f»ciftt-nin» plačam f fowv)nt
Leto XVII,, sto tl%
_,piavuiStvo- ^juuijfiiia. oamlijevc
Ulica a. le let on 8t_ 6122, 8123, 3124. 3125, 8126f	5
tnseratni oddeieK; Lijuoljana. Selen-ourgove tU. l — lel idUZ, 3492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica
11. — telefon St. 2455. PouruZnlca Celje. tCocenova ulica St.
a. — feletoD St. 100. Računi pn pošt. cek. zavodih: Ljubljana St. U-842. Praga člslo 78.180. \Vien «t_ t (15241.
Ljubljana, nedelja 22. novembra 1936
Cena 2 Din
Žalostni pojavi in silili vzroki
»Slovenec«, je te dni prinesel uvodnik ,ki zaskrbljeno ugotavlja, kako se v zadnjem času pri nas množijo proti cerkvi m celo proti veri naperjena dejanja. Komaj dobro leto je poteklo, pravi, od kar je slovensko ljudstvo povsod po deželi postavljalo evharistične križe, a danes ti križi, znamenja vere našega naroda, padajo. Toliko in na tako različnih krajih so jih že podrli, da se more z gotovostjo reči, da je na delu sovražna sila. Prvi evharistični križi so padli v Beli Krajini, zadnji, pa pred nekaj dnevi v Dolenjem Logatcu.
»Slovenec« pripisuje te žalostne pojave komunističnemu hujskanju ter izključuje, da bi imeli kakšno zvezo z dnevno politiko. Po njegovem mnenju niti ogorčenje zaradi vprašanja kmečkih dolgov, niti razburjenje zaradi učiteljskih" in uradniških premestitev ne more biti razlog teh demonstracij proti Bogu. Krivda zadene brezbožno propagando komunizma. Nimajo prav oni, ki trdijo, da komunizma v Sloveniji ni, ampak da je samo nekaj nezadovoljnosti in nevoije. Kar se sedaj godi, je neovržna napoved, da je sovražnik že v deželi.
Slične ugotovitve smo že ponovno čitali v »Slovencu« in drugih listih Katoliškega tiskovnega društva, vendar menda še ne v tako zgoščeni in določni obliki. Nad njimi se rnora zamisliti vsak resen človek, ki se zaveda svoje odgovornosti. V naših krajih se v zadnjem času dogajajo stvari, ki so v direktnem nasprotstvu z vsem duševnim razpoloženjem našega ljudstva kakor so ga izoblikovale tradicije dolgih generacij. Slovenci smo se, kakor v sedanjih dneh, tudi v preteklosti de-iili glede svojih pogledov na kulturna in versko-konfesionalna vprašanja. Vsi pa smo se zavedali in se zavedamo krščanskih osnov vsega našega nacionalnega živijenja in našemu človeku je tuja misel upora proti Bogu ali javnega zaničevanja njegovih simbolov.
A ravno zato se nam zdi preveč primitivno, ako se iščejo razlogi za žalostne protiverske demonstracije samo v komunistični propagandi Ako je kje pri nas kaj komunizma, potem se v prvi vrsti pojavlja v mestih in industrijskih krajih. Ravno ti kraji pa dosedaj niso zabeležili nobenega od onih brezverskih dejanj, ki jih »Slovenec« upravičeno tako objokuje. Ne v Ljubljani ali v Mariboru, Trbovljah ali Kranju, temveč doli v čisto kmečkem okolju Bele Krajine so pričeli padati evharistični križi in brezbožni val, kakor ga »Sicvenec« imenuje, gre preko pobožne, s cerkvicami posute Do-lenisfee in udarja v zapuščene gorske vasice štajerskih hribov. Boljševiška propaganda ne hodi, vsaj pri nas še ne, po takih zapuščenih krajih. Tu morajo biti še drugi razlogi in ako resno hočemo, da se grozeče opasnosti pravočasno spoznajo in nesreče preprečijo, potem je treba pogledati resnici v oči.
Res je, zaradi načina likvidacije kmečkih dolgov, pa zaradi vprašanja učiteljstva in uradništva, zlasti zaradi politične borbe med strankami noben slovenski človek ne bo polagal sekire na znamenja, ob katerih stopa v življenje in s katerimi lega v grob. Toda kdo bi mogel tajiti, da so naše politične borbe danes zašle mnogokje in mnogokrat v vrtinec zastrupljenega sovraštva in slepih strasti, ki rušijo v našem ljudstvu osnovna pravila bratskega sočutja, katerih bi tudi najostrej-ša politična borba porušiti ne smela. Žalostna resnica je, da so bile v naši ožji domovini v zadnjem času ustvarjene razmere, na katere primitivna duša primitivno surovo reagira.
Ko smo svoj čas dvignili svarilni glas, naj se za božjo voljo politično nasprotstvo, ki kakor druge narode tudi nas deli v politične prijatelje in protivnike, ne proglaša za borbo dveh svetov in naj se naše ljudstvo ne postavlja pred tragično alternativo izbire med Rimom ali Moskvo, smo govorili zaman. In tako so se iz čisto političnih interesov, včasih celo iz zgolj osebnih razprtij po naših vaseh in trgih nasilno ustvarjali sovražni tabori, med katerimi skoraj ni mostov.
Na razpolago so nam številna poročila iz raznih krajev, kjer je ogorčenje nad načinom, kako se ponekod danes vodi politična borba. V neki pohorski cerkvi je g. župnik nosilca nasprotniške liste, klečečega v svoji klopi, s prižnice označil za brezverskega Turka. Iz neke župnije pri Rogatcu nam pišejo, kako je bil ugleden in veren kmet proglašen za srdega komunista, ki ni vreden, da se imenuje kristjan, in to samo zato, ker je sprejel kandidaturo na listi, ki se g. župniku ni dopadla. Ta kmet je lani pozidal lepo kapelico, posvečeno Srcu Jezusovemu, in g. župnik je kapelico blagoslovil. Pretreseni čitamo sedaj, kako je odšel k istemu župniku in ga zaprosil, nai sveto podobo iz kapelice prenese v cerkev, ker bo kapelico podrl. V vsem tem ni nič boljševiškega.
Strah pred novimi zapletljaji
NOVA FAZA V ŠPANSKI VOJNI
Italijansko-nemski sporazum, dunajska konferenca, priznanje Francove vlade in nemško-japonski dogovor so le niz dogodkov v borbi
proti boljševizmu
Pariz, 21. novembra, b. Italijansko in nemško priznanje Francove vlade presojajo v tukajšnjih uradnih krogih v neposredni zvezi l vsemi najnovejšimi dogodki. ki pričajo o silnih uaporih Rima in Berlina, da zbereta na svojem osišču vse, kar je kakorkoli nasprotno boljševizmu. S sodelovanjem Rima dobiva nemška zamisel o razcepu Evrope v dva sovražna ideološka tabora videz postopne, sistematične realizacije. In ker se po mnenju Rima in Berlina uveljavlja komunizem v Evropi in ostalem svetu le s pomočjo Sovjetske unije, je seveda ost vseh najnovejših zvez, ki nastajajo na Osišču Rim-Berlin, obrnjena samo proti Rusiji. To velja po mnenju pariških uradnih krogov prav tako glede ita-lijansko-nemškega sporazuma kakor glede vseh ž njim povezanih dogodkov zadnjega časa: glede dunajske konference katere glavni namen je bila pridobitev Avstrije in Madžarske za protiboljševiško fronto, glede vseh srednjeevropskih potovanj italijanskih in nemških državnikov, glede priznanja Francove vlade v Španiji in tudi glede nemško-japonskega sporazuma, ki v Evropi začeto protiboljševiško akcijo Nemčije razširja tudi na Daljni vzhod.
Po sedanjem razvoju mednarodnih dogodkov so v Parizu, trdno prepričani- da je prav za prav fudi itaiijanskc-nemškemu sporazumu z dne 25. oktobra edina osnova samo boj proti boljševizmu Italija se nemškemu pozivu na križarsko vojno proti komunizmu <ieer spočetka ni hotela pridružiti: čim pa se je pokazalo, da utegnejo dogodki v Španiji imeti za posledico trdno usidran je Sovjetske unije v Kataloniji, se je tudi Italija pridružila nemški profibolj-ševiški akciji in stopi od tedaj solidarno z Berlinom v boj proti »nevarnosti iz Moskve«
Španska kriza samo epizoda hupe krize
Te značilne okoliščine so edina razlaga za pospešeno postopanje Italije in Nemčije v Španiji Napol uradni »Temps« poudarja v svojem uvodniku, da predstavlja španska kriza samo navadno epizodo v sklopu neprimerno hujše, globlje in širše krize, ki sili narodno-socialistično Nemčijo in fašistično Italijo — z očividno podporo Japonske — k akciji proti Rusiji da bi se s koordinirano akcijo vseli teh treh velesil preprečilo Rusiji nevarno »sidranje v zapad-nem Sredozemlju.
Intervencija Se vprašanje kratkega časa
Težko je že sedaj napovedati posledice te pospešene akcije Nemčije. Italije in Japonske proti Rusiji. V Parizu se postavljajo te dni že zelo pesimistične perspektive dasi jih uradni krogi v javnosti še vedno skušajo prikriti. V splošnem prevladuje mnenje., da je sedaj sistematična intervencija Italije in Nemčije v špansko državljansko vojno le še vprašanje kratkega časa. V zvezi s tem prihaja tu že do izraza bojazen, da bosta morali Francija in Anglija zaradi svoje nezadostne pripravljenosti za večje mednarodne konflikte popustiti tudi nasproti nemškemu in italijanskemu pritisku v Španiji, kakor sta zadnje čase dejansko popustili tudi v vseli drugih mednarodnih problemfh. ki jih je sprožila dinamika Italije Nemčije in Japonske.
Pravo ozadje priznanja Francove vlade
0 pravem ozadju pomenu in namenu italijanskega in nemškega priznanja Francove vlade prinaša rimski dopisnik oficioznega »Tempsa« nekaj zanimivih ugotovitev, ki jih podaja v naslednjih šestih točkah:
1. Do italljansko-nemškega priznanja
To je le globoka srčna užaljenost preprostega človeka ,ki bridko občuti, kako mu je bila storjena grda krivica samo zaradi razlike v političnem mišljenju.
»Slovenec« ima prav: »Neprijatelj je v deželi« Ali ta neprijatelj je predvsem s/lepa, sovraštva prežeta politična strast. Mnogo bolj kakor kdaj prej je danes vera stvar srca in večja ka-kor kdaj je dolžnost, da se čuva pred opasnostmi.
V konkordatu, ki bo kmalu predložen narodnemu predstavništvu v potrditev, se nahaja tudi svečana obveza sv. stolice, da bo prepovedala dušebrižniški duhovščini vsako pripadnost h političnim strankam in vsako delovanje za strankarske namene. Na slovesen in avtoritativen način je s to določbo potrjena stara teza o potrebi stroge ločitve cerkve in vere od dnevne politike in je priznano, da more povezanost duhovniške službe s strankarskim poslom roditi največjo škodo za versko življenje naroda. Mnenja smo, da ne bi bilo treba čakati, da konkor-dat tudi formalno Dostane zakon in
Francove vlade bi ne bilo prišlo že sedaj, ako bi Rim in Berlin ne bila popolnoma prepričana, da je padec Madrida neizogiben. Nacionalistična zmaga v Španiji bo pomenila samo novo utrditev avtoritativnih režimov v Italiji in Nemčiji, kar je obema državama danes- potrebno že iz prestižnih razlogov.
2.	S tem svojim korakom sta se Nemčija in Italija hoteli definitivno iztrgati iz vpliva londonskega kontrolnega komiteja o nevmešavanju v španske zadeve in pridobiti si popolno svobodo akcij de facto in de jure.
3.	Njun kcrak pomeni nadalje točno in jasno ločitev držav, ki so prekinile vse svoje stike z »rdečo« Španijo, od držav, ki jih še nadalje vzdržujejo, kar predstavlja že prvi korak k popolnemu ideološkemu razcepu Evrope v dva sovražna tabora.
4.	V kolikor je Nemčija z najnovejšo pogodbo navezana tudi na Japonsko, je v tem podana osnova za formiranje velikega trans-kontinentalnega protikomunističnega bloka od Madrida do Tokija, kar bo tudi Francovi vladi samo olajšalo njen sedanji položaj in ji dalo vse garancije popolnega uspeha.
5.	Italijansko-špansko-nemška solidarnost se bo konkretno izkazala najprej s tem, da bo preprečila ustanovitev samostojne Katalonije.
6.	S priznaniem Francove vlade sta si Italija in Nemčija končno z*»got^viP tak položaj v zapadnem Sredozemlju, da se je lahko že v najbližji bodočnosti nadeiati povsem konkretnih uspehov v tem evropskem predelu, kar je bil navsezadnje tudi njun neposredni namen.
Svoje zanimive ugotovitve zaključuje navadno zelo dobro informirani dopisnik »T<*mpsa« z naslednjim sklepom: Ze ta kratek pregled nam omogoča razumevanje velikega pomena ita 1 v"Jsko-nemšl;ega koraka. Mogoče je celo da smo *ele na začetku obzirne sporazumne akcije domenjene v Berlinu ob priliki znanih it.aliiansko-nem-ških razgovorov, kateri se je že pridružila s°daj tudi Japonska.
Omiljenje napetosti
Pariz, 21 novembra, b. Po poročilih iz zanesljivega vira presojajo danes pariški uradni krogi položaj v zapadnem Sredozemlju nekoliko milejše kakor včeraj L zadovoljstvom sprejemajo namreč na znanje Francovo izjavo. da nacionalistična vlada nikakor ne namerava izvesti blokade barcelonske luke. temveč samo podvze-ti vse potrebne korake »za preprečenje dovoza vojaškega materijala« odprtem morju. S tem odpade seveda samo po sebi vprašanje ali naj se Francovi vladi pr: znajo pravice vojskujoče se stranke. Še vedno so tu v splošnem mnenja, da bi konkretna proglasitev takpga vprašanja pomenila nevarne mednarodne komplikacije, katerim se je treba zaradi ohranitve miru izogniti. Nadaljnji razlog za ugodnejše presojanje položaja je ta, da ni doslej nobena izmed dTŽav. ki so priznale Francovo vlado, odtegnila svojih delegatov iz kontrolnega komiteja v Londonu Med Pari-zern in Londonom se trenutno vrše intenzivna pogajanja, ki streme po raztegnitvi funkcij nazornega odbora o nevmešavanju tudi na preprečenje dovoza vojnega mate-irijala katerikoli izmed vojskujočih se strank, brez ozira na njegovo provenien-co (privatno ali državno)
Zadrega Društva narodov
Ženeva, 21. nov. b. Tu ne izključujejo povsem možnosti, da se bo na ženevskih tleh v kratkem odprlo vprašanje, kdo prav za prav zastopa in sme zastopati Španijo. Prilika za odgovor na to delikatno vprašanje se ne bo nudila že 7- decembra, ko se sestane komisij;! za reformo pakta DN. zastopnikov 27 držav, med katerimi je tudi Španija. Kdo bo tedaj zastopal Španijo?
da izda papež odredbo, za katero se ie obvezal. Kajti resnica, ki je v tej določbi zapisana, ostane resnica, tudi če konkordat še ni uveljavljen.
Borba proti komunističnemu strupu je borba zdravih elementov v narodu proti okuženju narodnega telesa. V tej borbi imata gotovo tudi cerkev in vera velike naloge in velike dolžnosti. A nič manj resnično ni, da predstavlja v prvi vrsti živa in krepka nacionalna misel ono silo, ki more najlažje in najhitreje triumfirati nad boljševiškim razstrojstvom. Katoliška cerkev to dobro ve. Ona to dokazuje vsak dan v Italiji, pa tudi v Nemčiji, da o Španiji in drugih deželah ne govorimo. V teh državah je katolicizem postal zaveznik fašistične ideje, v katerih vidi utelešeno nacionalistično misel. Pri nas fašizma ni, pač pa se jugosloven-ska nacionalistična misel krepko udej-stvuje s svojim programom in s svojim delom. Zato se nam zdi zaslepljeno, proglašati to misel za narodno nesrečo, istočasno pa biti plat zvona zaradi komunistične nevarnosti.
Cabailerova ali Francova vlada? Ali morda celo obe? Prav tu se utegne zgoditi, da bo nastopila proti zastopstvu Španije po Ca-ballerovi vladi razen Italije še kakšna druga država. Da bo odločitev Društva narodov tudi v tej zadevi zelo težka in skoro nemogoča, jo na dlani. Toliko pa se lahko že sedaj reče. da o tem ne bo odločalo generalno tajništvo DN. temveč prizadete
Izhaja vsak dan, razen ponedeljka. Naročnina	mesečno Din 25-—
Za Inozemstvo Din 40^—
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Itaribor, Gosposka ulica 11. Telefon St. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica «*»▼„ 1. Telefon St. 65.
Rokopisi se ne vračajo.
•ftode same, kakor je bil to v vsefc delikat-H& mednarodnih vprašanjih vedno običaj r ženevski ustanovi.
Amerika proti blokadi Katalonije
5ew York, 21. novembra, br. General Franoo je poslal ameriški vladi noto, v kateri jo opozarja na skorajšnje bombardiranje barcelonske in drugih špa-nekih luk, ki eo v rokah madridske vlade. Obenem prosi, naj ameriška vlada da svojim vojnim in ameriškim trgovinskim ladiam naroci«o naj se izogibajo Barcelone in tudii drugih španskih luk. v kolikor niso v pojesti nacionalne vlade. To »poročilo je izzvalo v ameriških vladnih in političnih krogih veliko presenečenje. Amerika se do®lej ni vmesavaia v španske zadeve in vidi v tem ogrožanje svobodne morske plovbe. Ameriški zastopnik v Španiji ie dobH naročilo, naj protestira proti tem nameram general« Franca.
Previdna Italija
Napravila ne bo nobenega izoliranega koraka v španski zadevi in tudi ne bo izstopila iz kontrolnega odbora
o nevmešavanju
Rim, 21. novembra, b. Edenove izjave v angleški spodnji zbornici o pomenu italijansko nemškega priznanja Francove vlade so v rimskih krogih naletele na zelo ugoden odmev. Listi podčrtavajo Edenovo pametno rezerviranost ter pomirjajoči ton njegovega govora, ki je napravil velik vtis na vse angleške kroge. V zvezi s tem so v tukajAnjih političnih krogih prepričani, da Italija ne bo izstopila iz londonskega kontrolnega odbora o nevmešavanju v španske zadeve. Listi še posebej poudarjajo, da ne namerava Italija sama podvzeti nobenega izoliranega koraka v španski zadevi.
Zanimivo je. da se ista opreznost italijanskega časopisja opaža tudi glede na vesti o sklenitvi nemško-japonske protiruske zvezA Oficiozni »Giornale dltalia« celo poudarja da ne vidi nobene potrebe za priključitev Italije k temu paktu, ki se nje ne tiče. V diplomatskih krogih si seveda italijansko previdnost nasproti Angliji razla-
gajo z znano italijansko željo, da bi čimprej prišlo do znosljivega modusa vivendl z Veliko Britanijo, o čemer se že precej čar-sa vodijo celo diplomatska pogajanja, katerih zadnjo fazo pomeni za sedaj Grandijov razgovor v Foreign officeu.
»Giornale dltalia« nadalje z vso odločnostjo nastopa proti morebitni ustanovitvi sovjetske republike v Kataloniji. češ da Italija nikakor ne more dovoliti, da se v zapadnem Sredozemlju ustvari baza za politično in vojaško prevratno delovanje komunizma. Ako je že konferenca v Mon-treuxu Rusiji dovolila prost izhod iz Ornega moTja in ji s tem odprla možnost prostega prevažanja eksplozivnega in vojnega materijala v revolucionarne namene, bo Italija skupaj z drugimi državami, ki so na njeni strani, že poskrbela, da bi zaradi t» kratkovidne napake nekaterih diplomatov ne nastal za Evropo kočljiv položaj.
Borba ob Manzanaresu
F!a madridski fronti se še vedno bijejo boji sedaj na desnem, sedaj na levem bregu Manzanaresa
Odbor za obrambo Madrida je opoldne izdal naslednji komunike:
Vzlic neprestanemu deževju, ki je oviralo operacij« ves včerajšnji dan in ki se danes nadaljuje, so čete madridske obrambe razširile in utrdile svoje postojanke v okolici Čase de Velasquez, ki jo je bombardiranje zadnjih dni popolnoma porušilo. Čete madridske obrambe so prodrle v odseku Ca-rabanchella. Eskadron maroške konjenice, prihajajoč iz odseka Čase de Campo, je skušal vdreti v kompleks univerzitetne naselbine. pa ga je ogenj naših strojnic popolnoma uničil. Zavrnili smo vse sovražne pehotne protinapade. Včerajšnje deževje je onemogočilo letalsko delovanje.
Iz nacionalističnega tabora
Dopoldne so nacionalistične čete napredovale v smeri proti Cuat.ro Caminos.
Med Escorialom in Madridom so vrgle 8 tira oklopni vlak. ki je vozil iz Madrida sovjetsko orožje. Na madridski fronti se vladne čete komaj še drže in slabo odgovarjajo na »tTeljenje. V zadnjih 24 urah je 20 bombnih letal vrglo 100 ton bomb na utrdbe madridske vlade. Sestreljena so bila štiri madridska letala. Vojašnica Montana še gori.
Na fronti 5. aragonske divizije je sovražnik napadel Akno Devar in zavetišče sv. Kristine s tanki, toda ogenj našega topništva ga je odbil.
Na fronti divizije Sorija smo v boju južno od Tobe pognali madridske čete v beg. Sovražnik je pustil na bojišču 40 mrtvih in mnogo vojnega materijala. Nacionalisti nadaljujejo prodiranje v tem odseku in so že zavzeli Alcorlo.
Na madridski fronti prodirajo nacionalisti v piedmestjih in so zavzeli celo vreto hiš in javnth poslopij v okraju Moncloa. Izgube madridskih čet so zelo velike. V boju smo zaplenili več strojnic.
Uspehi vladnih čet na aragonski fronti
Praga. 21. novembra, br. Posebni poročevalec CTK v Madridu poroča: Škoda, ki jo je povzročilo bombardiranje zadnjih dni v Madridu, je neprecenljiva. V mestu ni ulice in hiše. ki bi ne bila prizadeta. Na tisoče hiš je porušenih ali tako poškodovanih, da se bodo vsak čas porušile. Pod razvalinami je našlo smrt izredno mnogo žensk m otrok. V češkoslovaškem poslaništvu, ki je bilo že trikrat zadeto od granat, se nafoaja sedaj 50 češkoslovaških državljanov.
Vladne čete so imele na aragonski fronti več uspehov. Posrečilo se jim je zasesti železniško progo, kar predstavlja hud udarec za generala Franca, ker je tako prekinjena dovozna zveza. Vladne čete so zajele dva oklopna vlaka in velik transport muni-cije in živil, namenjen za čete generala Franca.
London, 21. novembra, br. Dopisnik »United Presa« potrjuje, da so vladne čete v teku zadnjih vojnih operacij pri Madridu dosegle zrnat ne uspehe. To baiojo
tudi poročila iz tabora generala Franca. Tako je radijska postaja v Tenerifi opol-p"si izdala poročijo, da je prišlo do hudih spopadov na Časi de Campo, da pa so bile vladne čete dvakrait odbite. Tudi na desnem krilu so vladne čete izvršile več protinapadov in potisnile čete generala Franca nazaj, tako da so sedaj glavna bojišča ob reki Manzanares.
Na aragonski fronti je prišlo do krvavih spopadov. Pred La Tobo so čete generala Franca zavzele nove postojanke, ker so se morale umakniti pred silnim navalom madridskih čet.
Nevtralni pas
Burgoška vlada je sporočila britanski vladi, da je pas, ki so ga nacionalisti obljubili spoštovati na severovzhodu Madrida kot zavetišče za prebivalce in tujce, razširjen tako, da obsega tudi del mesta, kjer stojita angleško in ameriško poslaništvo in še več drugih diplomatskih misij.
Boj za montansko vojašnico
Lizbona, 21. novembra, br. Čete generala Franca so zopet prodrle do vojašnice Montana. za katero se bije znova hud boj. Vladne čete nudijo obupen odpor ter so izpostavljene silnemu obstreljevanju topništva generala Franca, ki obstreljuje tudi Časa Velasques. kjer je umetniška akademija. Zaradi slabega vremena na ostalih delih fronte ni bilo posebnih bojev. Na obeh straneh utrjujejo svoje postojanke.
