276. številka. Ljubljana, v četrtek 2. decembra XEX. leto, 1886. Izhaja vsak dan xv«4«»r, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeiuan za a v strij sko-ogerske deiele za vse leto lf> gld., za pol leta 8 frld., za četrt leta 4 jrld., za oden mesu« 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za se leto 13 frid., za o*?trt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesuc 1 gld 10 kr. Za pošiljanje na dom računa ae po 10 kr. za oirsec. po 30 kr. za ćetrt leta. — Za taj u dežele toliko veo, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., će su oznanilo jedonkrat tiska, po 5 kr., Co se ifvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi'naj se izvole frankirati. — Rokopisi s^ ne vračajo. Uredništvo in uprti vništvo jo v Rudolfe KirhiŠa hiši, „Qled>iliAk* stolbn". Upravu istvu nuj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, ozuauila, C j, vse >idiniuiMtr*tivne stvari. Poljaki pred 300 leti in danes. Pri nas se še dandanes utrjuje in širi misel, kakor da bi sovražili Poljaki Rusijo prav za prav še le od tedaj, ko so dobili po razdelitvi skupne Poljske tudi Rusi oblast nad jednim delom tega nekdaj jako raztegnenega kraljestva. Tudi se še za naših dni poudarja bolj to, kako gospodujejo Rusi nad Poljaki, nego pa to, kako so se vedli in se še vedejo Poljaki proti Rusiji. Ni davno, kar je prinesel tudi „Slovenski Narod" kratko vest, da hočejo Poljaki in Madjari letos skupno in slovesno spominjati se poljskega vladarja Štefana Baterija, ki je umrl meseca decembra 1566, torej ravno zdaj tristo let. Ravno smrt tega poljskega oblastnika pa vzbuja spomin, kake načrte so kovali že pred stoletji Poljaki proti Rusiji, in še posebe, kako so hoteli rešiti Poljaki vzhodno vprašanje na škodo Rusije. V tem pogledu se berejo preznamenite črtice v daljši razpravi, katero je spisal ruski učenjak Th. J. Uspenskij, in katero so objavila v letošnjih zvezkih „Izvestija St. Peterburgskago slavjanskago bla-gotvoriteljnago obščestva". V tem spisu z naslovom: „Kako je nastalo in se razvijalo na Ruskem vstočno vprašanje", je pojasnjeno, kako si je prizadeval Rim, da bi se Turek zagnal, od koder je prišel v Evropo, da bi se potem pridobili balkanski narodi katoliiki veri. Rim je zgodaj spoznal, da bi Rusija bila naj-sposobniša za tako namero, ker se je po raznih potih prepričal o kreposti Moskovskih knezov in pa o razmerno ugodnem položaji Rusije, da bi ta premagala Turčijo. Zato so se bližali papeži Moskvi in kazali knezom, kako bi z zmago nad Turki dobili v svojo posest velik kos turške zemlje in pa Carigrad. Ali rimski diplomaciji so se takoj upirali poljski kralji. Že kralj Sigismund Avgust je imenoval pogajanje papeža z Moskvo naravnost „rimsko intrigo". Poslal je, kakor kaže poseben dokument (instrukcije poslu Krijskemu v Rim od 15. febru-varija 1553), nekako žuganje, da pretrže razmere s papežem in da poišče rajši „zvezo s turškim sul tanom", ko bi se papež še nadalje dogovarjal s Moskovskim knezom. Rusijo je obrekoval in trdil, da Moskva nema nobenega pomena v vzhodnem vprašanji, toliko bolj pa, da je Poljska poklicana za to. Vsled tega so se prestrašili v Rimu in bili so odslej jako previdni nasproti Rusiji, vender so pa še nadalje obdelovali Rusijo po diplomatski poti. Ali zdaj je prišel Poljski na čelo Štefan Batorij, in ta osnoval poseben velikanski načrt — v korist Poljakov na škodo Rusov. S tem načrtom je doka zoval, kakor da bi Rusija ne bila zmožna rešiti vzhodnega vprašanja. »Dejanski, rekel je, zadržuje Rusija razrešenje vstoćnega vprašanja, in zato bi bil prvi koristen in kristijanski korak v tem. da bi se odstranila ta škodljiva država" Po tem načrtu, ki ga je Batorij razodel najprej papeževemu legatu Antonu Pnsseviču, bi bila Rusija dobra jedino zato, da bi si jo prisvojila Poljska in da bi potem s po močki ruskimi Poljska udarila sama na Turčijo. Tako bi ne obogatela samo Poljska, ampak tudi katoliška vera v privojevanih zemljah. Naravno, da je kak načrt tudi ugajal, ali smrt je prehitela Ba-torija, in načrt se ni izvršil, kakor so želeli Poljaki in tudi drugod. Druge nadrobnosti in strani opuščamo tukaj, ker nam je samo do tega, opozarjati, kako so Rusiji delali Poljaki največe zapreke na vzhodu, in kako so oni pred veki odstranjevali od Rusije njene najmogočniše zaveznike, celo take, kateri so hoteli ž njo koristiti sebi, pa tudi njej. Vidi se, da so družili v preteklosti v vzhodno vprašanje ravno Poljaki bolj politično, nego versko vprašanje, ker so se ho teli celo s Turkom združiti, samo da bi se Rusija ne razširila. Nasprotno pa je o ruskem narodu znano, da se je še o poslednji rusko-turški vojski odkritosrčno vnema), da bi ne tešil samo bratov po krvi, ampak tudi po veri. Kdo more trditi, da bi ne bili balkanski narodi še kedaj rešeni izpod turškega jarma, ko bi ne bila tega zavirala Poljska, katoliška Poljska, ki je grozila že celo papežu, da pretrže vse zveze ž njim, ko bi namerjal Se podpirati Rusijo na vzhodu. In kaj delajo Poljaki zdaj ? Poglejmo jih v Avstriji! Še zasiveli, drugače miren zaresen starček, ki pred • seduje poslaniški zbornici na Dunaji, ne more zakriti pred svetom notranje strasti nasproti Rusiji. Kaj še drugi mlajši Poljaki. Tako so zaslepljeni, da kar odrekajo drugim