu. Neka grofica, ki je imela prav rada otroke, jih je baje svoje čase delila ob praznikih. Vojaška godba igra na cesti m mestne gospodične hodijo sem in tja. Rožamarija je prva izmed birmank istega leta, ki se bo omožila, in za vse druge, ki se še niso razgubile po svetu, je ta dan velik dogodek. Vsem se zdi, kakor bi se začenjal lep ples. In katera bo pač naslednja? To se zdaj lahko že ugib Ije. Vse so si nadele okoli vratu verižice z- zlatimi obeski, na katerih je napisano ime mlade neveste. Tiste verižice, ki so jih dobile za spomin na skupno birmo. Zdaj se pripelje grof iz razvalin v zaprti kočiji. Dečki, ki slede vsakemu vozu z glasnim kričanjem do grajskih vrat," ga komaj še vidijo, in pripovedujejo, da ga ni mogoče spoznati. Knežnja v svoji najnovejši pariški umetnini pride pravkar po stopnicah navzdol. Za seboj vleče dolgo, šumečo vlečko iz zlatega brokata. Na glavi ima demantno tiaro, ki je last Ro-žemarije. To okrasje kar žari v solncu. Danes je lepa in privlačna. Saj je komaj v tridesetem letu. Zgoraj jo sreča knez, vidi se mu pa, daje zelo nestrpen. Žena pri svečanostih nikoli ne prevzame niti trohice dela na svoje rame. Uradna poroka je bila že včeraj. Zdaj šepne svoji ženi; "Pravkar sta prišli Harrovi teti. Potrebno je, da ju tu spodaj pozdravi^, ker sta njegovi edini sorodnici. Prosim te, pojdi takoj z menoj." "Moj bog, kaj je vse danes potrebno," zamrmra knežnja. "Dve stari ženski!" Toda knez jo je že prijel pod rpko, in zdaj stopata med venci rož, ki» obdajajo stopnice in se dvigajo v baldahinu nad odrom, obema črno oblečenima damama nasproti. Ena slači še z največjim mirom rokavice iz črne volne, ki so se ji zdele za vožnjo dovolj dobre, in natika rokavice, ki so bele kakor kreda. Po knežnjinem okusu stari dami sploh nista. Neprijetno je, da gledata ostareli Thorsteinovi z višnjevo jeklenimi očmi in lepimi zobmi za uvelimi ustnicami tako z viška nanjo. Knez je živa ljubeznivost in ona ga s svojim hladom nikakor ne more doseči. In očitno so originali v Thorsteinovi družini večkrat zastopani. Kajti tilta izmed njiju, ki ima najgloblji glas, kakršnega sploh more žfen-ska imeti, reče knezu; "Da bo Harro predrl zid z glavo in pri tem dobil še lepo princeso, tega si ne bi bila mislila." In druga doda; ne knjige, v kotu majhen pribor za čaj, ki jo je nekoč pustila, da se bo vsak trenutek lahko vrnila videla. Njen oče misli, da je znamenje nesreče, če vidi ženin svojo nevesto šele v pajčolanu. v svojo otroško deželo. Njene! Kakor bi mi mogel Harro ptine-oči blodijo sem in tja po domači sti nesrečo! sobi: najlepše ure, ki jih je preživela v njej, pojdejo z njo, saj se mora zanje zahvaliti Harru. In zdaj stopa počasi po stopnicah proti Lipovemu griču, nje Obrne se. Tam v senci pri "Rožamarija!" vhodu stoji njen oče in njegove črne oči strme v njo, ki ga bo zdaj zapustila. Danes bo odšla na bela vlečka iz atlasa drsi nad' luč z njegovega doma, da bo rumenim listjem in zlato jesen-;ostal grad ves v globoki senci, sko sonce se iskri v njenem