GLASILO SZDL
Velenje, 15. aprila 1977
Leto XIII. Številka 15/374/ Cena 3 din
1. maj 1977 v občini Velenje
Letošnje prvomajske prireditve bodo v občini Velenje potekale pod geslom „Tito naš vzor", z njimi pa se vključujemo v manifestacijo jubilejev Zveze komunistov in tovariša
Tita
29. aprila zvečer bo v knjižnici Kulturnega centra Velenje svečana seja občinskega sveta ZSS Velenje, na kateri bodo podelili srebrne znake sindikatov Slovenije ter priznanja inovatorjem.
30. aprila popoldan bosta v Velenju in Šoštanju prome-nadna koncerta godb na pihala. Ob 19.30, uri pa bo krenil po ulicah Velenja že tradicionalni prvomajski sprevod z baklami. Ob prihodu sprevoda pred Rdečo dvorano bo ognjemet na velenjskem gradu, ob 20,30 uri pa se bo začelo v Rdeči dvorani
prvomajsko srečanje delovnih ljudi Šaleške doline.
Praznik dela — 1. maj bodo naznanile budnice godb na pihala, člani delovnih kolektivov iz Velenja in Šoštanja pa bodo odšli na že tradicionalne prvomajske izlete do bližnjih planinskih in turističnih postojank ter kraiev. znanih iz časov NOV.
Wsako leto tudi mladina, delovni ljudje in občani naše občine pospremijo štafeto mladosti z najlepšimi žeejjami dragemu tovarišu Titu za njegov rojstni dan. Tako bo tudi v nedeljo, ko prispe zvezna štafeta imladosti v našo občino.
Štafeta mladosti v Šoštanju
V/ nedeljo, 17. aprila, prispe zvezna štafeta mladosti v našo občino
slovesnost bo v Šoštanju
Letošnja osrednja
S Titovim imenom in njego-vifim delom kot voditeljem jugoslovanskih komunistov v vojni irin miru je povezano vse najsvetlejše v zgodovini jugoslovanskih naarodov in narodnosti. Ko letos proslavljamo pomembne jubile-jee, 40-letnico prihoda tovariša Tfita na čelo Komunistične partijce Jugoslavije, 40-letnico usta-noovnega kongresa Komunistič-nae partije Slovenije in 85-letni-cco Titovega rojstva pod geslom „1,Tito naš vzor", jih bomo pro-sldavili v duhu sporočil, misli in ddela tovariša Tita.
Te vrednote morajo biti vtka-nae v naše vsakodnevno delo in žnvljenje in nam naj bodo izvir naavdiha in opora pri nadaljnjem ddelu. To naj bo tudi vsebina akkcijskih programov in manife-sttacij, ki jih bomo letos izvajali vT vseh sredinah.
Ena izmed takih manifestacij jee tudi štafeta mladosti, ki bo pootovala po občini Velenje v needeljo, 17. aprila. Mladi iz na-šee občine jo bodo sprejeli ob
Skupnost Iklubov samoupravljalcev w SR Sloveniji
Zža njeno ustanovitev so se izzrekli udeleženci posvetovanja kklubov samoupravljalcev iz vse _Slovenije v Velenju
Včeraj, 14. aprila je bilo v Vf/elenju posvetovanje delegatov khdubov samoupravljalcev iz vse SMovenije. Na posvetovanju so izizmenjali izkušnje iz dosedanjega^ dela klubov ter spregovorili o naadaljnjih aktivnostih in usme-rititvah klubov samoupravljalcev. Spprejet je bil še predlog o usta-nciovitvi skupnosti klubov samo-upipravljalcev v SR Sloveniji.
0 posvetovanju bomo obšir-neieje poročali v prihodnji številki ki Našega časa.
M.
9.55 v vasi Gorenje od mladincev iz občine Mozirje. Tu bo krajši kulturni program, ki ga bodo pripravili mladinci osnovne šole bratov Letonje iz Šmartnega ob Paki. Mladi iz tega kraja bodo organizirali tudi lokalno štafeto. Zvezno štafeto bo od mladih iz Mozirja v Gorenju sprejel mladinec Šmartnega ob Paki, Bojan Prašnikar. Nato bodo zvezno štafeto ponesli v Šoštanj, kjer bo osrednja slovesnost v naši občini.
V Šoštanju se prične kulturni program ob 9.45, in sicer takoj po prihodu lokalnih štafet, kiju bodo organizirali mladi iz vseh treh osnovnih šol Velenja, gimnazije in rudarskega šolskega centra ter mladi delavci Gorenja in rudarsko elektroenergetskega
kombinata. V kulturnem programu bodo sodelovali recita-toiji iz gimnazije in obeh šo-štanjskih osnovnih šol, pevska zbora ter dveh šol in godba Zarja iz Šoštanja.
Pozdravno čestitko predsedniku Titu za njegov 85. rojstni dan bo na slovesnosti'v Šoštanju prebral dijak gimnazije, Tomaž Smonkar, na slovesnosti pa bo spregovoril tudi predsednik občinske konference Zveze socialistične mladine Velenje, Vlado Videmšek.
Ob 10.20, bodo najbolj prizadevni mladinci iz Šaleške doline ponesli zvezno štafeto mladosti proti Zavodnjam, kjer jo bo mladinec Rok Podvratnik predal mladim iz občine Ravne na Koroškem.	M. T.
SVEČANA SEJA
KOMITEJA OKZK VELENJE
Danes, v petek, 15. aprila, bo ob 18. uri v sejni dvorani skupščine občine Velenje svečana seja občinske konference Zveze komunistov Velenje, posvečena 40-letnici ustanovnega kngresa Komunistične partije Slovenije.
Na sejo, na kateri bo slavnostni govornik Miha Krofi, član komiteja občinske konference ZK Velenje, priložnostni kulturni program pa bodo izvedli učenci osnovne šole Anton Aškerc Velenje, so povabili tudi vse predvojne in medvojne komuniste.
V drugi polovici tedna bo prevladovalo suho in nekoliko toplejše vreme. Proti koncu tedna so v popoldanskem času možne kratkotrajne plohe.
Razgrnitev zazidalnih načrtov
V soseskah Šalek II in Šalek III bomo predvidoma zgradili več kot 1.500 stanovanj ter objekte družbenega standarda - Veliko zelenih površin oziroma prostora za pešce
V prostorih Zavoda za urbanizem Velenje so razgrnili zazidalna načrta za soseski Šalek II in Šalek III. Sklep o tem so prejeli člani velenjskega izvršnega sveta pretekli petek na redni seji-
Predlog zazidalnega načrta Šalek II obravnava zemljišče med Kidričevo in Šaleško cesto, reko Pako in vasjo Šalek. Predlog zazidalnega načrta za Šalek III, pa obravnava območje med Efenkovo cesto, Selom, reko Pako ter Šalekom. Na območju Šaleka II je predvidena izgrad-J nja 1.000 stanovanj, medtem ko bodo na območju Šaleka III zgradili 560 stanovanj.
Poleg blokovne stanovanjske gradnje predloga zazidalnih načrtov predvidevata na tem območju tudi izgradnjo objektov družbenega standarda, kot na primer 5. osnovne šole, vrtcev, dom ostarelih, otroška igrišča ipd. V pritličju vseh stanovanjskih objektov je predvidena gradnja trgovsko, gostinskih lokalov.
Pri izdelavi zazidalnih načrtov za ti dve soseski so urba-
nisti zlasti upoštevali to, da bodo imeli bodoči stanovalci v tem novem središču, kar največ zelenih površin oziroma so čimveč prostora namenili pešcem. Temu primemo bo urejen seve-
da prometni režim oziroma dohodi z avtomobili v soseski.
Zraven bodo urejena parkirna mesta, le-teh bo kar 50% v kletnih prostorih.
Dela pri gradnji cestnega predora skozi hrib, na katerem stoji šaleški grad dobro napredujejo in predor je vse bolj viden. Kot smo že poročali ga bodo delavci REK Zasavje - tozd rudarska gradbena dela zgradili do letošnjega praznika občine Velenje. (S. V.)
Osrednja proslava ob obletnici 0F
Vrsta manifestacij ob obletnici O F
Tudi letos bomo v občini Velenje z vrsto manifestacij obeležili 36-letnico ustanovitve OF slovenskega naroda.
Osrednja slovesnost v Šaleški dolini bo v torek, 26. aprila v Domu kulture v Velenju. Ob tej priložnosti bodo podelili letošnja srebrna priznanja OF, mešani pevski zbor Gorenje in
......................................... " ...........1	I ' '^^^M^MMMHBK.	■i*™***..........I'	JSgjF ...	'
Šoštanjski usnjarji dobro gospodarijo. Lani so proizvedli 1 milijon m2 kromovega usnja ter 1.000 ton vegetabilnega usnja in izdelali 12.000 kosov konfekcije. Na tuje so prodali za 2,8 milj ona dolarjev izdelkov, pri 620 zaposlenih pa so ustvarili 240 milijonov dinarjev bruto realizacije. Letos bodo proizvodnjo povečali najmanj za tretjino, lotili pa so se tudi uresničevanja drugih nalog. - O proizvodnih dosežkih kolektiva tovarne usnja Šoštanj ter o drugem bomo obširneje poročali v prihodnji številki Našega časa.
dekliški pevski zbor gimnazije Velenje pa bosta izvedla priložnostni kulturni program.
ZBOROVANJE ZDRUŽENEGA DELA OBČINE VELENJE
Delegati samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij iz delovnih kolektivov in krajevnih skupnosti bodo sprejeli skupni delovni dogovor o aktivnostih v letošnjem jubilej-_nem letu_
Prihodnji petek 22. aprila bo ob 18. uri v Rdeči dvorani v Velenju zborovanje združenega dela občine Velenje. ,
Delegati samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij iz temeljnih in drugih organizacij združenega dela ter krajevnih skupnosti občine Velenje bodo na zborovanju Združenega dela občine Velenje sprejeli skupni delovni dogovor o aktivnostih v letošnjem jubilejnem letu, ko slavimo jubilej' ZK in tovariša Tita.
Poglavitni smoter skupnega delovnega dogovora je poglabljanje samoupravljanja, uveljavljanje dohodkovnih odnosov, intenziviranju dela, dvigu produktivnosti in dosegi še boljših rezultatov gospodarjenja.
V ponedeljek, 11. aprila seje sešel na prvo sejo odbor za pripravo in izvedbo praznovanja delavskega praznika — 1. maja, ki ga je imenovalo predsedstvo občinskega sveta ZSS Velenje, predseduje pa mu Marcel Medved.
Na seji odbora so izoblikovali program prvomajskih prireditev, ki se vključujejo v manifestacije letošnjih jubilejev ZK in tovariša Tita ter potekajo v občini Velenje pod geslom „TITO NAŠ VZOR".
Novo vodstvo aktiva komunistov - delavcev
Roman Jurič iz TGO Gorenje je oil izvoljen za novega sekretarja aktivov — Razprava o oceni organiziranosti in
kadrovski strukturi ter gibanju članstva v občinski organizaciji ZK
Prejšnji teden se je ponovno sestal aktiv komunistov — delavcev. Ker je potekel mandat dosedanjemu sekretarju in članom sekretariata, so člani aktiva izvolili novo vodstvo. Novi sekretar aktiva je Roman Jurič
OBISKALI OBRTNI SEJEM V MUENCHNU
Sklad za dopolnilno izobraževanje delavcev v zasebnem sektorju občine Velenje je za delavce, ki delajo v zasebnem sektorju, organiziral dvodnevno strokovno ekskurzijo na 29. mednarodni obrtni sejem v Muenchen. Udeleženci izleta so si poleg sejma ogledali še znamenitosti mesta, olimpijsko vas ter obiskali zloglasno nacistično taborišče Dachau.
S strokovno ekskurzijo so bili delavci zasebnega sektorja zadovoljni, saj so v zelo kratkem času videli marsikaj zanimivega, kar bodo lahko s pridom uporabili tudi pri svojem vsakdanjem delu.
iz TGO Gorenje, v sekretariatu pa so še Albin Marhat iz RŠC TOZD EKO, Erik Holdrijan iz TGO TOZD TEŠ, Alojz Novak iz Vegrada, TOZD operativa, Muro Pukšič iz KOC in dosedanji sekretar Anton Štajner iz REK TOZD RLV Storitve.
Aktiv komunistov delavcev je proučil oceno organiziranosti in kadrovsko strukturo ter gibanje članstva v občinski organizaciji ZK Velenje ter nadaljeval razpravo o dohodkovnih odnosih v REK Velenje.
Ne glede na nekatere pozitivne premike v kadrovski struktu-
ri in organiziranosti ZK v občini je aktiv komunistov — delavcev opozoril na premajhno angažiranost posameznih komunistov, na preslabo sprejemanje žena v ZK, na premajhno število zasebnih kmetijskih proizvajalcev v ZK in na neustrezno kadrovsko politiko v nekaterih obratih, ki imajo sedež izven občine Velenje. Tako je na primer nesprejemljivo, da v obratu Toper v Šoštanju ni niti enega člana ZK. V drugih sredinah pa naj bi hitreje sprejemali nove člane. V tem pogledu so člani aktiva posebej opozorili na zdravstvene delavce, pa tudi od-
stotek komunistov v šolstvu ni zadovoljiv, če se zavedamo, da gre za dejavnost vzgoje in izobraževanja.
Razpravo o dohodkovnih odnosih na REK je v nadaljevanju seje vodil sekretar tovarniškega komiteja REK Velenje, Ivo Drev. Beseda je tekla o dohodkovnih odnosih med TOZD, med TOZD in skupnimi službami, o nagrajevanju po delu in o kadrovski politiki.
Novoizvoljeni sekretariat bo že v kratkem začrtal nadaljnjo aktivnost aktiva komunistov delavcev.
Š. D.
Posveti s predstavniki sindikata
Poživiti moramo delo sindikalnih skupin, saj so to oblike delovanja sindikata, ki so najbližje delavcem — Odgovornost sindikalnih aktivistov za opravljanje skupno dogovorjenih nalog
Te dni se posvetujejo predsedniki osnovnih organizacij sindikata in konferenc sindikata po posameznih dejavnostih. Namen posvetov, katerih sklicatelji so občinski odbori sindikatov, je dogovor o uresničevanju najpomembnejših nalog
Industrijska hala v sedmih dneh
Predstavimo konstrukcijo iz armirano betonskih montažnih elementov „Vemont" — Izdelujejo jo v tozdu Vegrad — Gradbena industrija
GIP Vegrad Velenje je dosegel v zelo kratkem času dokaj-šen napredek. Velik dosežek so konstrukcje iz armirano betonskih elementov Vemont. Nova tovarna jih je pričela izdelovati v drugi polovici leta 1974. Ta konstrukcija ima veliko prednosti: je enostavna, solidno oblikovana, zagotavlja pa hitro, cenejšo in kakovostno gradnjo. Doslej so iz Vemont konstrukcij že gradili industrijske hale, šole, obrate družbene prehrane, skladišča, trgovine, telovadnice, športne hale, vrtce.
O delu in razvoju tega obrata smo se pogovarjali z vodjem obrata, Marinko m Mandičem in vodjem montaže, Milutinom Bulajičem. Povedala sta, da ima konstrukcija Vemont veliko prednosti, saj se odlikuje po hitri gradnji in nizki ceni. Objekti, ki jih grade na ta način so zgrajeni v 7 do 20 dneh. S temi konstrukcijami se tudi zlahka prilagode zahtevam investitorja in tehnologiji. Z njimi pa lahko grade tudi postopoma, grade lahko dvoetažne objekte in podobno.
Armirano betonski montažni sistem Vemont sestavljajo primarni „V" nosilci, sekundarni „T" nosilci, stebri in ravne strešne ponve. Fasade so iz armirano betonskih elementov, ki zagotavljajo potrebno zvočno in toplotno izolacijo. Vse elemente izdelujejo na industrijski način v tovarni, transporti-rajo po cesti ali železnici, montirajo pa z avtodvigalom. Ena največjih prednosti pri takšni gradnji pa je ta, da dosegajo na takšen način gradnje zelo velike razpone.