slovanskim narodnostim politični razum za zunanje zadeve. Poljaki se družijo z Madjari in Neme' v sovraštvu nasproti Rusom. Poljaki se družijo ne samo s slovanskimi nasprotniki v obče, ampak celo z lastnimi najhujšimi zatiralci. Bismarckovo letošnje vedenje nasproti Poljakom bi bilo moralo vender strezniti voditelje tega nesrečnega naroda. Oni bi morali vedeti, da so doslej jamo kopali sebi in drugim Slovanom; ali zaslepljeni so, in isto jamo še nadalje širijo za veče grobišče slovanskega plemena. Pomilovati je poljski narod, da ima tako voditeljstvo; vedno kažejo dejanske razmere, da množica poljskega naroda je bila in |e boljša od njenega voditeljstva. O poljskem narodu se govori, da je plemenit; ali če zasluži tak pridevek, ga ni vredno njegovo plemstvo, ampak narod poljski na široko sam. To pa, kar se imenuje plemstvo poljskega naroda, zasmehuje Bismarek pred vsem omikanim svetom in za njim pomiluje isti svet. Avstrijsko Poljsko je spravilo isto plemstvo na boben in je zdaj v oblasti najhujših izmozgalcev židovskega rodu. In to plemstvo hoče narekovati samo notranjo politiko avstrijsko in odrekati pravico govora, da bi izustili drugi slovanski narodi tudi kako o unanji politiki? Kaki so pa v Nemčiji ti poljski plemiči? Glejte jih, kako so se bahali, da osnujejo rešilno banko proti Bismarckovim nameram? In kaj delajo zdaj ? Banke ni, namesto tega pa dan za dnevom prodajajo Bismarckovim auentom svoja zadolžena posestva in ž njimi tudi poljskega kmeta, poljski narod. Bismarek se smeje, a slovanski narodi se jočejo od žalosti, da je v njih plemenu tak narod s takim plemstvom. V Rusiji pa so ravno Poljaki nekoliko gmotno na boljšem, to pa za to, ker je Rusija spoznala do časa, kako je ravnati s takim narodom. Ali Poljaki ostajejo, kakoršni so bili v preteklosti, in bodo zdaj proslavljali Batorija, ki je hotel uničiti Rusijo. Et mominisse iuvat! Pol i I i čn i razgled. Notranji* tfeželc V L j u b 1 j a n i 2. decembra Ogerski trgovski minister grof Pavel Sze-chenvi poročal je svojim volilcem v Kaposvaru o LISTEK. 0 narodni vzgoji. (Govoril v slovenskem klubu na Dunaji J o s. C i perle.) (Dalje.) Socijalne, in materijelne razmere predrugačile so se vidno, posebno v zadnjih letih, da se njih škodljivi upliv na telesno in dušno celokupnost ljudstva prezirati ne more. Mogoče tedaj, da tudi mej nami Slovenci sem ter tja propadajo one lepe lastnosti, koje so dičile naše pradede, stare Slovane. Zato skrbeti ima prava narodna vzgoja, da jim pripomore zopet do one ve Hkosti, de onega cveta in do one mogočnosti, kojo so imeli nekoč. Ostati vredni potomci svojih pradedov, bodi nada prva skrb, naš pravi ponos. Doseči tega ne bode nam težko, kajti moči nam ne manjka. To dokazal nam je naš Vodnik pevajoč: „Za uk Bi prebrisane glave, Pa čedne in trdne postave; Išče te sreča, um ti jo dan, Našel jo boš, :ik' nisi zaspan.u Samo ne obupajmo! Kakor sukali so nekdaj naši pradedje vrlo železne svoje meče proti dušma-uinu, tako vrlo moremo in moramo sukati sedaj uma svitle meče domovini v slavo. Saj Bog nam dal je dobro srce, um in pamet zdravo in plemenito kri, ki se pretaka po naših žilah. Da postane otrok nekoč vreden ud svojega naroda, v to vzgojevati ima se že, predno sploh kaj ve o svojem narodu in o svoji domovini, tedaj že v oni dobi, v koji mu je cela domovina še očetova hiša. Kajti ljubezen do domovine ima svoj izvir, svoj početek in svojo prvotno podlago v ljubezni otroka do starišev in posebno do matere. In stariši imajo odličen in važen nalog storiti vse, kar pospešuje nje rast in nje razvoj. A ljubezen goji in pospešuje se najboljše z ljubeznijo. Ljubiti svojo deco, je sveta dolžnost starišev, toda ljubiti jo tako, kakor zasluži v istini, je mnogim stališem jako težavno. Največ je njih ljubezen do otrok prevelika in žalibog, dostikrat čisto slepa za vse napake in slabosti otroške. Namestu da bi jih zatirali, jih še krepe. — A dostikrat je ta ljubezen premajhena, dostikrat nemajo tudi nobene. Oboje tako postopanje ni pravo in oboje to ne more roditi prave ljubezni do roditeljev v srcih otroških. Predaleč zašel bi od svojega predmeta, ako bi razpravljati hotel tu ona sredstva, koja mogo krepiti ljubezen do starišev. Opozarjam le: Stariši, ne ljubite preveč svojih otrok, a ne ljubite jih tudi premalo. Prava pot je tu, kakor v premnozih slučajih v sredi. In istinito je in ostane, da oni, ki se ni učil ljubiti svojih starišev, ne bode ljubil nikdar svoje domovine. Otrok ljubeč svoje stariše v resnici, skušal bode izpolnjevati tudi z radostjo vsako njih željo, vsako njih povelje. Zares blaženi oni stariši, ki imajo takove otroke, posebno dan danes, ko se ruši in propada vidno ubogljivost otroška. Ubogljivemu otroku sveta je vsaka beseda starišev, sveta njih govorica, svet njih jezik, ki je ob jednem tudi njegov prvotni ali materni jezik. Pač je nenaravno, da je mogoče kakemu človeku zatajiti ali pozabiti materni jezik, kajti materina beseda je živa priča materine ljubezni. A verjemimo, da je zatajil in pozabil ne bode nikdo, kogar prva učiteljica v jeziku bila je umna in ljubeča mati. (Konec prih.) svojem delovanji v državnem zboru. Kakor pravi Madjar se ni mogel zdržati, da bi pri tej priliki ne . bil pokazal svojega sovraštva do Rusije. Poudarjal j je, da