Rim, 21. novembra, br. Po poročilih iz Salamance so čete generala Fianca, ponovno prekoračile Manzanares in zopet zavzele montansko vojašnico, prodrle do CaJle de la Princesa in obstreljujejo Palaoo National e.
Caballerov sin ustreljen
Pariz, 21. novembra, br. Radijska postaja v Tenerifi je danes objavila poročilo, da je vojaško sodišče generala Franca danes obsodilo na smrt sina predsednika madridske vlade Larga Caballera. ki so ga vladne čete ujele pred dvema tednoma. Smrtna obsodba je bila takoj izvršena. To naj bo odgovor generala Franca na smrtno obsodbo sina bivšega španskega diktatorja generala Prima de Rivere.
Vrednost oglasov v dnevnikih najbolje presodite po Števila malih oglasov. DanaSnje »Jutro« »ma
379
malih oglasov. Enkratni poizkus z malim oglasom v »Jutru« Vas pouči, da ima oglas dvojno vrednost, če ®® Jw4 dvojno število interesentov,
Podpis konvencije o novem mostu čez Dunav
Konvencijo sta včeraj v Beogradu podpisala jugoslovenski in romunski prometni minister
Beograd, 21. novembra. AA. Snoči ob 23. je priapel v Beograd rumunski prometni minister Rihard Franasovci. Danes ob 12.30 so v knjižnici prometnega ministrstva podpisali konvencijo med Rumu-nijo in Jugoslavijo o zgraditvi železniškega in cestnega mostu preko Dunava med Kladovom in Turn-Severinom in o dohodnih železniških progah do mostu. Za Ru-mirnijo je konvencijo podpisal prometni in gradbeni minister dr. Franasovici, za Jugoslavijo pa prometni minister dr. Spaho.
Po podpisu konvencije sta ministra Franasovici in Spaho sprejela novinarje. Rumunski minister dr. Franasovici je izjavil, da je s podpisom konvencije zelo zadovoljen, minister dr. Spaho pa jim je dal naslednjo izjavo:
»S konvencijo, ki smo jo danes v imenu obeh vlad podpisali, so se uspešno končala dolgoletna pripravljalna dela za vzpostavitev neposredne železniške in cestne zveze med obema prijateljskima in zavezniškima državama, Rumunijo in Jugoslavijo. Po dolgotrajnih pogajanjih, ki so se vodila v Beogradu in v Bukarešti, je bil naposled letos v septembru dosežen sporazum, ki sta ga odobrili obe vladi. Novi most čez Dunav bo zgrajen med Kladovom in Turn-Severinom. Na jugoslovenski strani bo most zvezan z obstoječo železniško
mrežo v dveh smereh in sicer proti zapa-du (z Beogradom) z novo progo Knjaže
vac—Kučevo, ki je že v delu, proti jugu (Nišu in S kopi ju) pa z novo zvezo Stu-bič—Negotin.
Na rumunski strani bo most že v -Turn-Severinu zvezan z glavno progo Bukarešta—Craiova—Turn-Severin — Timisoare.
Nove zveze ne bodo koristile samo na. šemu notranjemu prometu, ker bodo ustvarile dostop do popolnoma zapuščenih krajev, temveč se bodo z njimi ustvarile tudi zelo važne mednarodne relacije med zavezniškima deželama in z njimi tudi za tuji svet na križiščih med vzhodom in za-padom ter severom in jugom Evrope.
Na 240 km dolgi meji med Jugoslavijo in Rumunijo sta sedaj samo dve zvezi in sicer pri žombolji in Vršcu, ki težita k Timisoari, čez Dunav, ki tvori v dolžini 230 km mejo med Jugoslavijo in Rumunijo, pa ni sedaj nobene zveze. Iz tega je dovolj jasno razvidno, kakšne koristi bo nova, neposredna in neizpostavljena železniška zveza med obema državama, ki ne bo spajala samo obeh prestolnic, temveč tudii najvažnejše veje obeh železniških omrežij. Z novim mostom se bosta obe državi ne le materialno, temveč tudi duhovno še bolj zbližali in doslej gospodarsko še nezaiosti razvite relacije se bodo še bolj poglobile«.
Pogajassfa za poglobitev trgovinskih stikov med Nem-čijo in Avstrijo se bodo pričela 7» decembra
Berlin, 21. novembra. A A. Avstrijski državni tajnik v zunanjem ministrstvu Gvido Schmidt je odpotoval opoldne s posebnim letalom na Dunaj. Na ietališču so se poslovili od njega državni tajnik Meixner v imenu kancelarja Hitlerja, zunanji minister Neurath, avstrijski in madžarski poslanik, italijanski odpravnik poslov in dunajski poslanik Papen, ki je nato z drugim letalom prav tako odpotoval na Dunaj
Komunike o razgovorih
O obisku dr. Schmidta v Berlinu je bil objavljen naslednji komunike:
Avstrijski državni podtajnik za zunanje zadeve Schmidt je imel med svojim bivanjem v Berlinu kot gost nemške vlade z nemškim zunanjim ministrom Neurathom več konferenc. Pri tej priliki so proučili vsa pereča vprašanja. Po dogovoru od 11. julija je bila to prva prilika za razgovor o splošnih političnih razmerah, pri čemer so posebno proučili politična, gospodarska in kuiturna vprašanja, ki sc zlasti v zvezi z obema državama. Razgovori so potekli v prijateljskem duhu in so ugotovili popolno soglasje v naziranjih o vseh teh vprašanjih. Razen tega so se dogovorili, da bodo v najkrajšem času pričeli poglabljati trgovinske stike med \Temčijo in Avstrijo tako. da bo mogoče trgovinski promet med obema državama povečati. Pogajanja o teh vprašanjih se prično 7. decembra. Prav tako so
uredili tudi vprašanje finansiranja zimsko-sportnega prometa, začenši od srede decembra. Med razgovori so razen tega ugotovili, da jc treba varovati načela dogovora od 11. julija t l. in da obstoje v tej zvezi mnoge možnosti zelo ugodnega sodelovanja. Zato soglašata obe vladi v naziranju, da je treba politiko tega dogovora nadaljevati v interesu obeh nemških držav in za ohranitev miru.
Neurath povabljen na Dunaj
Pred svojim odhodom je imel dr. Schmid dopoldne poslednji razgovor z zunanjim ministrom dr. Neurathom. s katerim sta premotrila rezultate berlinskih razgovorov in sestavila o njih zapisnik. Dr. Schmi.it je pri tej priliki povabil zunanjega ministra dr. Neuratha v imenu avstrijske vlade k obisku na Dunaj. Dr. Neurath se bo povabilu odzval ob koncu januarja ali v začetku februarja.
Povratek na Dunaj
Dunaj, 21. novembra. Ob 14.50 se je s posebnim letalom vrnil državni podtajnik dr. Seh<midt iz Berlina. Na letališču so ga pričakovali kaneelar dr. Sehnschnigg s člani vlade ter italijanski poslanik, ki jima je Schmidt takoj poročal o svojih berlinskih razgovorih.
Ker Nemčija odklanja revizijo obstoječega stanja v srednji Evropi, stavi Madžarska vse svoje nade v Italijo
Budimpešta, 21. novembra, b. Članek zunanjepolitičnega ideologa tretjega rajha, Hitlerjevega zaupnika v zunanjepolitičnih vprašanjih Rosenberga, ki je v »Volkischer Beobachterj« odločno odklonil vsako madžarsko misel na revizijo obstoječega stanja v srednji Evropi, je v političnih krogih madžarske prestolnice silno razočaral. To se vidi tudi po pisanju madžarskih listov, ki z neprikrito užaljenostjo odgovarjajo Rosenbergu. Uradni »Pester Lloyd« poudarja med drugim: Madžarska, za katero je revizija trianonske pogodbe življenjsko vprašanje, se svojim zahtevam nikdar ne bo mogla odreči in jih bo skusala pač uresničiti s pomočjo realistične politike, ki jo je zasledovala že do sedaj.
Iz vseh komentarjev veje zelo ostra nota proti Nemčiji, na katero so Madžari baš v pogledu revizije polagali svoje zadnje nade. Sedaj so prisiljeni se spet nasloniti na Rim in potrkati tam nekoliko bolj odločno. Zanimiv je poudarek »Magyarorszaga«. da je Nemčija obrnila hrbet madžarskemu re-vizionizmu baš v trenutku, ko je sama raz-
trgala poslednji ostanek versajske mirovne pogodbe s tem, da je samovoljno odpovedala mednarodni režim rečne plovbe. To pomeni poraz politike takozvanih dinamičnih sil, saj se najpomembnejša izmed njih, potem ko je sama dosegla vse svoje politične objektive, brani sodelovati z drugimi v isti smeri...
Spored Horthyjevega obiska v Rimu
Rim, 21. novembra, k. Li®ti so danes objavili program obiska madžarskega regenta admirala Horthyja v Rimu. Horthy bo potoval preko Dunaju in Ljubljane. Na Dunaju 6e mu bo prikružil avstrijski zvezni kaneelar dr. Scbuschnig, ki ga bo spremil do avstrijske meje. V Rim bo prispel Hortliy v torek popoldne in bo gost italijanskega kralja. V sredo dopoldne bo sprejel Mu^so linija na KvirinaHi, kateremu bo takoj vrnil obisk v Beneški palači- Naslednjega dne se bo Horthy mudil v Napoliju- V petek ga bo sprejel papež, v Vatikanu, v soboto dopoldne pa se bo vrnil v Budimpešto.
Ruski protest v Tokiju
London, 21. novembra. AA. V Moskvi potrjujejo, da je sovjetski poslanik v Tokiju izvršil demaršo zaradi japonsko — nemškega dogovora o boiu proti komunizmu. Sovjetski poslanik je pri tej priliki izjavil, da bo imel ta dogovor zelo resne posled'ce za od-nošaje med Japonsko in Rusijo.
Nov zarotnlški proces
Moskva, 21. novembra, b. Včeraj se je tu začel proces proti ing. Stricklingu in devetim drugim sovjetskim državljanom ki se smatra kot nadaljevanje znanega procesa proti Zinovjevu. Kamenevu in tovarišem. Vseh deset oseb je obtoženih proti-t-evolucionarne propagande in sabotaže v zapndni Sibiriji kjer so v rudnikih povzročali namenoma eksplozije. Vsi obtoženci
priznavajo dejanja, ki se jim pripisujejo. Obtoženi Drobnis celo priznava, da je izvršil sabotažna dejanja na izrečno povelje Trockega.
Princ čičibu v Berlin Schacht v Tokio
Pariz, 21. novembra, o. »Information« poroča iz Berlina, da pričakujejo v kratkem obisk mikadovega brata princa Ciču-buja, ki naj bi prispel že meseca decembra.
Princ velja za zelo veščega diplomata in je igral važno vlogo že pri ločitvi Mandžurije od Kitajske. Nadalje poročajo, da so nemškega gospodarskega ministra dr. Schachta povabili v Tokio. V Berlinu sicer še ne vedo, ali se bo dr Schaht odloči) za to ter iz Ankare takoj preko Teherana potoval v Tokio ali pa se bo prej vrnil v Berlin ln se šele potem odločil za , sprejem povabila.	j
Beležke
Občinski odbori in krajevni šolski sveti
V	konkretnem primeru je neko sresko načelstvo zaprosilo bansko upravo za pojasnilo, ah v občinah, kjer je razrešen celokupni občinski odbor in je postavljena začasna občinska uprava avtomatično preneha tudi funkcija krajevnih šolskih odborov. Banska uprava je izdala sledeče pojasnilo:
Zakon o narodnih šolah je prisodil pravico volitve petih članov v krajevni šolski odbor občinskemu odboru. Funkcijska doba teh izvoljenih članov ni omejena na funkcijsko dobo občinskega odbora, ki jih je izvolil. Izvoljeni člani šolskega odbora ostanejo torej na svojih položajih vse dotlej, da jih občinski odbor razreši in na njihova mesta izvoli druge. Vprašanje, ali ima začasna občinska uprava pravico razreševanja starih, odnosno volitve novih članov Šolskega odbora, se mora zanikati. V smislu S 134. zakona o občinah se pristojnost začasne občinske uprave omejuje na opravljanje tekočih poslov. Volitev članov v krajevni šolski odbor pa ni tekoč občinski posel, ki ga je brez odlašanja opraviti, temveč akt. iz katerega se naj zrcali zaupanje občinarjev, katero lahko izrazi zgolj iz ljudstva izvoljeni občinski odbor.
Prispevek k morali „§2ovenca"
Iz nekega češkega klerikalnega lista je pred dnevi »Slovenec« z debelimi črkami ponatisnil, da je v vojnem času, ko jc dr. Korošec vodil slovensko parlamentarno delegacijo, med slovenskimi poslanci edini dr. Vladimir Ravnihar podpiral Sturgkhovo vlado. Ni posebno zanimivo, če se take oči-vidne gorostasnosti napišejo v listu, ki menda nima pojma o naših razmerah. Značilno pa je, da jih debelo ponatiskuje »Slo-vencc«, ki mu dejansko stanje seveda ne more biti neznano. Zakaj je list Katoliškega tiskovnega društva to laž ponatisnil, je razvidno iz naslova dotične beležke v »Slovencu«: »Udeležba katoličanov v osvobodilnih bojih za Jugoslavijo«. Napredni slovenski politik naj bi bil denunciran, da jc v času nacionalne borbe bil sluga avstrijskega režima.
Seveda se je oglasil g. dr. Ravnihar, ki ugotavlja v posebnem popravku v »Slovencu,« da je bil od svoje izvolitve v dunajski parlament 1. 1911 pa tja do zopetnega sklicanja državnega zbora med vojno leta 1917 član parlamentarnega češkega kluba in da je več kakor absurdno trditi, da bi bil podpiral Sturgkhovo vlado v času, ko sta dva najbolj odlična člana tega kluba, dr. Kramar in dr. Rašin, sedela v ječah, obtežena zaradi veleizdaje. še pred sklicanjem dunajskega parlamenta 1. 1917. pa je bil ustanovljen Jugoslovanski klub ob sodelovanju dr. Ravniharja, ki je od takrat tem manj mogel podpirati Stiirgkha, ker je bil ta, kakor znano, že davno prej ustreljen.
Minister Behmen o voiilfii svobodi
Minister brez portfelja dr. Behmen se nahaja na volilnem potovanju po zetski banovini. V četrtek je imel shod v Prijepo-Iju. Govoril je tudi o politični svobodi, ki jo je uvedla sedanja vlada in po »Vremenu« med drugim izjavil:
»M/ izvajamo občinske volitve brez pritiska in brez vsakega nasilja. Ljudstvu je dano na popolno svobodo, da glasuje za vsako listo, ki je bila potrjena Nobenega uradnika ne bo zabolel niti prst, ako glasuje za listo opozicije, ker vlada g. dr. Sto-jadinoviča ne bo nikdar izvajala onih metod, kakršne so imeli Boško Jevtič, Velja Popovič in tovariši.«
Iz združene opozicije
Beograjski listi poročajo, da se bo v najkrajšem času sestal delovni odbor združene opozicije. Razpravljal in ugotovil bo, kaj je bilo doslej storjenega v pravcu sporazuma. Baje je dr. Kostič prišel iz Zagreba z zelo zadovoljivimi informacijami, ki upra-vičujejo nado, da bo delo na sporazumu odslej šlo hitreje in uspešneje izpod rok.
Seja vodstva bivše demokratske stranke
Kakor poročajo beograjski listi, se je v petek sestal v Beogradu na stanovanju Ljube Davidoviča izvršni odbor bivše demokratske stranke. Na seji so razpravljali o političnem položaju, zlasti o odnošajih v združeni opoziciji. Udeležencem jc bil obenem sporočen protokol o sporazumu med skupinami srbijanskega dela združene opozicije.
Protihrvatska epidemija
V	splitski »Novi dobi« je objavil tajnik sreske organizacije bivše HSS za splitski srez g. dr. Pederin uvodnik, v katerem analizira občinske volitve v primorski banovini. Pri tem prihaja do čudovitih zaključkov, med katerimi je najfamoznejši brez dvoma tale:
»Biološki ostanki starih Grkov, Rimljanov, Ilirov, Keltov, Gotov in Italijanov so stvorili protihrvatsko epidemijo. Posledica te okužitve so oni ostanki JNS, ki so tudi pri nedeljskih občinskih volitvah zavzeli protihrvatsko stališče, kakor ga bodo sigurno tudi v bodoče.«
G. dr. Pederinu odgovarja tajnik sreske organizacije JNS za mesto Split g. dr. Branko Radica, ki neusmiljeno razkriva ozadje vodstva b. HSS v Dalmaciji, v katerem da sede ljudje, ki so prisegali že na vse mogoče zastave in programe.
črnogorska fronta
Sekule Drljeviča
Pod tem naslovom glavno glasilo JRZ »Samouprava« ostro napada bivšega poslanca dr. Sekulo Drljeviča. Ta je po rodu iz Črne gore, a se je potem naselil v Zemunu in je kot poslanec pripadai menda hrvatskim federalistom. Danes ga štejejo med pristaše dr. Mačka.
Pred dnevi je razposlal svojim političnim prijateljem v črni gori proglas, v katerem jih poživlja, naj osnujejo črnogorsko fronto in naj ne dovolijo, da bi se v rove njihove borbe za svobodo vtihotapili sovražniki ravnopravnosti. Zato naj povsod
Bivša SDS nekdaj in danes
Razne izjave, ki Jih je podal novi predsednik bivše SDS g. Adam Pribičevič, so se v politični javnosti komentirale kot dokaz, da g. Pribičevič ni povsem složen z dosedanjo politiko svoje skupine. Nedavno je v beograjski »Javnosti« Vasilije Popovič napisal razpravo, ki predstavlja nekak apel na bivšo SDS, naj ne pozabi jugoslo-venskega programa, na katerem je nastala. Avtor tega članka smatra za pri-rodnejše, če bi se bivša SDS, kakor to odgovarja tudi socialnim pogledom njenega novega predsednika, bolj približala srbskim zemljoradnikom in tako okrepila ju-goslovenske elemente v združeni opoziciji ter olajšala rešitev hrvatskega vprašanja v zadovoljstvo jugoslovenske ideologije.
Zagrebški »Obzor« vse te pojave tolmači kot poskuse za razbitje bivše KDK in za izolacijo bivše HSS. Pri tem trdi, da prav za prav pri SDS jugoslovenstvo ni nikdar tvorilo jedro programa, kakor tudi ne pri drugih strankah, ki so to o sebi trdile. Tudi Svetozar Pribičevič je spremenil svoje nazore. »Obzorova« trditev glede pokojnega Pribičeviča je sicer deloma točna, toda pri tem je treba opozoriti, da takrat Svetozarju Pribičeviču nikakor ni sledila cela SDS. Nasprotno, spremembe Pribičevičevega gledanja na naše nacionalno in državno vprašanje niso obsojali
samo oni bivši pristaši SDS, M so m pozneje od stranke oddvojili, nego tudi glavni današnji njeni predstavitelji. Ko je na jesen 1. 1928. in po 6. januarju 1929. ▼ vrstah bivše HSS pričelo prevladovati federalistično razpoloženje in se je pokojni Svetozar Pribičevič pridružil strujam, ki so odklanjale državno edinstvo, so v maju mesecu 1929. leta na posebnem sestanku najodličnejši funkcionarji tedanje SDS obsodili politiko Svetozarja Pribičevič«! in se združili v grupo, ki si je nadela dolžnost, da čuva jugoslovensko ideologijo, in ki se je izrekla za to, da mora nova ustava države biti zasnovana na ideji narodnega in državnega edinstva-
šele pozneje so nekateri udeležncl te konference zapustili jugoslovensko programsko osnovo in speljali bivšo SDS v
današnjo povsem nejasno in megleno situacijo, ki je tudi zakrivila, da je ta bivša stranka izgubila vse slovenske in hrvatske pristaše in ostala le srbska grupa, ki pa med ljudstvom nima več odziva. Ni torej čudno, če se pojavljajo mišljenja in nasveti raznih simpatizerjev, ki bi ho teh bivšo SDS zopet vrniti njenemu programu in ji odrediti pomembnejše mesto v naši politiki, nego ga zavzema danes, ko jo ^Obzor« in drugi podobni listi ocenjujejo le kot pomožno četo bivše HSS.
Zavarovalnica Fzmks naj s 3 sanira
m ne
Beograd, 21. novembra, p- V trgovinskem ministrstvu je bila danes zaključena anketa, ki jo je sklicalo ministrstvo v zadevi Feniksa. Anketi so prisostvovali poleg trgovinskega ministra dr. Vrbaniča načelnik bančnega oddelka dr. Boškobič, ravnatelj SUZORa Matjašič ter delegati ljubljanskega, zagrebškega, osiješkega in beograjskega društva zavarovancev Feniksa. Uvodoma je minister dr. Vrbanič skupno z referenti ministrstva podal poročilo o sedanjem stanju in finančnem položaju Feniksa. Nato se je razvijala obširna debata, v kateri je prišlo do izraza stališče, ia je treba storiti vse za zavai-ovanje interesov okrog 35.000 zavarovancev. Soglasno je bilo naposled sklenjeno, da se ne i/.vrši likvidacija Feniksa, kakor se je predlagalo
Nove komasacije občin
Beograd, 21. novembra, p. Na predlog notranjega ministra so bile izivršene v dravski banovini naslednje teritorialne izpremembe glede obmoija občin:
1.	Občini Kranj in Primskovo se združita v eno občino s sedežem v Kranju.
2.	Iz občine Dobove v brežiškem srezu se izločita naselji Zupelevačka sela in Vr-hovečka seia ter priključita občini Kapeli.
S. Iz občine Dol v ljubljanskem srezu se izloči bivša občina Podgorica, iz občine Domžale pa bivša občina Dragomelj, ki se združita v občino P od gorico.
4.	Iz občine Dol v ljubljanskem srezu se izločita bivša občina Dolsko ln kraj Laze, iz občine Kresnice pa kat. občina Sv. Križ (kraji Zagorica, Sv. Križ in Vrh sv. Križa), ki se združijo v novo občino Dolsko.
5.	Iz občine Dol v ljubljanskem srezu se izločita kraj Podgrad in naselje Gradovije ter priključita občini Polje.
Policijski komisariat na Jesenicah
Beograd, 21. novembra, p. Notranji minister je na osnovi § 62 zakona o notranji upravi izdal uredbo o ustanovitvi policijskega komisariata na Jesenicah. V območje komisariata spadata občini Jesenice in Koroška Bela razen krajev Sv. Križ, Plaški Rov, Javorniški Rov, Rovte in Potoki. Uredba stopi v veljavo 15. decembra Tedaj bo ukinjen železniški obmejni policijski komisariat na Jesenicah.
Italijanski poslanik pri predsedniku vlade
Beograd, 21. novembra, p. Ministrski predsednik dr. Mikn Stojadinovič je danes sprejel italijanskega poslanika dr. Ma-ria Indelija.
Sprejem pri predsedniku vlade
Beograd, 21. novemrba. p. Predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič je sprejel včeraj popoldne v svojem kabinetu v predsedstvu vlade g. Ivana Avseneka, industrijca iz Ljubljane, in g. Frana Gabrovška, ravnatelja Zadružne zveze iz Ljubljane. Poročala sta predsedniku vlade tudi o težkočah, ki so se pojavile v Sloveniji pri izvajanju likvidacije kmečkih dolgov, in ga obvestila o predlogu slovenskega zadružništva glede revizije likvidacijske uredbe v pravcu individualne obravnave dolžnikov.
Smrt narodnega poslanca
Zaječar, 21. novembra, o. Danes dopoldne ob 10. je v Velikem Izvoru umrl na-rodhi poslanec in predsednik kmečkega poslanskega kluba Todor Todorovič. Njegov naslednik v Narodni skupščini je kmet Stanko čošič.
Ustavljen list
Beograd, 21. novembra, o- Z odlokom notranjega ministrstva so bile ustavljene »Radničke novinec, ki so izhajale v Zagrebu. Ustavljene so bile na osnovi tiskovnega zakona, ker so bile v poslednjem mesecu trikrat zaplenjene.