ob-j Toda za občutke slavnosti obi-lačilu in v drobnem, nežnem čaji ne dajejo priložnosti. Za trenutek še lahko položi roke okoli pajčolanu. "Pozdravljena bodi, moja ljuba," šepeče v tiho šumenje lipe, in ko dvigne lepo glavo, se počasi odtrga z veje velik, zlat list, nej kaj krat se v zraku obrne kakor metulj, potem pa omahne v njeno iztegnjeno roko. Lep list, kakor zlato srce, z nežnimi, zelenkastimi žilami. List zatakne v obleko, tam, kjer se dragoce- "Pravo pogansko razkošje ima ne čipke privijajo k njenemu na gradu. Če pride človek tja,'svetlemu vratu. In potem se ne ve, ali bo to cerkev ali mu-1 vendar prikradejo v njene oči zej. In kar pogledati mora za da- solze. ritvenim oltarjem ali muze j- ."Pozdravljena bodi, lipa. Po- skim služabnikom. Rada bi ve- zdravljen bodi ti, rdeči stolp, dela, kaj bi rekel njegov oče. Kako vaju imam rada! Oh, ne Prostor za svoje številne biče pozabita me! Vrnila se bom še. in pse bi zastonj iskal. Princesa J Poslušaj ta me: vrnila se bom. "Pozdravljena bodi, Gizela, pozdravljen bodi. Najlepši! Či-In zmerom ljubeznivi knez | sto sta me pozabila, ali pa misli-začne hitro zatrjevati, da je to, ta, da vaju zdaj ne potrebujem več, ker imam njega?" očitno lahko umetnosti." prenese mnogo Skozi vrata, ki so zastrta z gobelini, se sliši žvenkethnje ostrog in odlikovanj. Ko stopita 7 veliko družbo, ki se kar sveti, takoj vse potihne. Oči se upro v neveiilo. S tihim "Edino pravilna beseda, grofica. —" Princ Robert šepne svojemu sosedu, gtaremu generalu: "Če bi bil jaz knez in če bi imel tako hčer, bi si bil poiskal njegovega vratu in pritisne svoja bela lica k njegovi glavi. "Hvaležna sem ti, oče. Hvaležna sem ti iz vsega srca," šepeta, po tem pa ji on poda roko. Tudi na njegovem obrazu drgeta nekaj, in solzni biseri se zaiskre poleg mnogih redov in križev na njegovi uniformi . . . "Rožamarija, najprej moraš pozdraviti teti, potem pa pojdi samo za mano, kamor te bom vodil." "Toda, ljubi oče, kje je Harro?" "Ali si pozabila? Šele v cerkvi se bosta videla. Vzemi svoje cvetice in rokavice. — Oh, moj lepi, lepi otrok! — Samo nekaj besed boš lahko izpregovorila s tetama, potem pa pride takoj vojvoda. Ljuba Rožamarija, iz naših src ne boš šla." In zdaj gresta med svečanim presenečenjem. ZJasti dame jo'zeta na kakšnem evropskem gledajo. Gospodje vedo samo dvoru." to, da je čudežno lepa in da ni- (Dalje prihodnjič) ma toalete, ampak oblačilo. Oči ' dam obstanejo na vencu, ki ni umetno spleteno okrasje iz cvetja, ampak pušča vtisk, kakor bi ga bila nevesta sama spletla. Pravi venec, kakršnega bi si lahko nadelo vsako kmečko de-1 kle, in prelepa tenčica nad njin. j , • L _i I Toda že zaradi knežnja mislijo! Kupu|+e VOjn© bonde! vsi, da je to poslednji, najfinejši, naj nežnejši odtenek zadnje ^ -v .