se mora Avstrija potegovati za samostojnost balkanskih držav in ž utiraj ostati v priiateljstvu Ruski in avstrijski vitalni interesi si nasprotujejo in bode prej ali slej prišlo do vojne z Rusijo, če tudi želimo miru. V nanj t* države. Itolpirska vlada je še vedno v finančnih zadregah, kar kaže ostavka finančnega ministra. Poročila, da se je vladi posrečilo dobiti denarja na posodo, bila so naibrž izmišljena. Kdo bode pa tudi pri sedanji negotovosti kaj posodil. V bolgarskih vladnih krogih so zategadelj jako potrti. Robilantov govor v italijanski zbornici dal je bolgarskim državnikom nekoliko poguma, a ne dosti, kajti kaj koristijo lepi govori, če pa ni druge pomoči. Anglija je poprej vedno zagotavljala Bolgarom svoje prijateljstvo, a sedaj, ko so v denarni zadregi, njim niti vinarja ne posodi. — Trije častniki, ki so se udeležili prevrata 21. avgusta in so bili pobegnili v Turčijo, so se vrnili in prostovoljno se zglasili pri vladi. Obljubili so važnih izpovedij. ltiisija nikakor ne namerava pospeševati rešitve hol^arsk«' krize. Čakala i>ode, da Bolgari spoznajo, da si brez ruske pomoči ne morejo nič pomagati. »Pol. Corr." piše se iz Peterburga, da je bolgarska opozicija proti knezu iningrelskemu položaj popolnem prememla. Dosedaj so le Rusijo dol« žili, da ovira rešitev bolgarske krize. Diplomati so silili Rusijo, da naj naznani kandidata za bolgarski prestol, in zagotavljali, da ga bodo vlasti priznale naj bode kdor koli izvzemši kneza Nikd.e in Petra Karadjordjevića. Ruska vlada je ustregla želji dru zih vlad. Kandi aturi kneza mingrelskega res ni ugovarjala nobena vlast, le Anglija se je izgovarjala, da mora najprej izvedeti, kaj poreče bolgarski narod. Vidno je, da so Angleži našuntali Bol gare k uporu proti Rusiji, mogoče je celo, da je Evropa sama 11 otela Rusijo spraviti v kake zadrege. Ker Rusija želi miru in se neče spuščati zaradi Bolgarije v nikako nevarnost, bode sedaj le pozorno Opazovala daljši razvoj dogodkov in se bode posluževala sarno pravice ugovora, ko bi njeni bolgarski ali evropski naspiotuiki kaj poskušali, kar bi ško dovalo njenim koristim ali pa nasprotovalo časti ruskega naroda. Rusija je morala zategadelj od poklicati svoje zastopnike iz Bolgarije, da ne bi kako angažovali ruske politike, — Po nekem poročilu iz Peterburga. Rusija ne misli kneza mingrelskega predlagati kot. kandidata za bolgarski prestol, ampak BamO za vzhodnorumelijskega generalnega guvernerja. Porabila bod- nekda ves svoj upliv v Carigradu, da ga bode imenoval sultan. Toda kaj potem? Vzhodnorumelijskega generalnega guvernerja morajo potrditi velevlasti, slednje bodo pa morda ugovarjale, ker po Carigrajskein zapisniku more biti le bolgar ski knez vzhodnorumeiijski guverner. Da bode težko gladko šlo. da se posneti iz odgovora sekcijskega načelnika v vnaujem ministerstvu na neko interpe ladjo v bgerskej delegaciji. Trdil je da le bolgarski knez ima pravico na vzhodnotumelijsko generalno guveruerstvo, nikakor pa ne vzhodnorumeiijski generalni guverner na bolgarski prestol. Vse kaže, da rešite*, bolgarskega vprašanja je še daleč. Turška vlada se nič ne zmeni za svete evropskih velevlastij. Ravna se v vsem po želji Rusije. Da bi nemški, avstrijski, italijanski in angleški za stopnik pokazali, da so države, katere zastopajo jedine, kar se tiči.1 onjentske politike, veliko bolj pogostem občujejo mej seboj, nego so poprej. Turške) vladi pa to sporazumljenje dosti ne imponuje. Razpust grške zbornice opravičujejo vladni listi s tem, da je opozicija hotela le ovirati zbornično delovanje. Ministerstvo je prevzelo vlado v jako neugodnem času. Prisiljeno je bilo poiskati si prisilnega posojila z jako neugodnimi pogoji. Vzlic temu se je vladi posrečilo poplačati 19 milijonov dolga, katerega je napravila prejšnja vlada. Upe-ljava nove finančne sisteme obvarovala bode deželo pred novo katastrofo. Opozicija je le v tem jedina, da bi rada vrgla Trikupisa, a sama ne ve, kako bi zboljšala finance. Nekateri opozicijski poslanci priporočajo pomanišanje vojske, drugi državni ban-kerot. Iz sedanje zbornice bi ne bilo moči sestaviti močne vlade. Ministerstvo je hotelo odstopiti, toda krona je rajši razpustila zbornico. Ker je novi volilni zakon že v veljavi, volilo se bode le 14G poslancev. Dosedaj je zbornica štela 246 poslancev. Anglijii sprva ni mislila nič ugovarjati kandidaturi kneza mingrelskega za bolgarski prestol. Ko je pa Londonska vlada /.vedela o ustaji v Al ganistanii ter je precej domnevala, da je ustanek delo ruskih agitatorjev, je sklenila na vso moč ovirati izvolitev Rusiji povoljnega kandidata bolgarskim knezom. Iz Peterburga se pa poroča, da so ustanek v Afganistanu najbrž uprizorili Angleži sami, da dobe kak povod, zasesti nekaj afgauskili krajev. Sploh ustaja ni tako nevarna, ampak so angleška poročila pretirana. š|»:mjslii ministarski predsednik naznanil je zbornicama, da se je Nemčija odrekla pravici, na Karolinških otokih napraviti postajo, katero jej je bil priznal papež, razsojajoč nemško -španjski spor zaradi omenjenih otokov. Izražal je svojo zadovolj-nost, da se je ta stvar tako ugodno rešila. Dopisi. Iz Logasko-ldri fskoga okraja 30. novembra [Izv. dop.) Ako herein sovražno nam nemško židovsko časopisje, kako ono strastno pisari zoper