Zagrebški odvetnik pogrešan
Zagreb, 21. novembra, o. Pred o^mlm' dnevi ie nenadoma izginil zagrebški odvetnik dr. Niko Krekovič. Oblasti so uvedle preiskava, ki pa je doklej ostala brez uspeha-
postavljajo kandidature črnogorske fronte.
»Samouprava« pravi, da z Drljevičem noče polemizirati. Kdor more tako pisati, se je že sam oddvojil od narodne skupnosti. Bolj zanimivo pa bi bilo izvedeti, pristavlja list, ali je proglas dr. Drljeviča namenjen mačkovcem ali pa separatistom.
"kviasra
z nekaterih strani, marveč da se uvede naeija.
V to svrho je bil izvoljen poseben odbor, ki ima nalogo, da takoj sestavi predlog'
uredbe o sanaciji Fen;ksa. V tem odboru sta poleg predstavnikov zavarovancev tudi načelnik Boškovič in ravnatelj Matjašič. Ta odbor bo takoj začel z delom, da bi mogel pravočasno predložiti načrt nova uredbe, ki mora biti uveljavljena najkasneje 28. novembra, ko poteče sedanja zaščitna uredba Fenilosa. Pred uveljavljenjem bo novo uredbo ponovno proučila posebna anketa, da bodo imeli zavarovanci priliko, izraziti svoje mnenje. Minister dr. Vrbanič bo medtem poročal vladi in izposloval ude lcžJx> države pri sanaciji Feniksa.
Zanimive Internacije
v Eolganji
Sofija, 21. novembra, g. Po nalogu no-trajnega ministra so 41 oseb iz prestolnice internirali v raznih mestih na deželi na podlagi čl. 48 zakona o državnem uradnv-štvu in policiji. Večji del internirancev pripada udruženju »Zveno«. Med njimi je več državnih uradnikov, častnikov m novi-najvev. Vzrok za te senzacionalne internacije je razširjanje letakov, ki vsebujejo hude napade proti kralju.
@ktspadja A&esisiije
Adis Abeba. 21. novembra, k. Okupacija za pa dne Abeshrije se naglo nadaljuje. Kolona polkovnika Princivalla je zavzela Džkno, kolona polkovnika Malte pa je prodrla do Jubda, kjer je rudniški center pokrajino Volege, oddaljen 120 km v smeri proti zapa-du od Lekemtija in 100 km proti severu od Goreja. Okrog Jubda so tudi ležišča platina. Manjši oddelki so med tem zavzemali sproti pokrajine ob obeh straneh Smeri prodiranja glavnih kolon. Kakor zatrjujejo v Adis Abebi, ni prišlo nikjer do večjih spopadov z Abeeinci.
Hefnško-pe!|ska pogajanja p^eMstJeita
Berlin, 21. novembra. AA. Nemško-polj-ska pogajanja za novo ureditev tranzita med Vzhodno Prusijo in ostalimi kraji v Nemčiji so prekinjena. Poljska delegacija se je vrnila v Varšavo, da dobi nova navodila.
Nesreča nemške podmornice
Berlin. 21. novembra, k. Blizu Lfjbecka so bile te dni strelske vaje nekaterih eneft nemške vojne mornarice. Pri vajah je včeraj zgodila huda nesreča. Podmornica >U 18: ee je pod vodo zaletela v drugo vojno erlinico in se je tako poškodovala, da ee je pričela podrezati. V podmornici je b^lo 20 mož posadke. Osem jih je utonilo, 12 so jih rešili v zadnjem hipu. Podmornica >U 18« •e spadala med manjše nemške podmornice* in je njena tonaža znašala 2-jO ton.
i gt?
Listi so že poročali o tragični smrti mladega slovenskega letalca Josipa Križaja, ki "je služil pri letalcih španske vlade in bil ujet od Franccvih vojakov. V ujetništvu so ga obsodili na smrt in ustrelili. Zagrebška »Istra« objavlja o pokojnem Križaju še nekaj zanimivih informacij iz katerih posnemamo, da je bil pred kakimi štirimi leti pristal z nekim tujim letalom v Ljubljani. Ei.l je nekaj časa konfiniran, potem je dovršil trgovski tečaj in se mudil do pred dvema mesecema v Ljubljani. Odšel je v Španijo, kjer je vstopil kot izvežban pilot v službo španske vlade. Udeležil se je cele vrste zračnih bojev, dokler ga ni sestrelil neki nacionalistični letalec. Letalo se je vnelo, Križaj pa je skočil na tla s padalom. Zaneslo pa ga je za fronto Francove vojske, kjer so ga ujeli in ustrelili.
Vremenska napoved
Zemnnsko vremensko porOfil0: V pr*
morskih krajih prevladuje vedro vreme, v ostalih predelih oblačno z dežjem. Temperatura je v severni polovici nekoliko padla, v južni polovici države pa narasla.
Zemunska vremenska napo red ta. danes; Prevladovalo bo oblačno in megleno vreme, vedro in nekoliko dežja na primorju in v severozapadnih krajih. Temperatura bo zopet padla. Solnce vzhaja ob 6.44 in zahaja ob 16.04.
čini obbčno in megleno vreme, le v gorskih krajih bolj vedro, hladno in sftalno vreme.
Dunajska vremenska napoved: V splošnem oblačno, temperatura v nižinah po večini nekoliko nad ničlo, vedno večja možnost padavin,	*-------—
»JUTRO« H 571
3
=Ne3etJa, 21 XL 1935,
Maši kraji in ljudje
Dve vzorni sestri učiteljici
V Gomilskem, prijazni vasi sredi Savinjske doline, bodo imeli danes prisrčno svečanost. Vaščani in okoličani se bodo poslovili od dveh svojih vzornih učiteljic, ki sta vse svoje življenje preživeli med njimi, vzgojili dve generaciji prebivalstva, pa se sedaj vračata na zasluženi odmor v svoje rojstno mesto Ljubljano.
Pred 39 leti je prišla na šolo v Gomilsko osemnajstletna Ljubljančanka gdč. Minka
vse arogantneje obnašala in Id ni poznala nobene discipline več, nekaj pripravlja. Zaradi tega se je v največji tišini odločil, da te nakane prehiti in da jih prepreči.
Za to njegovo odločitev niso vedeli niti člani Narodnega sveta v Mariboru. V jutranjih urah »o Maistrovi vojaki obkolili dravsko vojašnico in je bila razorožitev izvršena mirno, brez krvi in le ob majhnem komaj omembe vrednem incidcntu z nekim nadutim nemškim častnikom, ki pa se je ob energičnem postopku Maistrovih borcev kmalu vdal. Mariborske Nemce je vest o
razorožitvi, za katero so izvedeli šele v dopoldanskih urah, hudo po parila. Dobro so vedeli, da je Maribor za nje izgubljen m da je general Maister s to junaško odločitvijo odločil usodo Maribora v korist uedi-njene Jugoslavije. Mariborski Slovenci pa so, nemalokrat ogroženi po pijanih zelenih gardistih, lažje zadihali in so s tem večjim ponosom in hvaležnostjo zrli na svojega ljubljenega generala. V spomin na ta dan obhaja vsako leto mariborski 45. pešpolk svojo tradicionalno polkovno slavo, ki je slava vsega nacionalnega Maribora.
I
Z Jadrana je prišel k naši operi
Aleksander Kolacio bo pel 1. decembra na Taboru
Miklič. Bila je prva učiteljica v vasi ln bila je to njena prva služba Razumljivo je zato, da njen položaj ni bil najlažji, posebno še, ker je prišla kot mestni otrok v popolnoma kmečko okolje. Toda tako so se vživeli drug v drugega, da je mlada učiteljica postala priljubljena pri vseh in da so kraj in ljudje tudi njej prirasli k srcu. Ko je nekaj let kasneje prišla za njo na go-Jnilsko šolo tudi njena mlajša sestra gdč.
falfca, je prišla že skoraj kakor v domač kraj. Poslej sta obe ostali nepretrgoma v Gomilskem ter z ljubeznijo in požrtvovalnostjo vzgajali rod za rodom. Vzeli sta k sebi še svoje starše, pa jima je lepa savinjska vas postala drugi dom.
Po izvršenem življenjskem delu tn po izgubi svojih ljubljenih staršev se vračata sedaj v svojo Ljubljano. Težko se poslavljata od svojih učencev in učenk, ravno tako ■težko ti od njih, saj si svoje .šole brez »go-spodičen Mikličevih« skoro ne morejo predstavljati. Svojo hvaležnost in svojo ljubezen jima hočejo pokazati danes, ko jima bodo priredili odhodno svečanost. V zahvalo in spomin so jima zbrali podpise in deloma tudi slike gospodarjev in gospodinj, ki so pohajali k njima v šolo in štejejo ta leta med najlepša svoje mladosti. Iz srca jima želijo, da bi jima usoda v nagrado za njuno delo podelila še dolgo, dolgo vrsto j srečnih in zadovoljnih let.
Ko so novinarji vabili simpatičnega bari-tonista Kolacia na sodelovanje na novinarskem koncertu, je v pogovoru med drugim vprašal radovedni novinar umetnika, kakšno je njegovo mnenje o tem koncertu? Mladi solist se je iskreno zasmejal: »Ze lani sem se počutil na Vaši prireditvi kar najprijetneje, četudi še nisem imel mnogo družbe. Letos pa z veseljem sprejmem častni poziv in upam, da me ne bo iznenadila kaka pevska bolezen — indispozicija, da bom lahko • polnim glasom opravičil to same veliko čast«
Za svoj nastop je izbral pesmi g. kapel-nika dr. Danila Švare, ki bodo na novinarskem koncertu doživele svoj krat »Verjemite«, je navdušen pristavil »četudi »o moderne, so polne linije, vsebine in tako simpatične m lepe, da se bo marsikateri nasprotnik modernizma spreobrnil. K duetu Nedda-SHvio mi ni treba dati nikakih komentarjev. To je mojstrsko delo, ki ga vri cenimo.«
Aleksander Kolacio se je rodil na Suša-fcn leta 1912. Ko je dovršil trgorvsko akademijo, je odšel v Zagreb na trgovsko visoko šolo. Postal je bančni uradnik. Vsa njegova okolica je vedela za njegove krasne glasovne »možnosti bi ga končno pripravila do tega, da se je predstavil vodstvu zagrebške glasbene akademije, ki ga je z odprtimi rokami sprejela. Iz Zagreba je odšel na glasbene študije v Milan, kjer so si bili vsi glasbeni pedagogi edini, da je Aleksander Kolacio pevec in umetnik po božji volji. Iz Milana je prišel v Ljubljano, kjer poje ie drugo leto. Spoznali smo ga v »Faustu«, v »Luciji Lamermoorski«, v »Plesa v maskah« m v drugih vlogah. Vse njegove dosedanje kritike so odlične. Ne-
dvomno je Aleksander Kolacio baritonist, ki sta ga ljubljanska opera in njena zvesta publika lahko veseli Z velikim uspehom je mladi umetnik nastopil solistično tudi nedavno v velikem Lisztovem oratoriju »Kristus«, ki ga je Glasbena Matica izvajala v Filharmoniji Na novinarskem koncertu 1. decembra bo pa tudi širša javnost imela
priliko, spoznati mladega umetnika Spremljal ga bo sam skladatelj kapelnik dr. D. Svara. No, našo športno publiko bo zanimalo še to, da je mladi umetnik tudi vnet športnik. Pri tekmah v kopališču »Ilirije« je plaval za sušaško »Viktorijo« in je bil tudi član njenega moštva za waterpolo. Ko je kopalna sezona pri kraju pa ne manjka pri nobeni večji nogometni tekmi.
Kaj potrebuje Ljubljana za izboljšanje
prometa ?
Ugodne zveze naj bi se dosegle z lokalnimi vlaki
Praznik dveh uglednih mož
Danes praznuje petdesetletnico eden najuglednejših gospodarstvenikov Slovenije in vse Jugoslavije g. Ivan Jelačin, šef znane veletrgovine v Ljubljani. Z velikim trgovskim znanjem in širokim obzorjem je Ivan Jelačin podjetje svojega očeta le še vsestransko izpopolnil in mu s svojo sposobnostjo ustvaril današnji sloves. Kot javni delavec je g. Ivan Jelačin zlasti znan po vodilni funkciji v zbornici za TOI, ki jo je vodil dolga leta do nedavne razrešitve. Razen v stanovskih organizacijah in ustanovah sodeluje tudi pri mnogih važnih nacionalnih organizacijah, kjer je povsod njegov nasvet upoštevan. Zlasti ima oblastni odbor Jadranske straže v g. Jelačinu enega svojih stebrov. Akcijski odbor za avtomobilsko cesto od Ljubljane na Jadran ga je izvolil za svojega predsednika. Se na mnoga leta!
»
Abrahama bo srečal danes tudi vseučili-5ki profesor g. inž. Igo Pehani.
Rodil se je kot sin rudarskega oziroma topilniškega ravnatelja v Topuskem v savski banovini Srednjo šolo je končal v Kranju ter se je po zaključenih študijah na ju-ridični fakulteti na Dunaju posvetil mon-tanistiki dovršivši visoko rudarsko šolo v Leobnu. Po vojni je stopil v drž. rudarsko službo, bil šef rudarskega revirnega urada v Ljubljani in pozneje istočasno v Celju. Kmalu se je tudi uveljavil kot predavatelj na univerzi za rudarsko pravo. Leta 1929. je zapustil rudarsko upravno službo ter se popolnoma posvetil vseučiliškemu delu iz rudarskega prava in rudarske tehnike. Pri tem pa se intenzivno uveljavlja v strokovnem društvenem življenju in v strokovni literaturi. Želimo uglednemu znanstveniku še dolgo dobo plodnega dela!
Spomin na razorože-nje »zelene garde"
Maribor, 21. novembra.
V ponedeljek 23. t. m. obhajamo v Mariboru 18 obletnico zgodovinsko pomembnega dogodka, ko so hrabri Maistrovi borci pod vodstvom svojega neustrašnega generala Rudolfa Maistra razorožili zloglasno »zeleno gardo«, oboroženo nemško formacijo, ki je imela svoje taborišče v nekdanji dravski vojašnici. Važnost dogodka je mogoče oceniti le ob spoznanju, da bi zamujena prilika lahko pomenila izgubo Maribora v našo škodo. General Rudolf Maister je prejel pravočasne informacije, da »zelena garda«, ki se je vse objestneje in
Ljubljana, 20. novembra.
Pred dnevi smo poročali o širokopotez-nem načrtu, ki ga je na željo železniške uprave izdelal inž. Roglič, naj bi se v območju Ljubljane in najožje okolice vpletlo v železniško omrežje ^ noviiU postajališč. Kako nujna je izvedba te naloge, naj izpričamo še i nekaj zanimivimi podatki:
V Ljubljano se stekajo železniške prog* iz petih smeri. Vsaka teh prog pelje skozi obsežne okoliške naselbine ali v njih neposredni bližini, a ker ni primernih postajališč, ge ljudje ne morejo okoristiti železnice, temveč morajo na kakršnekoli drugačen način potovati v mesto po opravkih. Najbližje postaje so dandanes oddaljene od glavnega kolodvora takole: dolenjski kolodvor 4.4 km, D. M. v Polju 5.7, Brezovica 7.8, gorenjski kolodvor 0.9, Lavrica od dolenjskega kolodvora 4.9. Jezica od gorenjskega 4.7, St. Vid pa 5.3. Ta pregled nazorno kaže. da nepo&Tedna okolica Ljubljane dandanes nima v celoti dobrih zvez z mestom. V gospodarsko dobro razvitSh središčih drugod znašajo razdalje med postajališči po 2 do 3 km. Ljubljana pa ima 2 do 4 krat večje razdalje.
Današnji osebni promet na železnicah proti Ljubljani znaša brez brzovlakov okrog 6.500 potnikov na delovni dan. Od teh jih
Matineja kina Sloge
Danes ob 11. dop.
VELIKA KLETKA
Velik film lz cirkuškega življenja! Dresura divjih zveri! Cene 3.50 in 5.50.
prihaja v smeri iz Zidanega mosta okrog 1800, z Dolenjske 1000, z Rakeka 700, z Vrhnike 400, z Jesenic 1400 in iz Kamnika 1200. Več ko dve tretjini (okrog 430U) pa je na vseh teh vlakih potnikov iz bližnje okolice. Tako jih prihaja s postaj tostran Litije in Kranja po 1000, od Grosuplja pa ">00. Te številke dokazujejo, da je lokalni promet pri nas razmeroma dobro razvit, ■ dasi so današnji prihodi vlakov pogostokrat neugodni. Tako so n. pr. vlaki, ki prihajajo zjutraj okoli 7. (vrhničan, kamničan, zidanmoščan, rakečan in tr/.ičan) zelo ne-prikladni za delavce, dijake, uradnike in druge nameščence. Za mnoge delavce so prekasni, za dijake in uradnike pa prezgodnji. Nekaj podobnega je tudi z odhodi, a še posebej pogrešamo prikladnih odhodov iz Ljubljane v poznih večernih urah. Z uvedbo novih postajališč bi se število potnikov dvignilo za kakih 5000 na dan. še bolj pa se bo izpopolni! lokalni promet, Če bi mogli delavci in poljedelci prihajati v Ljubljano najmanj 10 minut pred 7-, drugi potniki pa pred V28.
Kako zanemarjena je ta stran prometne organizacije, naj za primerjavo navedemo še nekaj številk: Na progi Ljubljana—Litija znaša povprečna razdalja med postajališči 5.2 km. do Grosnplja 4.4, do Rakeka 6.5., do Kranja 3.6, do Vrfinike 3.2, med Beogradom in Resnikom 2.3. med Dunajem in Dunajskim Novim mestom pa tudi samo 2.8. Nič manjša pa ni potreba večje gostote vlakov za osebni promet. Medtem ko ima n. pr. proga Beograd—Resnik mimo rednih, brzfh in potniških vlakov še 18 lokalnih vlakov na dan. vozijo na progi Ljubljana—Litija samo trije lokalni vlaki dnevno, a še ti samo do Zaloga. Promet na
„Kadar koli Te vidim vedno si lepa ..
Ona je ena izmed onih žen, ki se vedno dopadajo. Čistoto njene polti vsakdo občuduje. To je majhna skrivnost, katero hoče ona ohraniti zase. Ne bo pa menda preveč huda, če jo tu izdamo
Ellda krema IDEAL, suha dnevna krema, pomaga da boste lepi kot nobena druga. S pomočjo hamamelisa ima poseben učinek. Ona varuje polt, odpravi majhne poškodbe in nečistoto kože — je idealna podlaga za puder I
ELI DA KREMA I DE AL
■■■■BnnBHHBnHHMnBHHnBKBBBB&^S
dolenjsko in notranjsko stran lokalnih vlakov vobče ne pozna.
Z ugodnimi zvezami lokalnih vlakov bi si železniška uprava znatno koristila, ker bi občinstvo navezala nase in bi spravila zlasti mnogo več obdobnih voznih listkov v promet. Iz statistike jugoslovenskjh železnic za leto 1935 povzemamo, da je bilo v Ljubljani prodanih 808 obdobnih listkov, v Zagrebu pa nič manj ko 3344, ker je v Zagrebu za razmah lokalnega prometa pač vse drugače poskrbljeno. Največje število takih obdobnih listkov je izdanih za relacije 10 do 20 km. Z uvedbo novih postajališč in ugodnih vlakov, bi se število v Ljubljani prodanih obdobnih kart brez dvoma kmalu približalo onemu v Zagrebu, če ga ne bi še znatno prekoračilo.
Pri tej priliki naj še navedemo, da direkcija resno razmišlja tudi o otvoritvi nekaterih novih postajališč izven mestnega območja. Tako bi bilo nujno potrebno novo postajališče na Ladji, med postajama Medvode in Gorenja vas — Rateče, tako da bi bilo oddaljeno po 2 km od obeh postaj. Postajališče Gorenja vas—Rateče je namreč ugodno le za vasi na levem bregu Pore, medtem ko je dostop iz krajev onkraj reke zelo otežkočen. pri slabem vremenu pa celo nemogoč. K novemu postajališču bi gravitirale 7. desnega bre<ra Sere vasi Sora. Draga, Rakovnik. Goričane in vsa naselja proti dolini Ločnice, z levega brega, pa T>adja. Senica. Podreča in Žeje. Mnogo delavcev iz goričanske tovarne celuloze in tanina stanuje v Gorenji vasi. Ratečeb. Medvodah Mednem in tam okrog, po bi se znatno število njih posluževalo novega postajališča. Ladja bi postala tudi izhodna točka za izletn:ke. ki so namenjeni na Govejek. Osovnik, Sv. Jakob itd., kopalcem pa je v neposredni bližini na razpolago idealen naravni prostor za kopanje.
Rdeči križ zbira za španske otroke
Beograd, 20. nowmbra. AA. Glavni odbor Rdečega križa, naraščajni odsek, je izdal tale proglas za pomoč španskim otrokom, prizadetim od vojne: Na Španskem divja krvava državljanska vojna. Razen ranjencev in bolnikov je mnogo družin mobilizirancev izpostavljenih pomanjkanju in grozotam vojne. Najbolj trpe slabotni in nepreskrbljeni otroci. Liga
Rdečega križa je poslala svoje misije na Špansko, da pomagajo bednim in nesrečnim. V zvezi s tem se liga obrača do nacionalnih društev Rdečega križa in jih prosi nujne pomoči v obleki in obutvi za odrasle otroke, nedorasle otroke in dojenčke, ki jih bo treba rešiti pred začetkom zime. Glavnemu odboru Rdečega križa, odseka za naraščaj, je čast zaprositi vas, da izvolite izkazati pomoč za otroke in dojenčke, in sicer v obliki obleke in plaščev, toplih trikojev in nogavic, obutve in perila ter vsega blaga, ki more služiti za oblačila otrokom. To naj sc pošlje na naslov: Glavni odbor društva Rdečega križa, naraščaj-siki odsek, Beograd, Simina ul. št. 19. in sicer najkasneje do konca t. m. Podpora v denarju naj se pošlje po poštni naka-znici ali poštnočekovni položnici št. 50.319 z navedbo: »Za španske otroke.«
Težavni položaj otrok na Španskem je ganil srca plemenitih ljudi na vsem svetu. Spomniti se moramo, da je mnogo naših otrok rešila in podprla v svetovni vojni tuja pomoč, in zato bo dobrodejna tudi najmanjša podpora, ki pride ob pravem času za nesrečno deco na Španskem.
Matineja kina Uniona Greta Garbo
Pisani pajčolan
Cene Din 3.50 in 5.50
Samo še danes ob 11. dop.
Legar v konjiški okolici zatrt
Konjice, 21. novembra.
V vasi Poleni je začel nedavno razsajati legar. Zbolelo je za njim nekaj otrok in tudi odraslih ljudi, tako da je obstojala velika nevarnost razširjenja še na sorodne vasi. Zato sta vrla konjiška zdravnika šla hitro na delo in a potrebnimi ukrepi zatrla (bolezen. Bolniki, v celem okraju 10 primerov, se zdravijo v bolnici Rdečega križa v Konjicah in v celjski bolnici.
Po dosedan^h dognanjih se je legar razširil po greznici, k& je prihajala v vodo vaškega potoka, kjer ženske pero perilo. Zato sta Zdravnika za nekaj časa zaibranila pranje v tej vodi. Raz':>uženih je bilo tudi nekaj stranišč.
Skrb za duševno zaostale otroke
Vprašanje, ki mu moramo posvetiti vso pozornost
Kdo naj sikrbi za duševno zaostale otroke? O tem vprašanju se je pri nas pričelo razpravljati zadnje čase z veliko pozornostjo. Posebno pobudo je sprožil prvi kongres Jugoslovenske unije za zaščito dece, ki se je vršil pred letom v Beogradu. Na tem kongresu je bila sprejeta posebna resolucija o razni zaščiti otrok in njena 4. točka se glasi: »Delo za zaščito zdrave m sposobne dece je treba jasno ločiti od skrbstvenega dela za defektno deco.«
O tej točki resolucije je napisala gdč. Angela Vodetova, znana sociologinja ln boriteljica za ženske pravice, daljši članek, ki je bil objavljen tudi v »Popotniku«. Se posebej pa je bil omenjeni članek poslan dravski banovinski sekciji Unije s prošnjo, naj ga proučijo in stavijo potrebne predloge glavnemu odboru. O temi se je razpravljalo na zasedanju banovinskega sveta Unije preteklo nedeljo. Ker je bilo treba vprašanje načelno rešiti, naj javnosti o tem kratko poročamo.