> ^ ^ 1 "v J mode, Rožamarija dvigne svoje p!a-, he oči k obema temnima tetama, tako ganljivo in ljubeznivo, da reče tista, ki ima globlji glas; "Ti lepi, zlati angel!" Zraven nje stoji starejši gospod z belo brado, vojvoda, in njegove oči se pri teh besedah zaiskre. Kje se le mudi? Še nič ga ni molkom po hodniku princes. Drum Spelt Doom for Germany res. Rožamarija stoji čisto sama v svoji stari, okrogli sobi v stolpu, ki ima vrata na stežaj odprta proti Lipovemu griču. Zlato rdeči gozd se svetlika, lipa raztresa svoje liste na stara, kamenita tla. Nadela si je že poročno obleko, dolgo tenčico in zelen venec. Njegove temno zelene liste in bele cvete je ovila okoli starega čelnega obroča. Venca ji ni pritisnila na čelo ljubeča mati. Ni je objela mati, da bi bila čutila njeno materinsko srce. Lizo je poslala stran, da se obleče; oče ima dosti preveč dela, da bi mogel paziti še nanjo. Potem jo pride iskat. Ljuba soba je ostala čisto ne-izpremenjena, kakor njena spal-1 „ »f huge drums on which lengths of welded pipe were r . ' i T rri rolled to be laid along the bottom of the English channel to bring fuel nica s skol]kasto posteljo, iu tanks and planes of the Allies in the battle of Europe. The lay- vise slike in osnutki, ki jih je ing of the pipeline, under Germany's nose, is called one of the most re-Harro napravil zanjo, tu so nje-1 markable engineering facts of the war-and a best-kept secret. Lighthouse Keeper nedelja. — Proslava L ®tnice Doma zapadnih S. stveni koledar 19 4 5 Doma zapadnih na 6818 Denison nedelja. — Piknik pev-^ zbora "Slovan" na vrtu \ društvenega do- i|i ^ Recher Ave. Q, ®®delja. — "Slovenski '»J ^5 prostorih Slovenske-®^venega doma, na Re-prireja Centralni Organizacij za pomoč hijjK nedelja. — Piknik "Nanos" štev. 264 'k ' ^ J. na prostorih Do-j5^Padnih Slovencev, — ^enison Ave. The only woman Hghthouse keeper in the United States coast guard service is Mrs. Fanny May Salter, who has been keeper ot the Turkey Point lighthouse, Maryland, since 1935. You're not asked to prove your prowess in death-dealing combat as these men are doing ... for America and you. That's their job! Yours is to add the might of your dollars to die might of our fighting men. TWO WAR LOANS IN ONE! Tlic mighty Seventh War Loan is the biggest yet. Last year you were asked to subscribe twice by this time. The least you should lend — if your income is $250 monthly or more — is $187.50. If your earnings are greater, your purchase of War Bonds should be increased in proportion. Remember, too, that U. S. War Bonds are the world's safest investments . . . giving you $4 back, at maturity, for every $3 you invest in them. YOU HELP THREE WAYS when you back up the MIGHTY 7th War Loan with every dollar you can afford. You help your Government. You help pay for the materiel needed by our armed forces to get the war over quickly and bring them home. You help yourself by providing for your future security. ALL OUT FOR THE MIGHTY SeVSNTHI NAZNANILO! Cenjenim gostom in prijateljem naznanjamo DA SMO PRESELILI NAŠO GOSTILNO iz 6702 St. Clair Ave., na 5379 ST. CLAIR AVE. ★ kjer imamo popolnoma prenovljene prostore, ki jih je preiH-edil poznani gradbenik in kontraktor Frank Štrumbel Novi prostori so lični