In kateri so največji dosežki, ki so jih dosegli v zadnjem času? S svojim načinom gradnje so se uveljavili po vsej Jugoslaviji V Gnjilanjih so zgradili hladilnico v velikosti 3.700 kv. metrov, gradili pa so še v Mostarju, Bosanski Gradiški, Malem Zvor-niku, Zagrebu in drugod. In kje bodo gradili letos? V Škofji Loki, Velenju, na Madžarskem, v Vojvodini, Bosanski Gradiški, to pa ni celotni plan, ampak plan zai naslednje tri mesece. V povprečju zmontirajo vsak mesec 3.700 kv. metrov objektov.
M. TAMŠE
Naloge sindikata, ki izhajajo iz znanih dokumentov, so dovolj jasne in konkretne in dajejo osnovo za sindikalno delovanje. Za oprav| anje vseh pomembnih nalog pa so v nekaterih osnovnih organizacijah sindikata premalo akcijsko usposobljeni in kadrovsko prešibki. To še zlasti velja za sindikalne skupine, v katerih mora priti „do besede" sleherni delavec.
V izvršnih odborih sindikata in predsedstvih konferenc ni ustrezne delitve dela in zato ostaja vse preveč nalog pri predsednikih osnovnih organizacij sindikata, ki pa sami težko zmorejo uspešno opraviti vseh naloge. Marsikje pa je prisotna tudi premajhna politična odgovornost pri opravljanju sindikalnih nalog in forumsko delo, ki je odtujeno od članstva in delegatskega delovanja. Ravno zato še ne moremo v celoti govoriti, da sindikat deluje v vseh sredinah v interesu delavcev, kar pa bi moral, saj je sindikat organizacija delavskega razreda.
Dobro pripravljene in zastavljene naloge ostajajo dostikrat na pol poti, za kar so predvsem krivi subjektivni faktorji. Nemalokrat so premalo vztrajni in
od petka do petka
Proizvodnja „Vemont" konstrukcij v Selah
VII. REDNI ZBOR UPRAVLJALCEV LJUBLJANSKE BANKE
Danes, 15. aprila bo v vili Široko v Šoštanju VIL redni zbor upravljalcev Ljubljanske banke, podružnice Velenje.
Na zboru bodo med drugim obravnavali poročilo o uresničevanju srednjeročnega plana Ljubljanske banke in podružnice v letu 1976, predlog programa vključevanja Ljubljanske banke v uresničevanju stališč in ocen IK Predsedstva CK ZKJ o aktualnih idej nopolitičnih vprašanjih gospodarskih gibanj ter predlog programa uresničevanja srednjeročnega plana Ljubljanske banke, podružnice Velenje za leto 1977.
odločni v borbi proti tistim silam in posamežnikom, ki delo zavirajo in vidijo glavne aktivnosti sindikata še vedno v preživelih oblikah. Pri delovanju sindikalnih skupin in osnovnih organizacij sindikata je premalo prisotna samoiniciativnost, vse preveč čakajo na naloge višjih organov sindikata, ob tem pa pozabljajo na tiste naloge, ki so v njihovi delovni sredini najpomembnejše.
Bolj kot doslej bo treba poživiti delo sindikalnih skupin, saj vemo, da je ravno sindikalna skupina tista celica delovanja^ ki je najbližja delavcem. Konference OOS bi morale v večji meri pomagati OOS pri njihovem delu. Osnovne organizacije bi morale biti deležne večje pomoči ter koordinacije na ravni delovnih organizacij.
Na posvetovanjih govorijo tudi o odgovornosti sindikalnih aktivistov pri opravljanju skupno dogovorjenih nalog. Nedvomno se bodo morali nekateri sindikalni delavci bolj zavedati dolžnosti, ki so jim jih zaupali delavci.
Na posvetovanjih bodo posvetili posebno pozornost nalogam sindikata pri uresničevanju zakona o združenem delu ter nagrajevanju po delu in rezultatih dela.
J. K
NOVA KOMISIJA
Komite občinske konference ZK Velenje je na svoji zadnji seji imenoval predsednika in člane komisije za samoupravne odnose, ki bo delovala pri komiteju OK ZK.
Za predsednika komisije so imenovali Edvarda Centriha, člani pa so Albin Amon, Franc Yerdev, Janko Vovk in Franc Žemva. Delegat iz Gorenja pa bo pozneje imenovan za člana komisije.
MANJ POTREB PO ELEKTRIČNI ENERGIJI
V termoelektrarni Šoštanj so v prvem četrtletju letos proizvedli 554,3 GWh električne energije, predvideno bilanco realizirali z 80,3 odstotke. Na nizko porabo in s tem tudi na proizvodnjo električne energije so vplivale predvsem ugodne hidrološke razmere. Kljub temu pa so bili v elektrarni vseskozi pripravnem, da bi načrtovane količine v primeru potrebe dosegli ali celo presegli.
S. V.
Izvršni svet Skupščine občine Velenje je na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS 16/67 in 27/72) ter 2. člena odloka o izvršnem svetu Skupščine občine Velenje (Uradni vestnik občine Velenje štev. 7/74) na svoji seji dne 8. 4. 1977 sprejel naslednji
SKLEP
o razgrnitvi zazidalnih načrtov Šalek II in Šalek III.
1.
Javno se razgrneta z-azidalna načrta Šalek II in Šalek III, ki ju je izdelal Zavod za urbanizem Velenje pod štev. P -119 in P - 124 v aprilu 1977..'
2.
Zazidalna načrta bosta razgrnjena 30 dni od objave tega sklepa v glasilu „Naš čas" v prostorih Zavoda za urbanizem Velenje, Tomšičeva 16, vsak delovni dan med 6, in 14. uro in ob sredah do 16. ure.
3.
V času razgrnitve lahko k zazidalnim načrtom podajo svoje pripombe in predloge občani in zainteresirane delovne in druge organizacije oziroma skupnosti.
Sklep velja takoj in se objavi v Uradnem vestniku občine Velenje ter v glasilu „Naš čas".
PREDSEDNIK Izvršnega sveta SO Velenje Franjo Kljun, s. r. dipl. ing. strojništva

VELE NJE
RŠC VELENJE, n.sub.odg. TOZD EKO, n.sub. odg.
Na podlagi 7. člena RŠC Velenje - TOZD EKO, sklepa
DS TOZD z dne 19. 2. 1977, 26. člena samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih DS TOZD EKO
razpisuje
naslednja vodilna delovna mesta:
1.	ORGANIZACIJSKI VODJA - SEKRETAR
—	da ima višjo izobrazbo pravne organizacijske kadrovske smeri in tri leta delovnih izkušenj
2.	VODJA MARKETINGA.
—	da ima visoko izobrazbo ekonomske, pravne organizacijske ali tehnične smeri in tri leta delovnih izkušenj;
—	da ima višjo izobrazbo ekonomske, pravne organizacijske ali tehnične smeri in 5 let delovnih izkušenj;
3.	VODJA NABAVE
—	da ima višjo izobrazbo ekonomske organizacijske ali tehnične smeri in tri leta delovnih izkušenj;
—	da ima srednjo izobrazbo ekonomske tehnične smeri in pet let delovnih izkušenj;
4.	VODJA ORODJARNE IN STROJEGRADNJE
—	da ima višjo izobrazbo tehnične smeri in tri leta delovnih izkušenj;
—	da ima srednjo izobrazbo tehnične smeri in pet let delovnih izkušenj;
5.	VODJA SERIJSKE PROIZVODNJE
—	da ima višjo izobrazbo tehnične smeri in tri leta delovnih izkušenj;
—	da ima srednjo izobrazbo tehnične smeri in pet let delovnih izkušenj;
6.	VODJA INŠTALACIJ
—	da ima višjo izobrazbo elektro ali strojne smeri in tri leta delovnih izkušenj;
—	da ima srednjo izobrazbo elektro-strojne smeri in pet let delovnih izkušenj;
7.	VODJA ELEKTRO PROIZVODNJE
—	da ima višjo izobrazbo elektro smeri in tri leta delovnih izkušenj;
—	da ima srednjo izobrazbo elektro smeri in pet let delovnih izkušenj;
8.	VODJA PRAKTIČNEGA POUKA
—	da ima pogoje za učitelja srednje šole in tri leta vzgoj-no-izobraževalne prakse.
Kandidati morajo poleg navedenih in splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje:
1. da imajo organizacijsko sposobnost organiziranja dela z delavci in učenci; Z da so družbeno-politično in moralno neoporečni. Kandidati naj vložijo vloge v roku 15 dni od objave razpisa na naslov I Rudarski šolski center Velenje, Kadrovsko-socialna služba, priporoča- | no po pošti pod oznako „za razpis". Kandidati bodo o izidu razpisa obveščeni do 20. maja 1977. Osebni dohodek je določen s samoupravnim sporazumom o delitvi sredstev za osebne dohodke TOZD EKO. Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas.
NAŠ CAS
Št. 15 (374) - 15. aprila 19^

Od splošnosti in načelnosti v konkretnost
Komite občinske konference Z K Velenje se je na zadnji seji zavzel za pripravo spiska odprtih vprašanj okrog uresničevanja vsebine zakona o združenem delu v Šaleški dolini
Komite občinske konference Zveze komunistov Velenje je na zadnji razširjeni seji, bila je 8. aprila, razpravljal o akcijah ZK v občini Velenje za nadaljnje poglabljanje samoupravnih odnosov.
Razprava, v kateri je sodeloval tudi družbeni pravobranilec samoupravljanja, je opozorila na vrsto nalog s katerimi se bodo morali komunisti in organizacije ZK v Šaleški dolini čimprej kar najbolj odločno spoprijeti. Vse akcije in delo pa je treba, kolikor je najbolj mogoče, konkretizirati.
Sekretar komiteja, Franjo Korun, je med drugim ugotovil, da z doseženim nismo in ne moremo biti zadovoljni. Stvari ne gredo naprej tako, kot je bilo pričakovati. Tako v delovnih organizacijah kot v občini bo treba nemudoma ugotoviti, v kolikšni meri so že uveljavljeni novi samoupravni odnosi ter do kam smo prišli pri uveljavljanju dohodkovnih odnosov.
Za konkretno akcijo in delo je treba spodbuditi vse komuniste v občini Akcije je treba poenotiti, pri razreševanju problemov in nalog pa je nujno uveljaviti samoupravni pristop.
Razpravljalci so med drugim poudarili, da je bilo o nalo-Igah doslej že veliko povedanega in napisanega. Kljub temu jpaje mogoče ugotav^ati, da ne reagiramo na sklepe komiteja OK ZK oziroma na stališča Zveze komunistov, tudi kar zadela uresničevanje zakona o združenem delu. Izjema so le inekatera najbolj žgoča vprašanja, ki smo jih prisiljeni reševa-Iti. Nekatere strukture hočejo, kot vse kaže, nadaljevati staro ] prakso.
Nesprejemljiva je metoda, da razrešujemo samo nekatera (odprta vprašanja oziroma naloge. Treba je razreševati prav >vse probleme. Vsi pa se moramo tudi zavedati, da je uresničevanje zakona o združenem delu neodložljiva naloga komu-rnistov. Zato je treba začeti ugotavljati, kdo to nalogo uresničuje in kdo ne.
bilo> so poudarili razpravljalci na zadnji seji komiteja OK ZK Velenje, da čimprej pripravimo spisek odprtih vvprašanj okrog uresničevanja zakona o združenem delu Od ssplošnosti in načelnosti pa moramo v konkretno akcijo.
M. L,
Politika cen izdelkov in storitev
Izvršni svet skupščine občine Velenje je na zadnji seji obravnaval dogovor o ukrepih za realizacijo politike cen izdelkov in storitev iz pristojnosti republike in občin v tem letu - V letu 1977 rast cen proizvodov in storitev ne bi smela biti višja od dosežene rasti v letu 1976 - V Velenju se bodo lahko letos stanarine zvišale le za 10 odstotkov
Člani Izvršnega sveta skupščine občine Velenje so na petkovi redni seji v glavni točki obravnavali dogovor o ukrepih za realizacijo politike cen izdelkov in storitev iz pristojnosti republike in občin v letu 1977. Medtem so ta dogovor v ponedeljek predstavniki izvršnih svetov večine slovenskih občinskih skupščin in republiškega izvršnega sveta že podpisali.
Z dogovorom se podpisniki obvezujejo, da bodo v mejah svojih pravic, pooblastil in obveznosti sprejemali takšne ekonomske in druge ukrepe, s katerimi naj bi se zagotovila umirjena in skladnejša gibanja na področju tržišča in cen, obenem pa dala možnost za najnujnejše premike pri odpravljanju neskladij med cenami. Dogovor predvideva, da v letošnjem letu rast cen proizvodov in storitev naj ne bi bila višja od dosežene rasti v letu 1976.
Tako se bodo podpisniki s tega dogovora zavzemali in skrbeli, da ne bodo presegali okvirov predvidenega zvišanja cen za proizvode in storitve iz republiške in občinske pristojnosti v obdobju od decembra 1976 do decembra 1977, in sicer cene industrijskih izdelkov pri proizvajalcih do največ 9%, cene kmetijskih izdelkov pri proizvajalcih do največ 10 %, cene v trgovini do največ 8,5 % in cene življenjskih potrebščin do največ 12 %. Seveda pa bodo zato potrebni veliki napori, saj so se na primer življenjski stroški v obdobju oktober 1976 do februarja 1977 povečali že za 6,3 %.
Pri izvajanju politike cen in sprejemanju ukrepov bodo podpisniki v skladu s sistemom cen upoštevali kot temelj za obliko-
vanje in urejanje cenovnih razmerjih v združenem delu dohodkovne odnose, ukrepe, ki naj bi jih organizacije združenega dela sprejele, da bi pospešile kvalitativne dejavnike razvoja, zlasti pa večjo proizvodnjo dela boljšo organizacijo dela, večji obseg in boljšo kakovost izdelkov ter storitev, varčevanje s surovinami, repromate-riali in energijo. Nadalje, da se v cene izdelkov in storitev ne vgrajujejo razvojne komponente.
Po dogovoru naj bi se stanarine povečale v letošnjem letu do 30 %, in sicer ne pred 1. junijem letos. Za velenjsko občino to pomeni, da se bodo stanarine lahko zvišale le še za 10%, glede na to da smo lansko poviša-
Razvoj kmetijstva, gozdarstva ter preobrazba vasi
»ocdcenjujoč odnos do kmetijstva je še vse preveč prisoten v naši miselnosti - bolje bo treba ovrednotiti kmetijske proizvode in s tem tudi kmetovo delo ter bolj odgovorno oblikovati in sprejemati prostorske plane
MCončana je široko zami-iljeena, pa žal slabše izvedena avnna razprava o razvoju kmetij-tvaa, gozdarstva ter preobrazbe asiii v naši občini. Gradivo, ki ;a j je dal v javno razpravo izvrš-ti oodbor predsedstva republiške »nnference SZDL Slovenije z tanmenom, da se bodo v razpra-o vključili ne le delavci, ki lelaajo na področju kmetijstva
0	kkmetje, ampak vsi naši delov-
1	ljudje, družbenopolitične fg^anizacije, ter drugi družbe-ioppolitični in samoupravni lejaavniki, je pretehtano, pripo-ibee podane!
fflitrejši razvoj kmetijstva, je
ggradivu zapisano, ter večja roiiizvodnja hrane z visoko rooduktivno sodobno tehno-Jgijijo bo z uveljavljanjem novih imooupravnih	družbeno-
kounomskih odnosov v prihod-je veliko pripomogel k sklad-ejš&mu in stabilnejšemu razvo-l (celotnega gospodarstva ter aprredku vse naše družbene cuppnosti. Želja, da bi naše meetijstvo doseglo močnejši spoon, postaja nuja. Potrebe po ranili so iz dneva v dan večje, ašee kmetijstvo pa tri do pet ratt zaostaja po donosu na
v središču pozornosti
hektar za razvitimi kmetijskimi državami. Torej veliko neizkoriščenega bogastva, ki ga želimo vzeti in ga potrebujemo. In kaj lahko rečemo po zaključeni javni razpravi?