Zmisel članka je naslednji: Družba je dolžna pomagati tudi duševno in telesno zaostalim otrokom, ki so, kakor vsak posameznik, del državne in narodne skupnosti z vsemi pravicami državljana. Zato je treba odkloniti nova plemensko higijenska načela, ki socialne pomoči ne pojmujejo kot etično nalogo skupnosti nasproti posa-
mezniku. Družba je dolžna skrbeti za duševno zaostale v svojem lastnem interesu. Na telesno zaostalost ne vpliva samo prirojena dispozicija, marveč v veliki meri tudi okolica. Upoštevati je treba oboje, še posebej okolico, ki je po večini defektnih otrok za njihov uspešni razvoj popolnoma neprikladna. In končno, da bo to vprašanje rešeno šele, ko dobimo moderni zavod za duševno zaostale otroke.
Pisateljica je skupno z učiteljstvom pomožne šole za defektno deco v Ljubljani stavila naslednji predlog, ki naj se stavi mesto omenjene 4. točke: Varstvu defekt-ne dece naj se posveča najmanj enaka paž-nja, kakor varstvu normalnih otrok. Odgovornost za njihov telesni in duševni razvoj in blaginjo naj prevzame država, odnosno banovina in občine.
O razpravljanju pri tem vprašanju se je razvila zanimiva debata Mnenja so bila na videz zelo različna, vendar pa si zastopniki v bistvu niso nasprotovali. Da bi prepustili vzgojo defektne dece človekoljubnim društvom, je iluzija. Vzdrževanje takih zavodov je zelo drago. Da bi se našli pri nas zasebniki s tako plemenitim človekoljubjem, da bi prispevali zahtevane vsote, je čisto neverjetno. Humani društva bi ne zmogla tega posla ne samo iz denarnih razlogov, marveč tudi iz strokovnih. V take
zavode spadajo kot vzgojitelji strokovnjaki. Zato je razumljivo, da pripada skrbstvo za defektne otroke samo državi
Dolžnost države je, da osvoji načela ev-genike in jih vzakoni. V prvi vrsti bi za to prišel v poštev zdravniški pregled bodočih zakoncev ter vodenje rodovnika vsakega državljana. Ta naloga bi pripadala v prvi vrsti zdravnikom, učiteljstvu in du-hovništvu Stremljenje evgenike je gotovo vsega razumevanja in podpore potrebno, v kolikor stremi v resnici za tem, da postane in ostane človeški naraščaj duševno in telesno zdrav. Zato so potrebni zaščite tako normalni kakor defektni. Če ne bodo zaščiteni ne eni ne drugi, bo nastopila de-generacija.
Glede enotnega zavoda so si mnenja nasprotovala Defektni otroci niso samo manj nadarjeni, marveč tudi slepi, gluhonemi m moralno pokvarjeni. Za slednje bi bilo treba posebnih zavodov. Potrebe se kažejo zlasti v večjih mestih, predvsem pa po industrijskih središčih. Po poročilu, ki ga je podal na zasedanju delegat rr. Zagorja ob Savi, je v ondotnem kraju potreba najnujnejša. V Zagorju je mnogo takih otrok in mladine, ki spada vse drugam, kakor pa v šolo.
Toda z ustanovitvijo primernih zavodov bi vprašanje defektne dece še ne bilo rešeno. Nastane vprašanje: kam s težkimi tipi duševno zaostalih, ki ogrožajo varnost in se bo po njih le še množil defektni naraščaj? Znanstveno je namreč dokazano, da
je prav pri defektnih nadpovprečno razvit spolni nagon. To vprašanje je ostalo odprto. Rešilo se je v toliko, da bi take ljudi spravili v gotove kolonije, ker je telesno delo v prostosti mnogo boljše, kakor v zaprtih zavodih. Izražena je bila tudi misel, da bi take pustili v svobodnem življenju, vendar naj bi se vodil nad njimi zaščitni nadzor. In morda bi bilo prav, da bi taki ljudje ostali brez potomstva
Kjub množici najrazličnejših predlogov, ki so bili ob reševanju tega vprašanja izne-šeni na zasedanju banovinskega sveta Unije za zaščito dece, je vendar obveljal predlog, naj se posveča defektni deci najmanj enaka pažnja, kakor varstvu normalnih otrok. Toda skrb za defektne otroke naj ne bo samo kurativna, marveč naj se stori vse tisto, kar je potrebno, da se zlo prepreči. Pri zaščiti otrok moramo upoštevati zdrave kakor abnormalne. Skrb Unije ne sme biti samo v trenutnem prizadevanju za že »znamovane«, nego tudi skrb za bodoči zdravi naraščaj v okolju take družine. Zato je treba stremiti, da se življenjske prilike urede in da se posveti vsa pozornost družini. Gotovo je prvenstvena skrb države odnosno banovine in občine, da poskrbi za defektne otroke. Bil bi pač zločin, če bi tisto mladino, ki je telesno in duševno »zaznamovana«, prepustili na milost in nemilost usodi, ko se da s strokovnim znanjem, ki je oplojeno z ljubeznijo in razumevanjem, storiti vse ali vsaj skoraj vse. kar je potrebno.
o§podar»tTO
110*000 delavcev in nameščencev več nego
leta 1933
Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu objavlja podatke o gibanju števila zavarovalnih delavcev tn nameščencev v mesecu septembru, iz katerih ^ razvidno, da se je v tem mesecu število zavarovancev v primeri s prejšnjim mesecem ponovno dvignilo za 7556 ln je doseglo 651.649. S tem smo skoro dosegli maksimalno stanje, ki je bilo zabeleženo v septembru konjumktumega leta 1930., ko je število zavarovancev doseglo doslej najvišje zabeleženo višino 754.966. V primeri z lanskim septembrom je število zavarovancev naraslo za 57.309 ali za 9.6®/», v primeri s predlanskim septembrom znaša prirastek 89.447 članov, v primeri z septembrom 1933., ko je bila zaposlenost na najnižj »topnji pa znaša prirastek 109.575 ali 20.9®/». V septembru zadnjih let je bilo število zavarovancev naslednje:
Slovenija ostala drž. skupaj sept. 1930. 101.663 553.303 654.966 sept. 1933. 78-985 463.089 542.074 sept. 1936. 91.313 560.335 651.649
razi. nasproti
sept. 1930. —10.
—11.
4-7-033 + 1.3®/.
—8.317 —0&h
Gornje številke nam kažejo, da je število zavarovancev, če izvzamemo okrožni urad v Ljubljani, v septembru prvikrat prekoračilo ustrezajoče število za september 1930., ko smo dosegli rekordni obseg zaposlenosti pred nastopom gospodarske krize. Nasprotno pa vidimo, da v Sloveniji še hudo zaostajamo v primeri z letom 1930, kajti letos v septembru je bilo število zavarovancev pri OUZD še vedno za 11.4®/« manjše nego v septembru leta 1930.
V primeri z najnižjim stanjem zaposlenosti je sedaj v vsej naši državi za skoro 110.000 več ljudi zaposlenih nego v septembru 1933. Od tega prirastka odpade 12.328 na okrožni urad v Ljubljani. 97.247 pa na ostale krajevne organe Suzorja. Povečanje zaposlenosti v Sloveniji sorazmerno zaostaja za ostalo državo, tudi če bi izločili številke vseh treh privatno društvenih bolniških blagajn privatnih nameščen-
eev, ki so upoštevane v skupnem številu zavarovancev.
V primeri i lanskim septembrom kažejo največji odstotni prirastek zaposlenosti okrožni uradi v Dubrovniku, (+25.1%), v Novem Sadu (+16.3%) in v Splitu (+14.4«/o). Pri ljubljanskem Okrožnem uradu znaša ta prirastek 8.9%. Od posameznih strok pa kažejo primere z lanskim septembrom največji prirastek gradbene stroke, kajti samo pri gradnjah nad zemljo in pri gradnji oest, železnic in vodnih zgradb je letos število zaposlenih delavcev za 16.188 večje nego lani. Vrhu tega beleži znaten prirastek kovinska industrija, in sicer za 7^11 članov, kar je prav tako v zvezi s povečano gradbeno delavnostjo. Ce upoštevamo še ostale i stroke, ki kažejo oživljenje zaposlenosti zaradi gradbene delavnosti, tedaj spoznamo. da je približno polovica prirastka zaposlenosti neposredno ali posredno v zvezi s povečano gradbeno delavnostjo.
Dohodek delavstva
Povprečna dnevna zavarovana mezda je bila letos v septembru nekoliko večja nego lani in je znašala 21.97 Din. Skupni zavarovani zaslužek pa je znašal 358 milijonov Din in je bil sa 34.5 milijona Din ali za 10.6»/» večji nego lani v septembru. Gibanje dnevne zavarovane mezde in zavarovanega mesečnega zaslužka je bilo zadnja leta naslednje;
dnevna zavarovana zavarovani mezda	zaslužek
sept 1933.	23.07 Din 312.7 milj. Din
sept 1934.	22.28 « 313.1 «
sept. 1935.	21.77 « 323.5 «
sept. 1936. 21.97 « 358.0 «
Dnevna zavarovana mezda je do lanskega leta navzlic polagoma rastoči zaposlenosti še vedno nazadovala. Zato prirastek števila zavarovancev ni povzročil enakega povečanja skupnesra delavskega zaslužka. Letos pa se povečanje zaposlenosti precej pozna tudi pri skupnem zaslužku delavstva, ki se .je dvignil v septembru na 358 milijonov Din. kar je za 45 milijonov Din večji nego leta 1933. ko je bila kriza zaposlenosti na najnižji stopnji.
Za spremembo uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov
»Jutro« je že poročalo, da so imele slo-veuske zadružne zveze skupaj z Zvezo jugoslovanskih hranilnic v četrtek v prosto-; h Kmetijske družbe konferenco, na kateri so razpravljal o potrebi spremembe uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov. Včeraj smo navedli v glavnem vsebino teto predlogov, danes pa objavljamo besedilo .pomenice. ki je bila predložena na mero-iajnih mestih.
Zastopniki podpisanih zvez, zbrani dne 19. novembra 1936 na konferenci v Ljubljani. ugotavljajo, da bi izvedba uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov z dne 25. septembra 1936 pomenila za pri njih včlanjene zadruge in hranilnice nepopravljivo škodo. saj bi jim bil po pretežni večini zelo otežkočen. če že ne onemogočen nadaljni obstoj. Treba je upoštevati posebne gospodarske prilike, ki vladajo v dravski banovini in ki tudi nujno zahtevajo poseben način razdolžitve kmetov, in sicer tako, da se v polni meri zagotovi nadaljni neokrnjen oi»stoj kreditnega zadružništva ter samoupravnih hranilnic, torej denarnih zavodov. ki v teku dolgih desetletij niso bili s svojimi izredno cenenimi posojili samo v pomoč gospodarsko šibkemu človeku, kmetu n delavcu, marveč hrbtenica celokupnega slovenskega gospodarstva sploh.
Podpisane zveze so že opetovano same predlagale, da se izvede potrebna razbremenitev kmeta, ki je zašel zaradi vlada-joče gos[>odar8ke krize v take težkoče, iz katere se sam z lastno močjo ne more rešiti. Tudi so podpisane zveze slej ko prej pripravljene po svojih močeh prispevati k rešitvi tega perečega problema, vendar mislijo. da. je možna rešitev, ne da bi se pri tem ogrožal obstoj obstoječih denarnih za-
I vodov. Glede na navedeno smatrajo podpisane zveze, da je možna za dravsko banovino rešitev na naslednji način:
1)	S posebno, dodatno uredbo naj se izločijo iz veljavnosti nekaterih določil uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov od 25. 9. 1936. terjatve kreditnih zadrug in samoupravnih hranilnic s sedežem v dravski bar novini napram kmečkim dolžnikom, ki imajo svoje bivališče v dravski banovini, tako da ostanejo dolžniki, ki jih označuje omenjena uredba, še nadalje pri dosedanjih upniških denarnih zavodih.
2)	Za vse kmečke dolžnike naj velja načelo individualne zaščite in to po predpisih in načelih, ki so določeni v čl. 24-28 omenjene uredbe za kmečke dolgove nad 25.000 Din.
3)	Da se razbremenijo sodišča in pospeši čim hitrejša presoja, predvidena pod točko 2), naj se ustanovijo posebne posredovalne komisije na sedežu vseh sreskih sodišč, in le v onih primerih, kjer se ne doseže sporazum, naj razpravlja pristojno &Tesko sodišče. Člani komisje naj bi bili zastopniki političnega, finančnega in občinskega oblastva ter zvez denarnih zavodov, pri kar terih so upniki včlanjeni
4)	Da se zaščiti v vsakem ozira interes države, naj finančno ministrstvo vrši nadzorstvo po svojih organih, zlasti glede uporabe rezervnih fondov, ki se pritegnejo h kritju odpisov na podlagi prečiščene bilance z dne 31. decembra 1936.
5)	Vse ostale določbe uredbe z dne 25. IX. 1936 lahko ostanejo v veljavi v kolikor seveda ne nasprotujejo gornjim načelom.
Zveza Jugoslovanskih hranilnic, Zveza slovenskih zadrug, Zadružna zveza.
Kmetje proti centralizaciji kmečkih dolgov
V pete* 20. t. m. so na povabilo Zveze slovenskih zadrug zborovala v LJubljani v dvorani Delavske zbornice zastopniki kmeikih zadrug, ki delujejo na bivšem Kranjskem. Zborovanje je bilo številno obskano, *ar pač jasno dokazuje živo zanimanje za vprašanje, ki je bilo obravnavano, namreč za uredbo o likvidaciji kmečkih dolgov. Za predtsednika so si izvolili zadružnega veterana Šolskega nadzornika g. Tomana iz Moravč, glavni poročevalec pa je bil ravnatelj zveze g. Fran Trček, ki je opisal razvoj tega vprašanja in nevarnosti, ki groze našemu zadroužništrvu in njegovemu članstvu. Poleg tega sta poročala še tajnik g. Dolfe Schauer in revizor g A. Rože t. Po izčrpni debati, v katero so posegli številni zborovalci, je bdla z aplavzom sprejeta resolucija, ki je v bistvu enaka oni, ki so jo sklenile zveze 19. t. m. in jo objavljamo na drugem mestu.
Organizacija in kontrola izvoza lesa
Poročali smo že o konferenci, ki se je vršila v Beogradu in so ji prisostvovali predstavniki organizacij lesne trgovine ln industrije. Na tej konferenci se je razprav Ijalo o izvozu lesa - Italijo ln o potrebi kontrole izvoza. Predstavniki organizacij Iz RlovenHe, Bosne tn Gorskeera Kitara, ki pred=+avljajo večino našega lesnega gospodarstva, so v posebni spomenici zavze-
li svoje stališče, ki gre za tem, da se kon-
tingenti za izvoz v Italijo razdelijo preko
centralnega organa na posamezna področ-
ja, medtem ko je Savez industrijcev in
trgovcev šumskih proizvodov iz Zagreba in Sušaka zavzel nasprotno stališče. Ta
zagrebško-sušaški savez predstavlja, ka-
kor znano, velekapital v naši šumski industriji, ki je povečini inozemski in se vsa zadnja leta bori proti vsaki kontroli.
(Udruženje domače šumške industrije na Sušaku je na konferenci stalo ob strani Slovenije, Bosne in Gorskega Kotara). Zagrebški savez je ob tej priliki izdal komunike, v katerem skuša utemeljiti svoj dolgoletni odpor proti organizaciji in kontroli izvoza lesa, ki je nam prinesel doslej že mnogo škode in nam onemogočil sodelovanje v mednarodnih organizacijah, ki jim je letos uspelo omejiti ponudbo na evropskem trgu in doseči višje cene Zagrebški savez se predvsem brani kontro-i liram emu in dirigiranemu izvozu lesa, češ ! da bi se s tem otežkočil izvoz. Uspehi drugih držav, ki so tako kontrolo že uvedle, pa nam kažejo, da ta bojazen ni upra-; vičena. Kakor se zdi, bodo merodajni krogi osvojili predloge organizaciji, ki predstavljajo večino našega lesnega gospodarstva in bo navzlic odporu velike lesne industrije v savski banovini prišlo do ustanovitve urada za kontrolo Izvoza lesa, ki bo najbrž ustanovljen do konca tega leta. tako da bo ta kontrola lahko začela funkcionirati 1. januarja prihodnjega leta.
Gospodarske vesti
= Posvetovalni odbor likvidacijo kmečkih dolgov. Privilegirana agrarna banka je kot mandator za izvršitev uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov i® v sporazumu s pristojnimi resornimi ministri ustanovila posvetovalen odbor pri oddelku za likvidacijo kmetekih dolgov. V 18 odbor pridejo gg. Vladimir Vujnovič, načelnik kmetijskega ministrstva, Joža Tašner, načelnik pravosodnega ministrstva, dr. Miljutin Boško vič, inšpektor trgovinskega ministrstva. Dušan Djordjevič, svetnik finančnega ministrstva, dr. Boža Markovič, pravni svetnik PAE in Pavlč Životič, glavni tajnik PAB. Namen tega posvetovalnega odbora ie. da da o veeh prošnjah, vlogah in zahtevah svoje mnenje zaradi enotnega izvajanja določb uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov, in raznih pravilnikov v zvezi s to uredbo, z'a®ti pa glede na točno razlago teh določb v smislu ČL 56 te uredbe. Razen tega ima posvetovalni odbor nalogo, da vse upravne postopke, ki »e pojavijo v vseh štirih ministrstvih v zveri z uredbo o likvidaciji kmečkih dolgov, kar najbolj poenostavi in pospeši.
= Pred likvidacijo naših terjatev v Madžarski. Nedavno smo obširno poročali o pomenu likvidacije naših starih terjatev v Madžarski, ki so pogoj za zopetno oživljenje našega izvoza v to državo, zlasti izvoza lesa, ki pride predvsem v poštev za Slovenijo Iz Beograda sedai poročajo, da bo naša država pripomogla k likvidaciji teh terjatev na ta način, da bo dala Madžarska večje dobave za železnice, in sicer v višini okrog 90 milijonov Din. kolikor znašajo noše zamrznjene terjatve. V poučenih krogih, zatrjujejo, da je s tem v zvezii tudi zmanjšanje naročil železniškega materijala v Nemčiji od 400 na 200 milijonov Din. Konkretno se bo o tem razpravljalo o priliki bližnjih trgovinskih pogajanj z Madžarsko, ki se bodo pričela 26- t. m. V Budimpešto je odpotovala posebna delegacija pod vodstvom generarne-ga direktorja železnic g. Naumoviča Naloga te delegacije je predvsem informativna. Naša država namerava nabaviti v Madžarski lokomotive (okrog 50 kom.) signalne naprave in motorne vagone.
= Zanimivo gospodarsko predavanje. Društvo industrijcev in ve^etrgovcev t Ljubljani je za svoj prvi letošnji redni članski sestanek uspelo pridobiti ministra n. r. in generalnega tajnika Zbornice TOI gosp. Ivana Mohoriča, za predavanje o aktualnih gospodarskih vprašanjih. Ime predavatelja, njegova temeljitost njegovo globoko poznavanje vseh gospodarskih problemov so jamstvo, da bo njegovo po-očilo izredno zanimivo in poučno in da bo pojasnilo mar-sikak pojav v gospodarstvu, ki je nepoučenim nerazumljiv. Predavanje bo v društveni sejni dvorani v H. nadstropju palače Ljubljanske kreditne banke na Tyrševi c. lb v Ljubljani (vhod poleg trgovine Goreč) v ponedeljek 23. novembra t- L «b 8. urj zvečer. Dostop imajo društveni člani in po njih vpeljani gostje iz gospodarskih krogov.
= Francoska družba borskih rudnikov zvišuje glavnico. Iz Pariza poročajo, da bo na prihodnjem občnem zboru Francoske družbe borskih rudnikov (Mineš de Bor) sestavljen predlog za povišanje delniške glavnice od 15 na 60 milijonov frankov, z izdajo novih delnic, ki se bodo izdale al pari in bo treba zaenkrat vplačati le 25 frankov za 100 frankov nominaia. Upravni odbor bo nadalje zahteval pooblastilo za poznejše zvišanje glavnice na 120 milijonov frankov. Nadalje je upravni odbor sklenil izplačati delničarjem vmesno dividendo 75 frankov na delnico —
V	kakšne svrhe se bo dio uporabila nova sredstva družbe poročilo ne navaja Družba skoro nima dolgov m ima ogromna likvidna sredstva ter prav za prav ne potrebuje nilkakih novih sredstev. Če pa namerava razširiti poslovanje in izvesti nove večje investicije, ima na razpo'ago neomejen kredit po razmeroma nizki obrestni meri. Najbolj verjetno se zdi, da družba zvišuje glavnico zaradi tega, da svoje ogromne dobičke razdeli na večje število delnic, kajti v zadnjih letih je navzlic ustvarjenju tihih rezerv in znatnim odpisom plačevala dividende v višini 130%.
V	bi.lanci za leto 1934. je družba izkazala na naložbah likvidnih sredstev skoro 40 milijonov frankov, dočim so njeni dolgovi znašali le 11 milijonov frankov.
= Stanje aktivnih kliringov. V tednu od 12. do 19. t. m. se je saldo naših klirinških terjatev v Nemčiji zmanjšal za 0.2 na 16.2 milijona mark. Promet s klirinškimi čeki je bil ves teden zelo znaten. — V kliringu z Italijo se je saldo na starem klirinškem računu povečal za 0.4 na 49.6 milijona lir, ker jte bilo v Rimu več novih vplačil za jugoslovensko blago, uvoženo v Italijo pred 1. oktobrom t. L
V	novem klirinškem računu pa so vplačila pri nas še vedno znatno večja nego v Italiji in dobivajo naši izvozniki takoj izplačane svoje terjatve, čim pride avizo iz Italije. — V kliringu z Bolgarijo se je saldO nekoliko povečal na 754.000 Din, v kliringu s Turčijo pa je ostal nespremenjen na višini 776.000 francoskih frankov. V plačilnem prometu s Poljsko je pričakovati, da bo v nekaj dneh izplačan znaten del zamrznjenih terjatev naših izvozndikov v Poljski.
= Celjska posojilnica d. d. v Celju (Narodni dom) naznanja, da bo krila vse odpise svojih kmečkih terjatev v smislu uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov iz rezerv. Odpisati bo treba v ta namen okoli Din 1,400.000, tako da bo ostalo od rezerv v višini Din 8,468.901 še vedno nad Din 7,000.000 in ostala bo nedotaknjena tudi vsa delniška glavnica Din 8,000.000. Glavnica in rezerva v skupnem znesku £Hn 15,000.000 jamčita poleg ostalega premoženja zavoda (to so terjatve, hiše, posestva itd.) za vse hranilne vloge zavoda. Vložniki Celjske posojilnice d. d., bodisi centrale ali njenih podružnic v Mariboru in Šoštanju tedaj ne bodo nič prizadeti zaradi likvidacije kmečkih dolgov. — Upravni svet Celjske posojilnice d. d. v Celju.
= V žateškem bmeljskem okolišu znašajo zaloge letošnjega hmeljskega pridelka le še 15.000 starih srtotov, kar je izredno majhna količina glede na okolnost. da ie še deset mesecev do nove letine Ker Nemčija nima več zalog za izvoz in tudi v ostalih državah ni večjih rezerv, je pričakovati, da bodo cene čvrste
.= Znaten izvoz pSenice. Po uradnih podatkih smo od začetka avgusta do 14. novembra izvozili že 22.405 vagonov pSenice, predvsem v Nemčijo. Italijo in Grčijo.
I
OPRTNA BANKA KRALJEVINE 3UGOSLAVI3E p.p. ZANATSKA DANICA KRALJEVINE JUGOSLAVIDEA. P.
Demttka glavnica Dta 75.ooo.ooo*— Udeletoa države Dia 30,0004*00*-—
PODRUŽNICA f LJUBLJANI > GAJEV A ULICA •
Račun pri Poštni hranilnici št 14008 — Telefon 20-90
sprejema na obrestovanje
vse Id tas razpoložljive vloge na tekoče račune po 87», na vložne knjižice po 4*1, na leto;
vezane vloge na tekoče račune in na vložne knjižice
na 3 mesečno odpoved po 4 lL *r in | na 6 me.-ečno odpovep po 5
Obresti se pripišejo glavniei 90. junija in 31. decembra
Stare In nove vloge so vlagateljem na razpolago brez vsakih omejitev.