našega spoštovanega odločno narodnega kndidata g. dr. Ferjančiča se res ne morem prečuditi, da se žal tudi mej nami nahajajo ljudje, ki delujejo z nekako strastjo v zmislu velikonemške židovske klike. V Postojinskem okraji ustanovil se je zadnji čas nekaki klub pivških politikov na čelu njim mož majhne pa trmoglave postave. Ti ljudje ne spoštujejo več narodnih korist i j. narodne discipline in ne narodnega čuta; oni hujskajo in rujejo zoper sklepe volilnih shodov in kluba narodnih poslancev, demo-ralizujejo narodno značajnost le, da ustrezajo svoji trmoglavi domišljiji ali, da kažejo svojo osobno strast. Takim možem naj zavedno narodni Notranjci pokažejo — deloma so v ponedeljek pri volitvi že storili — da v prvi vrsti so nam na srci koristi in blagor našega revnega, naroda potem še le pridejo na vrsto stvari zgolj lokalne važnosti. Če so gospodje, kojih mnenje navadno »Slovenec" razodeva, res narodni, naj bi s svojo mero, kdo je boljši in kdo slabši katolik tam, kjer gre za princip odločno narodnega prepričanja, nekoliko odjenjali. Ako nečemu, da se Slovenci zopet, delimo v dva nasprotujoča si tabora in kavsamo mej seboj so take opazke pač več nego najivnega značaja. Narodne koristi zahtevajo, da teh razločkov po nepotrebnem ne delamo, da pustimo osobnosti na strani. Veliko pisalo in govorilo se je že, kako silno naš narod potrebuje odločno narodnih, delavnih in zuačajnih zastopnikov v državnem zboru, toži se, da naši poslanci veliko premalo za svoje volilce dosežejo, da se za Slovence v družil) kronovinab, ki ncmajo svojih zastopnikov v državnem zboru premalo brigajo. Nekateri odločneji narodni naši po* sbinei zopet tožijo, da jih njihovi mlačni kolegi premalo podpirajo itd. če je temu res tako, krivi smo sami, saj je vendar na volilcih ležeče, da si takega moža poslancem izberejo, ki ravna po njih volji. Način, kako kandiduje gosp. Globočnik nam Notranjcem ne ugaja. Zavedni volilei zahtevajo, da se njim kandidat predstavi, razloži svoj program in poizve želje svojih volilcev. Gosp. Globočnik pravi, da ne kandiduje, bil bi pa jako rad poslanec, če tudi se mu ni vredno zdelo, predstaviti se volilcem pri volilnem sliodu v Postojini, kjer bi lehko razlo žil svoj namen. Čemu nam je pa treba dveh kandidatov? Se li ne trosi s skrivno kandidaturo le nepotrebni prepir in nasprotje mej volilce? Ako je gosp. Globočnik res konservativcu, svobodno mu, ako je bil kot uradnik v svojem okraji priljubljen, je to častno zanj in hvaležnost nekaterih občin Postojinskega okraja bila je na pravem mestu, ko so ga vsled njegove dobrotljivosti čislale in nekatere imenovale častnim občanom. Državnozborski mandat pa ni diplom častnega občanstva in zatorej se popolnem strinjam z onim odličnim Notranjcem, ki je pri shodu v Postojini dejal: Pri tej volitvi borita se pij e teta i u raz u m in razum mora zmagati. Zategadelj pustimo vender že jedenkrat ono pogubljivo mlačnost, ki naše narodno telo mori, kakor mora v bajki. O t resimo se zapeljivih politikov, bodimo odločni, dokler se ne spolni naš narodni program. Vsak pravi narodnjak naj z vso silo dela za moža, za kandidata, ki ima vse potrebne lastnosti narodnega zastopnika in katerega priporoča tudi klub naših narodnih poslancev, namreč g. dr. Ferjančiča. Slavno vredništvo „Slovenskega Naroda" v Ljubljani. Resnici ne manj. kakor poštenosti dnevnika „Slovenskega Naroda" na ljubo štejem si v dolžnost, poslati Vam na „dopis iz Vel. Doline" od dne 11. 12. in 13. nov. t. 1. oziroma št. 258, 259 in 260 naslednje stvarne popravke: 1 Ni resnica, da bi jaz kaki stavbeni zaklad hranil, ali z njim na lastno roko gospodaril, kar imam, je le cerkveno premoženje, izročeno meni v oskrbo po določilih zapisnika od dne 27. marca 1878, česar do sedaj še nikedo ni overgel. 2. Ni resnica, da bi jaz sedaj bil začel za večji zvonove skrbeti; kajti po načertu c. kr. dvornega zvonarja g. Snmasse, ter njega pismu od 11. avg. t. I., večji soglasni zvonovi, zlasti za zvonenje v taktu, v novem zvoniku n i t i prostora n i m a j o. 3. Ni resnica, da bi do sedaj pri nas farovžki hlevi zato ne bili se pozidali, ker nisem spolnil nekojih pogojev: temveč zato ne. ker sem hotel prej cerkev i zgotovi ti, in potem se slučajnimi prihranitvami tudi hleve postaviti. Priča: C. kr. okr. glavarstvo v Krškem, in moja tamošnja vloga od 1« aprila 1. 18M3, od št. 8584. 4. Ni resnica, da bi se bil zgodil nakup cerkvenega zemljišča iz stavbenega, v zapisniku konkurenčne obravnave od 21. okt 1869 natančno določenega /. aklada ali iz milodarov, nego izveršilo se je to iz cerkvenih zasebnih prihranitev. „Qui bene distinguit, bene docet." 5. Ni resnica, da bi ono posestvo donašalo le samo 40 gld. zakupa. Doneslo je naj manj 94 gld. iu naj več 151 gld. na leto. Dokaz: Cerkveni računi v knjezoškofijuki pisarni v Ljubljani. 6. Ni resnica, da bi moj ugovor v točki 6. „Slovenskega Naroda" od 12. okt. t. I. št. 233 „ne-resnica" bila. K ■ j ti res se nisem jaz pravdal se svojimi župljani za bero. Od moje strani je bila samo zahteva nagrade za dvojne delo. Nje pravičnost se je takoj priznala, tako po c kr. upravnih oblastih vsled minister, določil od 9. jul. 1872, št. 6854, in od 22. okt. 1872, št. 12861, kakor po vseli prav i c. olju h n i h župijanih poleg prislovice : »Več dela, več plačila". Pravda sama pa je sedaj nastala med c. kr. upravnimi gosposka mi in med mojimi /upijani, kedo da je dolžan postavno in pravično nagrado meni dati, ali verski zaklad, ali župljani. Se ve, da se med tem svojim pravicam nisem smel odpovedati po prislovlei: „ V i g i lui n t i b u s jura." 7. Ni resnica, da bi pri dotični obravnavi v Krškem 1. 