Sekretar OK SZDL Velenje Tone Šeliga ugotavlja, da ni bilo konkretnejših analiz, ki bi pripomogle k dopolnitvi gradiva. Očitno je podcenjujoč odnos, do kmetijstva vse preveč prisoten v naši miselnosti, saj nakme-tijci niso pokazali za to temo nikakršnega razumevanja. Dogajalo se j e celo, da v posameznih krajevnih skupnostih tega gradiva niso obravnavali, ali pa so se ga lotili le bežno — kakor nujnega zla — z utemeljitvijo, da pri njih ta dejavnost tako ni razvita. Zato ni čudno, da so kmetje na problemski konferenci, ki jo je ob zaključku javne razprave v naši občini sklicala OK SZDL postavili vprašanje,, če so sploh družbi potrebni. „Živimo samorastniško, kljub temu da se naš položaj v zadnjem času izboljšuje. Še vedno nismo na ravni, ki smo jo že imeli. Kmetje prav gotovo niso edini odgovorni za prehrano -to smo vsi."
Prav bi bilo, ko bi pouk o kmetijstvu uvedli že v osnovno šolo, menijo kmetijci, in tudi tako prispevali k upadanju te dejavnosti. Tudi pedagogi bi morali usmeijati, saj ni bil neredek pojav, da so si šteli za velik uspeh, če se je po zaključeni osemletki -čimmanj učencev odločilo za delo na kmetij i.
Seveda kmetijstvu ne bomo pomagali s pravilnejšo šolsko
politiko. Potrebno bo še kaj več. Predvsem bolje ovrednotiti kmetijske proizvode in s tem kmetovo delo, pospešiti oblikovanje skupnosti za proizvodnjo posameznih vrst hrane, bolj vključiti kmečke proizvajalce v uresničevanje nalog KS, bolj odgovorno oblikovati in sprejemati prostorske plane, saj z neracionalnim gospodarjenjem z rodnimi površinami močno zmanjšujemo naš pridelovalni prostor. Pospešiti bo navsezadnje potrebno tudi socialni razvoj in socialno varnost kmetov izboljšati preskrbo prebivalstva s kmetijskimi proizvo-
Zadnje dni se je v naši občini, kot ste lahko ugotovili ob prebiranju naslovne strani, zgodilo več pomembnih dogodkov. Verjetno ste pričakovali, da bomo tudi v pričujočem komentarju tedna spregovorili o enem izmed njih.
Pa sem se odločil, da pišem o delu, o delovnih dosežkih naših kolektivov. Bliža se praznik dela 1. maj.
Pred leti, ko smo takorekoč vsak dan poudarjali prizadevnost in uspehe delovnih kolektivov pri povečevanju proizvodnje in pri preseganju planskih nalog, pa tudi
di, urediti zakon o dedovanju, predvsem pa omogočiti, da zemljo dobi res tisti, ki jo obdeluje, saj je nevzdržno, da ostajajo številne obdelovalne površine neobdelane.
Razprava v naši občini o razvoju kmetijstva res ni prinesla pomembnejših predlogov za dopolnjevanje resolucije, zato bo potrebno zanimanje za to dejavnost po krajevnih skupnostih poživiti, po sprejetju resolucije pa tudi resnično izpolniti zastavljene cilj e.
B. ZAKOŠEK
druge dosežke, smo izrekali priznanje delu.
Pozneje smo, kot sem nekoč že zapisal, marsikdaj pozabili na ljudi, na tiste, ki so bili v prvih vrstah resničnih ustvarjalcev našega družbenega bogastva. Njihovo delo in naprezanje smo
V tem dogovoru je še posebej poudarjena tudi večja skrb za uresničitev že postavljenih nalog na področju preskrbe prebivalstva s kmetijskimi prehrambenimi proizvodi. Tako je naloga občin da bo konca septembra organiziranje samoupravne interesne skupnosti za področje preskrbe, oziroma druge oblike samoupravnega organiziranja za zagotovitev boljše preskrbe prebivalstva.
Dogovor o ukrepih za realizacijo politike cen za izdelke in storitev tudi zavezuje odgovorne dejavnike za stanovanjsko izgradnjo, da se cene stanovanj ne obremenjujejo s stroški, ki ne sodijo med stroške stanovanjske izgradnje. Da pa bi se doseglo čimbolj učinkovito izvajanje tega dogovora in da bi dosledno uresničevali zakonitosti na področju tržišča in cen bodo podpisniki zagotovili učinkovito
delovanje organov tržne inšpekcije, ki bodo posebno pozornost namenili oblikovanju cen, kršenju enotnosti našega trga, monopolnih pojavov in špekulacijam v blagovnem prometu ter zaščiti potrošnikov.
S. V.
JUTRI LETNA KONFERENCA OBČINSKE GASILSKE ZVEZE
V dvorani gasilskega društva Velenje bo jutri popoldne ob 17. uri redna letna konferenca občinske gasilske zveze Velenje. Na dnevnem redu imajo poročilo organizacijsko tehnične komisije, blagajniško poročilo in poročilo nadzornega odbora. Po razpravi po poročilih pa bodo sprejeli delovni in finančni načrt za letos.
ste že
naročeni
na
naš tednik?
nje 20 odstotkov uveljavili šele v letošnjem letu. To pa pomeni, da bomo glede stanarin spet zaostali za drugimi slovenskimi občinami, kar bo seveda otež-kočalo že tako obremenjeno stanovanjsko politiko. Sicer pa dogovor predvideva, da bo zveza stanovanjskih skupnosti do julija letos pripravila dogovor o predhodu na stroškovne stanarine v srednjeročnem obdobju.
Več vlagati v kmetijstvo
Čimprej moramo izdelati prostorski plan občine, ki mora zagotoviti, da ne bomo izgubljali zemljišča zaradi nesmotrne gradnje
Delegati skupščine kmetijske zemljiške skupnosti občine Velenje so se v ponedeljek, 11. aprila sešli na 5. sejo, na kateri so pregledali delo v prvem mandatnem obdobju in sprejeli delovni ter finančni načrt za letos in izvolili nove organe. Za predsednika skupščine so ponovno izvolili Henrika Jonka, za predsednika enajstčlanskega izvršnega odbora pa prav tako znova Ivana Stropnika.
Ob razpravi o poročilih so delegati poudarili, da si bodo preko sveta za urbanistično politiko predvidevali, da bi čimprej izdelali prostorski plan občine, saj je bil sklep za njegovo izdelavo sprejet že pred dvema letoma. Ta plan bo med drugim tudi omogočil, da v prihodnje ne bo prihajalo do izgube zemljišč zaradi nesmotrne gradnje. Več pozornosti bo treba v prihodnje nameniti tudi kmetijam v hribovitih območjih, ki ostajajo zaradi odhajanja mladih v dolino brez naslednikov.'
Vsi bomo krivi in odgovorni, če bodo te kmetije ostale zapuščene ker jim ne omogočimo takšnih življenjskih pogojev, da bi lahko živeli. Ob vsem tem pa ne smemo pozabiti njihovega pomena za splošni ljudski odpor, je dejal eden izmed delegatov.
Če sodi kmetijstvo med prednostne panoge, ga je treba tako tudi obravnavati in tudi več vlagati vanj, smo slišali na skupščini. V reševanje kmetijske problematike pa se bodo morale v prihodnje boj vključiti tudi krajevne skupnosti, čimprej pa bo treba razmisliti o ustanovitvi temeljne kmetijske zemljiške skupnosti. Sicer pa so člani menili, da je vprašanje kmetijstva v naši občini tako pomembno, da bi morali o njem razpravljati tudi delegati občinske skupščine.
Ena izmed najpomembnejših nalog kmetijske zemljiške skupnosti občine Velenje bo tudi v letošnjem letu skrb, da bodo zemljišča kmetijskega zemljiškega sklada obdelana in čim bolj smotrno izkoriščena. Zato bo skupnost še nadalje usmerjala politiko prometa in zakupa kmetijskih zemljišč za pospeševanje družbene in kooperacijske proizvodnje.
Glede na krčenje kmetijskih obdelovalnih površin v naši občini in naraščajočih potreb po hrani so vsa večja prizadevanja za izvedbo melioracij kmetijskih zemljišč. Po srednjeročnem načrtu naj bi v naši občini izsušili 200 hektarjev kmetijskih zemljišč. Tako bodo predvidoma v letošnjem letu melioracijska dela za izsušitev 30 hektarjev zemljišč v Gorenju, za kar je potrebno ustanoviti melioracijsko skupnost kmetov kooperantov. Kmetijska skupnost bo za izdelavo investicijskega elaborata prispevala sredstva za izdelavo investicijskega elaborata, pri sami izvedbi tega projekta pa bo udeležena z 200 tisoč dinarjev. Nadalje bo financirala izdelavo natečajne dokumentacije za melioracijo 30 hektarjev zamočvirjenih zemljišč družbenega sektorja v Ravnah in za izvedbo melioracije tudi prispevala sredstva. Kmetijska zemljiška skupnost pa sofinancirala tudi izvedbo mikromeli-oracij zamočvirjenih zemljišč kmetom kooperantom.
V sprejetem finančnem načrtu imajo za približno 550 tisoč dinarjev nepokritih nalog za uresničevanje že tako okrnjenega programa pospeševalnih akcij v letu 1977, ki jih predvideva družbeno gospodarski načrt občine. Zato bodo štorih vse da bi uveljavili družbeni dogovor o združevanju sredstev za pospeševanje kmetijstva v občini Velenje, ki so ga podpisali skupščina občine Velenje, Era in nekatere druge delovne organizacije ter kmetijska zemljiška skupnost.
S. V.
tonah in kubičnih metrih dajmo znova v ospredje človeka, naše delovne ljudi.
In zakaj razmišljanje o delavskemu prazniku, 1. maju, že zdaj, sredi aprila, zakaj znova besede o delu ter o delovnih dosežkih naših kolektivov. Zato, ker veliko-
Priznanje delu
ocenjevali kot nekaj vsakdanjega, samo po sebi razumljivega, največkrat kot nujnost.
Čas je, da pozabimo zgolj na poslovnost. Resničnemu delu moramo povrniti čas in ugled, ki mu gre. Ob milijonih in milijardah, ob
krat tudi sami v obilici dogodkov pozabimo, hote ali nehote, na naprezanja naših delovnih ljudi. Na rudarja v jami, delavko ob tekočem traku v Gorenju, na delavce in delavke vseh delovnih kolektivov v občini Velenje. Pa to ni prav. Vemo.
Zapisal sem, da moramo znova izrekati priznanje delu. Gotovo so takega priznanja vredni naši knapje, ki odhajajo v šaleško podzemlje na petek in svetek, da bi nakopali kar največ lignita, p^
znanje si zaslužijo tudi za 19 tisoč ton izkopanega premoga zadnji torek. Pa delavci in delavke Gorenja, ki so tudi z delom ob sobotah omogočile doseganje načrtovane proizvodnje. „ . ... A
Pa usnjarji iz Šoštanja, Vegradovi gradbinci, elektrikarji iz Šoštanja ...
Izrecimo jim ga prav vsi. Izrecimo priznanje delu.
MARJAN LIPOVŠEK
>t. 15 (374)- 15. aprila 1977
NAŠ CAS
3
■nmHHH
Delegati vseh treh zborov skupščine občine Velenje so na seji 13. aprila obravnavali oceno o uresničevanju delegatskega sistema in delegatskih odnosov v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih, ki jo objavljamo v
rubriki „Delegatski Naš čas"
■#/###//###/#/##//##/####/###########/#/#i l Pismo delegata!
5 -5
% Edvard Centrih, delegat skupine delegatov za zbor
Celovito oceno uveljavljanja delegatskega sistema in izvajanja delegatskih odnosov v občini Velenje so zbori občinske skupščine obravnavali na seji 2. 12. 1975. Sprejeli so tudi sklepe in priporočila, ki predstavljajo kratkoročne in dolgoročne naloge na področju izpolnjevanja delegatskega sistema. Sklepi in priporočila so bili objavljeni v Uradnem vestniku občine Velenje, št. 6/1975.
Že ob razpravi tega gradiva smo ugotovili, da vsebinskih premikov pri uresničevanju delegatskih odnosov in delegatskih razmerij v skupščinskem odločanju ne bomo dosegli, če ne bodo delovni ljudje in občani neposredno sprejemali in oblikovali smernic in stališč ter jih medsebojno usklajevali za skupno odločanje v skupščinah družbeno-politič nih in samoupravnih interesnih skupnosti.
Zaradi tega se tokrat nismo odločili za celovito analiziranje delegatskega sistema, temveč želimo opozoriti le na nekatere slabosti in težave, ki spremljajo delovanje delegacij v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih. S tem želimo vzpodbuditi reševanje problemov, hitrejšo odpravo slabosti ter razpravo usmeriti na tista vprašanja, ki so bistvenega pomena za nadaljnji razvoj delegatskega sistema in za uresničevanje njegove vsebinske funkcije.
Dosedanje izkušnje so znova potrdile že znano ugotovitev, daje delegatski sistem za skupščine družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti neločljivo povezan s samoupravljanjem v organizacijah združenega dela. To velja tudi za razmere v občini Velenje. Ugotavljamo, da so v tistih organizacijah združenega dela, v katerih je samoupravljanje delavcev razvito, tudi delegatski odnosi razviti in da so v priprave za oblikovanje stališč delegacij širše vključeni delavci in samoupravni organi. Zato so te delegacije bolj informirane o potrebah in interesih delavcev, seznanjene so z ekonomskim položajem svoje organizacije ter s stališči in sklepi samoupravnih organov. Vse to je namreč v procesu sporazumevanja in dogovarjanja nujno potrebno za povečanje aktivnosti delegatov v delegacijah, konferencah delegacij, v skupinah delegatov, v skupščinah družbenopolitičnih skupnosti (občine, republike, zveze) ter v skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti.
Po izrecnem določilu ustave določajo delegacije temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti temeljna stališča za delo delegatov v skupščinah na osnovi interesov in smernic temeljne samoupravne organizacije in skupnosti in splošnih družbenih interesov in potreb.
Pri ocenjevanju dela delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti se zato kot osnovno zastavlja vprašanje, ali delegacije oblikujejo temeljna stališča v skladu s to ustavno določbo, ki v bistvu pomeni, da so dejanski nosilci oblasti delavski razred in vsi delovni ljudje in občani, organizirani v TOZD, v krajevnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah ter družbenopolitičnih in družbenih organizacijah.
Če ocenjujemo delo občinske skupščine z vidikov stvarnega vpliva delavcev in delovnih ljudi v temelj nih samoupravnih organizacijah in skupnostih na odločitve skupščine, moramo kritično ugotoviti, da med delovnimi ljudmi v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter njihovimi delegacijami in delegati, ki prihajajo v skupščino, ni stalne in nepretrgane vezi.