Za nalaganje denarja zahtevajte poštne položnice.
= V trgovinski register se je -vpisala
tvrdka: Volčič Ljubo »Gama«, trgovska agentura s stroji, aparati ki orodjem v Ljubljani.
= Poravnalno postopanje je uvedeno o Imovini Marije Mlakarjeve, trgovke v Ložu (poravnalni upravnik Viktor Poznik notar v Ložu; poravnalni narok pri sre-skem sodišču v Ložu 29. decembra ob 9., prijavni rok do 24. decembra).
= Dobave. Direkcija državnega rudnika v Kaiknju sprejema do 26. t. m. ponudbe za dobavo manometrov in termometrov, do 3. decembra pa za dobavo raznih električnih motorjev. Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 8. decembra ponudbe za dobavo trofaznega elektromotorja. Direkcija državnega rudnika v Tiviu sprejema do 1. decembra ponudbe za dobavo 20,000 kg riža, 9. decembra za dobavo jeklenih cevi ter opreme iz platna za gasilce, do 12. decembra za dobavo arzenika v prahu, «tea-rinske kisline, svinčenega belila, raznih ročnih dvigal ter železne pločevine.
=» Licitacije. Dne 30. t m. bo v inženjer-Skem oddelku 6avske divizijske oblasti v Zagrebu ofertna licitacija za popravilo mu-nicijskega skladišča na Grmoži^i pri Zagrebu. Dne 5. decembra bo v inženjerekem oddeUku štaba dravske divizijske oblasti v Ljubljani ofertna licitacija za dozidanje šu* pe in popravilo XIV. objekta vojašnice »Kr. Aleksandra I-< v Ljubljana. Dne 11. decembra se vrši pri upravi državnih monopolov v Beogradu ofertna licitacija za dobavo kartona in papirja za potrebe tobačne tovarne v Niša, 21. decembra pa za dobavo lepila in Škroba za potrebe tobačnih tovarn. Dne 21. decembra bo pri avtomobilskem polku IV. armijske oblasti v Zagrebu ofertna licitacija za dobavo aparata za vulkani-ziranje gume. Dne 30. t. m. in 21. decembra bosta pri glavnem sanitetnem skladišču v Zemunu ofertni licitaciji za dobavo razne sanitetSke in bolniške opreme.
Borze
Borza
Na ljubljanski borzi je pretekli teden znašal devizni promet 3.99 milijona Din nasproti 3.87, 2.65, 4.90 in 6.86 milijona Din v zadnjih štirih tednih. Na deviznem trgu ni bilo večjih sprememb. V privatnem kliringu so nemške klirinške marke, ki so prejšnji teden narasle na 14.40 do 14.50, v minulem tednu zopet popustile na 14.10 do 14.15. Angleški funti so bili precej stabilni na višini okrog 240 — 242. Na svobodnem deviznem trgu stanejo švicarski franki 11.32 do 11.35, dolarji 49.30 in francoski franki 2.30.
llPVlTf
Curih. Beograd 10, Pariz 20.2325, London 21.2725, Newyork 435, Bruselj 73.56, Milan 22.9250, Amsterdam 235.40, Berlin 175, Dunaj 77, Stockholm 10.96750, Oslo 106.8750, Kobenhavn 94.9750, Praga 1539, Varšava 81.70, Budimpešta 85.75, Atene 3.90, Bukarešta 3.25.
Blagovna tržišča
ŽITO
+ Chicago, 21. novembra- Začetni tečaji: Pšenica: za dec. 117.23, za maj 115.50, za julij 104.75; koruza: za dec. 106-375, za maj 99.50.
+ Winnipeg, 21. novembra. Začetni tečaji: pšenica: za dec. 10.625, za maj 108, za julij 106.875.
BOMBAŽ
+ Liverpool, 20. novembra. Tendenca mirna Zaključni tečaji: za dec. 5.52 (6.55), za maj 6.46 (6.47), za okt 6.17 (6.16).
+ Newyork, 20. novembra. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za dec. 11.78 (11.78), za maj 11.59 (11.60).
ŽIVINA
-I- Na petkov mariborski »rinjski sejem
20- nov. je bilo pripeljanih 216 repov. Povprečne cene so bile sledeče; praesci od 5 do
6	tednov stari 60 — 100 Din. 7 do 9 tednov 120 — 150, 3 do 4 mesece 165 _ 225, 5 do
7	mesecev 240 — 335, 8 do 10 mesecev 360 — 530 din. 1 leto dni stari 570 _ 900 Din. Svinje so «e prodajale za kg. žive teže po 5-50 — 7 Din, za kg. mrtve teže pa po 7.50 do 10.50 Diin Prodanih ie bilo 70 komadov.
Kemičnemu institutu grozi deložacija
Akademski klub kemikov na ljubljanski univerzi nas je naprosil še za objavo naslednjih informacij: Leta 1919 ustanovljeni kemični inštitut na tehnični fakulteti naše univerze je bil izpočetka nastanjen v poslopju tehnične srednje šole. Razmere so zahtevale, da ne ostane študij omejen samo na tečaje, marveč misliti je bilo na osamosvojitev — to je na nalogo: dobiti lastno streho, pod katero bi se lahko ti tečaji razvili in izpopolnili v popolni kemični oddelek.
Tedanja Kranjska hranilnica je v svoji širokogrudnosti priskočila na pomoč in postavila temelje današnjega kemičnega oddelka s tem, da je dala brezplačno na razpolago kletne prostore v poslopju realke, katerega lastnica je bila. Razumljivo je. da je bilo treba veliko investicij, preden so se preuredili kletni prostori. Pri tem ogromnem delu je isti slovenski zavod pri vsaki priliki kazal svojo naklonjenost naši znanstveni instituciji. Leta 1930. je sklenil z rektoratom najemninsko pogodbo za kletne prostore proti nizki najemnini. Vendar so ti prostori veliko premajhni, da bi zadostili vsem zahtevam.
Pri nadaljnih korakih za izpopolnitev našega instituta je bila vedno spet potrebna i privatna pomoč in ravno v takih trenutkih j
je ▼ Toliki meri pomagala Kranjska odnoo-| no Hranilnica dravske banovine. Njenemu zgledu so sledili drugi zavodi, ki so tudi doprinesel svoj delež v korist kemičnega instituta naše slovenske univerze.
Domovi za naše znanstvene institucije so torej ustanovljeni in podprti prav za prav po zasebni iniciativi in je v tem pogledu ostala država, ki je v prvi vrsti poklicana, da podpira in gradi naše institute do popolnosti, lahko rečeno, na sadnjesn mestu.
Kritični trenutek je nastopil, ko je vztrajalo prosvetno ministrstvo, da se najemnine znižajo za 20%. Očitno je, da je prinesla ta zahteva po znižanju občuten udarec ravno kemičnemu institutu, ker Hranilnica dravske banovine po sklepu upravnega sveta ni mogla znižati najemnine. Zato je rektorat, kar je po pomoti izpadlo v predhodnem članku ter s tem popravljamo, prisiljen, da odpove pogodbo o najemnini prostorov, v katerih je nastanjen kemični institut in izvaja konsekvence. S tem načenjamo vprašanje, kam z enim naših najbolj pomembnih institutov, kateremu to nujno potrebni novi prostori
Proces zaradi komunizma v Celju
Vseh 6 obtožencev obsojenih
Celje, 21. novembra. Pred velikim senatom okrožnega sodišča v Celju se je v petek zagovarjalo šest oseb, ki so bile obtožene zaradi propagande komunizma v Celju in okolici ter zaradi organizacije in pristopanja k njej, Josip Go-ručan pa je bil poleg tega še obtožen, da je drl svoje prostore na razpolago za prepovedane sestanke. Na zatožnih klopeh »o sedeli 27-letni odvetniški pripravnik Josip Marko iz Celja. 26-letni ključavničarski pomočnik Vilko Šlander iz Latkove vasi pri ŠL Pavlu pri Preboldu. 30-letni brivski pomočnik Matija Ubojčič iz Celja, 43-letni trafikant Franc Oset iz Zavodne pri Celju, 24-letni krojaški pomočnik Josip Borštner iz St. Lovrenca pri St. Pavlu pri Preboldu in 46-letni Jot<ip GoruČan, posestnik in strojni kurjač v cinkarni v Celju. Vsi eo bili obtoženi po členu 1., točki 1. in 2_ Go-ručan pa tudi po členu 1_ točki S. zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi. Senatu je predsedoval predsednik okrožnega sodišča dr. Vidovič, votanti so bili s. Ol s. dr. Suhadolnik. dr. Dolničar. Božič, Bre>č-ko. obtožbo je zastopal drž. tožilec dr. Rus. Marka je zagovarjal odvetnik g. Stante, Šlandra odvetnik dr. Večak iz Varaždina, Ubojčiča dr. Goričan. Oseta dr. Hod žar, Borštnerja g. Hočevar. Goručana dr. Sta-nonik.
Razprava je bila tajna in je trajala od 8. do 12. in od 15. do 22.30. Po posvetovanj« senata, ki je trajalo poldrugo uro. je predsednik dr. Vidovič razglasil sledečo sodbo v smislu obtožnice: Josip Marko in Vilko Šlander se obsojata na 2 leti robije in na izgubo častnih pravic za dobo 2 let. Matija Ubojčič in Franc Oset na 8 mesecev strogega zapora in na izgubo častnih pravic *a dobo 1 leta. Jo*ip BorStner ln Josip GoruČan pa na 6 mesecev strogega zapora ta na izgubo častnih pravic za dobo 1 leta.
Oset je sprejel sodbo in je bil začasno izpuščen na svobodo. Ubojčič in Borštner sta si izgovorila zakoniti tridnevni premislek, ostali obsojenci pa 90 prijavili revizijo in priziv.
Iz državne službe
Beograd, 21. novembra, p. V po&tai službi
je premelčen kontrolor France KobTe iz Ne-gotina v Ljubljano, upokojen pa je Stanislav Vaclav, pe:tni prometnik v Dolnji Lendavi. — Za pristava v 8. položajm skupini ie imenovan uradniški pripravnik dr. Ivan Bonač pri Higienskem zavodu t Ljubljani.
~ VULKANIZACUA
RUDOLF JEZERNIK,
je zopet pričela z rednim obratovanjem v CELJU, Samostanska ulica 6, ter se cenj. naročnikom in odjemalcem najtopleje priporoča.
Poznani SALVA3V čaj zoper žolčne kamne in bolezni žolčnega mehurja se dobiva pri glavnemu zastopnika
lekarni pri Sv. IVANU, Zagreb, Kaptol 17.
Ogi. reg. 8. br. 2T8J0
Farma za živali s kožuščki na Bigija pri tVeggisu v Švici se je s svojo zalogo
srebrnih lisic
preselila v Karpate. Prodajamo plemenske živali in kožuhe. Dajemo tudi nasvete za napravo farm Karpatben Silberfuchs-farm, Ujhuta Borsod-m.
Gospod koizisl na Uskovuici vabi smučarje
v beli planinski raj
Ste videti, kako se oni dan, ko je zasijalo pozno jesensko sonce in razgnalo megle, bleščali in žareli zasneženi vrhovi naših planin? Smučar zahrepeni ob takem pogledu na gorah je že sneg Kmalu, prav kmalu se bomo odpravili, eni na Veliko Planino ali na Krvavec, drugi na Vogel ali na Planino na Kraju, mi pa na Uskovnico. Kaj sploh veste kje je? Ne? Prav, pa pojdite z nami.
Ni težka pot. Od Bohinjske Bistrice preko Senožeti do Srednje vasi jo premeriš v dobri uri. Saj veste, kako je: težak nahrbtnik, smuči, ki so ti zdaj kar nekam odveč, in še vse ono, kar rabiš za smuk. Če ni v tebi lepega razpoloženja, če ni dobre volje, ležeš tudi uro in pol, da prideš do prve hiše ob pošti v Srednji vasi. Seveda, nekateri, ki hodijo vedno le zato, da postavljajo rekorde, jo ureze jo kar preko polj, in ni še minila ura od prihoda vlaka, že se zaletijo
Gospod Janez Oblak pL Planinski, častni konzul uskovniški
W vrata Sodjeve hiše. Z dobro besedo o vremena, s prijaznim obrazom in nepogrešljivo pipo v ustih ti da prijazni gospodar ključ svoje bajte na planini. Pokaže ti še pot — ki **muk«, gremo.
Na početku je pot nekoliko strma. Še preden prideš do srednjevaške šole, že dihaš močneje kakor običajno. Pa to še začetek rti. Pred seboj zagledaš krepko vzpetino, ki pa se k sreči kmalu konča in ti nudi že za majhen trud prvi lepi pogled v dolino. Podolgovata srednjevaška kotlina se spušča na desni proti Stari fužini in še dalje doli k temnemu Bohinjskemu jezeru. Pred teboj se dviga dolina ostro v Senožeti, ki jih vidiš akoraj zrasle s pogorjem Črne prsti. Prav sredi, tik pod teboj se stiskajo lesene strehe k nekoliko dvignjeni cerkvi, ki se s svojo rdečo streho lepo odraža od okolice.
Toda pot je še dolga, lepote boš doživel ie dovolj in tudi sape si nalovil. Z umerjenim, težkim korakom izkušenega hribovca nadaljuješ pot. Zdaj položna, zdaj strma te včasih poboža, da ti potem spet vrže krepko vzpetino pod okovanke. Pridihaš do križa, vzpetine od tu naprej ni več in že ugledaš po poldrugi uri prve bajtice na planini Lomu pod Uskovnico.
Mimogrede naj vam povem, da imamo v naši družbi fanta, ki smo mu analogno salonskemu levu nadeli ime »planinski levo:. Ta seveda poda roko gospodarju Loma že čez dobre pol ure. Vendar o tem ni da bi govorili Čast komur čast. No, pa če bo nekoč počilo to levje srce, najbrže ne bo nikogar več, da bi takole dirkal na Uskovnico. In res, vseeno bi bilo škoda fanta. Namreč, da se razumemo; kadar je bilo treba v Srednjo vas po cigarete, — kdo bo šel? Jasno, »planinski lev«.
Od Loma naprej nas je samo vriskanje. Kličemo uskovniškega konzula. Gotovo nas sliši, če le pretrdo ne spi. V odgovor nam zavriska njegova žena »Micek« — gospod konzul namreč ne zna vriskati. Micek pa vriska in vriska vse dotlej, da ji stisnemo roko. Smeh, sam smeh te pozdravi. Še stara osemdesetletna mati se izza očal smehlja vedno znova in znova V čudnem nasprotju jjp ta smeh z zunanjostjo njihove bajte, ki ^, kakor da se bo zdaj, zdaj sesula na ta vedra življenja. Notranjost odgovarja zunanjosti Kadar pridemo, vedno so na mizi raztresene domine. Gorje mu, kdor je tako domišljav, da upa na zmago v boju s staro materjo; na obeh straneh pozna namreč ta stara ženica vse domine. Ni čudno, ko ji je ta igra vsak dan skozi leta in leta edino razvedrilo Drugače pa je mati pametna in »brihtna«, saj zna več jezikov.
To je torej rezidenca uskovniškega konzula!
Gospod Janez Oblak plemeniti Planinski, konzul Uskovniški. Uradne ure: od ranega jutra do polnoči in še več če treba. Informacije, preskrba nosačev in vodnikov, preskrba provijanta (mleko na debelo), nasveti itd. Skratka, vsestransko urejena pisarna.
V zadnjem času se zanimajo za gospoda konzula (on pravi samemu sebi »konzulat«) znanstveni krogi. Kakor mi je v zaupnem pogovoru pravil, bo to ponudbo najbrže sprejel. Z veščo roko namerava organizirati na Uskovnici vremenoslovski institut.
Gospod konzul ima veliko veselje s knjigami. Ne bo vam žal, če si ob priliki ogledate njegovo knjižnico. Ni čudno torej, da je kot znanstvenik mož na mestu.
Vsa nepriučena in izvirna modrost se kaže v ostrih sentencah gospoda konzula: z M eni je tu gori prav lepo. Če hočem v Srednjo vas, res, moram dol k njim, ampak kdor hoče k meni, mora pa gor, pa smo na istem.« — »Neumen je, kdor lahko šole študira, pa ne gre za farja«. O, in še mnogo takih
Kakor vedno, je g. konzul tudi danes na mestu. Takoj nam pomaga gaziti sneg do našega stana, Sodjeve bajtice. Predsoba, kuhinja, spalna soba, postelje, ognjišče, lepa kmečka peč, posoda Se čudite? Komfort. ne? Torej vidite, izplača se na Uskovnico. In vse te bajte so podobno urejene m vse ti nudijo več kakor je za smučarja spodobno. Raztresene so povsod po razgibani uskovniški planoti, in ta nalahno valovita zemlja daje planini svojstven značaj, tebi pa budi ljubezen prav do nje. kavice. sploh nekaj, kar se dobi le tam doli v širokem civiliziranem svetu. Takrat le tam doli v civiliziranem svetu. Takrat zdrsiš po snegu do uskovniškega hotela k Zupančevi Eli. gospej, polni humorja in smisla za prelepo kuharsko umetnost, požrtvovalni in socialno čuteči. Prav o tem zadnjem ti bo marsikaj povedal n Micek«, njen stalni gost v večernih urah.
Tudi ve gospa Ela, kaj hočemo smučarji tn ie te izprašuje: »Ste že bili v Konjščici,
na Pšincu, pod Draškim vrhom? Samo par ur hoda in kakšni tereni!«
In res jo mahneš tja. Prepričaš se, da gospa Ela ni pretiravala, da je res malo takšnih terenov, kjer bi se lahko do sitega nasmučal in naužil večnih lepot zimske narave.
Z novim snegom zasnežene planine, ki so
se v vsej svoji lepoti pokazale onega lepe g? poznojesenskega dne, so nam izvabile teh par spominov. Kmalu, upamo, bomo spet odšli na terene Se nam boš pridružil? Usko\-niški konzul, Micek, prijazni Sodja, vsi dobri, pošteni Gorjanci nas že pričaku jejo. Tudi mi bi radi spet posedali z njimi ob večerih, ki so za nas tako lepi, ko zbe-žimo v tiste naše planinske bajtice, kjer si z razigrano sproščenostjo in veselo pesmijo vedno znova naberemo zdrave vedrosti, ki jo tako težko pogrešamo v našem civiliziranem svetu.
Pred ofenzivo za novo bolnišnico
Pripravlja se širokopotezna propagandna akcija
Ljubljana, 21. novembra.
Po daljšem premoru ee Je Akcija za zgradbo nove bolnišnice snoči spet enkrat sestala na sejo, ki jo je vodil podpredsednik univ. docent dr. Alija Košir in na kateri so funkcionarji poročali o nekaterih razveseljivih novih momentih. Na spomenico, ki Jo je akcija nedavno poslala ministrstvu za narodno zdravje, je odbor prejel odgovor s pozivom, naj čimprej predloži podrobne 'So podatke o obsegu in ureditvi bolnišnice. Akcija se je nato obrnila na mladega arhitekta inž. Severja ki je izšel iz Plečnikove šole, a je delj časa študiral tudi pri slavnem francoskem arhitektu Le Oorbusieru, ki Je tudi projektant pariške bolnišnice, s prošnjo, naj pripravi idejino skSco za zgra/cEbo, na podlagi katere bi bila mogoča strokovna proučitev celotnega problema ln ki naj hi bila za osnovo končnemu generalnemu načrtu. Osnutek bo v kratkem končan, tako da bo mogla akcija ministrstvu kmalu predložiti definitivni načrt.
Po idejnem osnutku bolnišnica ne bo stala na prostoru starega zavoda, temveč na neki drugi parceli, Id ima ugodnejšo lego in okolico, kakor ob Ljubljanici. V njej bi bilo prostora za okrog 1700 postelj, a zidali bi jo postopno v zvezi z medicinsko fakulteto, s katero bi bila bolnišnica združena kot klinični zavod. Ker se Je občina nedavno odrekla načrtu o adiaptacrji šentpetrskie vojašnice za bolnišnico ,je postalo aktualno vprašanje o neposrednem sodlelavanju mestne občine z akcijo. Prihodnje dni se bodo zastopniki odbora oglasili pri županu dr.
Adlešiču in pri banu dr. Natlačenu, da ju zaprosijo čim izdatnejše podpore. Stroški za zidavo naj bi se po posebnem ključu razdelili med državo, banovino im občino, nekaj pa bo prispevala tudi akcija sama. A dasi smo prišli že ta'<o daleč, da lahko razpravljamo o idejnem osnutku, bo borba za novo bolnišnico zahtevala še mno go trdega dela in zato akcija tudi pripravlja široko zasnovano propagando za najbližje dni. Dne 20. decembra bodo na univerzi pričeli pobirati podpise profe sorjev in slušateljev za posebno deklaracijo, s katero bo vsa naša javnost zahtevala zidavo bolnišnice. Prvi teden v januarju bo veljal poživi j eni akciji. No voletne številke večjih dnevnikov naj prineslo izjave najodličnejših predstavnikov našega javnega življenja, naslednje dni pa naj bi bila vsak dan primerna predavanja, na sporedu pa so Se razne druge prireditve, ki naj bi služile skupnemu namenu.
Najvažnejši posel propagandnega dela pa bo zbiranje podpisov po vsej banovini, da bo deklaracija v resnici izraz enotne volje vsega slovenskega naroda Akcija je zaprosila za sodelovanje tudi razna društva in doslej se jih je že lepa vrsta priglasila, med njimi Sokol, Narodna odbrana, Gasilska zajednica, Zveza kulturnih društev, Zveza kmečkih fantov in deklet ter delavske Strokovne organizacije. Po večjih mestih se bodo tačas vršila ponovna manifestacijska zborovanja, pa smemo upati, da bo celotna akcija tudi na odločujočih mestih našla dovolj razumevanja in podpore.
Za vzajemno delo usmiljenja
Ljubljana, 21. novembra.
Z mestnega magistrata smo sprejeli:
V sredo 18. t. m. je bil v dvorani mestnega poglavarstva v Ljubljani sestanek dobrodelnih organizacij, ki jo je sklical soci-alno-politični odbor mestnega poglavarstva. O tem sestanku so časopisi že podrobneje poročali. Ker so se nekatera poročila glasila tako, kakor da je šla akcija socialno-po-litičnega odbora za tem, da se odpravijo te božičnice, ni bil pa dovolj poudarjen pravi namen te akcije, je treba pojasniti, da so-cialno-političnemu odboru in uradu ni bil namen, odpraviti te božičnice zaradi božič-nic samih kot takih, temveč zato, da se vse dobrodelno delo, ki ga te božičnice opravljajo, osredotoči pod skupno kontrolo, da bi se tako preprečile zlorabe, ki se sicer dogajajo ob takih prilikah od strani iznajdljivih podpirancev na škodo drugih.
So bili namreč primeri in to pogosti, kjer so iznajdljivi prosilci bili deležni podpore pri več društvih, drugi, morda celo potreb-nejši, pa so ostali brez podpore. Dogajali so se primeri, kakor je pokazala debata na tem sestanku, da so mnogi prejete darove zastavili, prodali in denar zapili. Očetje pijanci so prodali darove, ki sc bili namenjeni njihovim otrokom in ženam itd. Mnogi so si delali iz tega naravnost dobička.....n posel. Da se vse to prepreči in da
dobrodelna božična podporna akcija res doseže svoj namen, je socialno-politični urad in odbor sklenil, osredotočiti to delo pod skupno kontrolo.
Sklenjeno je bilo, da se božičnice za mladino vseeno obdržijo, zlasti, kjer je to že z vzgojnega stališča potrebno in koristno, da pa se bodo na bodočem sestanku skupno pregledali seznami obdarovancev posameznih društev in da se tako ugotovi, kdo je pomoči resnično potreben in da se preprečijo zlorabe. Vsako društvo bo prispevalo, kar bo največ moglo, prispevala pa bo tudi občina, kakor doslej vsako leto. Tako se je našlo popolno soglasje med nameni socialno-političnega odbora in urada in nameni dobrodelnih društev, kar bo gotovo rodilo lep uspeh.