in moderni, ter nam bo mogoče postreči našim gostom najboljše. Se vljudno priporočamo, da nas ob priliki obiščete. VEDNO DOBRA ZABAVA * MR. & MRS. I JOE SUSTARSIC i I ♦ I .GOSTILNA 5379 ST. CLAIR AVE. 24 WAR FRONTS HOME FRONTS GET YOUR NEWSPAPERS, MAGAZINES AND OTHER WASTE MATERIALS INTO THE HANDS OF UNCLE SAM THE QUICKER WAY. FROM YOUR HOME TO THE MILL IN THIRTY-SIX HOURS. CALL HENDERSON 5357 STRANI ENAKOPRAVNOST 18. junija, '-'m o|« M Jnlii ■iiiwiiiiBiiiniiiiiiiiiiiiiniiiwiiiwiiiiBiiiiiiiiiiiniwiiiiiiiwiiiiBiiiiMiiiwiiinwiiiminnnine SriilBliilaliilBliilaliililuliliilaliilaliilaliilaliililiilBliilaliiMliilaliililiikliilaliiwIiilaliilalii^ F. S. FINŽGARJEVI ^ ZBRANI SPISI I iti * M I, Sama Q iiJlIjiEJiEU'llL'iHlillBilHUUSlItEUlBlllEUIJEUlEJIEliilHL'iHUlHlIiEUIlBlIHBlBBItiSi iiliiiilaliilBliilaliilaliililiiiBliililiililiilaliililiililiilaliilBliilBliilBliililiililiilHliiiBlnlBlHiBliAB krene bridkosti. Minka jo je občutila. Takoj se je okrenila do Alene in jo sočutno prosila: "Povej mi, kaj te tare! Zaupaj mi! Bodi odkritosrčna!" Alena se je ozrla v Minkine oči, v katerih je sevalo kakor materinski ogenj. Začela je in ji zaupala vse. Ko je dokončala, je pristavila; "Gorje mi, Minka, ker sem sama, tako strašno sama!" Nato si je zakrila obraz, ker je čutila, kako so se ji usule solze. M'nka je bila iznenadena. Vstala je in začela hoditi po sobi. Za nekaj časa Se je ustavila pred Aleno, ki si je otirala oči. 'Povej mi, ali si ti to že komu zaupala?" Alena je zardela. "Sem." "Komu?" "Brestu!" Minka je šla spet po sobi gori in doli. Nato je rekla: "Bolje bi bilo, ko bi bila ijje-ni." ^ "Ne obsojaj me zato. Brest je tako dober!" "Ali je kaj storil zate?" je vprašala naglo in odločno. "Pri Smrekarju je bil." "No, in?" "Je rekel, naj se ne bojim!" "Sicer nič?" "Pove mi ob priliki, je rekel." "Alena, veruj mi, Brest ni mož, ali vsaj premalo mož. On je — slabič!" Trda sodba je Aleno zabole la. "Minka, ti si krivična. On je tako ljubezniv, tako dober!" "In to je za moža premalo, po moji sodbi namreč. Toda pustiva to. V tebi govori srce. Poslušaj pa me tole: Ti nisi za Smrekarjevo hišo. To je jasno Tam boš sama sredi vse družbe do sodnega dne. Toda službe ne odpovej! Nikakor ne! Zakaj, ti danes še ne povem. Zveš pa kmalu. Ali boš ubogala?" "Bom," je odgovorila Alena, kakor odgovori otrok materi. Minka je sedla zopet k njej in jo prijela za roko. "Otrok moj, ne zameri, da ti tako pravim, razodenem ti skrivnost ženskega srca. Dovolj gren-kosti me je stalo to spoznanje. Pomni tole za vse življenje: Naše žensko srce je ustvarjeno za materinstvo!" Minka je spregovorila to trditev zelo slovesno. Alena se je razveselila: "Ah, da, Minka, prav imaš Žensko srce ne more biti samo, zato smo učiteljice mučenice Komaj nekaj mesecev jem ta grenki *kruh, in že se je rodilo iz njega spoznanje. Mara ima prav!" Minka je nadaljevala, kakor da bi ne slišala Aleninih besedi. "Moje iskreno prepričanje je da je žensko srce srečno le tedaj, ko izliva in izžariva kakor solnce ogenj