Dosedanje izkušnje kažejo, da v TOZD in krajevnih sku-
pnostih skorajda ni primerov, da bi bili sklicani zbori delavcev oziroma zbori občanov z namenom, da bi obravnavali vprašanja, o katerih naj bi odločala občinska skupščina in da bi dali svojim delegacijam smernice za določanje temeljnih stališč za delo delegatov v skupščini. Odnos delegacija — zbor delovnih ljudi in občanov še ni zaživel, zato delegacije še vedno nastopajo v vlogi neodvisnega tolmača interesov in potreb delovnih ljudi in občanov. Temu je gotovo vzrok tudi dejstvo, da v samoupravnih aktih krajevnih skupnosti in TOZD še ni urejeno vprašanje položaja, vloge in odgovornosti delegacij. Tj akti še vedno ne vsebujejo natančnejših določb o tem, v katerih primerih mora delegacija oblikovati stališča na podlagi smernic zborov delavcev -oziroma zborov občanov, v katerih primerih pa delegacija oblikuje temeljna stališča za delo delegatov v skupščinah sama, eventu-elno skupaj s samoupravnimi organi krajevne skupnosti oziroma TOZD oziroma skupaj s posameznimi družbenopolitičnimi organizacijami. Prav zaradi tega je pri delu delegacij često prisotno vprašanje, v katerih primerih so delegacije dolžne opraviti take konzultacije. Seveda je pogosto težko izvedljivo, da bi delegacija glede vseh vprašanj, o katerih se odloča v skupščini, iskala smernice za določanje temeljnih stališč pri delovnih ljudeh in občanih, ki so jo izvolili. Zato bi bilo potrebno v samo-
delegatski nas čas
upravnih aktih jasno določiti, katera So tista vprašanja, ki bi jih morali prej obravnavati delovni ljudje in občani in glede katerih bi morali dajati svoji delegaciji smernice za njeno delo oziroma za delo delegatov v skupščini. To so gotovo tista vprašanja, ki se nanašajo na odločitve o izločitvi dela dohodka za skupne in splošne družbene potrebe, in druga vprašanja, od katerih je odvisen družbenoekonomski položaj delovnih ljudi in občanov v občini, odvisno urejanje njihovih samoupravnih pravic in dolžnosti ter njihovih življenjskih in delovnih pogojev. O ostalih vprašanjih, o katerih se odloča v skupščini, pa bodo delegacije lahko določale temeljna stališča na osnovi smernic, ki so dane v ustreznih dokumentih organov in organizacij, ki delujejo v krajevni skupnosti oziroma v TOZD samostojno. V tem pogledu so lahko delegacijam v veliko pomoč stališča in mnenja samoupravnih organov v TOZD in krajevnih skupnosti, zato je koristno, da delegacija sodeluje s samoupravnimi organi in opravi z njimi ustrezne konzultacije. Za vključevanje delovnih ljudi v neposredno oblikovanje smernic in stališč delegacij, se je treba posluževati tudi „samoupravnih delovnih
skupin" oziroma „sindikalnih skupin", ki pomenijo enega od temeljev samoupravnega informiranja in oblikovanja stališč v najširši bazi, saj so v bistvu po svoji sestavi del zbora delavcev.
Prav tako je za delegacije zelo pomembno, da se o raznih vprašanjih posvetujejo z družbenopolitičnimi organizacijami v TOZD in krajevnimi skupnostmi. Potrebno je, da se družbenopolitične organizacije bolj angažirajo pri uveljavljanju delegatskih odnosov, da dajejo delegacijam iniciative za njihovo delo in jih pri oblikovanju temeljnih stališč za delo delegatov v skupščini opozarjajo na družbene potrebe in interese in skrbijo, da člani delegacije odgovorno opravljajo svojo delegatsko funkcijo.
Nadalje ugotavljamo, da delegacije temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti še vedno vse preveč zavzemajo stališča skoro izključno o vpraša-, njih oziroma gradivih, kijih pripravi občinska skupščina oziroma njen izvršni svet in upravni organi, vse premalo pa temeljne delegacije same opozarjajo na probleme in zahtevajo hitrejše reševanje tistih problemov in vprašanj, ki jih čutijo v svojih temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih, katerih reševanje pa je v pristojnosti občinske skupščine.
Tesnejša povezanost delegacij z delovnimi ljudmi in občani in prenašanje njihovih interesov, mnenj in predlogov na dnevne rede sej zborov občinske skupščine bi prav gotovo pripomogla k temu, da dnevni redi sej občinske skupščine ne bi bili samo odraz izvršilnih in upravnih organov, temveč bi izhajali iz zahtev in potreb organizacij zdmženega dela in krajevnih skupnosti.
V zvezi z določanjem stališč je treba še opozoriti, da delegacije v TOZD in KS obravnavajo praviloma le vprašanja, ki so na dnevnih redih sej občinske skupščine, vprašanja, ki so ha dnevnih redih sej republiške in zvezne skupščine pa le v primerih, ko so ta vprašanja vključena v dnevne rede sej občinske skupščine. V tej zvezi bo treba še veliko storiti in napore usmeriti tudi v to, da se bo občinska skupščina dosledneje uveljavila kot konferenca delegacij za usklajevanje stališč, ki so na dnevnih redih sej republiške skupščine. To svojo funkcijo bo občinska skupščina lahko uspešneje opravljala, če bo dobivala več pobud od delegatske baze.
Zagotovitev ustreznega informiranja delegatov in delegatske baze je eden izmed bistvenih elementov uresničevanja delegatskega sistema in delegatskih odnosov. V zvezi s tem je predvsem treba doseči, da bodo gradiva, ki jih pripravljajo upravni organi in izvršni svet, kar najbolj ustrezala potrebam delegatskega odločanja. Danes še vedno lahko ugotavljamo, da gradiva niso ustrezno pripravljena, da so pogostokrat preobsežna in zapletena. Predvsem pa celovitih gradiv ne spremljajo kratke, jedrnate informacije - povzetki, v katerih bi bile na kratek in razumljiv način povedane bistvene značilnosti, ki so vsebina osnovnega gradiva. Te povzetke bi morali redno pripravljati sestavljalci osnovnih gradiv, to so upravni in drugi strokovni organi. Bolje pripravljena gradiva bodo vsekakor povečala možnost vplivanja delegacij in delegatov na odločitve v občinski skupščini. V marsikateri delegaciji jim je težko pripraviti tako storkovno utemeljene
NAROČNIKOM NAŠEGA ČASA
Od 1. januarja 1977 velja nov cenik plačanih objav. Spričo stalnega zviševanja stroškov, ki jih imamo z izdajo našega domačega tednika, smo morali zvišati tudi naše cene.
V stolpcu, širokem 4,5 centimetre, velja 1 cm reklamnega oglasa, razpisa, obvestila oziroma druge objave odslej 80 dinarjev.
Za male oglase je osnovna cena do 10 besed 35 dinarjev, vsaka nadaljnja beseda stane 3 di-nane, pribitek za ,.naslov v upravi" pa jc 10 dinarjev.
Za objave, naročene po zaključku redakcije lista zaračunamo dodatne stroške, najmanj pa 30 dinarjev.
Zasebni naročniki ..Našega časa" s plačano celoletno naročnino pa imajo:
-	pri malih oglasih 20 % popusta,
-	pri uokvirjenih osmrtnicah in zahvalah pa 50 % popusta.
CENTER ZA INFORMIRANJE, PROPAGANDO
IN ZALOŽNIŠTVO VELENJE
GLASILO SZDL
S
spreminjevalne predloge odlokov in drugih gradiv, da bi v občinski skupščini prišlo na podlagi njihovih predlogov do drugačnih, sprejemljivejših rešitev. Zato je potrebno, da tudi v TOZD in KS nudijo delegacijam in delegatom strokovno pomoč, kar bo po svoje tudi doprineslo k večjemu vplivu delegacij in delegatov na odločitve v občinski skupščini. In končno, pomemben vzrok za premajhno vplivanje na odločitve v občinski skupščini je tudi v tem, da ta sprejema svoje akte praviloma v eni sami fazi in torej delegacijam v TOZD in KS ni dana možnost, da bi v fazi osnutka povedale svoja načelna stališča ter konkretne pripombe in predloge in bi z njimi vplivale na pripravo dokončnega predloga akta.
Ob koncu želimo opozoriti še na nekatere probleme, ki se porajajo pri delovanju konferenc delegacij, ki se oblikujejo z združevanjem enovitih organizacij in delov delovnih organizacij. Za konference delegacij velja, da marsikje prevzemajo funkcije delegacij, ker delegacije gradiva za seje občinske skupščine sploh ne obravnavajo. Se posebno pa je to otežko-čeno v tistih konferencah delegacij, ki združujejo delegate večjega števila manjših organizacij. V takih konferencahje tudi udeležba zelo skromna. Na splošno lahko ugotovimo, da odnosi med temeljnimi delegacijami in konferenco delegacij niso povsod ustrezno oblikovani, zlasti pa ni zagotovljen reden pretok informacij in stališč. V prihodnje bi se morali, Iger je to le mogoče, izogibati nepotrebnemu združevanju delegatov v konference delegacij, večje TOZD pa naj bi imele praviloma samostojno delegatsko mesto v zboru združenega dela občinske skupščine. '
Izhajajoč iz dolžnosti, ki jo imajo delegati do delegatske ^ baze in ob upoštevanju dejstva, da se problem narkomanije v J zadnjem času pojavlja tudi med mladimi v naši občini, sma- * tram za potrebno seznaniti širšo delegatsko bazo, da je na J dnevnem redu 46. seje zbora združenega dela Skupščine SR * Slovenije, ki bo zasedal 5. maja 1977, med drugimi tudi ^ razprava o sklepih in stališčih k poročilu o izvajanju nalog iz J akcijskega programa boja proti alkoholizmu v SR Sloveniji ^
na področju narkomanije v Sloveniji.
Iz gradiva, kije v zvezi s tem pripravljeno, določno izhaja, da so številne razprave in družbena prizadevanja na področju boja proti alkoholizmu preglasile vprašanja narkomanije pri nas. Res je, da narkomanija še ne predstavlja hudega problema v Sloveniji, a zahtevajo nekateri pojavi ustrezno ukrepanje že danes (kar menim da odločno velja zlasti za našo občino), da ne bi prerasle v resno nevarnost za zdravje in življenje ljudi, zlasti mladine. Gradivo namreč izhaja iz ugotovitve, da se je v zadnjem času, posameznim primerom narkomanov, ki so bili opaženi in zdravljeni že vrsto let, . pridružila številnejša skupina uživalcev raznih vrst drog, pre- | težno mladih. To zadnje čase ugotavljamo tudi v naši občini. Zato menim, da gradivo pravilno poudarja, da je vprašanje toliko bolj zaskrbljujoče in zahteva ustrezno družbeno pozornost in ukrepe. Posebej pa velja poudariti, da je poj ave narkomanije že dalj časa intenzivneje spremljala službajavne varnosti in psihiatrična služba, pa je prav, da tudi na območ- . ju naše občine poostrimo to spremljanje in nadzor in da tudi * sedaj dobro organizirano psihiatrično službo temu primerno J prilagodimo.
Ko gradivo nadalje ugotavlja posamezne vidike narkomanije in število narkomanov v Sloveniji, poudarja, daje narko- J manija motenost, ki je ne bi smeli obravnavati grobalno kot ' nekaj enolikega, kot npr. lahko govorimo o alkoholizmu. Razlago narkomanije kot družbenega fenomena lahko išče- j mo le v tesni povezavi med vrsto droge, osebnostjo človeka, ^ ki drogo uporablja in družbenim ozračjem, v katerem se ^ človek in droga srečujeta. Vse kaže, da so nekateri v naši ^
združenega dela Skupščine SR Slovenija nam je $ poslal za objavo naslednje pismo, v katerem obrav- *
*	nava probleme alkoholizma in narkomanije *
\ \
5
\
J \
4
\
Z
\
*
\
\
%
občini ravno v tem pogledu nekatere stvari zanemarili in tu bo treba po mojem več neposrednega ukrepanja. Gradivu, ki S bo obravnavano na skupščini, lahko po mojem tudi naša * sredina da nekaj pripomb, zato seznanjam o tem delegatsko bazo. Medicinski strokovni pogledi na vprašanje drog oziroma psihotropnih snovi in njihovih učinkov so jasni. Prav tako ni bistvenih problemov glede zdravljenja. Težave pa so pri prevenciji in ponovnem vključevanju narkomanov v normalno življenje in delovno okolje. K sreči vsaj na področju naše občine menda še nimamo probleme s takimi vrstami narkomanije. Na področju prevencije pa je treba reči, da to področje presega zmogljivosti same zdravstvene službe. Tuje bistvena naloga ožjega in širšega delovnega in življenjskega okolja, in če gledamo na pojav narkomanije med mladimi, je tu pomembna vloga družine (ki naj vendar gleda, kaj mlado-letnik dela), socialne službe in drugi. Nič manjša pa ni vloga !{ šol in njihovih svetovalnih služb, zlasti v preventivnem pomenu, pa tudi zveze socialistične mladine in javnih občil, ki si prizadevajo ustvariti takšne kulturne, socialne in druge razmere, ki naj gredo predvsem v tej smeri, da v takih razmerah j uporaba droge ne bo potrebna. Seveda pa je eden od možnih represivnih ukrepov tudi ta, da preprečimo, da bi zlasti mladi ljudje prišli do droge, kar moramo in bomo morali storiti tudi v naši občini, ko prihaja toliko novih, pa tudi občasnih občanov oziroma delavcev v naše kraje in za katere se govori, da so prinašalci teh drog, pa pri tem niti ne smemo zanemari-ti, da se šušla tudi o tem, da nekateri celo privatno gojijo \ razna zelišča (kot npr. indijsko konopljo). Da ne omenjamo ! problema, ko nekatere indikacije kažejo, da je problem j tabletomanije že skorajda prisoten vsepovsod in' da se je v j zadnjem času (kar izhaja tudi iz ugotovitev in poročil za J skupščino) povečala poraba zdravil iz skupine stimulansov in ( sedativov.
Problem uživanja mamil bo tedaj treba resneje odkrivati, { preprečevati in zdraviti. Ker pa vemo, da je uživanje drog > tesno povezano z njihovim preprodajanjem in razširjanjem, * naj povem, da je po našem kazenskem zakoniku in to po ^ noveli čl. 208 KZ lahko tisti, ki neopravičeno prideluje, iz- ^ deluje, predeluje, prodaja ali ponuja na prodaj substance ali ^ preparate, ki so razglašeni za mamila ali strupe, ali jih za J prodajo kupuje, hrani ali prenaša, ali pa samo posreduje pri ^ njihovi prodaji ali nakupu, oziroma jih kako drugače neopra- J vičeno razpečava, kaznovan z zaporom najmanj 3 mesecev ^ ali strogim zaporom do 5 let. Enako pa se kaznuje tudi tisti, | ki napeljuje drugega k uživanju mamil, ali mu daje mamilo, ^ da ga uživa on ali kdo drug in tudi tisti, kdor da na razpolago ^ prostore za uživanje mamil. S strogim zaporom do 10 let pa J se kaznujejo osebe, ki so se združile za izvrševanje takih ^ dejanj ali če gre za dejanje, ki je storjeno proti mladoletniku J oziroma čeje dejanje povzročilo posebno hude posledice! ^
Nedvomno je prav, da se nad vsem tem zamislimo že 5 sedaj, pa čeprav gre morda za nekatere primere, ki so se J pojavili v naši občini, a za katere še trdimo, da niso „tako J hudi".
Temu sledi tudi naša skupščina, ki upravičeno ugotavlja, * da smo v naši družbi imeli v dosedanjih akcijah boja zoper alkoholizem in narkomanijo v prioriteti ukrepe za zdravlje-nje alkoholizma in narkomanije, da pa smo zapostavljali vidi-1 ke preprečevanja. Zato moramo v bodoče učinkoviteje pre- j prečevati te pojave. Gotovo je namreč problem alkoholizma in zlasti problem narkomanije — problem celotne družbene ] skupnosti in ne le področja zdravstva in socialnega varstva, S ki pa se s temi problemi običajno srečujeta šele pri odprav- ^ ljanju posledic!	*
NAŠ CAS
Št. 15 (374) - 15. aprila 197
Kulturno društvo „Anton Aškerc"
V svečano praznovanje lanskoletnega tedna komunista „človek, deelo, kultura" se je šola Anton Aškerc vključila z ustanovno skupščino kulturnega društva. Sedaj, po šestih mesecih dela, so že vidni pnvi rezultati, zato smo zaprosili mentorico tega društva, pedagogiko Ano Poles, in predsednico društva Julijo Gubenšek za razgovor, iz katerega v nekoliko skrajšani obliki povzemamo osrednje misli.
„Na šoli se zavedamo velike vlcoge, ki j o imajo krožki pri gra-jemju vsestransko razvite osebnosti," nam je na vprašanje, za-
Ama Poles — upamo, da bo naše kulltumo poslanstvo uspešno
kajj so se odločili za ustanovitev kulturnega društva, dejala men-toirica Ana Poles. „Za to dejavnost učencev podpiramo.