Otrok je
Vinaca pri Smarjeti, 21. novembra V sredo popoldne je na Vinici nastal ogenj, i-n je do tai pogorel štirioken«ki kozolec posestnika Lužarja. Gasilska četa šmarješka takoj na kraju nesreče in je požar omejila. Na pomoč so prišli še Skocijan-eki in grmuljski gasilci a niso stopili v akcijo.
Skozolcem vred je zgorelo 3000 kg sena, nekaj Skope in nekaj mizarskega lesa. Zažgal je »letni sinček enega izmed sosednih posestnikov, ki se je igral z vžigalicama.
itar! problem je rešen
in že je klub »Metla" pogruntal nekaj novega
R-0	EČ	KE	DA
DU
AV	MO		JV	LE	OA
30	svo	DO	DE	R-E	NA	IN
LO^j(_qA lf B>0 irSA~]|_DE \ [yB
HA
NA
I A P	DE	vA |	t*	j*	&T	cxo	KC	ZN
Zadnjič bi bila naša lepa domovina kmalu doživela veliko blamažo, če ne bi v Ljubljani imeli učenega družabnega kluba »Metle«. Naši veljaki so sklenili postaviti nekemu rajnemu velmožu dostojen spomenik nesmrtnosti. Naprosili so uglednega arhitekta, naj jim napravi načrt zanj, med starimi špehi po so odkrili duhovit citat, ki naj bi spomenik krasil. Arhitekt jim je predlagal, naj napravijo spominsko ploščo, ki bo sestavljena iz opek, v katerih bodo vklesane posamezne črke napisa. Osnutek je bil sprejet, kamnosek pa je dobil nalogo, naj ga izvrši.
Dva dni pred slavnostjo je bilo že vse gotovo. Na kraju, kjer bi bil moral stati spomenik, so že čakale opeke, v vrstnem reda, ki ga kaže naša »lika.
Toda zgodilo se je nekaj, kar bi bil® skoraj postalo usodno za slavnost. Kamnosek je nekam založil listek, na katerem je imel besedilo napisano. Gospoda, ki je besedilo med folianti odkril, pa ni bilo mogoče več dobit1, ker se je odpeljal nekam v tujino.
Veljaki so bili v hudi zadregi. Imeli so opeke z napisom, niso pa imeli nikogar, ki bi bil znal napis prav sestaviti. Kaj naj sedaj store, da se ne bo javnost smejala?
Tedaj so se spomnili kluba »Metle«, ki je postal že tako slaven in znan po svojih problemih v iJutru«, Vsi obupani bo pritekli na petkovo odborovo sejo in za božjo voljo rotili člane, nai i<m napis raz-berejo.
In »sastopni« člani so res začeli pisati, premišljevati, rečunati, sestavljati, prestavljati, združevati in razdeljevat1, kombinirati in premikati, obračati in izpreminja-ti in — preden je potekla ura, je bil napis prav s ee t a vi j eni. Tako so rešili naše veljake blamaže in spomenik so drugi dan lahko postavili.
Zdaj pa vprašamo, ali ste tudi vi tako prebrisani, kakor so bili »Metlarji«? Do-ženiie, kaj je bilo na opekah zapisano in nam sporočite! Ta reč zasluži, da jo nagradimo z nekaterimi lepimi kn figami, res da!
★
Rešitev starega problema Še za nobeno uganko kluba »Metle« ni bilo takšnega zanimanja kakor za zadnjo. To najjasneje izpričuje rekordno število rešitev. Žal je bilo med njimi daleč nad polovico nepravilnih. Veliko število reševalcev ni upoštevalo razdelitve številk pod di-videndo, ki je bila nakazana in ki edina dopušča samo eno pravilno rešitev. Le tako je bilo mogoče, da so nekateri poslali po deset, nekdo celo nad štirideset rešitev, od katerih pa ni bila niti ena pravilna. Mnogi so v svojem pismu napisali marsikaj duhovitega, žal nam tudi to pot prostor ne dopušča, da bi jim mogli odgovoriti Pravilna rešitev računa se glasi takole: 1089708 :12 = 90809 97 108
ttmfiU **c^mo&il
Ako si hočete dolgo časa ohro-niti perilo tedaj ne zadostuje do ga perete kot „navadno". Perilo je treba pravilno negovati s Schichtovim Radionom. S tem si boste prihranili tudi mnogo težkega dela.
Rodion je popoln proizvod za nego perila. Uporaba je zelo preprosta:
L Raztopite Radion v mrzli vodi.
2.	Ko raztopina zavre, kuhajte najmanj 15 minut
3.	Splakujte perilo najprej v topli potem pa v mrzli vodi. Perilo bo ostalo dolgo časa kot novo in bo vedno snež-ncbelo.
Schichtov
RADIO
P O P O L NA NE
Nagrajenci
Stric Matic je moral poiskati ta teden precej veliko vrečo, da je zmetal vanjo vse reševalce in reševalke ter jih pretresel. Ker jih je bilo toliko, kakor še nikoli, je moral seveda dati večje število nagrad, in sicer kar deset. Dobe jih naslednji reševalci:
Draga Kossova, soproga uradnika iz Maribora, Trubarjeva 5, (»Ugrabljeni milijoni«);
Lazar Milenkovič, vrvarslki mojster z Grosupljega, (»Gusar v oblakih«);
Ljuba Založnikova, dijakinja iz Maribora, StrossmaJerjeva 28. (»Tigrovi zobje«);
Sitanko Simončič iz Beograda, kol. min. saobračaja. (»Lucifer«);
Dušan Biber. dijak I. razr. klasične gimn. v Ljubljani Miklošičeva 36, (»Je|arjev' čuvaji«);
Viktor Korbar, železničar, p. Preserje pri Ljubljani, (»Železna cesta«);
Branko Koma«, dijak t. s. šole v Ljubljani, Gosposka ul. 16 (»Prigode porednega Bobija«);
Ivan Renčelj, dijak. Štore, čuvajnica 507, (»Skok, Cmok in Jokica«);
Albin Šibenik, dijak I. drž. re-aLne gi-min. iz Ljubljane, (»Osel gospoda Kozamurni-ka«);
Vida Bandelli, Trst. (»Pater Kajetan«);
Prosimo sporočite natančnejši naslov!
V zlati knjigi
V zlato knjigo pridejo to pot naslednji reševalci:
Janko Dešnik iz Fale, Dušan Peček iz Ptuja, Jože Sacer od Sv Marjete niže Ptuja, Jaka Koselj iz Škofje Loke, Josip Kožuh iz Naklega, Teodor Lipicer iz Gorenje vasi, Minka Kosmač s Pragerskega, Božena Fincinger iz Sklendrovca, Mala Dequal iz Mozlja, Janko Sattler iz Štor, Franc Skitek iz Celja, Jože Zavašnik z Viča, Mirko Kosi iz Maribora, Lojze Šmid iz Selc nad Škofjo Loko, Pavla Rovanova iz Zabukovce, Mate Kukman iz Metkoviča, Lavra Komparova iz Maribora, Boris Debič iz Kranja, Viljem Drevenšek iz Maribora, Mihael Debelak z Bleda, Dušan Kerševan iz Kleč, Mitja Do-micelj iz Maribora, Karel Bregant iz Ruš, Franc Bračko iz Litije, Josip Mavko rz Jarš, Milka Jerrnova iz Celja, Ana Pretnar iz Zemuna, Miodrag Doberlet iz Ljubljane, Božidar Fable iz Rogatca, Franc Lapajne z Jesenic, dr. Srečko Grmovšek iz Maribora, Marko Lenarčič z Brezovice, Josip Kunej iz Št. Vida nad Ljubljano, Bodana Majer-jeva iz Trbovelj, Jakob Golob iz Mežice, Slavo Šubert iz Trnovega, Mila Šentjurče-va iz Slovenjgradca, Rozalija Hude iz Kočevja, Jurij Šumer iz Ljubljane, Sonja Ska-pinova iz Slov. Bistrice, Silva Piki iz Žalca, inž. Milan Delemardo iz Zagreba, Saša Griin feld rz Ljubljane, Alfonz Skok z Zidanega Mosta, Drago Ukmar iz Biograda na moru, Vinko Štrukelj iz Dravelj, Karel Dobršek iz Ljubljane, Fortunat Turk iz Ormoža, Ciril Lilek iz Ljubljane, Rožica Šetinova iz Sevnice, Filip Ogrič iz Novega mesta, Bojan Stranič iz Maribora, Štefan Kern iz Celja, Ivan Jurca z Vrhnike, Anton Sovre iz Kočevja, Branko Peternelj iz Ljubljane, Zofka Jerele iz Vodic, Ivan Manfreda iz Maribora, Boris Gradnik iz Štor, Dušan Baran iz Maribora, Franc Iglic z Brega pri Ptuju, Vera Kodelova z Gline, Anton Ple-terski iz Kozjega, Božo Repič iz Celja, I. Sevnik z Vranskega, Stanko Pahič iz Slov. Bistrice, Stanko Ivane iz Zagorja.
Nadalje: Boža Vagaja z Jesenic, Mirko Kovačič iz Ptuja, Stanko Zupan iz Studencev pri Mariboru, Netkn Adamič iz Zagorja, Uroš Kitzler iz Ljubljane, Dušan Vutkovič iz Murske Sobote, Joško Uršič iz Mezgovcev, Janez Hojan iz Ljubljane, Ivan Svet iz Radeč, Hieromin Kozjak iz Radeč, Milovan Mihorko tz Maribora, Val. Ur-bančič iz Ljubljane, SI. Perš-ič iz Ljubljane, Vladko Tance iz Ljubljane, Justina Potočnikova iz Ljubljane, Anton Moljk iz Ljubljane, B. Smole iz Ljubljane, Tone Poljšak iz Ljublj ane, Mihael Štiftar iz Domžal. Ga-briel Pintarič iz Ljubljane, Rajko Makovec z Viča, Martin Zerovec iz D. M v Polju, Vida Mušičeva iz Ljubljane, Gašper Grabnar iz Ljubljane, Josip Nagode z Vrhnike. Ivan Rajgl z Zidanega mosta, Viktor Hajt-nik iz Slovenjgradca, Rudi Avsec iz Martama. Franc Kavčič fa D. M. t Pciju, Loj-
ze Jošt iz Št. Vida nad Ljubljano, Matija Rode iz Ljubljane, Joža Turk iz Trbovelj, Boris Zitterschlager iz Ljubljane, Anton Zvan z Nomenja, Katja Novoseljska iz Kranja, Majda Alujevičeva iz Ljubljane, Karel Trotošek iz Ljubljane, Štefan Nov-Ijan iz Štepanje vasi, Anton MikJič iz Ljubljane, Boris Kobal rz Stožic, Stanko Čret-nik iz Maribora, Albert Manfredo z Jesenic, Boris M cd vešč ek iz Ljubljane, Fric Kos iz Stične, Božo Cotič iz Ljubljane, Sanda Kobav rz Ljubljane, Josip Ostrež iz Zaloga, Alojzij Štrumbl iz Ljubljane, inž. Čefe-rin Franc z Brezij, Marica Miklavčeva iz Ljubljane, Erna Zrnec iz Ljubljane, Maca Pibernikova iz Zgornje Šiške, Fedor Mik-lič iz Ljubljane, Anton Miklavc iz Ljubljane, Peršič Friderik iz Ljubljane, Zofija Mu-šica iz Ljubljane, Velena Mešek iz Ljubljane, Stane Časi iz Zič.
Nadalje: Edo Brajnik, Janez Miklavc, Srečko Zalokar, Danica Udovič, Boris Bre-lih m Danica Gregorič, vsi iz Ljubljane, Tone Sosič iz Kokre, Anton Klun rz Ljubljane, Milan čenčur iz Ljubljane. Peter
Naravno zdravilo
proti debelosti
je znamenita ROGAŠKA SLATINA i »DONAT« vrelca. Vprašajte Vašega ;; zdravnika. Reg. pod br. 3369/36
Maroh iz Maribora, Anton Ravnikar iz Ljubljane, Anton Alič iz Ljubljane, Joško Povh iz Novega mesta, Gustav Stračanek iz Stranic. Vinko Jordan iz Ljubljane, Franjo Škerbnic iz Vučje gomile pri Bogojini, Štefan Tinta iz Maribora, Mara Božičeva iz Laškega, Franc Brglez iz Čadrama, Val-ter Leskovar s Ponikve, Anica Zlebnikova iz Slovenjgradca. Dana Mišičeva iz Domžal, Ivan Horvat iz Ljubljane, Lojze Primožič iz Dolenjskih toplic, Valentin Čolnar s Teznega, Vinko Ciuha iz Ljubljane, Niko Koritnik iz Ljubljane, J. Peneš iz Škofje Loke, Antica Remic iz Šibenika, Ančka Grabnerjeva iz Črne pri Prevaljah, Anton Ropotar iz Kranja.. Ante Potočnik iz Podsrede, Branko Prekoršek iz Celja, Avgust Plajh z Jesenic, Pepca Klemene rz Celja, Hilarij Frančeškin iz Maribora, Mihael Kuntara iz Celja. Neža Čeponova iz Ljubljane, Emil Škabar iz Gradca, Tone Trdan iz Velike Doline in Marij Sosič iz Maribora, Milka Vrtačnik iz Gaberja pri Brusnicah, Bogomil Mohor iz Maribora, Jožek Conč iz Maribora, Ludvik Jezeršek iz Ljubljane, Milena Koliaševa iz Kranja, Fran Osredkar iz Ljubljane, Peter Šmid iz Selc nad Škofjo Loko, Franjo Ustar iz Škofje Loke, Vladko Pajk iz Ljubljane m Janko Soklič iz Sarajeva.
Pecilni prašek mnogokrat ; ponarejajo !
Zunanjost zavitka je mogoče, toda vsebine »Dr. Oetkerjev pecilni prašek« se do sedaj še ni posrečilo. Dobro kakovost je mogoče doseči le z dolgoletnimi izkustvi. Gospodinje to i priznavajo in uporabljajo vsled
I tega le
•
1
Dr. Oetkerjev
i
pecilni prašek
z varstveno znamko »Svetla glava«!
	n
	
	L
l®mace
Nepazljivost avstrijske tobačne režije
Na Dunaju si staro in mlado med vseob-čim smehom pripoveduje zgodbico, ki ima poleg svoje zanimivosti še to prednost, da je resnična. Avstrijska tobačna režija ima po eno tovarno tudi v Švici m v Monako-vem. Monakovski tovarni se je bila nedavno ponesrečila večja partija cigaret »Mem-fis« in tovarna si zato feh cigaret ni upala dati v promet, da ne bi v Nemčiji škodovala svojemu dobremu slovesu. Ker pa ravnateljstvo ni vedelo, kam z desettisoči škatlic, je ponudila cigarete avstrijski vojaški upravi po zelo znižani ceni.
Vojaštvo je rado seglo po teh cenenih cigaretah tn v kratkem je bila vsa partija razprodana. Kmalu pa je prišlo na dan, kakšno je zagodla s to dobavo tobačna režija avstrijski politiki. Ker imajo tobačne režije navado, da v škatlice dajejo primerne slike, in ker je tovarna v Nemčiji, je bila v vsaki škatlici nad cigaretami lepa slika impozantnega prizora, kako pred firerjem Hitlerjem defihra nemška vojska. Režija na to ni mislila in je tako v deset-tisočih izvodih obdarovala avstrijske vojake s Hitlerjevimi slikami.
*	Poroka. Včeraj popoldne ob 17. 6e je vršila v Zagrebu v evangeljski cerkvi poroka gdčne Tanje Zerjavove, hčerke pokojnega ministra dr. Gregorja Žerjava, z g. dr. Brankom Ehrlichom, sinom uglednega zagrebškega gradbenega podjetnika g. Er-nesta Ehrlicha. Poročni obred je opravil evangeljski škof g. dr. Filip Popp. Priči sta bila g. dr. Albert Bazala. predsednik Jugoslovenske akademije znanosti, in g. Veče-slav Vilder. državni podsekretar v pokoju. Mlademu paru naše iskrene čestitke!
*	Proučavanje zgodovine Bačke. V Su-botici je nedavno profesor pravne fakultete dr. Aleksa Ilič uvedel akcijo, naj bi se tudi v Subotici ustanovilo zgodovinsko drušftvo za proučavan;e zgodovine Suboti-ce in okolice ter vse Bačke. Med intelektualci ie našla ta ideia vnete zagovornike in podpornike. Sestavil se ie odbor, ki pripravlja ustanovitev zgodovinskega društva. Novo zgodovinsko društvo bo izdajalo svoje glasilo in svoj letepte ki bo objavljal zgodovinske srtudije iz Bačke.
Špecijalist' za ženske bolezni
IN POROD
Br. Ipavlc Benjamin
y MARIBORU
tomšičev drevored
zopet ordinira
*	S splošnim priznanjem ln polivalo je
bil sprejet letošnji knjižni dar Vodnikove družbe. Dnevno dobiva pisarna Vodnikove družbe piiiima z navdušenimi ocenami in zahvalnimi sporočili. Zaloga letošnje žetve pa bo žal v kratkem raprodana. Zato naj se vsi, ki hočejo še dobiti te štiri lepe knjige, nemudoma javijo svojemu poverjeniku ali pa naravnost pisarni Vodnikove dražbe v Ljubljani, Knafljeva ul. 5.
*	Za stalnega sodnega izvedenca za dež-nikarsko in splošno knjigovodstvo je bil
od predsedništva okrožnega sodišča v Ljubljani postavljen g. Oskar Tutta, knjigovodja in vodja obrata tovarne dežnikov M. Mikuš v Ljubijaini.
*	Propadanje zgodovinske cerkve. V Si-raču blizu Daruvara še vedno stoji, a je že skoraj razvalina, cerkev, katero je zgra di! krta 1751 srbski patriarh Arsenije čarnojevič- Streha na tej zgodovinski cerkvici se je že davno podrla in tudi zi-dovje je močno razpokano. V Siraču zdaj sicer ni več dosti Srbov, a oni, ki so še, tudi pri najboljši volji zaradi slabega gmotnega položaja cerkve ne morejo po-praviti. Nabavili so sicer že velike sklade opeke, a zdaj nimajo denarja, da bi plačali delo.
... in ker se zelo naknhajo, in ker se jih vsled tega manj potrebuje, ni nikakor pretirana cena
„Ja|nin'?ekatet"
*	Sarajevska Prosveta gradi moderno knjižnico. Odbor srbskega kulturnega društva Prosveie v Sarajevu je sklenil zgraditi moderno veliko poslopje za bogato društveno knjižnico. Ta knjižnica bo ena izmed najmodernejših knjižnic na vsem Balkanu V njeni čitalnici bo prostora za preko 300 oseb.
*	Iz slovenske Koroške. V Beli je zgodnji sneg zasul ves krompir, otavo in ponekod celo žito. V niža v ah so se snega spet iznebili, le višje ležeče posestva imajo ponekod še bele odeje. V kraju in okolica se udomačujejo novi vozovi za vožnjo lesa. Tak voz je železen, na kolesih pa ima pnevmatiko kakor avto. Konj z lahkoto vleče tak voz, ker rajši teče. Na voz je mogoče spraviti 6 do 7 m okroglega lesa. Voz pa stane okoli 2.000 šilingov, kar je lepa vsota in jo bodo furmani le težko premogli. — V šmihel pri Pliberku se je iz Večne vasi vračal domov konjski prekupčevalec šatorjev Franc. V gozdu so ga ustavili trije neznani moški, mu veleli, naj dvigne roke in ko je eden svetil, sta ga druga dva preiskala ter mu vzela 350 šilingov. Potem so se roparji izgubili v gozdu in jih še niso izsledili. — V Klančah pri Galiciji je umrl zidarski mojster Anton Lesjak, star 81 let. Bil je dober in pošten ln zvest narodnjak. Ves čas je bil naročnik »Mira«, pozneje pa »Koroškega Slovenca«. Lep pogreb so mu priredili in domači pevci so mu peli v slovo.
zalete
je zopet izšla. Ta naš ljudski koledar je med Slovenci najbolj priljubljen in domač. Celo naši izseljenci ga radi naročajo. ker jih spominja na domovino in mlada leta Cena enemu izvodu je 5 Din. Dobi se v tiskarni J. Blasnika nasl. v Ljubljani, Breg št. 10-12 in v trgovinah.
*	Smrt zaslužnega rodoljuba in narodnega mučenika iz Bosne. Umrl je proto-jerej Risto Kooovič, ki se je pred 73 leti rodil v Foči kot potomec ugledne srbske rodbine, ki je dala narodu mnogo zaslužnih svečenikov in učiteljev. Kot duhovnik in učitelj je služboval v raznih krajih Bosne in Hercegovine ter povsod narod bodril in učil. Vsa leta svetovne vojne je pretrpel v raznih ječah, najdialje časa pa je bil v strašnem taborišču za politične osumljence v Aradu. Njegov edini »in je padel kot vojni dobrovolj©c v Rusiji.
*	Najstarejša žena v Toplici je umrla. V 108. letu življenja je umrla Stevanka Savičeva, kmetica iz Mačkovca. najsrta-rejša žena v vsej Toplici. Rodila se je leta 1828. ko jc bila stara 25 let se je poročila in vse svoje življenje ni bila nikdar bolana in nikdar ni zavživala kakih zdravil. CM al a je čila in zdrava do kraja svojega dolgega življenja. Njena smrt je bila lahka. Zaspala je in se ni več prebudila.
Niški oficirski dom
sprejme s 1. februarjem 1937 restavraterja.
Potrebno Din 10.000 kavcije. Dom razpolaga s svojim inventarjem. Interesenti naj se za pogoje obrnejo na upravo doma proti vpo-slanim Din 5.— v poštnih znamkah.
*	Na novi železniški progi Raška-Novi Pazar, ki je del jadranske proge, so tra-siralj progo že na razdaljo 7 km, ostala trasiranja pa bodo dovršena do konca leta. Spomladi bodo progo že pričeli graditi-
*	Ceeta Konjice—Oplotnica se naj popravi. Iz Konjic nam pišejo: Banovinska cesta. ki drži iz Konjic v Oplotoiico je zadnji čas postala taka, da je skoraj ne moremo več imenovati cesta. Vozniki so ves mesec prevažali po njej granit iz kamnoloma nad Oplotnico na konjiški ko'odvor. Teža tovora pa je kriva, da so kolesa izrezala dva globoka tira. Zaradi takega desolataega stanja ie zdaj vožnja po tej cesti obupna. Čemu leži gramoz ob cesti? Upamo, da ta poziv ne bo zastonj, in da se bo posipanje takoj začelo.
*	Telefonski promet je uveden med št. Vidom pri Ljubljani iai vsemi kraji na Bolgarskem, ki imajo telefonske relacije z Jugoslavijo. Pristojbina za navaden govor znaša 7 7 zl. fr. Razgovori se bodo pričeli s l. decembrom.
*	Opozorilo sejmarjem! Predsedstvo občine Novo mesto razglaša, da se Miklavžev sejem, ki bi se imel vršiti v Novem mestu v torek 1. decembra zaradi državnega praznika preloži na torek, 24. novembra 1936.
*	V 17 letih za 1.597 km novih železniških prog. Sarajevski inženjerji so na svojem sestanku razpravljali o raznih vprašanjih našega prometa, 0 gradbi železniških prog ter o programu javnih del. Zboro-vialci so izrazili svojo soglasnost z onim delom resolucije sekcije združenja inžen-jerjev v Skoplju, ki govori o uradniških prejemkih. Ugotovili so negativne gospodarske in socialne posledice znižanja plač. Inž. Miloš Stakič je prečital obširen referat o gradbi železniških prog v naši državi. Ugotovil je, da je bilo od konca volne do danes v masi državi zgrajeno 1.597 km novih železniških prog v vrednosti 3 milijarde, 570 lisoč dinarjev.
Dolžnost vsake žene je, da pazi na urejeno stolico, ki jo doseza s prirodno »Franz-Josefovo« grenčico, ako jo dnevno uživa v manjši količini. Prava »Franz-Josefova voda« deluje milo, prijetno, brzo in sigurno.
0^. res- 8 br. 15485/35
*	Usodna posledica neokusne šale. Nenavadno tragičen primer se je pripetil v neki vasi blizu Banjaluke. Vaški fant, 20-letni Mirko Janoševič je bij med vrstniki znan kot velik bojazljivec in zaradi tega so ga dražili in plašili na vse mogoče načine. Ker je bilo znano, da se boji tudi miši Ln podgan, so neki njegovi tovariš' vjeli miško in jo spečemu Mirku vtaknili pod srajco. Ko je plešljdvi Mirko občutil, da skače nviš po njem, je kakor blazen dirjal po sobi. Zaletel se ie ob peč in prevrnil nase lonec kropa Močno se je opekel, a ko so pritekli domači, da bi ga pomirili, je bilo že prepozno Od sitrahu je plašn.i mladenič zbaznel.