ljubezni na otroči-če krog sebe ob ljubljenem možu; če tega ne, naj bo ženska pa idealna mati: kjerkoli, ali (Nadaljevanje ) Skoraj so že dokosili, ko je prižvižgal Štefan vesel in razigran v sobo. Kakor bi se ločila snoči v največji ljubezni, tako prijazno je ogovoril Aleno in vprašal po Viktorjevem napredku. To vedenje je Aleno bolj zbegalo, nego bi jo mogla najgorja osornost. "Pijan je bil," je takoj pomislila. "Niti ne sanja ne, kaj je govoril." Ko je Smrekar naročil ženi, naj prinese steklenico sladkega terana, in je Aleni sam natočil kozarec, je spremenila sodbo. "Ni bil pijan, ne. Potuhnil se je in se mi prilizuje!" In tako se je zgodilo, da Alena po obedu ni odpovedala službe, marveč je šla z Viktorjem takoj k pouku. Po končani uri se je pa brez pomisleka in obotavljanja napotila k Minki v šolo. Plaha razburjenost se ji je vnovič pojavila. "Vse ji razodenem!" S tem sklepom v duši je stopila v Minkino sobo. Minka je slonela ob oknu, zatopljena v knjigo. "Kaj delaš?" "Gospodinjstva se učim. Pozdravljena, Alenčica!" "Povej mi, ali imaš kaj krvi ali je nimaš, ali si brez živcev in brez srca?" Alena je vrgla pelerino na posteljo in prijela Minko za roke. "Zakaj tako vprašaš?" "Zakaj ? Pomisli, včerajšnji dan! In ti po vsem tem mirno bereš, kakor bi se ne bilo nič zgodilo." "Oj, ti punčka boječa, ti! To je življenje, kaj hočeš? Mene tak dogodek le dvigne do novega dela. Ali naj me potre?" Minka ji je odmeknila roke, zakrilila po zraku in se ustopi-la na sredo sobe: "Streti me moreš, potreti nikdar, usode sovražne besneči vihar ..." Nato se je veselo zasmejala in posadila Aleno na stol, tesno poleg sebe. Alena je molčala, potem globoko vzdihnila. Nagajivo je Minka posnela vzdihljaj, jo pobožala in rekla: "Revček moj!" "Ne šali se! Resnično sem re-vica!" V glasu je bilo vse polno is- MARIE'S BEAUTY PARLOR Vogal E. 69th St. in Si. Clair Ave. HE 6313—0157 Odprto vsaki dan od 10. zj. do 9. zv.; ob sredah je zaprto ves dan; ob sobotah je pa odprto od 9. zj. do 5 pop. Vsa dela, spadajoča v lepotič-je, izvršimo v vaše zadovoljstvo rrs UP TO WIVES ANO iNousmy TO KSCP ON PRODOCMO «ND CON&nviNC PAT* TURN IN VOUB CATS CAM M P0M1» ANO IMpOM REAL ESTATE URAD na 6603 ST. CLAIR AVE. Cenjenemu občinstvu se priporočam! Ako kupujete ali prodajate, ustavile se pri meni in zadovoljni boste z mojim posredovanjem. Imam Brokers' licenco ter sem pod varščino. FRANK MACK EXpress 1494 Odprto od 2. pop. do 8. zv. mati nuna v samostanu, ali mati ob posteljah bolnikov — ali mati sredi šolske dece in sredi socialnega gibanja svojega naroda. Tako žensko srce, ki izžariva iz sebe materinsko Iju-Dezen, ne bo nikoli samo in bo edino resnično Srečno. Poglej in oprosti! Ali sem bila jaz snoči sama? Ali sem bila na Miklavžev večer sama? Ali sem v šoli sredi otrok sama? Mati sem in na to materinstvo sem ponosna in sem srečna!" Minka se je razvnela, da ji je šinila kri v lica. Alena je zrla nanjo, kakor na vzvišeno bitje, in se ji je zdelo, da ni z te črne zemlje, da je od nekod drugod s solnca, od zvezd. Zato sta obe dolgo molčali. "Ti si edina, Minka, ti si ideal," je pričela Alena ponižno. "Do tega se jaz ne povzpnem nikoli. In če bi bilo tisoč učencev krog mene, že čutim, jasno vidim, da bom med njimi sama do konca dni.