1884 okr. komisar, sedajni okr. glavar markiz Gozani bil mene odpeljal v stransko sobo Priče: Martin Hostuik z Gaja št. 4, Juraj Kreačič št. 15, Mihael Cirnski št. 6 s Cirnika, in drugi resnicoljubni župljani, kakor tudi g. okr. glavar pl. Gozani sam. 8. Ni resnica, da bi neka mertva 24 ur predolgo bila na odru ležala. Dokaz tukajšna mertvaška knjiga: Oseba je bila umerla v letu 1879 v jutru 4. nov. in v jutru ob 7. uri 6. nov. je bila zakopana, toraj postavni obrok: 48 ur. 9. Ni resnica, da bi jaz bil izjavil, „da prej ne poročim gspdč. F. H., dokler ne dobim izplačane zloglasne bere za njenega očima dr. N. Listine so imele izdelane biti po domenitvi se ženinom do petka ob 10. uri dopoldne. F. je pa po nje prišle na četrtek ob 2. uri popoludne, ravno, ko se je nad 60 žen in deklet zbralo k spraševanji za vel. spoved F. je toraj moral čakati blizu 2 uri, da je opravljeno bilo spraševanje. Naj bi bil prišel o določenem času, pa mu ne bilo bi treba čakati. 10 Ni resnica, da bi bil F. plačilo ponujal. Župnijsko-uradni račun glede možitve dr. N. pastorke iz leta 1883 še dandanes ni poravnan. 11. Ni resnica, da bi jaz bil zahteval za vpeljevanje po 15 kr. ali sploh kako plačilo. Priča temu vsa župnija. Ako je pa morebiti, katera o taki priliki plačala letni donesek za oznanjene sv. maše pri podružnicah, ali je z na bi t i plačala navadno povesmo prediva, nji to storiti ni bilo, in tudi sedaj ni prepovedano. 12. Ni res, da bi jaz kakega bolnika trpinčil s čim drugim, kakor z določnim opominom na n j e-govo dolžnost proti Bogu, ljudem in samem sebi. 13. Ni res, da bi „zneskiw, katere ima stavbeni predsednik razen obč. doneskov v svoji oskrbi, neznatni bili. Dokaz: patrouov donesek okrog 2 2 00 gld. z obrestmi od 1. 1875, in cerkveni privatni dolgovi okrog 1 2 66 gld. še iz časov župn. Zajca, in obresti. 14. Ni resnica, da bi bil občinski odbor jednoglasno dovolil nakup neke hiše za dvoraz-redno šolo, in da bi ona hiša za šolo ugodno lego imela; ker leži globoko pod vaško cesto v kotlini, je ta motna, zidovje mokro, razpoka n o, končna stena je ločena po globoki razpoki od podolžnih sten in od stropa, in sobe na jed nem koncu so do •/« ni etra v zemlji. Krajni šolski ni mogel pooblastiti svojega predsednika, da kupi tisto hišo za 5500 gld, ker je hiša ravno predsednikova last, in je on toraj prodajalec. Kupec zamore biti pa le šolska občina. 15. Ni resnica, da bi jaz bil za Žida reklamo delal. Kupujem pa za svoje potrebe tam, kjer mi naj bolje kaže. In vsak trgovec dela sam za sebe reklamo gotovo naj bolj z dobro robo, pravičnostjo, s poštenim ter uljudnem obnašanjem, da svoji veri sramote ne dela, da pa tudi ljudstva v verskih zadevah ne draži in ne s r a in o t i. Dolina 26. novembra 1886. Fr. Brnlec, župnik. Na te dolge litanije neresnic opomniti nam je to, da smo o popolni istinitosti dotičnega dopisa preverjeni, da smo imeli celo vse pravdne spise v rokah. Če torej g. Brulec celo trdi, da se ni pravdal, nedostaje nam za tako trditev pravega izraza. Sicer nas je pa g. dopisnik pooblastil, da sinemo objaviti njegovo ime. Dotični dopis spisal je gosp. Mijo Dolina r v Veliki Dolini, ki je pri- pravljen istinitost svojega dopisa stavek za stavkom pred sodni j o dokazati. Iz tega čitatelji lahko sklepajo, koliko je vred*»n g. Brulca popravek, katerega smo le z ozirom na tukajšnje tiskovne razmere natisnili. Uredništvo „Slovenskega Naroda." Domače stvari. — (Presrelii cesar) podaril je požarni brambi v Ljubnem, v gorenji Savinjski dolini, za gasilno orodje 100 gld. — (Občina Polzela) imenovala je g. dr. Oskarja Pongratza in g. K. Trtnika, okrajnega sodnika na Vranskem, častnima občanoma. — (Imenovanje.) Gosp. Ivau M arkelj suplent na učiteljišči v Kopru, imenovan je glavnim učiteljem na tem zavodu. — (Premembe pri pošti v Ljubljani.]) Kontrolor g. Fran Gosti, premeščen je z Dunaja v Ljubljano. Gosp. ofieijal Albert Gerstenmaier imenovan je kontrolorjem na kolodvoru. — (Na Miklavžev večer) to je v nedeljo 5. t. m. priredi „Sokol", kakor druga leta veselico v čitalniški dvorani. — (Glas izmej občinstva.) Piše se nam: V umrli gospej Virginiji Kolmanovi, soprogi znanega trgovca in trgovinske zbornice svetnika g. Fr. Kol man a izgubili so reveži veliko dobrotnico. Ni ga bilo prosilca, ki bi bil odšel brez darila od nje, v rodbinskem življenji b.la je uzorna mati in soproga. Lahka jej zemljica! — (Občina Poddraga) stopila je pri sedanji državnozborski volitvi odločno na strau svojega ožjega rojaka, vrlega g. dr. Ferjančiča, ter v tem zmislu volila tudi volilne može. Jeden njih, g. Jos. Bratuž. ki je kandidaturo omenjenega gospoda osobito priporočal ter na tej podlagi bil tudi volilnim možem voljen, se je prelevil, ter hoče podprt od volilnih mož neke sosednje občine ž njimi v soglasji nasprotnega kandidata voliti, nad čemer se cela občina, osobito pa oni gg. volilei, ki so pri volitvi volilnih mož v našej občini zanj glasovali, zgražajo. Da bi tako brezznačajno postopanje preprečili in svojo in občinsko čast rešili, poslali so danes imenovanemu gospodu rezko „nezaupnico", v katerej odločno, glasno in jasno zahtevajo, da se kot zaupanja nevreden volilen mož, pri svojej časti in poštenju volitve državnozborskega poslanca v dan 6. decembra t 1. sploh ne udeleži! Čast tako za rednim volilcem! — (Prvi sneg) dobili smo danes. Naletaval je ves dan po malem, vendar pa sedaj še ne kaže, da bi se dolgo držal. — (Životopis Vege.) Doposlala se nam je knjiga z naslovom: „Georg Freiherr von Vega. Von Fridolin Kaučič, k. k. Lieutenant itn Infan-terie Regimente Nr. 78. Separatabdruck aus dem Organ der militai-vvissenschaftliehen Vereine. Wien 1886. 