*	Nevarnosti šibeniškega kanala. Nem-tovorni parnik »Planet«je v nekaj dneh do-žive] dve nezigodi. Ko je pred clnevi nato-voril les iz Šip&dovega skladišča v Mandolini pri Šibeniku, je po kratki vožnji med burjo nasedel na pesek. Z velikim naporom so parnik rešili, da je lahko nadaljeval pot na Sušak. Od tam se jc vrnil v Šibenik. da spet natovori drva. Navada je, da velike tuje ladje za izhod iz šibeni-škega pristana najamejo pilota, ker je treba kanal dobro poznati. »Planet« tega ni storil in pri izhodu iz kanala jc zadel ob neko podmorsko pečino. Udarec je bil sicer močan, poveljnik parnika pa je mislil, da ne predstavlja nezgoda nobene nevarnosti in tudi pristaniške obla sit i v Šibeniku ni obvestil o dogodku. Ravno tako ni obvestil tvrdke, od katere je prevzel blago. Po kratki vožnji pa se je videlo, da zadeva ni tako enostavna. Komaj so prijadrali v Split in tam so takoj ugotovili, da ima parnik nevarne poškodbe. »Planet« bo moral svoje tovore izkrcati, nakar ga bodo v ladjedelnici popravili.
*	Volkovi so vdrli v svinjake kmeta Masiča v čičevcu v rožajskem srezu. Zaklali so tri svinje. To je bil v Cičevcu v letošnji jeseni žc tretji napad volkov. Volčja nadloga povzroča prebivalstvu velike skrbi. Ko so volkovi tako agresivni že zdaj, kaj bo šele pozimi. Kmetje prosijo sresko načelstvo, naj organizira velik lov na nevarno zverjad.
*	Za Miklavža želiš obdariti svojce ali ljubega znanca z zanimivo knjigo. Pa se ne moreš odločiti, kaj bi izbral. Nič lažjega kakor to. Vodnikove knjige so najlepše, najpestrejše in najcenejše knjižno Miklavževo d a r i lo ! Toda radodarni svetnik se mora požuriti z naročilom, da ne bo prepozno! Zaloga lepih letošnjih Vodnikovih knjig že usiha!
*	Popoln seznam »Mladinskih zbirke Tiskovne zadruge bo priobčen v >Jutru« v četrtek 2G. t. m.
BISKVITI
ČAJNA PECIVA OBLATI
V VSEH BOLJŠIH TRGOVINAH
*	Utvln gospodinjski koledar n teto 1937 je pravkar izšeL Koledar je pester in zanimiv kakor doslej vsa leta, ima prostor za običajni praktični troškovik in za gospodinjsko knjigovodstvo, prinaša jedilne liste za vse nedelje v letu in nebroj kuharskih receptov, poleg tega pa razne gospodinjske in poučne članke tn notice. Cena 20 Din za izvod, po pošti 22 Din. Dobiva se po vseh knjigarnah dravske banovine. Naroča se pri upravi »Gospodinjskega koledarja«, Ljubljana, Mirje 27.
*	Za Miklavža med odraslimi ni primernejšega daru, kakor je prekrasni Vossov roman »Dva človeka«. Moderno v platno vezana etane knjiga 50 Din, enako vezana, a na cenejšem papirju tiskana 34 Dim mehko vezana pa 24 Din. Naročite se z dopisn;co na uredništvo »Domovine«, Ljubljana, Knafljeva ulica 5, da vam založba pošlje položnico. Ko prispe denar, založba knjigo takoj odpošlje. Za pet plačanih knjig ena zastonj. Pomnite, da mora vsaka domača knjižnica imeti roman »Dva človeka«, ki je rnan po tem, da je najbolj brana knjiga pri vseh narodih, ki io imaio prevedena.
*	Mati v družini. Junija leta 1933 se je vršil v Parizu mednarodni kongres, ki jo obravnaval problem: industrijsko delo matere in delavska družina. Na tem kongresu je bilo sklenjeno, da bo čez štiri leta sklican podoben kongres To bo v maju 1937 v času svetovne razstave v Parizu in bo program kongresa: mati v družini, delavka socialnega napredka. Kongres se bo vršil od 6. do 12. maja. Pregledal bo sklepe kongresa iz leta 1933, ugotovil njegove uspehe ter zbral vse poizkuse, ki so se v teh letih najbolj obnesli. Pri številnih anketah sodelujejo tudi naše slovenske avtoritete. Kongres bo skušal najti pota za zboljšanje družinskih dohodkov, da bi se matere lažje posvetile samo družini. V mednarodnem kongresnem odboru so dame iz Francije. Belgije, Anglije, Amerike, Kitajske, itd. V mednarodnem komiteju zastopata Slovence dr. J. Pogačnik in dipl. phil. I. Slapar. 0 važnem kongresu bomo še poročali.
ZVOČNI KINO SOKOLSK1 DOM v Šiški, telefon 33-87
Luise Ullrich in Mathias VVlemann v filmu krasne vsebine
Žrtev ljubezni
Predstave samo danes ob 3., 5., 7. ln 9. uri
V	nedeljo ob 11. uri dopoldne matineja
Poslednja ljubezen
Vstopnina Din 3.50
V	ponedeljek, torek, sredo in četrtek
kino zaprt
*	Preselitev odvetnika. Iz Šoštanja se je te dni preselil odvetnik dr. Fran Terčič v Laško, kjer je otvoril odvetniško pisarno. Njegovo pisarno v Šoštanju je prevzel dr. Jože Goričar, odvetnik istotam.
*	Za Bartolovo družino nam jo poslala šolska uprava Gornje Pirniče pri Medvodah 33 Din. Zne»ek je zbrala šolska deca v pomoč in spomin na junaškega dečka Ljubija.
*	Spominjate s« izmed potrebnih najpotrebnejših in položite bednim slepim na oltar trpljenja plemeniti dar. Darove hvaležno sprejema Podporno društvo slepib Ljubljana, Gradišče 7.
*	Pri zaprtju in motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne Franc Jožefove grenčice.
*	Tovarna JOS. REICH sprejema mehko in šknobljano perilo v najlej>šo izdelavo.
ski gardi, ki je dolgo dobo 40 let zvesto tn nesebično služila idealom slovenske in jugostavendke glasbene kulture. Bolezen mi ni dopuščala, da bd bil osebno navzoč pri koncertu, vendar pa sem po radiu poslušal svoje ljubljene zbore, a v duhu sem ostal in bom ostal do poslednjega diha pri Vas, ki ste se z menoj borili, delali in se z radostjo žrtvovali za narodno prosvetne namene svoje domovine.Z željo, da bi stavba naše glasbene kulture rasla in prospevala tudi v bodočnosti v najširši razmah, kličem Se enkrat vsem in vmko-mur mojih prijateljev: najsrčnejša hvala! Matej Hubad, ravnatelj drž. kenser-vatorija v pok.
n— Knjižna zbirka moške in ionske ?en-petrske podružnice CMD. Ob 50letnem jubileju sta sklenili podružnici, da poleg jubilejne proslave izvedeta tudi knjižno zbirko. Od 20. novembra do 31. decembra t. 1. bodo odbornice ><n odborniki omenjene podružnice pobirali po Ljubljani knjige za obmejne šolarske in javne knjižnice. Nabrane knjige bo razpos'ala CMD na določene obmejne kraje. Naše ljudstvo je žejno dobrega čtiva, dokaz temu so številne tozadevne prošnje. P. n. občinstvo vljudno prosimo; ne odklanjajte požrtvovalnim zb»ralkam in zbiralcem svojega knjižnega daru. Mnogi imajo docna prečitane knjige, ki eo jim celo v napotje, ali pa jih imajo pod streho med staro šaTO. Brezplodno leži to dragoceno čtivo in jemlje konec. Darovano v gornji namen pa b'-pripomoglo mnogo k prosveti našega obmejnega človeka. Vljudno prosila podružnVi vse. ki imaio namen knjige darovati, da jih blagovolijo pripraviti za izročitev. Da ne bo zlorabe, opozarjamo, da eo upravičeni pobirati knjige samo oni, ki se izkažejo e i*>-oblastilom moške in ženske šentpetrske podružnice CMD.
u— VII. poljudno znanstveno predavanje Prirodoslovnega društva- Dne 24. t. m. ob 20. bo predaval v dvorani Delavske zbornice univ. prof. dr. Rebek o kavčuku. Predavatelj nas bo seznanil najprej z pridobivanjem naravnega kavčuka, potem pa zlasti z mnogimi napori, ki so privedli v mnogih državnih do različnih umetnih kavčukov. Produkcija teh nadomestkov je postala za vse one države, ki niso v posesti kavčukovih plantaž, naravnost življenskesra pomena. Gre tu za enega izmed mnogih uspehov moderne kemije, ki hoče ne samo nadomestiti. marveč celo prekositi naravni produkt. Predavanje bodo pojasnjevali številni diapozitivi in vzorci kavčuka. Vstopnina 6, 4, 2 Din.
Modni salon P*ozm&P
Ljubljana. Dvorni trg S, Izdeluje DAMSKE KROJE PO MTTRT iz najnovejših žurnalov, ki so damam na ogled Poučujemo tudi
KROJNO RISANJE,
n— Prosilci za izvrševanje gostilniških podjetij se opozarjajo na eledeče: Mestno poglavarstvo ne bo tzdaialo nikakih uradnih potrdil za izdajo začasne točilne pravice in tudi ne predhodnih dovolil za izvrševanje gostilniškega obrta. Pro«flci. ki vlože prošnjo za dovolilo za gostilniški obrt v emislu § 76 obrtnega zakona, ne »mejo pričeti z gostilniškim obratom dotlej, dokler ne prejmejo dovolila za izvrševanje teea obrata od mestnega poglavarstva kot obrtne oblasti prve stopnje. Zoper v®akogar. ki ne bo upošteval teh predpisov, bo mestno poglavarstvo uvedlo kazensko postopanj e po zakonu o obrtih.
n_ Žepni zimsko športni koledarček
zahtevajte povsod. Cena samo 12. Din.
Matineja Z.K.D.
Samo Se danes ob 10.30 prekrasni prirodni film
iz življenja ln tovarištva gorskega leva in jelena.
V Elitnem kinu MATICI
Najprimernejši £a!m za mladino!

Cene Din 3-50 in 5.50
Iz Lfubljane
Zahvala. Hubadova pevska župa je 16. t_ m. priredila za mojo 70-letaloo žuip-ni koncert v veliki dvorani Filharmonič-ne družbe v Ljubljani z velikim uspehom. Trud sodelujočih, prijateljsko spoštovanje, časten in odličen poset koncerta me je navdal z resničnim veseljem tn gamotjem. Zavest, da moje dolgoletno delo in iskreni napori za prospeh naše glasbe in njenega žarišča — Glasbene Matice in dr žavnega komservatorija v Ljubljani, — ni bilo zaman, me je navdala s posebnim zadoščenjem in ponosom. Vsa javnost in čestito koncertno občinstvo naj sprejme mojo globoko zahvalo, prav posebno pa še najvišji predstavniki naših političnih, vojaških cerkjvenih tn prosvetnih oblasti ter umetniških korporacij. Svojo posebno zahvalo si štejem izreči prirediteljem koncerta: Hubadovi župi z neumornim predsednikom g. Prelovcem na čelu tn g. Ivu Perruzziju za prekrasno sestavljen govor. Nadalje ne v zadnji vrsti moji stari pev-
KINO IDEAL
PREMIERA! Oglejte si prekrasno filmsko veledelo
»Peter Ibbetson"
Gary Cooper — Ann Harding
Danes ob 15., 17., 19. in 21.15 uri.
u_ Kaj. e vitezu Soncu še niste slišali
hi tudi o njegovi zali gospe ne? E, kaj ste spati? Saj uprizarja »Šentjakobski gledališki oder« z velikim uSpehom to staro zgodlx>, ki nudi vsem obilo zabave. PoSetite no cojšnjo predelavo, da ®e v pestrih slikah in ob bujni Tavčarjevi dikciji, polni drastičnega humorja, razgrne pred vami življenje, kakršno je bilo pred več ko 275 leti v na-i beli Ljubljani in na Turjaku. Videli boste košateče se plemstvo in vesele študente, pa tudi, kako je rokovnjačil Kljukec s svojimi pomagači. Predstava, ki js zelo skrbno pripravljena in krasno opremljena, poteka zelo hibro brez dolgih odmorov, in ee konča točno ob 23. uri. Pred prodaja vstopnic ie danes od 10. do 12. in od 15. do 17- pri gledališki blagajni v Mestnem domu.
Začnimo knjigovodstvo v letu 1937 z
AGRIPPO-KARTOTEKO
v obliki knjige.
Samozastopstvo za Jugoslavijo:
M. TIČAR - Ljubljana.
n— Vsak koncertni nastop Viktorije Švihlikove, znamenite mlade češke pianistke, je največje presenečenje za poslušalce. Navzlic svoji mladosti je prava umetnica, izrednega talenta. Pravijo, da jc ena najod-ličnejših interpretinj domačih in tujih del klavirske literature. Vsak njen nastop navduši poslušalce. V Ljubljani bo nastopila v petek 27. t. m. ob 20. v mali filharmo-nični dvorani. Sedeži eo že danes v predpro-daji v knjigarni Glasbene Matice.
u— Dvorska knjižnica vabi svoje odjemalce, da si ogledajo v izložbenem oknu novonabavljene knjige,	v
»— Vstopnice In aedefi bi ■ovlu^uskl
koncert dne L decembra na Taboru bodo
od jutri ponedeljek dalje na prodaj v Matični knjigarni na Kongresnem trgu v poslopju Filharmonične družbo (kino Matica). Cene za sedeže so po 35, 30. 25, 20 in 15, lože 8 5 sedeži po Din 150, stojišča po Din 8 in 5 (dijaška). Programi koncerta po Din 2. Ker je, kakor vsako leto doslej, pričakovati velik naval na ta koncert, priporočamo vsem. ki se želijo udeležiti koncerta, da se pravočasno preskrbe t vstopnicami in sedeži po lastni izbiri.
Razkošna opere a ljubavne romantike
BOCCACCIO
Hell Ftnkenzeller, Wil!v Fritsch, Paul Kemp Albrecht Schonlials
IzvTFtna burka! Vsakdo se bo nasmeja! <io soIk!
KONTUŠOVKA
Ida Wttst, Inge List, Theo Un^en
FRANČIŠKA GAAL T »vojl najnovejši muzika.! nI veseloigri
LILI
Hans Jaray — Sziike SzakaH _
15 . , 17.. 1in 21.-uAl
u_ Pod katero oblast spada boš je drer-
co? 2e izpred Vseh svetih pa v«e do danee vidiš, kako prodajajo žen®ke in otroci od trimostja pa do Jugoe'ovanske tiskarne temnozeleno bodičevje, ki kna živordeče jagode, sad tega grmovja. To bodičevje, ki zraste do 4 m visoko, imenujejo »božje drev. ce« (Stechpalme, iiex aquif»lium). Je okrasno grmovje, ki je leto in dan zeleno, sad pa je bojda zdravilen. Je zelo redko in raste menda v v«ej državi samo pri na8 (pri Borovnici, na Kurešcku ter na Veliki SlevM pri Vdikih Laščah). Ker se nesmiselno uničuje, ga je zakon že pred leti zaščitU. Kijub temu so ga letos privlekli polne vozove v Ljubljano na trg. Stražniki eo bili že ope' tovano opozorjeni na prodajalce. Zda-j pa ču-jemo. da je policija mnenja, da spada prepoved prodajanja tržnemu mestnemu nadzorstvu. To nadzorstvo pa trdi, da spada zadeva pod mestni — ekonomat, ali gospodarski urad. Med tem pa ee »božje drevesce« nemoteno prodaja da^je. — Ali se morda r,e bi og;asil poznavalec zakonodaje o zaščiti flore, d-a bi rešil tale zamotani kom peten čni spor? Storil bo dobro delo.
u_ Samo še dober teden bo odprta razstava mladih slikarjev in kiparjev v Jakopičevem paviljonu, pa nikar ne zamudite dragocene prilike da »i ogledate to zanimivo. skrbno izbrano revijo najboljšega, kar premore mlada likovna umetnost. Razstava ie odprta vsak dan od 9- do 19.
n_ žen£l<o vzgojevalno in podporno društvo »Mladika« v Ljubljani bo imelo »voj občni zbor v sredo 25. t. m. ob 17. v stanovanju svoje predsednice, Ljubljana, Breg št 8. II.
n_ Ljubljanski Sokol, lutkovna predsta
va »Kraljevič Tugomil« ob 16-, Narodni dom. v— Lutkovni oder Sokola L na Taboru
uprizori danes ob pol 16. šaljivo krtkovno igro »Mojstrov kozele v treh dejanih z Jurč-kovim predgovorom. Glavna junaka krojač Igla in čevljar Drota bosta razveselila vsa kogar, zato v nedeljo na Tabor!
n— Zveza gospodinj prične konec novembra z veFernim kuharskim tečajem. Dko-vina 330 Din, plačljiva v treh obrokih. Vpisnina 5 D;n. Sprejme »e še nekaj udeleženk. Prijave dnevno med 16. in 17. uro-Gradišče 11
KUHINJSKE POTREBŠČINE
F II AN C GOLOB
fi LJUBLJANA WOLFOVA 8
______________».-i^jiim.. 1 )i)jj'w.ia
U_ JNAD Jadran, ženska eekcija. V ponedeljek. 23. t. m. bo ob 18. strogo obvezen članski 'sestanek s predavanjem. V«e >■■n točno.
12_ Podporna in pogrebna zadruga državnih policijskih nameščencev in upokojencev
£ poroča društvom in cenj. občinstvu, da bo imela 9. januarja pod pokroviteljstvom g-bana običajno letno dobrodelno prireditev v prostorih »Tabora«.
u_ Za brezposelne je darovala tvrdka
Anton Krisper et Mestni trg 26^, kot prostovoljno davščino na &obe in uslužbence 1.000 Din za dobo 6 mesecev. Iskrena hvala!
u— Sanjsko življenje Petra. Ibbet«ona.
še marši'--a j je med nebom in zemljo, česar ne more dojeti človeški razum. To rahlo sluteno resnico nam skruSa Henry Hathaway s svetlobe in senco, s sliko in glasbo predočiti v filmu j>Peter Ibbetson«. Peter in Mary sta Angleža, živita pa kot otroka v Parizu in sta neločljiva tovariša v igri pa v veselju in drobnih tegobah zlatih detins ~ih let. Usoda ju je namenila drugega drugemu. Peter mora še kot otrok proč iz Pariza k: svojemu stricu na Angleško, in ko doraste, postane arhitelet.
V tej funkciji pride prezidavat na dvorec nekega angleškega lorda. Mlada lordova žena — Peter o tem nič ne ve — je njegova nekdanja otroška tovariši ca Mary. IU kar je usoda od vekomaj združila, ne morejo ločiti človeški zakoni. Iz otroškega prijateljstva se razvije prava velika ljubezen med moškim in žensko. V siiobramu ubije Peter Marynega moža in obsodijo ga na dosmrtno ječo. Od tu naprej se raz-rvije film do grandiozne veličine, železm« rešetke ne morejo Petra odtrgati od ljubljene Mary. Skupno življenje, ki jima je zabranjemo na svobodi, se sublimira v njunih sanjah. Večno mlada, večno lepa živita v sanjah življenje neskaljene sreče v svetu pravljične lepote, kakršno nam je v stanu pričarati samo mojstrska filmska fotografija. Nič ne ve, da leta med tem teko in postaneta Peter tn Mary starca. Drug za drugega živita v sanjah kakor na dan prvega poljuba in taka se tudi v sanjali poslovita drug od drugega, ko ju y kliče glas iz onostranstva. S tem lepim filmskim delom, ki se narahlo dotika skrivnosti našega podzavestnega življe nja, nam je kino Ideal pripravil zares redko lep užitek.
tl— Zaradi Škodljivih posledic, ki froze našemu hranilništvu in poSoji'ništyu in s
tem tudi etoti&očem malih varčevalcev 8 centralizacijo kmečkih dolgov, pripravlja Zveza gospodinj akcijo, ki naj podpre prizadevanje hranilnic in posojilnic ter njihovih vlagateljev in dolžnikov, da se odstranijo iz uredbe vse trdote, zlasti j.a, da 6e popolnoma zavarujejo hranilne vloge in vzpostavi likvidnost zavodov. y ta namen namerava Zveza gospodinj sklicati javno zborovanje. Krai in čas bo objavljen pravočasno.
u_ Putnik organizira potovanje 6 posebnim vlakom na Dunaj od 5. do 10. decembra. Odhod iz Ljubljane z brzini vlakom ob 23.54. Povratek v Ljubljano 10- decembra ob 22.03. Prijave do 30. novembra. Informacije pri biletarnucah Putnika v Ga* ievi ul'-ei 3. in v hotelu »Metropol«.
u— Registrirne blagajne in pisalne stroje popravlja strokovno in poceni Boris Širne ndl, Ljubljana, Kolodvorska 11. telefon 2437.
u_ Briljanten «han z biserom se je izgubil od petka zvečer do sobote zjutraj. Najditelj nai ga odda proti dobri nagradi v oglasnem oddelku »Jutra«.
n_ Plesni zavod »Jenko? v Kazini ima
vsako nedeljo od 4. do 8. popoldanski ples. Novinci — dame in gospclje se še sprejema io vsak ponedeljek ob 20 v začetniški Ječa].' Vsak torek in četrtek nadaljevalna tečaja. Posebne ure i,n informacije dnevno.
Iz Celja
e— O razmnoževanju v naravi bo predaval jutri ob 20. g. prof. Leon Detela iz Maribora na Ljudskem vseučilišču v Celju v risal niči meščanske šole. Zanimivo predavanje bodo spremljale skioptične slike.
e_ Ljubljanska drama bo uprizorila v
«orek 24. t. m. ob 20. v celjskem gledališču Langerievo »Konjeniško patrolo«, dramo iz življenja češkoslovaških legio-narjev. Predstava je za abonma.
e— Iz škofje vasi pri Celju nam pišejo: Svojčas so časopisi poročali, da je pri nas zmagala pri občinskih volitvah Izvoljeni odborniki pa smo sedaj morali izjaviti na seji, kateri stranki pripadamo. Izreklo se nas je 8 za JRZ, 8 na JNS, 7 za socialistično stranko, 1 pa je neopredeljen. Ostali smo torej kakor smo bili, vsak je dobil svoje ter smo vsi zadovoljni in se prav malo zmenimo za časopisna poročila in prerekanja, ker nas čaka mnogo težkih vprašanj za občinsko gospodarstvo in za zaposlitev ogromnega števila brezposelnih ljudi, ki trkajo na občinska vrata.
e— Umrl je v petek ob 20. na Cankarjevi cesti 10 v starosti 78 let železniški zvaničnik v p. g. Ivan Vorbach, oče ge. Angele Sadarjeve, učiteljice in soproge blagajnika Mestne hranilnice g. Čira Sa-darja. Pogreb bo danes ob 16. iz mrtvašnice na mestnem pokopališču. V Vodnikovi ulici 3 je umrla včeraj v vi?oki starosti 84 let ga. Marija Udermanova, roj. Tarmanova, vdova po sodnem izvrševalcu in mati soproga banovinskega cestnega nadzornika ge. Weixlerjeve. Pogreb bo jutri ob 16. iz mrtvašnice na mestnem pokopališču. Pokojnima bodi ohranjen lep Spomin, svojcem naše iskreno sožalje!
e— Kino Union. Danes ob 10. in 14. ruski velefilm »Pa«tir Kostja«. Danes ob 16.15. 18.30 in 20.45 in jutri ob 16.30 in 20.30 velefilm »Ljubi me vedno«! z Grace Moore in zvočni tednik.
KINO METROPOL. Danes ob 16., 18.15, 20.30 »VILA LUTK« in nov zvočni tednik. Matineje ob 10.15, 14., »ZELENI DEMONI«. Jutri zadnjič »VILA LUTK« samo ob 18.15.