*" "Sama in nesrečna!" je dostavila pikro Minka. Ali takoj se je prestrašila in skušala popraviti. "Prav za prav pa ti še niti nisi učiteljica. Zato nič ne sodim in ne sodi ti! Če sredi učencev začutiš tudi še grozno samoto, potem kreni na drugo pot, Bog ti jo blagoslovi, moj dobri otrok." "Hvala lepa, ljuba mati!" Obe sta se zasmejali. "Kajne, Alenčica, teorija je pusta! Za danes je dosti. Sedaj grem obiskat Brestovo mater. Ali me spremiš?" Alena je takoj vstala in se odpravila z Minko proti vasi. Potoma je Minka še enkrat Aleno opozorila, naj vztraja v službi in čaka. Takisto naj je ne bega pravda. Smrekar si bo brez dvoma stokrat premislil, preden bi se drznil zapletati njo v to stvar. Brestovka je sedela na za-pečku. "Sem že za pečjo, gospodična! Bog plačaj! Saj pravim; vi vse znate in vse veste. O božiču bom že pri polnočnici!" "To me zares veseli, mati." "In Ivana tudi, kajne?" je vprašala Alena, da je sploh ka; spregovorila. "Kaji pa da ga! Toda saj ne utegne, še zmešalo se mu bo od učenja. Gospodična, poglejte no k njemu! Ves ljubi dan tiči zgoraj." Alena je takoj odšla, Minka se je ozrla za njo. Ko se je na Alenino trkanje odzval Brest v sobi, jo je spre letelo. Kakor jo je vleklo skrivnostno k njemu, ibi se v tem hipu najrajši okrenila in odšla. Plaho je pritisnila kljuko in od prla. Brest je že stal ob vratih, kakor bi jo pričakoval. "Kako me veseli, Alena! Slutil sem, da pridete!" "Ne verjamem, morda ste slutil neko drugo," mu je pona-gajala. Brest ji je stisnil še enkraf roko in jo hrepeneče pogledal. "Kako ste zlobni, Alenčica!" "Zato pridem na zatožno klop!" "Šaljivka!" "Ne, ne, resnično! Seveda vi nič ne veste, ko tičite doma, kaj se godi po vasi." "Sem že zvedel« Grdo je napravil Smrekar." "Zato sem se hotela maščevati nad njim in mu zagrozila, da ga ovadim. Ali veiste, kaj mi je rekel ? — Vi pridete sami na zatožno klop! — Pomislite!" "2e spet ta stvar! Gospodična, nikar ga ne dražite, lepo vas prosim. Ne brigajte se zanj ne za Minko, za nikogar." "Za vas tudi ne! Prav imate. Zame se tudi nihče ne zmeni!" Alena je povesila glavo, da ni vedel Brest, ali je kljubovalnost ali je žalost. Alenin očitek ga je zapekel. Spregovoril je, kakor bi bil užaljen, vendar je bil njenov glas proseč in se je tresel; "Gospodična, ne delajte mi krivice, prosim vas! Verujte mi, kar sem vam rekel, da vas glo- boko čislam, in ko bi to uro mogel, naredim, da niste več ob tem grenkem kruhu." Alena je dvignila glavo in mu zrla v oko. , ' "Vi dvomite," se ji je približal Brest in stopil tik pred njo. "Ah, ko sem tako nesrečna!" Brest je postal za trenutek iA gledal v te oči, ki so zrle, skoraj orošene s solzami nekam v daljavo, kakor bi iskale nekoga in ga klicale. V njem se je vse vzvalovilo, vsak premislek je