54 str. Gosp. lajtnant Kaučič je občinstvu Že dobro poznat po svojih izbornih životopisih slavnih naših rojakov, katere je doslej priobčeval v „ Vedete" (na primer životopis pogumuega vojaškega kaplana Frana Lavrenčiča iz Poberža pri Ptuji), v Oseški „Drautt, v „Zvonu" in „Krešu", životopis slavnega Vege pa se mu je posebno posrečil in čestitati mu moramo na lepi pisavi in na izredni marljivosti in temeljitosti, da je nabral toliko in tako zanimivega gradiva. Posebno hvaležni pa smo mu za to, da je korenito ovrgel hipotezo o Vege španj8kem rojaštvu in dokazal njegovo slovensko narodnost. — (Kaznjenci), ki so na Koroškem urejevali hudournike, vrnili so se včeraj v Ljubljano. — (Kmetijsko predavanje na Unci) ima tajnik c. kr. kmetijske družbe g. Gustav Pire v nedeljo 5. decembra popoludne ob >/a4 uri v šolskem poslopji. — (Nova brizgalnica.) Iz Šmartna pri Litiji se nam piše: 28. dan novembra t. 1. je važen dan v zgodovini naše požarne brambe. Ob 1 uri popoludne korakali so vrli naši požarni bram-bovci mej pokanjem možnarjev in sviranjem rudar ske godbe v Litijo na železnično postajo po novo brizgalnico, katero so pripeljali v čveter ob Va3. uri v Šmartno. Ker je bila ravno nedelja, došlo je vkupe veliko občinstva. Ob 3. uri vršilo se je na trgu pred šolo po treh duhovnikih svečano blago-slovljenje dragocene in lepo izdelane brizgalnice. Po blagoslovljenji zasvirala je godba cesarsko himno in potem zapeli so domači izborni pevci jedno kitico slovesnosti primerne pesni. Vsa svečanost vr- šila se je v lepem redu in pri najlepčem vremenu. Ob 5. zvečer pak smo imeli v hiši g. Wakoniga požarni brambi v korist tombolo, katera je vrgla čistega dobička 101 gld. Mej tombolo kratkočasili so nas vrli naši pevci s svojim istonito lepim petjem. Razen ogromne množice od blizu in daleč počastila nas je v ta dan tudi vsa Litijska gospoda in deputacija 8 mož požarne brambe iz Šent Vida pri Zatičini ter se udeležila polnoštevilno tudi tombole. Varuj Bog in pa sv. Florijan novo brizgalnico pred prezgodnjim krstom ! — (V Loži) odprla se je včeraj, kakor nam naznanja poštno in brzojavno ravnateljstvo, s pošto združena brzojavna postaja z omejeno dnevno službo. — (V Gorjancih) klati se, kakor čitamo v „Dolenjskih Novicah" ropnrska nruhal. Pretekli teden napala je celo dva žandarma, ki sta bila v službi. Ker je žandarmoma streliva zmankalo, sta se uekda morala umakniti. Roparji morajo biti dobro oboroženi, ker so 16 krat ustrelili na žandarma. Upamo, da bodo žandarmi tej roparski romantiki napravili skoro prav prozaičen konec. — (Posojilnica v Mariboru) imela je meseca novembra 34.946 gold. 40 kr. dohodkov, 31.023 gold. 60 kr. izdatko/, torej 65.970 gold. prometa. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Peterburg 1. decembra. General Kaul-bars ravnokar semkaj došel. Na kolodvoru pričakovalo ga je mnogobrojno občinstvo, mej katerim je bilo veliko častnikov. Madrid 1. decembra. Italijanski torpe-dovki št. 57 in 56 trčili pred luko Vinersko vkupe. Torpedovka 56 se je takoj potopila, moštvo se je rešilo. prinaša v 23. številki sledečo vsebino : Janez Solnce. Zgodovinska novela. Spisal dr. Ivan Tavčar. (Dalje) — Pesmi. Zložil Josip Kržišnik. — Božidar Raić. (Dalje) — V zemljo položite me črno . . . Pesem. T. Dok8ov. — Hrvaški spomini Spisal J. Trdina. (Dalje.) — Signorina Gioventu. Češki spisal Svato-pluk Čech. Poslovenil Vinko. — Ločitev vojaka. Pesem. Zložil C. A. Bjelilovskij. Prevel iz ruskega Mihajlovič. — Pogled po slovanskem svetu. Slovenske dežele. Ostali slovanski svet. — „Slovan" velja za vse leto 4 gld. 60 kr., za polu leta 2 gld. 30 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. P. n. gg. člani čitalniškega moškega zbora naj izvolijo udeležiti se polnoštevilno pevske vaje v petek dne 3. t. m., ker se prično vaje novih zborov za akademijo na korist društva sv. Cirila in Metoda. Odbor. M eteoro logično poročilo. g Cas opa-O zevanja Stauje barometru v mm. Tem puram -t tVe'. Neb, t rovi Mo kriua v mm. 6 7. zjutraj Sin. . »o y. pop. _ ,9. zvečer 1 1 »Srednja 731-27 mm. 1-6 C 730 58 an, 1 48 C 730 93™. 3-0 j C temperatura .'M", za brez v. megla 8*16 *« hI. h/Ai. dež. brezv. dež. (l«>žJa-1 ■ ! 1 ' 1*7° nad normalom ID-cLZiSLJsIsa, borza dne 2. decembra t. 1 (Izvirno telegrafično poročilo) Papirna renta.......... 84 gld. 20 kr Srebrna renta...... . 8 „ 90 Zlata renta........... 115 , OS 5°/0 marčna renta......... 101 , 20 Akcije narodne banke....... 880 „ Rroditne akcije..... . . 297 , 50 London . . 