W krožke se učenci vključujejo picnstovoljno, po svojih interesih, nagnjenjih, delujejo pa na osnovi samoupravljanja učencev ob mentorjevi ipomoci. Ob ustvarjalnem delu se oseibnostno dvigajo, gojijo medse-bojijne humane odnose in si oblikujejo Identična stališča do negativnih po-javcov v skupnosti. Tako krožki prispevajo znaten delež pri razvijanju smiisla in potrebe po osebnem anga-žiraanju posameznika. Vse te misli so nas; vodile, ko smo ustanavljali kul-turrno društvo in želeli vse krožke, ki so (doslej delovali na šoli trdneje povezati v enotno organizacijsko celoto, ter delo poenotiti in koordinirati."'
Julija Gubenšek, predsednica i društva, sicer pa osmošolka, doodaja: »Kulturno udgstvovan-ie rnas je gradilo in plemenitilo že (doslej, saj na naši šoli krožki deliujejo že več let. Z ustanovitvijo kulturnega društva pa smo
jih želeli trdneje povezati v enotno organizacijsko telo. Seveda je delo društva še vedno organizirano po posameznih krožkih, ki smo jih preimenovali v sekcije.
Naše društvo sedaj vključuje osem sekcij. V upravnem odboru kulturnega društva sta po en ali dva člana iz vsake sekcije, ki imajo tudi svoje naloge. Nimamo pa svojih pravil, ker delujemo pod okriljem šole in ne kot samostojna organizacija. Vse sekcije imajo pripravljene svoje pestre delovne programe. Naša skupna naloga pa je še organizacija tekmovanja za Kajuhovo bralno značko in organizacija Kulturnega tedna, ki bo od 23. do 28. maja. Takrat bomo imeli poleg prireditev za učence naše šole še nastop v krajevni skupnosti Podkraj - Kavče in nastop v domu za ostarele občane.
V okviru praznovanj letošnjega jubilejnega leta pa bomo pripravili širšo interno proslavo 23. aprila, na kateri bodo sodelovale vse sekcije, društva. Izdali bomo tudi posebno številko našega glasila „Mladi veter", člani literarne sekcije pa bodo pisali prispevke na temo, ki bo naše vodilo v vseh teh prizadevanjih - tovariš Tito - 40 let na čelu KPJ."
Julija Gubenšek - v naše kulturno društvo je vključenih osem sekcij.
Ana Poles pa je ob koncu našega razgovora dejala, da večjih težav pri delu nimajo. Kolikor jih je, so le finančnega in organizacijskega značaja. Finančnega zato, ker potrebujejo sredstva pri izdajanju šolskega glasila, za notni material za oba zbora, izdelavo lutk idr. Organiza-cgski značaj težav pa je v tem, da imajo pouk v dveh izmenah in zato učenci težko najdejo skupne ure za sodelovanje v sekcijah.
Kljub temu pa upajo, da bo njihovo kulturno poslanstvo uspešno in da bodo učencem z razvijanjem ljubezni do jezika in petja vzbudili občutek ponosa do velikih stvaritev posameznikov in dosežkov naroda.
B. Z.
Šoštanjski godbeniki že vadijo
Godba Zarja iz Šoštanja bo pripravila letos osem koncertov^ Posebna pozornost vzgoji mladega glasbenega naraščaja — Dobro sodelovanje s Tovarno usnja Šoštanj
braz
vzgoja izo
razevanje kultura
Šoštanjski godbeniki se te dni pridno pripravljajo za republiško tekmovanje godb na pihala. Njihova skupina šteje 63 članov. Pred mesecem so se na letni konferenci odločili, da bodo štorih vse za uspeh godbe na republiškem tekmovanju.
Šoštanjska godba deluje ljubiteljsko. Na konferenci so naglasih potrebo po stalnem kontinuiranem delu. Brez delovne discipline vseh članov godbe ne bo uspehov, tega se dobro zavedajo. V preteklem obdobju je godba pripravila šest koncertov.
Nad 10.000 poslušalcev
Prte d nedavnim je bila v mali dvorani : Doma kulture v Velenju letna konfferenca glasbene mladine Velenje, ki se je sedaj preimenovala v občiinsko društvo glasbene mladine. Na kkonferenci, katere se je udeležilo Eieddno veliko mladih delegatov, so ocennili delo v obdobju od 1. januarja 11975 do 3. decembra lani in se pogeovorili o nadaljnjih nalogah.
Ttudi v preteklem obdobju je bila giavnna naloga glasbene mladine Ve-fenjee organizacija koncertov, ki so jih ODiganizirali v kulturnih domovih v Veelenju, Šoštanju, Smartnem ob Paki i ter na nekaterih osnovnih šolah. Teh koncertov je bilo kar 31, udeldežilo pa se jih je več kot 10.000 poslilušalcev, ali vec kot 300 učencev aa kkoncert, kar pomeni, da je bil *sak: učenec od petega razreda dalje povpprečno trikrat na koncertu. Ti podaatki kažejo, da so bili koncerti primoerni in kvalitetni, dobro obiskani niaso pa še čisto zadovoljni s sestavom i obiskovalcev. Zato bo po-imhbna njihova bodoča naloga pri-*adewanje, da bi na koncerte privabili tuodi čim več srednješolske mladine, zlzlasti iz rudarskega šolskega cenita trter mladih iz krajevnih skupnosti in delelovnih organizacij. Prav zato so » noovem izvršnem odboru izvolili dva f podpredsednika, ki bosta skrbela edelen za dejavnost glasbene mladine nna osnovnih šolah, drugi pa po OZED-ih in krajevnih skupnostih, legig tega bodo v novem izvršnem odbooru tudi predstavniki mladih iz 'anrsko elektroenergetskega kom-atita Velenje in tovarne gospodinj-»ke o opreme Gorenje Velenje ter ob-činsktke konference ZSMS Velenje. Koj) so govorili o programu za seno o 1977-78, so med drugim po-
udarili, da mora ustrezati tudi mladim iz delovnih organizacij in krajevne skupnosti, pripravili pa bodo tudi primeren program za najmlajše.
Ob kondu so sprejeli tudi nova društvena pravila in samoupravni sporazum o združitvi z glasbeno mladino Slovenje. Za predsednika izvršnega odbora so ponovno izvolili Ivana Marina, podpredsednika pa sta Ciril Vertačnik in Lado Planko.
Sodelovala je tudi na vseh večjih manifestacijah občine.
Njen program je tudi letos, v jubilejnem letu, še posebno bogat. Sklenili so, da bodo pripravili in izvedli osem koncertov in 12 nastopov. Posebno pozornost tu posvečajo vzgoji mladega glasbenega naraščaja. Sklep letne konference o glasbeni šoli za člane — mlade godbenike so že pričeli izvrševati. V,glasbeno šolo je vpisanih 26 godbenikov in ti že obiskujejo pouk v Šoštanju. Vse pohvale vredno pa je sodelovanje tovarne usnja Šoštanj z godbo. Za še tesnejšo povezavo so v nov upravni odbor izvolili celo direktorja tovarne. Že doslej je godba prirejala nastope za kolektiv usnjar-ne. Na letni konferenci pa je bila zahteva po še več nastopih v kolektivu usnjarjev izrazita. Tak, še bolj neposreden stik s tovarno usnja v Šoštanju, bo gotovo lahko ustvaril glasbeni ansambel „Big band", ki so ga formirali iz članov godbe in v teh dneh pod taktirko profesorja Silva Tamšeta že pridno vadi.
V. Š.,
Delo Kino kluba Gorenje
okviru tedna klubskih večerov 1977 so člani kino kluba Gorenje gostovali v Šentilju pri Topolšici
Tudi KINO KLUB GORENJE iz Velenja se je vključil v „Teden klubskih večerov 77", ki jih zveza kulturnih organizacij in ZSMS Velenje poklanjata predsedniku Titu za njegov 85. rojstni dan. V tem okviru je imel dva gostovanja, in sicer v Šentilju 2. 4. in v Topolšici 3. 4. 1977. Prikazali so filme, posnete pred leti, ki pa so po časovnem presledku spet aktualni. V mislih imam film Mira Krme-lja »ŽIVIMO ZA JUTRI", posnetega v šestdesetih letih naše-
ga stoletja, v času Vietnama, študentskih nemirov, osvobajanja Afrike in podobnih dogodkov. Film oblikuje idejo, da živimo v svobodi, katere ne znamo ceniti, na drugi strani pa se še bojujejo zanjo. Ostali filmi pa prikazujej o potrošniško družbo in njene značilnosti. Filmi so mogoče malo težje razumljivi, ker so narejeni po principu amaterskih filmov, vendar pa gledalce to ni motilo.
DUŠAN BREŠAR
Odmev na pismo Iva Klobčarja »Streznitev ali stagnacija", objavljeno v 13. številki
Našega časa
Iz zgornjih alternativ je razvidno, katera pot'je racionalnejša in bolj sprejemljiva za naš družbeni razvoj. Med tema dvema alternativama se verjetno zna odločati najbolj preprost občan.
Če pomeni, preprosto povedano, spodbudo za bope gospodarjenje le delitev dohodka in iz nje izhajajoče dviganje osebnih dohodkov, ne pa delitev po delu, potem se bo po-
K pisanju tega članka me je vzpodbudilo razmišljanje vodje finančnoračunovodske službe GIP Vegrad Velele Iva Klobčaria pod naslovom »STREZNITEV ALI STAGNACIJA", objavljeno v Našem času pred 14 dnevi. Ne želim odpirati polemike o tem članku, ki je vsekakor nakazal vrsto problemov, s katerimi se srečujemo v naši družbenopolitični skupnosti, želim pa opozoriti na tiste probleme, ki v članku niso nakazani in predstavljajo vzroke za mnoge posledice, omenjene v sestavku »streznitev ali stagnacija".
Kar uvodoma želim poudariti eno od osnovnih ekonomskih spoznanj, namreč, daje za hiter napredek sleherne družbene skupnosti potreben sorazmerno uravnovešen razvoj gospodarstva in družbenih dejavnosti. Prav to sorazmerje bi morali zagotavljati skozi sistem družbenega planiranja.
Verjetno ni nobena skrivnost, če zapišem ugotovitev, da smo v preteklih, »bogatih letih" nekoliko zanemarili družbeni standard. To pomeni, da tudi v tistih »bogatih letih" nismo skrbeli dovolj, da bi gospodarstvo v večji meri vlagalo v razvoj otroškega varstva, šolstva, zdravstva, kulture, itd. Če bi v bogatih letih več prispevali za te dejavnosti, bi zagotovo bila obremenitev gospodarstva danes manjša.
Nedvomno drži trditev, da bi se morali skupna in splošna poraba prilagajati možnostim gospodarstva, zlasti še, če so z možnostim gospodarstva mišljeni optimalni rezultati le-tega, in ni več možnosti za iskanje notranjih rezerv oz. ni več možno dvigati produktivnosti.
Če pa istočasno želimo z družbenim standardom, predvsem s skupno porabo, dohiteti gospodarski razvoj, potem je nujno, da se tega zavedamo na vseh ravneh in delamo tako, da je te želje tudi mogoče uresničiti. To veja predvsem za tiste organizacije združenega dela, ki s prekomernim zaposlovanjem povzročajo večje potrebe po otroškem varstvu, izobraževanju, zdravstvu, itd. Samoupravne interesne skupnosti same po sebi namreč ne predstavljajo večje porabe, potrebe po otroškem varstvu zagotovo izhajajo iz števila otrek delavcev, zaposlenih v naši občini Lahko je zaposlovati in se zavzemati za višje osebne dohodke, ob tem pa pozabiti na naraščanje stroškov na enoto proizvoda, zanemarjati produktivnost in ob koncu ugotoviti, da so večje obremenitve gospodarstva posledica sistemskih slabosti, prevelikih zahtev SIS, itd.
Ali ob vsem tem ne pozabljamo, da tvorijo samoupravne interesne skupnosti delovni ljudje in občani kot porabniki in izvajalci storitev. In tudi delavci tistih TOZD, ki so zavrnile sklenitev družbenega dogovora o razporejanju dohodka v občini Velenje, ne da bi povedala, kaj je nepotrebno v programih posamezne SIS oz. kaj je možno črtati in česa resnično ne rabimo. V sedanjem družbenem razvoju bi morali vedeti, da samo izgovor o previsoki skupni prispevni stopnji nič ne pomeni.
Čeprav je odnos med gospodarstvom in družbenim dejavnostmi dejstvo, mimo katerega je nesmiselno modrovati o tem, kaj storiti, lahko zapišemo, da je mogoče doseči razbremenitev gospodarstva na dva načina; ali z maksimalnim povečanjem produktivnosti in zmanjševanjem-stroškov ali pa z zavestnim krčenjem programov SIS, kar pomeni manj mest v otroškem varstvu, manj šol in slabše učne pogoje, manjši obseg zdravstvenih uslug itd.
trebno resno politično spoprijeti s podj etniško tezo, ki se glasi nekako takole: ne izplača se delati bope in ustvarjati več, ker pač moraš potem več prispevati za družbeni razvoj, torej je bolje biti v izgubi oz. posloval --meji rentabilnosti.
Pa tudi podatku, da j ila občina Velenje po narodnem dohodku na prebivalca na 2. mestu v Sloveniji je potrebno dodati še druge, in sicer, da smo bili po številu otrok v otroškem varstvu na 48. mestu, po splošnj
porabi na občana na 52. mestu itd. Torej so tista »bogata leta" minila že zdavnaj.
Če pa ob vsem tem ugotavljamo, da je gospodarstvo pri samoupravnem sporazumevanju o skupni porabi, ki jo zadovoljujemo preko SIS v podrejenem položaju, potem se moramo resno vprašati, kaj je z našim delegatskim sistemom. Kako delajo delegacije in delegatje TOZD? Kaj delajo osnovne organizacije sindikata, ki so odgovorne za •funkcioniranje delegatskega sistema v TOZD? Ali delegatje sploh poznajo programe SIS in prihajajo na skupščine z izdelanimi stališči, pripombami in predlogi, kako obseg skupne porabe regulirati? Ali sploh prihajajo na seje? In ne nazadnje, kaj je z zbori porabnikov v skupščinah SIS, ld so edini pristojni odločati o porabi sredstev v SIS?
Če že postavljamo zahtevo, da bo potrebno presežke SIS, ki izhajajo iz bruto osebnih dohodkov vračati gospodarstvu, potem moramo k temu postaviti tudi drugi del vprašanja: ah ne bi mogli vračati tudi del osebnih dohodkov, ki niso rezultat dela, saj je ugotovljeno tudi to, da je izkoristek našega delovnega časa le 68 %. ,
Pa tudi teza, da je potrebno vsa razpoložljiva sredstva usmerjati v gospodarske investicije, kar nedvomno drži, ima drugo plat. Zahtevo, da so te investicije intenzivne, takšne, s katerimi bomo ustvarili večji dohodek, ne pa le prekomerno zaposlovali novo delovno silo in ustvarjali še večjih problemov na področju otroškega varstva, šolstva in zdravstva, brez možnosti financiranja teh dqav-nosti.	TONE ŠELIGA
Študentje in mladinske delovne akcije
Ob začetku letošnjega študijskega leta se je pozabilo na to, da bi se študijski programi prilagodili jesenski spremembi — Povprečnemu študentu bo dejansko ostal le mesec dni počitnic
Iz leta v leto se slišijo kritike, da študentje, kar se tiče sodelovanja v mladinskih delovnih akcijah, ostajajo daleč, daleč na repu v številu udeležencev. Kritike so deloma upravičene, ne gredo pa dovolj globoko, da bi jim lahko samo nekritično pri-kimovali. Kritika kritike? Ne. Rada bi samo malo poskušala razbiti tisto miselnost, ki celotni študentski populaciji pripisuje nezainteresiranost za sodelovanje v delovnih akcijah.