izginil, roke so se same od sebe razkrilile — in preden se je zavedel sam in se zavedela Alena, so se doteknile njegove ustnice Aleninih. Kakor bi bila hipoma oba vzdramljena iz sanj, sta odstopila za korak vsaksebi. Alena je iskala besede — nerazločna beseda je prišla preko šepetajočih ustnic, naglo se je obrnila in odšla, za njo je stopal Brest, ki je čutil po stopnicah, da mu kleca koleno. XX. "Dovolj! Če ne gre, ne gre!" Tako je nejevoljen rekel Brest tisti večer po Aleninem obisku, zaprl knjigo in upihnil luč. Ko je nastala tema v sobi, je šele opazil, kako lije mesečina skoz okno. Začel je hoditi po sobi, zamišljen, s povešeno glavo, "Neumnost sem napravil," je mrmral. "Veliko neumnost! — Ko bi bila Alena rafinirana ženska — ba — kdo bi se menil. Toda prav za prav je še otrok. In če ta ženski otrok, misli, da je stvar resna, potem, kaj potem?" Brest je obstal pri oknu in si postavil .kazavec na čelo. "Po tem ostane neumnost — neumnost, in za neumnostjo naj pride modrost. Tako! Kaj pa lazi za mano? Prav je tako!" Hitro in jezno se je začel slačiti, da je odletel gumb od telovnika in se zakotalil po tleh. Nato je legel, zamižal in hotel naglo zaspati. Toda v polsnu so pogledale vanj Alenine oči, kakor bi ga iskale in klicale. Nič več ni ponavljal: Neumnost! Srce je kljuvalo in klicalo: Pridi, predraga! Ko je drugo jutro sedel h knjigam, je malomarno pomislil na prejšnji večer, se nasmehnil, iakor se nasmehne človek lepim sanjam, ter se lotil dela. Mimo in spešno je pisal nalogo, da je pozabil obeda in ga je morala priti mati klicat. Hitro je doko-sil in zgovorni materi malo odgovarjal, da je starica kimala z glavo, ko je odhajal spet v podstrešno sobico, in ponavljala: "Zmeša se mu, zmeša! Sveta Katarina, ohrani mu pravi um in pamet!" (Dalje prihodnjič) Pity the S-VE-Eper mm. m Michael Parrotta, New York sanitation department sweeper, is one man who thinks that Victory is not all it's cracked up to be. His was the job of cleaning up the paper blizzard aftermath that covered 45th street, New York City. Mali %lasi Dajte vaš fornez sčistit sedaj. Boljša postrežba in boljše delo. Fornez in dimnik sčiščen po "va-cuumu." $4 do $6 National Heating Co. Postrežba sirom mesta FAirmount 6516 Za delavce Za delavk THE TELEPHONE CO. POTREBUJE ŽENSKE ZA HIŠNE SLUŽABNICE ZA POSLOPJA V DOWNTOWN ZA VES DAN ALI DELNI ČAS Polni čas šest večerov v tednu od 5.10 pop. do 1.40 Q- Stalno delo—Zahteva se izkaz državljanstva—Zglasite se Employment Office, 700 Prospect Ave., soba 90 od 8. zj. do 5. pop. dnevno razven ob nedeljah The Ohio Bell Telephon^ Mali oglasi Naprodaj je na 920 E. 220 St., vogal Miller Ave. Hiša s 6 sobami, za eno družino. Oglejte si ta dom, in če vas zanima, ponudite vašo ceno. Za nadaljne informacije, ob- " M. F. INTfflAR 630 E. 222 St. IV. 2644 ali IV. 0678 Za likanje . Potrebujemo več žensk za likanje in v o za popravila. Polni čas — Stal^" Tedenska pl^ča The Halle Bros. Co 1228 Euclid A" WIDGOY'S PHOTO STUDIO 485 East 152nd St. Se priporočamo za