126 0- Srebro......... — , Napol. ... 9 „ 9iV* C. kr. cekini 5 „ 95 Nemške marke . 61 , 80 4°/0 državne srečke iz 1. 1854 250 gld. 131 „ 75 Državne srečke iz 1. 1864 100 gld. 168 .. 50 Ogrtka zlata renta 4"/,, . . 105 „ 25 Ogrska papirna renta 5°/0 ... 94 „ 20 5*/, štajerske zemljišč, odvez, oblig. . LOG „ 50 Dunava reg. srečke 5°/n . . 100 gld 119 , — Zemlj. obč. avstr. 4'/,11 ,'„ zlati zast. listi 124 „ 25 Prior. obli;,-. Elizabetine zapad, železnice — „ — Prior, oblig. Ferdinandovo sev. žele', ce H9 „ 80 Kreditne srečke . 100 g 178 „ 50 Rudolfove srečke . . 10 „ 19 „ — Akcije anglo-avstr. bank« . . 120 „ 115 75 Traiuuiway-društ. velj. l7o gld. a. v. . 219 75 Darila za „Narodni Dom". XIII. Izkaz „Kr»i.|carske 1 >i-u >l Prenesek . . . 2654 gld. 01 kr. Krajcarska družba v Ljubi juni (poverje- nica I. Skale i knj. »t. 367 ..... IS „ — „ Krajcarska družba v Ljubljani in na Dunaji (poverjenik J. Kuš n knj. Št 264 12 „ — Krajcarska družba v Brezov.ci pri Materiji (nov. Fr. Martelanec* kij. ftt. 20 . 4 „ — „ Krajcarska družb kuj. ftt. 73 . . 19 „ — „ Krajearska družbu v Ljubljani (pove'je-nik Fr. Birek) knj. šr.. 3 i (ostalimi) . 6 „ — ,, K'sij carska um Um v Novivasi pri Iia keku (poverjenik L. Sevar) knj. šr. LU 12 „ — r Krajcarska družba v Ljubljani (poverjenik K. Lah) ostalitia knj £t. 219 . . 4 „ — „ Krajcarska družba v St. Volu pri Zatičini (poverjenik A. Kuustek) ha knj. st. 223 ..........." . 1 „ 20 „ Kiajcarska družba v Novem iMestu iu Mokronogu poverjenik dr. K. Volčič) kni. št. 487. .......... 12 „ — „ Krajcarska družba na Vrhniki (poverjenik I. Gruden i; kuj. št. 67, 6H, 69, ;>.'>!, 394, 395, 400, 401, 449, 450, 473, 474, a 12 gld.....144 gl. ki. dou. na knj. št XV. 6 „ — „ 150 „ — „ Krajca-ska družba v Ljubljani (poverjenik dr. V. Gregorie ',kni. st. XXI . . 11 „ 60 Krajearska družba v Senožečah (poverjenik A. Suš.<) knj. št. 318..... 6 „ — „ Krajcarska družba v Knežaku (poverje- n'iea M. BeroOt) knj. tU. 286 . . .' . 2 „ HO „ Krajcarska družba v Zalogu pri Ljubljani (poverje.iiK Fr. StMrle) kuj. št. 293 . . 3 „ — ,, Kiajcarska družba v Ljubljani (poverjenik I. A.) knj. šf. 1(18...... 4 „ — Krajcarska družba v Jesenicah (poverjenik J. Dcžuiati) knj. št. 280. ... 4 „ — „ Krajcarska družba v Kamniku i poverjenik I. Kamin.k) knj. St. 325 .... 4 „ 8o „ Kraje uska družba v Idriji (poverjenik I. Oblak) knj. št. 120 . ..... 10 „ — „ Krajcarska družba v Ljubljani (poverjenik M. Pretertnlk' imknj.šr. 1,XXVHI. 10 ,. — „ Skupaj . . 3071 gld. — kr. Opomini : To BVotO je nabralo 148 poverjenikov na 214 krajcarskih in ita 28 desutkrajcarskih, skupaj tedaj na 242 knjižic. Največ so nabrali gospodje: Dr. V. Gre-gorič (372 gld. 8>*kr.), K. Pire (197 gld. 95 kr.), E. Lah (154 gld. 50 kr.), I. Gruden (150 gld.), „Kugljačka za-j".a" in M. Pir c (po 120 gld.), M. P le t er š n i k (109 gld.), dr. E. Volčič (97 gld. 60 kr.). G r. Maj ni k ;84 gld.), 0. 1'iic (63 gld. 27 kr/, dr. J. Vošnjak (45 gld.), J. Brin-šok (41 gld. 39 kr.), I. Hribar (43 gld. 4» kr.), T. Zupan (43 gld. 20 kr.), V. K al i h ter (32 gld.)-, jedcu 26 gld., jeden 24 gld. 20 kr., pet po 24 gld., jeden 23 gld. 40 kr., jeden 22 gld. 10 kr., štirje po 16—20 gld., šest po več kot 12 do 1G gld.. dvainpetdeset po 12 gld., štirje po 10 -12 gld., osem no 8—10 gld., jednajst po 6—8 gld., dvajset po 4—6 gld., osemnajst po 2—4 gld., osem po 1—2 gld., jeden 75 kr., jedeu 40 kr", jeden 12 kr. Popolnoma razprodanih je od 587 to Število je le navidezno iako malo narastlo, ker je družba v zadnjem času razpošiljala vnovič, knjižice, ki so jih nekateri poverjeniki vrnili popolnoma nerazprodane) razposlan h knjižic 139 krajcarskih in 2 desetkrajcarski, skupaj 141 knjižic, tO je za 16 več, kakor v pretečenom meseci; deloma pa 76 kraicarskih in '2<> desetkrajcarskih, to je 101 knjižica, ali za 9 več, kakor v zad ■jem meseci. Nekaj v pretečenuin meseci še le deloma razprodanih knjižic je sedaj že mej popolnoma razprodanimi. Mimo 141 popolnoma razprodanih jo tu od gg. poverjenikov še 34 druzih knjižic in sicer 19 deloma razprodanih in 15 popolnoma nerazpro-danih: od prvih 11 krajoarakih in 8 desetkrajcarskih; od zadnjih 8 krajcarskih in'7 desetkrajcarskih. V prometu je tedaj sedaj 4U knjižic, namreč :t4'J krajcarskih in 70 desetkrajcarskih. — 01 popolnoma razprodanih knjižic je 118 kranjskih, 11 štajerskih, 5 primorskih, 2 nižje-avstrijski, 2 kranjako-primorski, po l hrvatska, koroška iu kranjako-nižjeavstrijska. Od 118 kranjskih je 72 ljubljanskih (mej njimi obe desetkrajcarski), W> notranjskih, 15 gorenjskih Bicor, 12 dolenjskih, tri deloma ljubljanske, deloma gorenjsko sicer. Iia -.prodano so bile te knjižice: sedem takoj, šestintrideset v 1 — 50 dneh. štiriindvajset v 50—100 dneh, triindvajset v 10:)—2U0 dneh, osemnajst V 200 —300 dneh, sedemnajst v 300—100 dneh, šestnajst v 400—500 dneh. Popolnoma razprodane knjižice so imele 81 poverjenikov. Razprodali so jih pa: jeden 17 in tri deloma, jeden 12, jeden 11 in pet deloma, jedeu 10, jeden 7, jeden S, šest po 2, šestdeset po 1, jeden 2 deloma, osem po l deloma. Hvalo vsem trudoljubiviin, za blago idejo teli vspešno zaniuiajočiin se poverjenikom in pove«jenicam. Tretji tisočak je ž o tu, vspeh tedaj jako po voljen. Vivat sequens! V L j u b 1 ■ a n i, 