Kaj se bo zgodilo letos? Udeležba bo zopet dokaj šibka. Zakaj? V skladu z zakonom o visokem šolstvu se bodo letos predavanja za študente začela že septembra. Ob začetku letošnjega študijskega leta pa se je kar pozabilo na to, da bi se študijski programi letošnjega leta prilagodili na jesensko spremembo. Predavanja bodo trajala tako dolgo, kot vsako leto (razen na fakultetah, kjer bo študentom uspelo doseči, da se zaključijo kak teden prej), izpitni roki pa se bodo pomaknili do polovice julija, potem pa spet začeli sredi avgusta. Če zdaj malo izračunamo, ostane povprečnemu študentu dejansko le en mesec počitnic. V tem mesecu pa mora večina opraviti počitniško prakso. Res je, da fakultete v glavnem priznajo udeležbo v mladinski delovni akciji za prakso, a kaj je s štipendisti? Po pogodbi so ti obvezani, da opravljajo prakso pri štipenditorjih. Marsikdo bi si želel sodelovati v delovni akciji, pa preprosto ne najde časa za to. Pa bodo nekateri rekli: ,,Saj kadrovskih štipendij vendar nimajo vsi." Točno, drži kot pribito. In druga stran tega - večina, ki je brez kadrovskih štipendij (pa suficitarna), je lani decembra v skladu z našo štipendijsko politiko ostala sploh brez štipendije.
St. 15 (374) - 15. aprila 1977
In če vprašaš takega človeka, kaj bo delal med počitnicami, se ti lx> grenko nasmejal Poskušal bo pač čimveč zaslužiti, da bo lahko živel, dokler mu ne bo uspelo najti kadrovske štipendije. Naj bo njegova zavest še na taki stopnji, kljub temu ne bo šel v delovno akcijo. Pa smo tam. Letele bodo kritike in očitki, pa se bojim, da se tokrat študentje upravičeno ne bodo zdeli krivi. Samo spomnimo se, koliko je bilo npr. negodovanja, protestov in predlogov po tisti decembrski seji skupne komisije podpisnic samoupravnega sporazuma o štipendiranju, pa je vse ostalo le na ravni študentarije. Na drugi seji so bili sklepi le še enkrat potrjeni, niti en predlog ni bil upoštevan. Toliko le za razmišljanje.
In da ne bom ostala sama nekritična, moram pobrskati še v lastnih vrstah - med študente same. Mislim na tisti del, kateremu ni treba skrbeti, da mu pred koncem meseca ne bo zmanjkalo štipendije; kateremu se ni treba hraniti z enolično hrano študentske menze- ni treba stati ob štirih zjutraj pred Študentskim servisom, da bi dobil delo ... hkrati pa ni aktiven nikjer, razen morda na zasebnih zabavah, ko „papa" velikodušno odstopi avto in ključ od „vi-kendice". Žal med bodočimi intelektualci obstajajo tudi taki.
No, mogoče sem se kar malo oddaljila od svojega namena, pa nič zato. Razmišljam in želim si, da bi tudi drugi malo razmislili o takih stvareh.
In jeseni mi bo kdo očital: „Kaj, tudi ti nisi bila na delovni akciji? Naj mu razlagam, kako si to želim, pa nimam možnosti. Mi bo to verjel? Da, velik vprašaj...
MELITA VOVK
NAS ČAS
za čim lepši izgled našega okolja
Velenje - Stara vas
Veliko pričakujejo od delovnih organizacij
V	želji, da bi se tudi v krajevni skupnosti Velenje - Stara vas čimbolj množično in kar najbolj odgovorno lotili akcije urejanja okolja, so imenovali posebno komisijo, ki je »na kraju samem ugotavljala, kakšno je stanje urejenosti v tej krajevni skupnosti. Komisija, ki se je med tem že dvakrat sestala, je na zadnji seji naredila tudi podroben akcijski program nalog, ki jih morajo opraviti tako posamezni krajani oziroma delovne ter temeljne organizacije združenega dela in delovne enote, ki jih je v njihovi krajevni skupnosti kar precej.
Prejšnji ponedeljek so se predstavniki krajevne skupnosti in večine delovnih organizacij na skupnem sestanku dogovorili o akcijah in rokih, do katerih je treba posamezno nalogo uresničiti.
Sicer pa je komisija naredila podroben seznam, kaj mora kdo urediti. Tako ugotavljajo, da Dinos še zdaleč ni podoben skrbno urejenemu podjetju, ampak daje pogled nanj videz kup razmetanih stvari, za katere se niti ne ve, ali spadajo k Dino-su, ali ne. Seveda za takšno neurejeno okolico niso krivi le v samem Dinosu, ampak tudi urbanisti, ker jim ne dajo ustreznega urbanističnega načrta. Zato tudi ne morejo postaviti okrog sedeža te temeljne organizacije primerne ograje, čeprav imajo zanj o denar. ,
V	krajevni skupnosti Stara vas gradijo tudi nove prostore za carinska skladišča, vendar kot kaže izvajalec del ne upošteva raznih členov, ki jih vsebuje občinski odlok o komunalni ureditvi. Gradbišče je brez ograje, material razmetan, cesta od križišča pri Koroški cesti do gradbišča pa je pogostokrat blatna.
Zaposleni v Vegradu, oziroma stanujoči v Vegradovem samskem domu, morajo urediti okolico pri domu in očistiti predel, kjer so pred nedavnim podrli staro barako. Tudi za zdaj še edina trgovina v Stari va-
si še ne daje videza primerne urejenosti, še slabše pa je pri zasebniku — mizarju na drugi strani ceste, ki mora čimprej urediti primerno skladišče za svoj material, ki ga uporablja ter urediti okolico delavnice. Tudi Vegrad mora čimprej postaviti ograjo okrog novega delovišča ob Koroški cesti.
Podjetje Toplovod mora urediti dovoz s Koroške ceste do uprave in spraviti material, ki ga uporablja pri svojem delu v ustrezno skladišče. KOC — vrtnarija mora urediti toplotne grede in njihovo okolico kot tudi ograjo ter vhod v vrtnarijo. Kinopodjetje mora urediti fasado in očistiti okolje, to velja tudi za zasebnika Polaka.
Gostinsko podjetje hotel Pa-ka mora primerno urediti okolico pri restavraciji Jezero, urediti parkirne prostore pred restavracijo in v bližnjem gozdu. ,
KOC Velenje mora urediti zelenice pred novo upravo in parkirni prostor na desni strani Koroške ceste. S,tega parkirnega prostora mora odstraniti mehanizacijo, ker komisija meni, da ta prostor za to ni primeren. Svojo zunanjo okolico pa morajo seveda čim lepše urediti tudi Elektro Slovenj Gradec in tozdi REK, nadalje Vegrad okrog skladišč, železokrivske delavnice in vse betonarne idr.
Medtem se je že začela akcija urejevanja športnih igrišč, kijih je na območju krajevne skupnosti Stara vas zelo veliko. Tako bo podjetje DOM popravilo ograje na igriščih, razna očiščevalna in druga dela pa bodo opravili športniki prostovoljno.
Posebno skrb pa bodo v tej krajevni skupnosti v okviru akcije urejevanja okolja, ki mora biti končana najkasneje do 25. junija, nekatera dela pa že veliko prej, posvetih tudi ureditvi velenjskega parka od ko-talkališča do Rudarskega doma. Jutri, 16. aprila bo prva velika akcija, v kateri bodo sodelovali mladi iz te krajevne skupnosti, pomagali pa jim bodo tudi mladi iz krajevne skupnosti Staro Velenje, rudarskega šolskega centra pa tudi iz samskih domov Vegrada in REK.
S. V.
Delavci celjskega gradbenega podjetja Gradiš so pričeli za osnovno šolo Biba Roeck urejati novo šolsko igrišče. Igrišče je nujno potrebno zaradi prehoda vseh oddelkov te šole na celodnevno osnovno šolo. Uredili bodo rokometno in košarkarsko igrišče, krajšo atletsko stezo in atletske naprave za skok v višino in daljavo. Vrednost del je ocenjena na 460.000 dinarjev. Igrišče bo povezano z otroškim igriščem krajevne skupnosti in bo odprto za vse. Na šoli razmišljajo tudi o zanimivi novosti za našo občino. Čez dan želijo puščati žoge kar na igrišču in tako omogočiti mladim primerno rekreacijo. Po predvidevanjih bo otvoritev igrišča 25. maja.
v šport telesna kultura rekreacija
NOGOMET
Rudar prevzel vodstvo
Z zmago nad Šmartnim 3:2 (2:1) so Velenjčani s skupaj osvojenimi 20 točkami prevzeli vodstvo na lestvici slovenske nogometne lige. Moštvo Mure, ki je izgubilo v Izoli, so dohiteli nogometaše Litije, obe enajste-rici imata po 19 točk. V, borbo za vrh lestvice pa posegajo še ekipe Kladivaija, Rudar Trbovlje, Šmartno in Pohorje.
Derbi Velenjčanom
Srečanja Rudarja in Šmartnega so bila vedno zanimiva, zato ni slučaj, da se je na stadionu ob ježem zbralo blizu 2.500 navijačev obeh moštev. Tako se je ustvarilo pravo nogometno vzdušje. ,
V začetku je bila igra enakovredna, obe enajsterici sta si prizadevali doseči vodilni zadetek. V 21. minuti je to uspelo Šmar-čanom, ko je iz gneče pred vrati Laziča Motoh poslal žogo v gol. To je precej zmedlo domačine, ki so se šele po nekaj minutah znova zbrali in iz nevarnega napada je Omladič, da bi preprečil akcijo pred golom Fi-lipoviča hotel žogo odbiti v aut, vendar je zadel svoj gol. Po izenačenju so Velenjčani uredili svoje vrste in večkrat nevarno streljali na gol Šmarčanov. V 34. minuti je Čamernik dosegel gol in vodstvo Rudarja.
Po odmoru so napadalci Ru-datja povsem zmedli obrambne vrste Šmarčanov. Tako je Hohnjec ostal sam pred Filipo-vičem in lepo podano žogo z glavo poslal mimo nemogočega vratarja. Ko je že vse kazalo, da bo Rudar zabeležil lepo zmago je sodnik Marko Ilešič zaradi prekrška nad napadalcem Šmartnega v kazenskem prostoru doseli 11-metrovko inPrašni-kar je znižal rezultat na 3:2. V, zadnjih minutah so se Šmarčani močno prizadevali rešiti točko, vendar niso uspeli.
Tekma je bila kljub težkim pogojem za igro le pa in borbena, polna razburljivih dogodkov. Ob koncu pa so si igralci prijateljsko segli v roke.
Po tekmi smo zaprosili za kratko oceno srečanja oba trenerja:
Živko Stakič, trener Rudarja:
,,Kot vsak derbi je bil tudi današnji izredno zanimiv in je privabil na nogometne tribune veliko število gledalcev. Upam, da so bili kljub vsemu zadovoljni s prikazano igro. Za igralce pa pomeni derbi posebno obremenitev, ker v takšnih srečanjih odloča igra živcev in mislim, da je v tem trenutku zmagalo psihično stabilnejše moštvo in to zasluženo kljub nepravilno do-sojeni enajstmetrovki. Na srečo pa smo rezultat očuvali in s tem zasluženo zmagali. Sodnik, ki je kandidat za zveznega sodnika, po mojem mnenju ni bil dorasel srečanju.
Prikazani nogomet je bil na solidni ravni, odlikoval se je bolj po borbenosti, kot po kvaliteti igre. Z ,igro moštva kot celote sem zadovoljen, vendar pa je bilo v ekipi nekaj dobrih pa tudi nekaj slabih posameznikov."
Feri Bencik, trener Šmartnega:
„Za igro lahko rečem, daje bila enakovredna in da je potekala v izredno prijateljskem ozračju. Avtogol našega igralca je bil za nas usoden, domačini
so dobili pobudo in jo izkoristili z drugim golom. Po napaki ožje obrambe smo dobili še tretji gol, kljub temu pa borbenost naših igralcev ni popustila in smo imeli v zadnjih 15 minutah igro tako rekoč „v nogah". Z malo sreče bi lahko rezultat celo izenačili. Čestitam vsem igralcem za izredno borbenost. Za sodnika pa lahko rečem, da je sodil izredno dobro."
Rezultati ostalih tekem:
Kladivar:Primorje l:l,Zelez-ničar:Ilirija 2:0, Litija:Pohoije 1:0, Izola:Mura 2:1
Na lestvici vodi Rudar Velenje 20 točk, 2. Mura - 19, 3. Litija 19, 4. Kladivar 18, 5. Rudar Trbovlje 17, 6. Šmartno 16 itd.
• ROKOMET
Brežice: Šoštanj 30:19(13:9)
Rokometaši Šoštanja so v 14. kolu slovenske rokometne lige izgubili tekmo v Brežicah z rezultatom 30:19 (13:9). Domačini so v prvem delu bili uspešnejši in vodili s petimi goliprednosti. V, nadaljevanju so Sošta-njčani znižali razliko, vendar niso mogli spremeniti rezultata v svojo korist. Največ golov so dosegli Melanšek, F. Jančič in Stvarnik po 4j ter Majhen 3. V soboto bo v Šoštanju zanimivo srečanje med Minervo iz Griž in domačini.
Slovan: Šmartno 15:18(7:11)
Šmarčanke so v Ljubljani premagale rokometašice Slovana z rezultatom 18:15 (11:7). Gostje so že v prvem polčasu dosegle vodstvo, ki so ga uspele obdržati tudi po odmoru, ko so domačinke bile enakovreden nasprotnik.
Gole so dosegle Kolenc 9, Šmere 4, Urankar 3, Meh in Gril 1. V nedeljo bo v Šmartnem derbi srečanja med domačinkami in rokometašicami Velenja.
Velenje :Sava 26:9(11:5)
Rokometašice Velenja so tokrat igrale v Rdeči dvorani in visoko premagale igralke iz Kranja 26:9 (11:5). Velenjčanke so bile precej boljše posebej pa so se izkazale s hitrimi napadi in z lepimi streh na gol. Gole so dosegle: Podpečan 9, Podbregar in Jan 5, Pocajt 4, Špoljar 2.
• KOŠARKA
V soboto Elektra - Branik
V predzadnjem kolu slovenske košarkarske lige so Šoštanj-
čani izgubili še z drugo selekcijo Primorske, ekipo Fructala iz Ajdovščine z rezultatom 93:84 (51:46). Košarkarji Elektre so bili v drugem delu tekme enakovredni, kljub temu pa prednosti domačih iz prvega polčasa niso mogli nadoknaditi. Koše so dosegli: Janko Jošt in Jerič 20, Fuerst 13, Srečko Jošt, Hliš in Keblič po 8 ter Breznik 7.
V soboto bo v telovadnici solidarnosti v Šoštanju zadnja tekma letošnjega prvenstva. V, borbi za 4 mesto na lestvici se bosta pomerila Branik iz Maribora in domača Elektra.
Naslov slovenskega prvaka si je že zagotovilo moštvo Domžal, med tem ko se za drugo mesto potegujeta Rudar iz Trbovelj in selekcija Dolenjske.
• ŠAH:
Pokalni turnir
Šaleško šahovsko društvo je v okviru proslav v počastitev življenjskega jubileja tovariša Tita in 40-letnice njegovega prihoda na čelo KPJ priredilo 5. aprila 1977 pokalni turnir. Tekmovanja se je udeležilo 14 ekip tozdov in šol občine Velenje.
Prvo mesto je osvojila ekipa Gorenje - TOZD Promet s 45 točkami, sledijo: REK - delovna skupnost skupnih služb, Gimnazija in Vegrad, KOC Velenje, REK - jama Škale, RŠC, osnovna šola MPT, krajevna skupnost Gorenje, ERA itd.
Za zmagovalno ekipo so igrali Špeh, Bibianko, Kovačič, Petrovski in Goršek.