izdelavo vseh vrst slik po zmerni ceni. Odprto ob nedeljah. ženske 16-45 let stai^ ggli ZA LAHKO TOVARNI^imf 60c-75c na uro—yft. * Dnevni ali nočiu s C. A. PETERSON^ 917 Carnegie Av___ VSE KARKOLI potrebuje se oQ zobozdravnika, bodi izvlečenje zob, polnjenje zob in enako lahko dobite v vaše polnoč zadovoljstvo pri dr. Župniku, ne da bi zgubili pri tem dosti časa. Vse delo je narejeno, kadar vam čas pripušča. Uradni naslov: vhod na 62. cesti Knansovo poslopje 6131 SL Clair Ave. NOVA IZDAJA Angleško-slovenski besednjak (English-Slovene Dictionary) Sestavil Dr. F. J. Kem Cena $5.00 Dobi se v uradu ENAKOPRAVNOSTI 6231 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio BUY. uiiiiSi BONDS KUPUJTE VOJNE SONDE Directed Battles on Oklna^m Prijazno posestvo Naprodaj je 12 sob zidana hiša, furnez na gorko vodo, 2 kopalnici, plinski vrelec, ki daje dovolj plina na 3 družine. Sobe prinašajo $114 na mesec, pa je še 7 sob za lastnika. Lep vrt, rože, sadno drevje in trte, velika zelenjadna greda. Štirje veliki loti po 40 čevljev široki in 217 dolgi. Na posestvu je garaža, ko-košnjak, šenda za orodje, hlev, sušilnica za meso. To je prav ptijažno posestvo in pripravno za kako obrt. Pridite in si ga oglejte. Prodajam sam brez agenta zaradi starosti. Cena je $12,300. Frank Zupančič 23136 Lakeland Blvd. Euclid, t). g. J. RADIO SERVICE 1363 E. 45 St. HE. 3028 Prvovrstna popravila na vseh vrst radio aparatih Cady Electrical Appliance Co. Hišni predmeti — Nu-Enamel Kem-Tone — Električna posluga 16121 Euclid Ave. GL 2788 Lt. Gen. Simon Bolivar Buckner Jr., commander of tHe U. S. 10th army, is shown (left) on a rocky observation post on Okinawa as he watched progress of his troops moving up on Naha, capital of the island. With General Buckner are Maj. Gen. Lemuel C. Shepherd, command## if the 6th marine division, eenter, and Brig. Gen. William P. Clement. A Tailored Dress Adds Bond Money io iapi je pope loiiske A. ie vc ^ke teji Grelci Pomočniki n® * J ^ divu Hammer Men Bench GrindefS Turret Lathe fcj ratorji Die Makers Visoka plača od ure-'P overtime . steel Improve"™®"^!^ & Forge Co. 970 E. 64 St. I ■ Lf.4 ičn leri r j Moški in za tovarniško p ženske assembler^ INŠPEKTORIC^ SOLDERBR^ PUNCH OPERATORIC® N: %: SET-UP (AUTOl^gi#lL. STOCK ROOM PO^ 'bi inšpektorji r TOOL k TOOL crib at^.^rr! v l crib a^/^vcl lathe DELA brazers SHIPPE^^gU POMIVACI 01^ Dobra plača Definitivna povo]« -rti THE BISHOP um MFG. g 1285 EAST 49fb Mali 00. Smerda's ture Music 3»" v po8lugo_v 5800 ZA ^ ^9* ^ POKRIVAMO **twM AlTl« P* _ IrtfA^' ^ S vim papirjem. *ti. Pokrijemo i. po*«®*" . kompletno %» »' Vi ce^J'^rt r' di "siding" P® flOOfj? S independent bo , g^JIXir 10700 St. Clair *. Lahki pogoji---br5*g^^2S^ EASTENP^gt. 791 East 1520 No longer is the shirtwaist dress regimented. This year women can make a soft flattering version In pink rayon shantung with tailored lines. Pattern at local stores. Make it and buy War Bonds with dollars saved. u. S. 7>fOi«ry Dtparlment wAm" OGLAŠAJTE V^OS'f' "ENAKOPB^*