1. decembra 1886. Odbor „Krajoarske Družbe". rotori j im- srečk«- 1. decembra. V Pragi: 50, 49, 70, 86, 76. Vnašem salozništi'u je izšla in se dobiva po vseh knjigotrčnicah knjiga: Odkritje Amerike. PrtaUlal H. Majar. Trije deli, 436 strani, S*. Vsi trije wvetki v platno skupe vezani / gld. 60 kr., po pošti IO kr. več; posamični zrezki pa po 60 kr., osiroma po polti ĆJ kr. Ta knjiga j* Itf dar slovenski mlmdint. Vrak prijatelj maj t mladine m knjUevnosti nate taUgadelj kvaJeien p mm eiškanskemn patru Hrizagonu Majorju, da j4 hf knjig* priredil slovenski mladini. Ig. pl. Kleinmayr £1 F*d. Bambcrg knjtgotrinUa v Ljubljani na Kongresnim trgu. V „NARODNI TISKARNI" v LJUBLJANI .sta izšli knjigi: Selški župnik. Roman. Spisal L. Jlalivtf, poslovenil Vinko. — Ml. M, 203 stranij. Cena 25 kr., po pošti 30 kr. Knex Sercfirjani. Roman. Spiaal grof A. K. Tolstoj, poslovenil J. P. — Ml. 8", 609 stranij. Cena 70 kr., po pošti 80 kr. (-888—1 St. 19.874. Razpis službe. Pri mestnem magistratu Ljubljanskem je izpraznjeno službeno mesto policijskega komisarja z letno plačo 1200 goldinarjev in pravico do dveh v pokojnino vštevnih 10%nih petletnic. Prosilcem za to službo je prošnje z dokazili o starosti, o sposobnosti, katere treba za više upravno ali pa za sodnijsko službovanje o dozda-ujem poslovanji in o popolnem znanji slovenskega in nemškega jezika, uložiti do 24. decembra leto* pri podpisanem magistratu, in sicer onim, ki so v javni službi, potom predstojeće gospodske. Prosilci, ki so praktično izurjeni v policijski službi, imajo caeteris paribus prednost. Mestni magistrat Ljubljanski, dne 29. novembra 1886. Gospod P. D., trgovec v Ljubljani, skušal je proti zakonskiaiii H. Sranchetta, 1 umik mu i zaloge klobukov v Ljuhijani, začeti pravdo zaradi razž* ljenja časti, in g. D. trdi, ll4 AICVl IIC\l4 04#,l- r ....._ zraven rotovža v Ljubljani. mM LRazpošilja ae vsak dan po pošti. GC •c m 1 rj o H 's " "5? rs/** $ S mm 2 • mmm\ tUt no > Tulci ■ 1. deeembra. Prt Ni«nn: Wertlie>mer l Dunaja — Mihelič iz Trata. — Fischbach z Dunaja. — Boman iz Zadra Pri Wal' ii Kurka z Dunaja. — Neumaver iz (iradca. — KOhler, Eber, Berner z Dunaja. — Kren 1/. Kočevja. — Rosset, VVinter z Dunaja — Gregora, Freiburg iz Ljubljane. — Bornberger x Dunaja O lulici vsem bralcem tega cenjenega lista. Ker mislim popolnem opustiti svoje provincijalne poddružuice in prevzeti neko tovarniško podjetje prodam vse svoje blago za četrtino vrednosti, namreč 97 kr. mo-Ui klobuk 1 *" vse |m» 09 kr* 97 kr. 97 kr. i Irleot - obleka11 ienako spodnje 1 iz mehke klobučevine za dečke ali dekhee, krilo, pleteno b pr>-v vseh barvah. hlače in telovnik. | gami. 97 kr. 97 kr. 97 kr 1 irniks »rajca 1 ninska *ra|ea 1 par elegantnih z vezanjem iz najti iz finega sifona, kre-»ukujeulh Revnejšega sifona. 1 tona ali oksforda. Mev za doma. 97 kr. "97 kr 97 kr. 6 parov nogo*i- a pare nogo«le 1 volnen Jople za ele jedne barve ali za ieuake, dobre moške in ženske. progaste._ _ baze. ~97~ki\ 97 kr. 97 kr. tt prtleev za bri 1 dober namizni tt prtičev, belih ali anuie poaod iz si-prt, bel, damasten barvastih, dumastni vetra platna s prog. ali barvast. uzorec. 97 ^ 97 kr. ~ 97 kr. ~ [1 ienako ogri 1 moške hlaee, 1 predpoateljna 11 (al o, veliko, varstvo proti mrazu, pr«*proirn iz jute-j 97 kr. ' velike. 1 blaga, rieainuvana. 13 iepnl robci iz 97 kr. 97 kr. fine Lyonsko avile, 1 uiueteljna pipa 1 Hiuoilknik iz ! v različnih barvah, ia morake pene pristne morske peneJ ~ 97~ičr a pokrovom. |~~ 97 k,.; " ji prtitun z brilau- ka- 97 kr. voknene hit iče (sistem Jagerjevi za mofike. 517 kr. 6 otlrač, križast uzorec, obrobljene. "97 kr. 1 kaaeta s 10 komadi angleških pri-stnobarvastih žepnih robcev v razi. barvah. 117 kr. a ftall iz fine volne, v živih barvah, z resami. 97 kr. 1 ucigalo z mehanično pripravo, da se samo prižge. ~97 kr. 1 medaljon, najnovejši facon, b kameni. 97 kr. 1 urna verižica i/j tom, 1 zeimka puhl|a-jumetnega zlata s pri-, vezkom. ponarejeni meni. č«, fino poslikana, modna. 97 kr. 97 kr. 1 zafeuialulca za 2 sveeuika iz pri- Juho iz prist. Lon stnega Londonskega Bkega brit. srebra, btitanija srebra. «»7 kr, 97 kr. 6 francoskih 97 kr. 6 žile iz pristnega Londonskega brita-niia srebra. 97 kr. 1 garnitura: 1 ženski medaljon, 1 par uhanov, 1 prBtan iz brona s smaragdi, 1 97 kr. 1 braeelet, jako okrašen s kameni. 97 kr. 12 kavlulh žličica inlznl noži iz pri- vilic iz prist. Lon is pravega London-lstneira Londonskega '(Ionskega britanijajpar manSetnih gumb skega brit. srebra. britanija srebra. 1 srebra. I s patent, zaponko. Razpošilja se proti poštnemu povzetju; VBe neugajajočo blago se zamenja ali se pa denar povrne. (835—4) J- B. Sab£a©wi@B, Oaaaaile. Ker mi v tesni prodajalnici v ^ido-vclcitL -u.lica.3a. ni mogoče slavni gospodi povsem ustrezati prevzela sem k praznikom prostorno prodajainico v novi hiši tik »kazine", (Selenburgove ulice). (860 ~H) Najuljudneje vabim slavno občinstvo za obilni obisk. MARIJA DRENIK. rebanje Že tekoči Hlesec inscem SREČKE Glavni dobitek v gotovini L 10.000 • 5000«'-\TZ 20°!. II4788S denarnih dobitkov. Kinscem-srečke dobivajo se v loterijskem bureau ogerskega Jockey-kluba: Kiiiliiiip« siti. Waitzuer^aNNe O. (787—33 r«l »vil HiUI Lastnina in tisk »Narodne Tiskarne"- 6677 L- 63 DQ