Hitropotezni turnir za prehodni pokal — mesec april
Na rednem mesečnem hitro-poteznem turnirju šaleškega šahovskega društva je sodelovalo 20 igralcev. Četrti turnir za mesec april je dobil Kristan Drago s 15,5 točke, sledijo Vedenik Tone 14, Goršek Milan 14, Špeh Ernest 13,5, Stropnik Franc 13,5, Brešar Boris 11,5, Ambrož Bojan 11,5, Alič Ismet 11,5 itd. Po četrtem kolu vodi Goršek Milan z 32 točkami, Vedenik 29, Špeh 28 itd.
Velenje drugo v regiji
Končano je ekipno prvenstvo celjske regije - skupina sever. Prvo mesto je osvojila ekipa Žalca s 35 točkami, tesno sledi Velenje s 34 točkami, Šempeter 31, Nazarje 26, Polzela 15, Prebold 9.
Na kategorniškem turnirju za dosego III. kategorije je sodelovalo 14. igralcev. Zmagal je Ismet Alič z 12 točkami. III. kategorijo so osvojili še Janko Lukner, Milan Matko, Franc Lemež. ,
H. J..
Za 1. maj revija nogometa
Na igrišču pri jezeru se bosta pomerili tudi amaterska reprezentanca Slovenije ter selekcija tekmovalne skupnosti Velenje — Mozirje
V	počastitev letošnjih jubilejev bo 1. maja v Velenju, na igrišču pri Jezeru revija slovenskega nogometa. V prvi tekmi se bosta srečali pionirska reprezentanca Slovenije in mladinska selekcija tekmovalne skupnosti Velenje—Mozirje, v drugi mladinska reprezentanca Slovenije in mlada reprezentanca tekmovalne skupnosti Velenje—Mozirje. V zadnji tekmi pa bosta nastopili amaterska reprezentanca Slovenije in selekcija (do 25. leta) tekmovalne skupnosti Velenje—Mozirje.
To zanimivo nogometno srečanje bosta organizirala strokovni odbor za nogomet pri tekmovalni skupnosti Velenje-Moziije in šolsko športno društvo RŠC Velenje.
V	pripravah na to revijo bo mladinska reprezentanca tekmovalne skupnosti odigrala 28. aprila trening tekmo z Elkrojem v Moziiju, in sicer ob 17. uri. Člani mlade selekcije in selekcije do 25. leta pa bodo odigrali istega dne medsebojno tekmo ob 17. uri na igrišču v Šoštanju.
Ali je to mogoče?
Razmišljanje našega bralca
S temi besedami me je pred mesecem presenetila ugledna delavka iz Celja, ki sem ji na njeno izjavo, da ne želi poslabšanja odnosov med KK Čelje in KK Elektra zaradi enega ali
dveh, sicer perspektivnih mladincev iz Velenja, ki bi želeli trenirati pri KK Celje, in če mi nismo zainteresirani za nje, odgovorila:
Ko smo zvedeli, da smo določeni za nosilca kvalitetne košarke v celjski regiji in ker nam je bilo jasno, da smo premajhni in bomo lahko samo s tesnim sodelovanjem z vsemi klubi v regiji, posebno pa z Velenjem, uspešno nastopali v 1. republiški ligi, smo organizirali sestanek z vodstvom KK Velenjem, da se dogovorimo o medsebojnem sodelovanju, oziroma združitvi klubov. Ugotovili smo, da zato ni nobenih ovir in se o tem načelno tudi sporazumeli
Od tistega sestanka je minilo že dobro leto, vendar se nam do sedaj ni uspelo ponovno sestati z vodstvom KK Velerge kljub našim večkratnim vabilom, kakor tudi vabilom TTKS Velenja.
Na njeno vprašanje, če nas omenjeni mladinci ne zanimajo, pa bi omenil samo to, da sem se o tem sam pogovarjal lansko pomlad z njihovim trenerjem, ki mi je dejal, da jih bo raje poslal v Celje, kot pa k nam. Ne vem, s čim smo si prislužili takšno »naklonjenost" omenjenega tovariša, vemo pa, da je svojo napoved uresničil. Mislim, dragi bralci, da mi je vsaj delno uspe-
lo osvetliti ozadje naslovne izjave oziroma „vzornega" nesode-lovanja med dvema kolektivoma.
FRANC CERAR, Šoštanj

V zadnjih minutah so si Šmarčani zelo prizadevali, da bi rezultat izenačili
6
iJjfU-v
NAŠ CAS
Št. 15 (374) - 15. aprila 1977
vas
obveščevalec
Razstava
V galeriji Kulturnega centra Velenje je odprta razstava slik, reliefov in grafik likovnih samo-rastnikov Konrada Peternelja in Sandija Leskovca. Razstava bo odprta do 21, aprila vsak delovni dan od 9. do 18. ure v soboto pa od 9. do 13. ure.
115. petek: Helena ld6. sobota: Bernardka 117. nedelja: Nevenka -1<18. ponedeljek: Apolonij 1!19.torek: Leon 2C0. sreda: Neža 221. četrtek: Konrad
ZZDRAVNIKI Welenje:
15.	4. 1977 od 7. dr. Marjan LLeban
16.	4. 1977 do 7. dr. Marjan Lleban
16. 4. 1,977 od 7. dr. Ivan KKralj
18. 4. 1977 do 7. dr. Ivan KKralj
18.	4. 1977 od 7. dr. Franc KKotnik
19.	4. 1977 do 7. dr. Franc KKotnik
ŠcSoštanj:
15. 4. 1977 do 18. 4. 1977 ddr. Peter Leban
Pfttkov kulturni večer
V	petek, 15. aprila ob 19. uri b<bo v prostorih knjižnice Kultur-nuiega centra Velenje redni pet-kikov večer. Gost večera bo HHARMONIKARSKI ORKE-SITER Domžale. Dirigent Majda Gjolob, solist bo Ladko Koro-šešec, bas; napovedovalka Bojana Akvsenak.
OOpera v Velenju
V	nedeljo, 17. aprila 1977 ob 2G0. uri, bo v Velenju gostovala ljiljubljanska opera z Donizettije-vcvo LUCIO LAMMERMOOR-SBKO. Naslovno vlogo bo pela NNada Siriščevič, sopranistka iz ZiZagreba. Ostali solisti: Stane KKoritnik, Jurij Reja, Simeon GGugulovski, Ivan Sancin, Alen-kika Dernač - Bunta in Karel Je-ricič. Režiser Vladimir Ruždjak, dilirigent Rado Simoniti.
Prodaja vstopnic je vsak dan ocod 7. do 15. ure v recepciji do-mma kulture v Velenju, v soboto pspa v Knjižnici od 9. do 13. ure teter eno uro pred predstavo. VVstopnice, ki so bile prodane za ocodpovedano predstavo dne 10. apprila, veljjo za to predstavo.
Operno predstavo „Lucija LsLammermoorska", ki bi morala bibiti v nedeljo 10. aprila je Kul-tuturni center odpovedal, zaradi btbolezni solistke Nade Siriščevič, sosopranistke iz Zagreba.
FFILMSKI VEČER
V	četrtek, 21. aprila 1977 ob 2G0. uri, bo v domu kulture Ve-leienje premiera švedskega barv-n enega filma ČAROBNA PIPISČAL. Gre za filmsko uprizo-ritritev opere Wolfganga Ama-dedeusa Mozarta. Režija: Ingmar BeBergman. , Uvodna beseda: StStanka Godnič. Dolžina filma: 13135 minut. Ta film, ki prihaja v nanaše kinematografe, bo prvič upuprizorjen v Velenju. Vstopnice so so v prodaji.
Predstave: četrtek 21. aprila obob 20. uri v domu kulture Vele-njqe - premiera, petek 22. april za za šolsko mladino, sobota 23. apapril ob 19.30, uri v domu kul-tuiture Šoštanj, ponedeljek 25. apapril ob 20. uri v domu kulture VeVelenje
21. 4. - četrtek ob 19.30-RDEČE NOČI - francoski ljubezenski film. Režija: Klod Charbrol. . Igrajo: Stephan Odran, Michael Pikolli.
KINO TOPOLŠICA
17. 4. -.nedelja ob 15.30 -KAVBOJ KING - italijansko angleški vestem. Režija: Don Rynolds. Igrajo: Richard Harrison, Klaus Kinski.
skrajno desno, mopedist pa se mu je kljub vsemu zaletel v levi "prednji del avtomobila. Pri trčenju je mopedista vrglo 9 metrov od mesta trčenja. Pri tem seje lažje telesno poškodoval. Voznik mopeda Ovčjak je kazal znake vinjenosti, zaradi tega je bil preizkušen z alkotestom, kateri je pozelenei nad polovico. Pri pesreči je nastalo za okoli 7.000.- din škode.
SOBO ODD^M dekletu za občasno pomoč v gostilni. — Marija Jan, Lip je 52, pošta Velenje.
AVTOMOBIL DIPLOMAT E, 2800 m3, letnik 1972, odlično ohranjen, prodam. Telefon 063 8 30-006 (Nazatje).
DVOSEDEŽNI MOPED, skoraj nov, prodam, J. K. Tomšičeva 18, Velenje.
REDNI KINO VELENJE
14.	4. - četrtek ob 17.30, in 19.30, - NORA HIŠA LUTK -angleško-francoska Ji:<trta. Režija: Jospeh Lousi. Igrajo: Jane Fonda, Eduard Fox.
15.	4. - petek ob 17.30 in 19.30, - TAXIST - ameriški barvni film. Režija: Martin Scorcese. Igrajo: Robert De Ni-ro, Cybil Shepard.
16.	4. - sobota ob 17.30 in 19.30 - KAVBOJ KING - ita-lij ansko-angleški vestem. Režija: Don Reynolds. Igrajo: Richard Harison, Klaus Kinski.
17.	4.. - nede|a ob 17.30 in 19.30 - KAVBOJ KING - ita-lijansko-angleški vestem.
18.4. -.ponedeljek ob 17.30 in 19.30 - BOG JE UMRL ZAMAN - jugoslovanska barvna komedija. Režija: Radivoje-Lola Djukič. Igrajo: Miodrag Petrovič-Čkalja.
19.	4. - torek ob 17.30, in 19.30 - RDEČE NOČI - francoski ljubezenski film. Režija: Klod Chabrol. Igrajo: Stephan Odran, Micahel Pikolli.
20.	4. - sreda ob 17.30, in 19.30, - RDEČE NOČI - francoski ljubezenski film.
21.	4, - četrtek ob 17.30 in 19.30 - PRGIŠČE LJUBEZNI
-	švedski barvni film. Režija: Vilgot Sjoemen. Igrajo: Anita Ekstroem, Ingrid Thulin. KINO-GLED ALIŠČE VELENJE
17. 4. nedelja ob 10. uri -OTROŠKA MATINEJA -NEUSTRAŠNI POPAJ - ameriška risanka.
, 18. 4..-.ponedeljek ob 18. in 20. uri - TAXIST - ameriški barvni film. Režija: Martin Scorces. Igrajo: Robert De Ni-ro, Cybil Shepard.
21. 4. - četrtek ob 20. uri-ČAROBNA PIŠČAL - švedski glasbeni film - opera. Filmski večer z uvodno besedo Stanke Godnič. Režija: Ingmar Berg-man. Igrajo: Joseph Koestlin-ger, Irma Urrila.
KINO ŠOŠTANJ
14. 4. - četrtek ob 19.30 -NEDOLŽNI LJUDJE UMAZANIH ROK - froncoska krimi-nalka. Režija: Claude Chabrol. Igrajo Romy Schneider, Rod Steiger.
16.	4. -, sobota ob 16. ur,i -OTROŠKA MATINEJA - NEUSTRAŠNI POPAJ - ameriška risanka, ob 19.30, BOG JE UMRL ZAMAN - jugoslovanska barvna komedija. Režija: Radivoje—Lola Djukič. Igrajo: Miodrag Petrovič - Čkalja.
17.	4. - nedelja ob 17. in 19.30, - TAXIST - ameriški barvni film. Režija: Martin Scorcese. Igrajo: Robert De Ni-ro, Cybil Shepard.
18.	4., —.ponedeljek ob 19.30,
-	KAVBOJ KING - italijan-sko-angleški vestem. Režija: Don Reynolds. Igrajo: Richard Harrison, Klaus KinskL
20. 4, - sreda ob 19.30, -PRGIŠČE LJUBEZNI - švedski barvni film. Režija: Vilgot Sjoemen. Igrajo: Anita Ekstroem, Ingrid Thulin.
Velenje:
Smrti: Štefanija Bolha, gospodinja iz Pesja. stara 56 let; Marija Močilnik, gospodinja iz Velenja, Kajuhova 12, stara 94 let; Marija Končnik, upokojenka iz Plešivca 46, stara 84 let.
Šoštanj:
Poroke: Danilo Čepelnik, rojen 1955, ključavničar iz Metleč in Sonja Melanšek, rojena 1959, dijakinja iz Velenja.
Smrti: Janez Eijavc, preužit-kar iz Šmarij pri Jelšah 10, star 71 let; Ivan Kukumberg, invalidski upokojenec iz Celja, star 65 let; Antonija Koradej, kmetica iz Podgorja 13, stara 75 let in Adolf Zagožen, kmet iz Lat-kove vasi, star 72 let.
Popravek: V prejšnji številki „Našega časa" smo pomotoma objavili, da se je Dušica Šušter, rodila leta 1945; pravilno je leta 1954, poročena GLUSIČ.
TRČIL V VAGON VLAKA
Iz Metleč proti Šoštanju je peljal 6. aprila letos voznik osebnega avtomobila ZH 413 -525 Werner Rohner. Ko je pripeljal do nezavarovanega železniškega prehoda ni upošteval znaka stop in „andrejevega križa", temveč je zapeljal naravnost na jjrehod. Ravno takrat pa je iz Šoštanja proti Šmartne-mu ob Paki pripeljal tovorni vlak. Voznik Rohner je s sprednjim delom avtomobila trčil v vagon, zaradi tega ga je približno 15 metrov odbilo in je obstal v jarku ob progi. Pri nesreči se je voznik hudo telesno poškodoval, lažje telesno poškodovala pa se je tudi njegova žena. Oba so odpeljali v celjsko bolnišnico, osebni avtomobil čitroen 2 C V pa je popolnoma uničen. —
TRČENJE NA MOSTU
h
Iz Gorenja proti Šmartnemu ob Paki je peljal 9. tega meseca voznik osebnega avtomobila CE 404-83 Boris Krevzel, ko je pripeljal v Paški vasi na lesen most je iz nasprotne smeri prav tako zapeljal na most voznik osebnega avtomobila nemške registracije Stanislav Vidic. Krevzel, ki avtomobila ni uspel ustaviti, se je izogibal trčenju z Vidicem, pri tem pa je zadel z desnim bokom v ograjo mostu, z levim pa je oplazil še Vidicov avtomobil. Škode je za okoli 13.000 din.
VOZIL PO LEVI
Voznik mopeda CE 79-950 Drago Ovčjak je peljal 9. aprila iz Zavodenj proti Šoštanju. Vozil je po levi strani ceste, nasproti pa mu je pripeljal voznik osebnega avtomobila CE 770-48 Ivan Imperl, da bi ta preprečil trčenje se je umaknil
TURISTIČNI BIRO TURISTIČNEGA DRUŠTVA VELENJE
PROSI VSE OBČANE, KI ODDAJAJO SOBE TUJIM KOT DOMAČIM GOSTOM, DA PRIJAVIJO SVOJE SOBE TURISTIČNEMU BIROJU TURISTIČNEGA DRUŠTVA VELENJE.
Te dni bo komisija za kategorizacijo sob turističnega društva in skupščina občine izvedla kategorizacijo sob v občini zaradi objave enotnega cenika.
Prijave sprejema TURISTIČNI INFORMACIJSKI BIRO VELENJE, Celjska cesta 4 — p.p. 23 - telefon 850-990.
TURISTIČNO DRUŠTVO
VELENJE
Razpisna komisija
RAZPISUJE delovno mesto INFORMATOR II
v turističnem biroju turističnega društva Velenje |Pogoj za zasedbo delovnega mesta: ekonomska srednja šola — turistična smer, najmanj eno leto delovnih izkušnej, aktivno znanje angleškega jezika, moralno politična neoporečnost, prednost imajo kandidati z opravljenim izpitom za prodajo mednarodnih letalskih vozovnic.
Dvomesečno poizkusno delo! Stanovanja ni!
Kandidati naj pošljejo svoje ponudbe na naslov: TURISTIČNO DRUŠTVO VELENJE, Razpisna komisija. Celjska cesta štev. 4 p.p. 23 (Rdeča dvorana).
Razpis velja 15 dni od dneva objave.
gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje
SOZD GORENJE
Komisija za medsebojna delovna razmerja DSSS
objavlja prosto delovno mesto
VODJA KNJIGOVODSTVA
Pogoji:
—	višja strokovna izobrazba ekonomske smeri, 2 leti delovnih izkušenj v računovodstvu, ali
—	srednia strokovna izobrazba ekonomske smeri, 4 leta delovnih izkušenj v računovodstvu
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o strokovnosti in delovnih izkušnjah Kadrovski operativi, GORENJE TGO VELENJE, Celjska 5 a.
Rok za vložitev prijav je 15 dni od dneva objave.
gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje
OBJAVLJAMO
razpis za prosto delovno mesto
RAVNATELJA VZGOJNO VARSTVENE USTANOVE ŠOŠTANJ
Pogoji za razpisano delovno mesto so:
1.	da ima kandidat srednjo vzgojiteljsko šolo ali višjo šolo pedagoške smeri,
2.	da ima najmanj 10 let prakse v vzgojiteljskem poklicu,
3.	da je moralno-politično neoporečen.
Prošnje s potrebnimi dokazili sprejema KRAJEVNA SKUPNOST ŠOŠTANJ. Rok za vložitev prijav je 15 dni od dneva objave razpisa.

IZLETNIK
TURISTIČNA POSLOVALNICA V VELENJU
VAS VABI IN NUDI PROGRAME ZA PRVOMAJSKE
PRAZNIKE
—	štiridnevne pakete, z lastnim prevozom, dne 29. 4. Bovec, Portorož, Poreč, Rovinj, Pula, Medulin, Njivice
—	27. 4. sedem dni ATENE - PELOPONEZ	cena 3.890,00 ND
—	30. 4. tri dni BRATISLAVA	cena 1.340,00 ND
—	27. 4. šest dni AŽURNA OBALA	cena 2.400,00 ND
—	29. 4. štiri dni VVEEKEND V WARSZAWI (avion) cena 2.800,00 ND BOGAT PROGRAM LETNEGA ODDIHA 7 in 10 dnevni paketi avion ali s svojim prevozom. Možnost plačila s kreditom
—	AIR TOURS program 7-dnevnih paketov z avionom
—	Grčija — Rodos,
—	Portugalska — Algarve,
—	Kanarski otoki — Gran Canaria,
—	Kanarski otoki — Tenerife,
—	Baleari — Mallorka,
—	Costa del sol — Torremolinos,
—	Costa brava — Lioret de Mar,
—	Tunizija — Hammamet, Sousse,
—	Krožno potovanje — Portugalska,
—	Krožno potovanje — Španija, Grčija.
YUGOTOURS- PROGRAM POTOVANJ Z AVIONOM SOVJETSKA ZVEZA, MONGOLIJA, FINSKA, JAPONSKA
Prodajamo vse vrste vozovnici
-
ZAHVALA
Ob boleči, nenadomestljivi izgubi našega dragega ateka, starega ata in
strica
LEOPOLDA TERANA
se iskreno zahva^ujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so se ga spomnili in pospremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili vence in cvetje ter nam izrekli sožalje.
Posebno se zahvaljujemo dr. Bogdanu Menihu za obiske na dom, primariju dr. Jožetu Roglu in dr. Bogomili Krajnc ter sestram bolnišnice Topolšica - Planika, pljučni oddelek, ki so našemu očetu nesebično stali ob strani ter mu skušali pomagati. Hvala vsem mesarjem in gasilcem za spremstvo. in govornikoma, tov. Vrtačniku in tov. Volku za ganljive besede ob odprtem grobu. Enako hvala ZB NOV Šoštanj in društvu upokojencev. Hvala duhovniku za opravljeni cerkveni obred ter pevcem.
Ohranite ga v spominu, kakršen je bil - delaven, pošten in skromen.
Žalujoča: hčerka Majda z družino
ZAHVALA
Ob mnogo prezgodnji izgubi drage žene, mame in stare mame
ŠTEFANIJE BOLHA
roj. Uršič,
se iskreno zahvaljujemo sosedom, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so z nami sočustvovali, nam izrazili sožalje, jo pospremili k poslcdnjemu počitku in ji poklonili cvetje.
Zahvaljujemo se Poldetu in Rudiju Mehu, Mariji Žorževi za poslovilne besede in župniku Kovaču na opravljeni obred.
Še enkrat vsem iskrena hvala. -Žalujoči: mož Ivan, otroci Ivan in Marjana z družinama ter Karel in sorodniki.
Predstavitev dveh samorastnikov
Pod pokroviteljstvom SOZD Gorenje je v knjižnici in galeriji Kulturnega centra Velen odprta razstava likovnih del samorastnikov Sandija Leskovca in Konrada Peternelja
Kljub mrzlemu vremenu, nenehnemu deževju in vmesnemu snegu zelo hitro napredujejo dela pri urejanju prostora, na katerem bomo 25. junija v okviru praznovanja dneva samoupravljalcev odkrili skulpturo tovariša Tita. Tako so delavci občinske uprave organizirali že dve prostovoljni akciji, pred dnevi pa so se v akciji prostovoljnega urejanja središča mesta Velenje vključili tudi gimnazijci.
Člani aktiva Zveze komunistov—delavcev so se pretekli teden sesii na sejo, na kateri so izvolili novo vodstvo, ker je potekel mandat dosedanjemu sekretarju in članom sekretariata. Novi sekretar aktiva je Roman Jurič iz tovarne gospodinjske opreme Gorenje. Več o seji objavljamo na drugi strani.
Podobno kot v drugih krajevnih skupnostih naš občine želijo tudi v Šentilju čimveč storiti v lepšo podobo kraja. Tako bodo jutri s pričetkon ob 15. uri organizirali množično akcijo zbiranj: odpadkov, ki se jih je na raznih divjih smetišči! nabralo kar precej. Med njimi tudi školjke stari avtomobilov. Posnetek smo napravili v Ložnic ob cesti Velenje—Polzela.
Stanko Povše: Naše delo ni lahko, zaradi velike odgovornosti in več izmenskega dela
Največja stranka tej delovni enoti je TGO Gorenje, medtem ko druge delovne organizacije v našem mestu železniških storitev ne izkoristijo veliko.
Z naše postaje odpelje na dan 50 do 60 vozovnih pošiljk, je dejal Stanko Povše, precej pa je tudi kosovnega blaga ter blaga za poseben prevoz — nočni skok. Težave nastajajo ob sobotah in nedeljah, ko podjetja ne delajo in ni nikogar, ki bi razto-voril vagone, tako da ti takšne dni ostajajo neizkoriščeni.
V letošnjem letu planirajo povečanje dela za 3 odstotke,
V četrtek, 21. aprila bo v kulturnem domu v Velenju prva premiera tega švedskega barvnega filma - Ingmar Bergman uprizoril Mozartovo opero
Le redkokdaj nas pot zanese na železniško postajo. Morda je to tudi naša krivda, toda avtobusi in avtomobili so danes glavna prevozna sredstva in zato ni čudno, da pozabljamo na „staro" železnico. Zaradi premajhnih vlaganj v to gospodarsko panogo v republiki je le ta začela zaostajati za potrebami, tako da se je poleg potniškega tudi velik del tovornega prometa preselil na ceste.
Cas pa je pokazal, da takšna usmeritev ni prava, zato skušamo z resolucijami in novimi plani omogočiti železnici boljše poslovanje. ,
Danes, 15. aprila praznujejo železničarji svoj praznik kot spomin na žrtve na Zaloški cesti v Ljubljani leta 1920. Zato smo obiskali dislocirano enoto TOZD železniško transprotno podjetje Celje v Velenju in zaprosili za razgovor šefa postaje, Stanka Povšeta. ,
Na naši postaji, ki je končna postaja ob progi Celje - Velenje je zaposlenih 30 delavcev. Urejena je tako, da lahko opravlja vse prometno transprotno delo. Kljub temu pa tu opravljajo v glavnem le blagovne storitve, saj je potniški promet izredno majhen. Do drugih krajev so pač boljše povezave z avtobusnim prometom.
želijo pa tudi izboljšati kvaliteto svojih storitev. Srednjeročno pa bodo morali razmišljati tudi o novi železniški postaji, saj se mesto širi tudi v to smer in je torej širšega družbenega pomena prestavitev tega objekta iz
mestnega okoliša.
Ob vašem dnevu — dnevu železničarjev - vam tudi mi občani želimo kar najboljše delovne uspehe, čim več tovora in potnikov in varno vožnjo. Srečno!
BORIS ZAKOŠEK
Pa srečno pot!
Premiera »Čarobne piščali"
Kulturni center Velenje in Kino Velenje sta za ljubitelje filmske umetnosti pripravila prijetno presenečenje. Prihodnji četrtek, 21. aprila bo v domu kulture Velenje prva uprizoritev najnovejšega švedskega barvnega filma ČAROBNA PIŠČAL. Ta nevsakdanji film je odkupilo filmsko podjetje „ Vesna" film in bo v naslednjih dneh na sporedu v slovenskih kinematografih. Film je režiral slavni švedski filmski režiser Ingmar Bergman.
Dvajset let se je slavni režiser ubadal z mislijo, da bi upodobil na filmu Mozartovo opero. Ob 50-letnici švedskega radia se mu je njegova zamisel uresničila in srečno sta se združila dva mojstra. Mozart ni napisal „Čarob-ne piščali" za poznavalce in sladokusce, temveč za poprečne gledalce, ki so obiskovali dunaj-
čevljih ali s snežnimi kučmam na glavi, žanjice, ki žanjejo zr& lo žito, v ozadju je lestev, pri stavljena za obiranje sadja, al pa pričara globoke gazi, ki jih delajo v sneg stopinje predpust nih svatovalcev.
Oba likovna samorastnika sti istih let in se s svojimi deli čJ dovito dopolnjujeta.
Razstavo likovnih del sam« rastnikov Sandija Leskovca it Konrada Petemelja je v imeni 17.00 delavcev sestavljene organizacije združenega dela Gorenje, kije prevzela pokrovi teljstvo nad, razstavo, odprl ge neralni direktor Ivan Atelšel ter zaželel razstavljalcema tud za naprej kar največ uspehov obiskovalcem pa resnični umet niški užitek.
Ob odprtju razstave je s pri ložnostnim koncertom nastopil Koroški akademski oktet, ki slavi pod vodstvom Cirila Krpa-ča 20. letnico uspešnega delovanja.
Letos asfalt v Žabnico
sko predmestno gledališče. Bergman je dal operi takšno podobo, da je za vsakogar: pravljica za otroke, slikoviti musical za mladostnike in dobrodušna zabava za odrasle.
V glavnih vlogah nastopajo: Josef Koestlinger, Irma Urrila, Hakan Hagegard, Elisabeth Erikson in Ulrik Cold. Dirigent je Eric Ericson. Film je posnet v eastmancoloiju in traja 135 minut.
V petek, 8. aprila 1977, sov okviru rednega petkovnega kulturnega večera v knjižnici in galeriji Kulturnega centra Velenje odprli razstavo likovnih del dveh slovenskih samorastnikov, in sicer Sandija Leskovca, mizarja iz Mime na Dolenjskem in Konrada Petemelja, čevljarja iz Žirov na Gorenjskem.
Sandi Leskovec ustvarja predvsem v les. Med vsemi sa-morastniki iz Leskovec najbolj
Sandi Leskovar: „Zabe"
Tudi krajani Šentilja želijo letošnjemu jubilejnemu letu dati svoj prispevek. Poleg akcije urejanja okolja, ki bo v tej krajevni skupnosti stekla ob koncu tega tedna, želijo letošnje jubileje proslaviti tudi s pomembnim delovnim uspehom. Odločili so se da bodo modernizirali cesto v Žabnico (Arniče—Laze) v dolžini približno 18.00, metrov. Izr volili so gradbeni odbor, medtem pa so dela tudi že stekla. Predsednik gradbenega odbora Ivan Jelen nam je o tej akciji pred dnevi dejal:
„Ta odsek ceste je bil v izredno slabem stanju. Ob deževju je bila pogostokrat tako blatna, da je bila skorajda neprevozna. Nenehno smo jo morali popravljati, vendar peska in drugega materiala, s katerim smo jo posipa-vali, ni bilo nikoli dovolj. Skratka, prisiljeni smo jo bili večno popravljati, s tem pa je tudi veliko denarja in delo šlo zaradi deževja v nič. Zato smo se odločili, da jo bomo asfaltirali. Naredili smo predračun in ugotovili, da potrebujemo okrog milijon dinarjev. 300 tisoč dinarjev bomo dobili iz krajevnega samoprispevka. Krajani, ki so neposredno vezani na to cesto, so se odločili še za dodaten samo-
prispevek. Poprečno bo vsako gospodinjstvo (teh je petnajst) prispevalo po deset tisoč dinarjev, vsa možna dela bomo opravili s prostovoljnim delom, manjkajoči denar pa bomo skušali še kako drugače nabrati."
Ivan Jelen
- In kdaj bo cesta dobila asfaltno prevleko?
„Prepričani smo, dajo bomo predali namenu za letošnji občinski praznik. Zavedamo se, da te naše naloge ne bo lahko uresničiti, vendar volje imamo veliko, pričakujemo pa tudi pomoč od drugih krajanov naše krajevne skupnosti, delovnih organizacij in drugih. Ta cesta ne bo le olajšala prevoza nam, ampak bo z njenim asfaltiranjem med drugim dana tudi možnost za uvedbo krožnega avtobusnega prometa za šolarje, pa tudi druge krajane."	y.
„NAŠ CAS", glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, s. p.o. Velenje - „Naš čas" je bil ustanovljen 1. maja 1965; do 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik „Saleški rudar", kot tednik pa izhaja „Nai čas" od 1. januarja 1973 naprej.
Urejajo: Marijan Lipovšek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (v. d. odgovornega urednika), Mira Tamše, Boris Zakošek ter Niko Kupec in Dušan Lazar (tehnična urednika).
Izhaja ob petkih - Uredništvo in uprava (63320) Velenje, Titov trg 2/II, poštni predal 89, telefon (063) 850 087 - Brzojavni naslov: Informativni center Velenje - Žiro račun pri SDK Velenje 52800-601-21420. Cena posameznega izvoda 3 dinarje, mesečna naročnina 10 dinarjev, letna 120 dinarjev (za inozemstvo 250 dinarjev) - Grafična priprava CZP „Dolenjsk list" Novo mesto, Tisk CTP „Pravica - Dnevnik" - Tiskarni Ljudske pravice Ljubljana.
Za „Naš čas' se po mnenji pristojnega organa, številki* 421-1/72 od 8. februarja 1974, ne plačuje temeljnega davka od prometa proizvodov.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Prva predstava bo 21. aprila 1977 ob 20. uri v Domu kulture Velenje. Uvodno besedo bo imela znana filmska kritičarka, Stanka Godnič iz Ljubljane. Film bo na sporedu še v soboto ob 19.30, uri v Šoštanju in v ponedeljek 25. aprila ob 20. uri v Domu kulture Velenje. Za šolsko mladino bodo organizirane posebne predstave.
svoj, ki mu po uk in priznanje ni bilo treba zdoma, temveč mu je oboje kar samo prišlo na prag, medtem ko je umetnik zatopljen v svoje delo stružil, drgnil, dolbel, gladil in ustvarjal.
Konrad Peternelj se predstavlja z olji na pleksi steklo in z grafikami. Njegov svet je tesno povezan s kmečkimi opravili. Tu so ženski rjave polti z belo ruto na glavi, možaki v predimenzioniranih, podkovanih