M
a— Z.nključek obmejne 'onference. Včeraj so se zaključila obmejno prometna železniška posvetovanja mad našimi ter avstrijskimi delegati. Zadeve obmejno carinskega in obmejno policijskega značaja so bile ugodno rešene že v petek. Udeleženci konference so se o uspehu posvetovanj izrazili zelo optimistično in se je našel izhod tudi za izlcč:tev nekaterih tež-koč železniško obmejnega prometnega ima-čaja.
a— Kulturne novice. Jutri v ponedeljek bo predaval v LjučB-i univerzi mam zagrebški e3tet prof. dr. Lj. Marakovič o aktualnem vprašanju: Kc-liko in kakšne umetniške vrednosti -vsebuje modemi film? V petek 2j. t. m. bo predaval g. univ. profesor dr. Kidrič iz Ljubljane o Prešernu in o političnih, socialnih in kulturnih vprašanjih njegove dobe. — Umetnostna razstava kluba »Brazde« bo na željo uredništva odprta od ponedeljka 23.
pa as 28. t m. ttnevnb od 8. »o 12. tw ofl
14. do 18. ure. — Kalmanovo opereto »Ciganski primaš« pomove dresvl prvič po znižanjih cenah.
a— študenški strahovalec pred malim senatom. Včeraj dopoldne je sodil mariborski kazenski senat 42 letnemu tapetni-ku Leopoldu Belenkoviču, ki je letos pomladi izvršil v Studencih več vlomov la tatvin. Obsodili so ga na 6 mesecev robije in na 3 letno izgubo častnih državljanskih pravic.
a_ Požari brez konca. V baraki ruške
tvornice za dušik je v noči na soboto izbruhnil požar, ki je upepelil barako, kjer je imel mizarski mojster Franc Jarc spravljeno razno orodje. žrtev ognja je postalo tudi 23 kokoši in znaša š^oda 10.000 Din. V Starem logu pri Prager-skem je zgorelo gospodarsko poslopje posestnika Andreja Pernata, ki trpi 55.000 Din škode. Temu posestniku je v te u dveh let pogorelo gospodarsko poslopje že tretjič. V Spodnji gorici pri Račah pa je požar upepelil gospodarsko poslopje posestnika Konrada Roborja ,ki trpi 15.000 Din škode. Zgoreli so tudi letošnji pridelki Vzroka požarov še niso dognali.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE:
Nedelja 22- ob 15. Zorka. Zadnjič. Globoko znižane" cene _ Ob 20.: Ciganski primaš. Znižane cene.
Iz Kranja
r— Kino Narodni dom predvaja danes krasni film po romanu Ganghoferja »Orlo* vo gnezdo«. Krasni prirodni posnetki iz planinskih lovišči
Iz Tržiča
Kino predvaja danes film »Pat in Pa-tachon gangsterji«. V ponedeljek ob 8.15 zvečer pa predvaja film >Ne pusti me samo« po znižanih cenah.
Iz Kamnika
ka_ Spet požar pri Kamn«ku- V petek okrog 21. ure je nastal požar v gospodarskem poslopju gostilničarja Fortunata Cerar-ja v Šmarci pri Kamniku. Poslopje, v katerem je bilo nad 4.000 kg seQa, vsi letošnji poljski pridelki in v kleti zaloga vina. je bilo namah v plamenih. Ogenj je zajel tudi drvarnice in velik kozolec in vse je pogorelo do tal. Pretila je velika opa»no®t, da požar objame sosednja poslopja, ki »o krita s slamo- Gasilci so to preprečili. Škodo cenijo na 50.000 Din, dočim je posestnik g. Cerar zavarovan samo za 25.000 Din.
ka— Preiskava zaradi suma požiga. 9. t. m. sta pogoreli do tal dve veliki šupi g. Ivana Pollaka. V toku preiskave o vzroku požara sta bila aretirana brata Franc in Miha Vavpetič, ker sna osumljena požiga, da bi si na ta način pridobila visoko zavarovalnino 100.000 dim ar j ev za razna zdravilna zelišča, ki ^o bila shranjena v eni od obeh šup. Zelišča so bila ocenjena na 50.000 Din. Včeraj so oba brata prepeljali v Ljubljano, da se izkaže, v koliko je sum utemeljen.
ka_ Zvočni kino Kamnik bo predvajal
danes in v ponedeljek komično filmsko opereto »Vsaka žena ima tajnost«. Za dodatek Foxov zvočni tednik in kulturni film.
Iz Hrastnika
h_ Smrt pobira »tare ljudi. V torek so pokopali na dolskem pokopališču 841eitno go. Elizabeto Oberaunerjevo, vdovo po delovodji v kemični tvornici. Blaga gospa je bila po rodu iz Radeč in je živela 60 let v Hrastniku. — Pni rudniku je umrl 60letni upokojeni rudar Anton Sketaka. Ob lepi udeležbi rudarjev, rudniške godbe in pevcev so ga pokopali v Trbovljah. — Na obisku pri sorodnikih je doletela emrt 84 letno mater, babico ki prababico, go. Nežo Abramovo. Iz kolonije za Savo s0 pakojnico spremili k zadnjemu počitku na Dol v četrtek popoldne. — Naj v nirii počivajo! Prizadetim naše sožalje!
h— Kino Sokol bo predvajal drevi zvočni film »Ptičar« po znani opereti.
Iz Ptuja
j_ Požar. V Grdini v Halozah ie te dni
pri posestniku Jožefu Vtiču v vinski kleti nastal ogenj in je zgorelo vse gospodarsko poslopje. Škoda znaša okoli 15.000 Din.
j__ H karambolu dveh avtomobilov. V zadevni notici z dne 16. oktobra se je vrinila napaka. Lastnik avtomobila g. Edvard Ras-teiger in njegovi spremljevalci so 6e takrat z avtom znamke »Fiat« odpeljali iz mesta Ptuja in ne. kakor ie omenjeno v notici iz Valantove gostilne- Torej je bila vožnja po trgovskem poslu.
1_ Proti radijskim motnjam. V zadnjem
času se je poštna uprava odločila, da se proti raznim motik-em radijskega sprejema store potrebni ukrepi. Te dni So tudi iz Ljubljane k nam poslali i<nženjerja, ki z aparatom od hiše do hiše preiskuje razne električne naprave. Kakor smo izvedelli, je g. inženjer odkril več strank, ki n'eo dale pravočasno blokirati motorjev iin naprav.
Iz življenja na deželi
DOBOVA, Ker je smatrajo upravno sodišče pritožbe volilcev o poteku zadnih volitev za tehtne, je razpisalo za dneva 18. in 19. t m. preiskavo na licu me®ta. V to svrho je bilo poklicanih v občinski urad okrog 80 prič-voiilcev. — Nova cesta, ki bo zamenjala sedanjo od Dobove do železniške postaje je zdaj tlakovana z debelim kamenjem in skalovjem. Manjka ji še površnega gramoza-Ker pa začasno ni več denarja za nakup, bo dobil občinski odbor stroj za mletje debelega kamenia. ki ga je pripeljal vlak in odložil nedaleč od nove ceste. H gradnji ceste so prispevali banovina, srečki cestni odbor in zainteresirani zasebniki. _ Rdeči križ za občino Dobovo je podal 15. t. m. na svojean odru žaloigro »HaSanaginico«. V režiji g. Vebleta je potekla igra prav dobro in je seznalila občinstvo z življenjem bosanskih muslimanov. Lepi igri je v«e z zanimanjem sledilo. Posrečene »o bile tri glavne vloge v osebah ge. Vebletove in gg. Grbca in Zajca-	„
PONIKVA OB JUŽNI ŽELEZNICI. Te
dni se je proslavil Sokol od svojega soustanovitelja in prvega starešine br. Fe-dorja Obersnela, nadzornica proge na Ponikvi, ki je bil po llletnem vestnem službovanju premeščen v savsko banovino. Prijatelji, znanci in železničarji predvsem progovno delavstvo, so napolnili vse prostore Zdolškove gostilne. Sedanji starešina Sokola br. Ljudevit Komar je v kratkem govoru poudaril zasluge odhajajočega in njegovo sokolsko in nacionalno udejstvovanje še v predvojnem in medvojnem času, ko se je to delo smatralo za veleizdajo in so premnogi varno čepeli v zapečkih ali pa se vdinjali črnoželte-mu režimu, pritiskajoč k tlom slovansko rajo. Posebno ganljivo je bilo slovo želez-ničarskih desetarjev, ki so naglašali zaupanje, ki ga je uživel br. Obersnel v njih vrstah in izrazali željo, da bi se spet povrnil med nje. Zastopnik železničarske-ga prometnega osebja br. Majhen je omenil vzorno složnost službenega sodelovanja med člani tehničnega in prometnega osebja na Ponikvi in se prisrčno poslovil od njega. Naposled se je br. Obersnel sam zahvalil za vse iskrene poslovilne besede s poudarkom, da sicer odhaja od nas kar pa ne pomeni prekinjenja vseh vezi med nami, temveč nasprotno, da se bodo te vezi še poglobile, ko se spet povrne v svoj sokolski in prijateljski krog. Potao-številna udeležba progovnega delavstva, hrupno odobravanje govornikov in vzkliki so živ dokaz, da so poleg službenega razmerja družile nadzornika proge z delavstvom najprisrčnejže tovariške in prijateljske vezi in nobene druge.
Dva Žida sta prevarila katoliškega župnika
Ljubljana, 21. novembra.
Danes sta se pred sodnikom poedincem g. Rajkom Lederhasom zagovarjala dva Zida, ki sta bila obtožena prevare. To sta bila orjaški črkostavec Arpad Gladstein in mali, okretni trgovec Sigmund Schlesinger, oba iz Temišvara v Rumuniji. Naši kazenski zapiski doslej še niso bili popisani z njunim udejstvovanjem, kolikor se tiče takšnega, ki prihaja navzkriž s kazenskimi paragrafi. Zgodilo pa se je, da ju jc stražnik kar na lepem, nič hudega sluteča, pobral v kavarni in ju izročil policiji, ta pa spet sodišču, ki jih je obdržalo v preiskovalnem zaporu, da so šli res po vodi že kar vsi trgovski posli, ki sta jih opravljala po deželi. Proti njima se je namreč pritožil župnik Ivan Štrajhar iz Cerknice, da sta ga ogoljufala
Stvar pa je bila tale. Dne 29. oktobra letos sta se pri župniku oglasila oba današnja obtoženca in ga nagovarjala za nakup nekega blaga. G. župnik se je res zanimal za nekaj platna, tri polne ure so pregledovali kvaliteto in barantali za ceno. G. župnik, ki se ni zanesel na svoje znanje, kar se blaga tiče, je pozval na pomoč celo nekega trgovskega pomočnika, da bi kot strokovnjak, ki se na take stvari razume, ocenil kakovost blaga, za katero se je g. župnik zanimal. Kakor rečeno, po treh urah so se vendarle pogodili. Za 840 Din gotovine 4 avstrijske cekine po 10 K, vredne 636 Din, in za knjižico Hranilnice kmečkih občin v Ljubljani z vlogo 6.00(1 Din dobi g. župnik 123 m prvovrstnega češkega platna, širokega 150 cm. V toliko bi bila kupčija v redu, da ni g. župnik takoj po odhodu prodajalcev ugotovil, da je prav za prav dobil le 30 m češkega platna, vse ostalo pa je bil navaden sifon. V vsem skupaj je torej g. župnik plačal 7.476 Din, vrednost v resnici pridobljenih stvari pa so cenilci ocenili na
Ali so pljučne bolezni ozdravljive?
A To nad vse važno vprašanje zanima očitno vse, ki trpe na »stani, katerjm 4? _	«Uuz«iosti, dolgovi	gg
™ hripi, a doslej 6e niso našli zdravila. V« taki bolniki dobe pn nas m
POPOLNOMA BREZPLAČNO KNJIGO S SLIKAMI _ §§|
Lzpod peresa gos p dr!m ed. Guttmanna, bivšega šef-zdravnika v «avo<ta n f§ fincenkuro o temi: »Ah se dado pljučne bolezni ozdraviti Tc Da damo	|g
oolniku priliko, da se pojasni vrsta njegove bolezni, smo	™
to knjigo vsakomur brezplačno ta franko v splošni blagor. Treba je s^o piaati dopisnico (frankirano z Din	■ točnim naslovom na: FUHLMANN & Co.
Berlin 614, Mftggetotrasse Nr. 25-25». Odobreno od mtn. soc. pol, sanltetsko oddeljenje 8. br. 241« od 12. XIL 11«*-
3.068 Din in je imel g. župnik Škode v celoti 4.408 Din.
Takoj drugi dan je g. župnik prihitel v Ljubljano in poskrbel, da sta nepoštena trgovca prišla v preiskovalni zapor in pred sodnika, kjer se je pobrigal za njuno usodo advokat dr. Druškovič. Oba obtoženca kakor priča župnik Štrajhar so se v pričevanju delno strinjali: da je namreč župnik Štrajhar tistega jutra stopil z vlaka in krenil proti mestu, kjer sta ga takoj pri prvi kavarni prijazno pozdravila oba prodajalca, nekako takole: »No, g. župnik, kako pa kaj? Ste zadovoljni?« Ta jima je seveda takoj naznanil, da baš nju išče in da ni zadovoljen s sklenjeno kupčijo. Oba prodajalca sta bila uslužna in sta ponudila kupcu, da »vzamejo vsi trije svoje besede nazaj« in da dobi tudi vsak svoje, kar je drugemu dal. Ker pa je kupec le mislil, da je bilo tako trgovanje nesramna prevara, je smatral za potrebno, da se jo tudi kaznuje. Tako je stvar stekla naprej.
Trgovčiča, ki ju je gotovo peklo, da sta morala v brezdelju sedeti za zapahi v neudobnih celicah, sta sodniku poedincu pojasnjevala, da nikakor nista imela v vidu dobičkanosne prevare in sta trdila, da kupčija ni bila sklenjena tako, kakor jo prikazuje njun odjemalec. Itak sta hotela po šoferju dobaviti še 90 m platna. In tudi škodo sta skoro docela že poravnala (obtožnica je k temu dejstvu pristavila pojasnilo, da gotovo zato, ker sta se bala kazenskih posledic). Njun zagovornik dr. Druškovič je naglašal, da tu sploh ne gre za kako prevaro, v skrajnem primeru morda za ponesrečen poskus prevare, saj trgovca itak nista imela nikake koristi od sklenjene kupčije; samo sitnosti in neprilike.
Sodnik pa je oba obsodil »zaradi posrečene prevare« in sicer Arpada Gladsteina na 1 mesec in 10 dni, Sigmunda Schlesingerja pa na 1 mesec zapora in oba morata plačati tudi po 120 Din denarne kazni. Oba trgovca bi se bila sicer rada pritožila proti izreku o krivdi, ker pa jima je bil v kazen vštet tudi pripor in preiskovalni zapor in
jima je bilo mnogo tm tem, da prideta čim prej na svobodo, sta to opustila, da ne bi po nepotrebnem tratila časa Saj navsezadnje je res marsikateremu ljubša od neoma-deževanega imena materijalna korist, ki bi jo utegnil vloviti v tolikem času, kakor je potreben za revizijsko postopanje. Račun je dober in se morda izplača. Še preden pa ju je paznik spremil nazaj v zapore, sta tudi takoj odštela preostali obrok škode g. župniku na roko. Tako ta ne trpi nobene škode več m tudi pravici je bilo zadoščeno!	--—
Sliši naj se tudi druga plat zvona!
Cerknica, 20. novembra-.
»Slovenec« ln »Slovenski dom« sta v času po 9. novembru polnila svoje kolone z napadi na mojo osebo kot zdravnika O UZD na tak način in na osnovi takih zaključkov, ki niso običajni in jim je težko najti primera. Svoje napade je to časopisje naslanjalo na izpovedi prič, ki so govorile na razpravi proti cerkniškemu kapla^ nu Kovačiču, ki ga je državn itožilec tožil po § 302 k. z. Kaplan Kovačič je bil pri sreskem sodišču v Cerknici oproščen. Ugotavljam, da nisem imel možnosti zavzeti stališče In dati pojasnila k izvodebam prič niti kot zasebni udeleženec niti kot priča. Te izpovedi so ostale nekontrolirane, nepojasnjene. Tudi mrgoli v njih polno trditev o namišljenih krivicah, ki bi jih strokovnjak od OUZD, in to upravni uradnik in zdravnik, označil kot vse kaj drugega. Tudi ta dva še nista dala svoje sodbe.
Ogorčeno zavračam take napade z debelo tiskanimi naslovi, ki nimajo upravičene podlage. Smatram, da v predmetni stvari ne gre več samo za mojo osebo, temveč za princip, aH je dopustno, da se vlačijo v politiko tudi zdravniška služba in zdravstvene ustanove. Zdravniška zbornica in strokovni forum pri OUZD sta edini instanci za presojo moje krivde ali nekrivde. Zato izročam vso afero v roke strokovnjakov.
Dr. Stanko Pnšenjak'
„Dopolavoro" v Julijski krajini
Fašistovske »dopolavorovske« organizacije, ki naj bi po svojih kulturno-političnih, gospodarsko-propagandnih, športnih in poleg socialnih še v mnogih drugih smotrih nadomestile nekdanja svobodna društva, so dobile za svoje delovanje med kmečkim prebivalstvom na deželi pred dvemi leti novo osnovo. Podeželska društva naj bi zajezila odseljevanje ljudstva v mesta, dvignila kulturni standard kmečkega prebivalstva z raznimi materialnimi ugodnostmi, knjižnicami, v katere spada po mnenju »Pic cola della sera«, ki je o tej organizaciji pred dnevi objavil daljši članek, predvsem stara ljudska literatura, a la »Bertoldo«, »Guerrir Meschino«, »I Reali di Francia« itd. z radijem, strokovnimi kmetijskimi prireditvami, s športom in celo — kakor to omenjeni list posebej beleži — s plesnimi zabavami, za katere pred leti naravnost ni bilo mogoče dobiti potrebnih dovoljenj, in s kozarcem vina, za katerega »dopolavorovske« točilnice, ki so dejansko glavno zbirališče pretežne večine »dopolavorovcev«, ne plačujejo nikake trošarine.
Oblasti in prvaki fašistične stranke si stvarno mnogo prizadevajo, da bi se ta režimska kulturna organizacija v Julijski Kra jini razširila prav do zadnje gorske vasi. V teh krajih ima »dopolavoro« kakor vse druge fašistične ustanove in organizacije še svoje posebne asimilacijske naloge. Že omenjeni list si je o tem ustvaril svojo posebno tezo. Tako loči prebivalstvo dežel enostavno po starosti v tri kategorije, v ljudi, ki so se rodili v 19. stoletju in ki jih spričo njihove predvojne duševnosti ter zaradi tega, ker so se aktivno vmešavali v nekdanje politične borbe, ne gre sedaj preobračati, v predvojno in vojno generacijo, ki je že služila v italijanski vojski, in najmlajšo »fašistovsko« generacijo, ki se vzgaja v čisto italijanskem in fašistovskem duhu v dečjih zavetiščih družbe »Italia Re-denta« od 3. do 6., v fašistovski osnovni
tetika mostnih zgradb
Zanimiva izvajanja vseuč. prof. dr. inž. Krala
Ljubljana, 21. novembra
V nizu predavanj, ki jih je za novo sezono pripravilo Prirodoslovno društvo, je 17. t. m. v dvorani Delavske zbornice pred številnim občinstvom, med katerim so bili odlično zastopani zlasti predstavniki gradbene stroke in pa slušatelji tehnične fakultete, predaval univ. prof. inž. dr. Alojz Kraj o estetiki mostnih zgradb Snov, ki si jo je bil izbral predavatelj, je v resnici dovolj zanimiva in aktualna, saj so mnenja precej deljena o tem, ali je mogoče znanost in umetnost družiti na enem in istem torišču, pa čeprav se veda že od nekdaj smatra prav tako za višek udejstvovanja kulturnega človeka, kakor leposlovje in umetnost.
Tako je nemški estet Neumann rekel nekoč, da je visoko razvita, na znanosti zgrajena tehnika ume'nosti boli v škodo kakor v korist, saj sta znanstvena in umetniška genialnost tako raznolični. da druga drugo skoro izključujeta Francoski filozof in umeinostr.i zgodovinar Taine pa je nasprotnega mnenja. da je sorodnost med umetnostjo in vedo obema v veliko čast. Sloves in pomen znanosti je v tem, da nudi lepot? glavna načela, pomen umetnosti pa. da opira svoja dela na resnico. Na nobenem območju ustvarjajočega dela ne pride notranj; konflikt med vedo in umetnostjo v tak' meri do veljave kakor pri mostnih zgradbah. Nobenega večjega mostu ni mogoče ustvariti brez visoko-znanstv©no osnovanih statičnih načel in brez temelji-
tih strokovnih izkustev. A kot važen sestavni del prometnih naprav se most uvršča ravno na najbolj izpostavljenih krajih v okvir pokrajine, naselbine, mesta in mnogokrat prav v njegovih najbolj reprezentativnih in monumentalnih delih. Prav zavoljo tega ucnetniku-estetu ni mogoče odrekali pravice, da tudi on pride do besede.
Iz razprtij, ki so nastale pri reševanju teh problemov, se da zaključiti samo eno: dobre rešitve so mogoče samo. ako delujeta umetaik in znanstvenih složno s pravilnim razumevanjem za globoko povezanost obeh panog, v enotnem sfcremljemju, da se doseže optimum iz danih postavk. Kadar gre za velike objekte, je za zunanjo obliko največkrat odločilno osnovno razpoloženje znanstven ika-konstrukterja. Krajevne, terenske, zemeljske razmere in razpoložljivo gradivo določajo glavne obrise konstrukcije. Umetniku-esitetu pripada le izbira iz vršite mogočih inačic in pa naloga poseči korrektivno v podrobnosti ali finese izpeljanih črt in morda dopolniti konstrukterje-vo delo z olepševalnimi podrobnostmi, kakor so ograje, zaključek ograj in zaključitev konstrukcije same. Resnica pa je, da tudi preveliko okrasje estetiki mostnega objekta dostikrat več škoduje nego koristi. Časi, ko so dekoraterji opremljali železno drogovje mostov s kovinskimi kapiteli ali pa so strebrišče jasne ločne konstrukcije maskirali s stilizi.ranimi cvetlicami (n. pr. zmajski most v Ljubljani), ti časi so najbrž nepreklicno za nami.
Po gradivu razvrščamo mostne zgradbe na masivne, lesene ii železne. Prva skupina je od najstarejših zgodovinskih dob do 19. stoletja obsegala samo kamenite mostove, zadnja desetletja pa se jim pridružuje še skupina mostov iz betona. Lesenim mostovom ne pripada tolikšen pomen v mo-numentalnem kakor v zgodovinskem in dostikrat folklorističnem smislu. Kameniti mostovi pa zavzemajo slej ko prej aristokratsko mesto med mostnimi zgradbami, kakor sploh predstavlja kamen svečano odelo vsega stavbarstva. Iz kamna so se v glavnem gradili le obokani mostovi. Oblika dn gradivo sta torej že od vsega početka zagotavljali kamenitim mostovom vse prve pogoje za uspešni estelski učinek. Že Etru-ski in RVnljani so gradili mostove v pol-krožnih oblikah in iz starega veka imrmo oboke, kii so gmotno tehnično, statistično na višini in po oblikovni zasnovi visoko kvalitetni. Srednji vek je prinesel napredek v pogumni izvedbi segmentnih lekov.
V	finesi tehnične izvedbe srednjeveški mostovi sicer zaositajajo za rimskimi, a vendar predstavlja,jo monumentalne objekte.
V	kolikor so kljubovali atmosferskim vplivom im pa svojemu največjemu sovražniku — vodi v strugi — so si ti stari mostovi ohranili po večini častno mesto v legi in sliki starih naselbin.
Ob vršiti izbranih fotografskih posnetkov, proiciranih na platno, je predavatelj prikazal nekaj nazornih primerov mostnih zgradb. Ko je opozoril na razmah urbanizma proti koncu 18. in v 19. stoletju, je podčrtal pomen iznajdbe cementa, ki ga je prinesla druga polovica 19. sitoletja, in iznajdbe amiranega betona, ki sta mostnemu stavbarstvu odprla mnogo novih možnosti.
Kolikor so železno-betonski mostovi masivne j §i, toliko bolj estetsko zadovoljujejo-Iz železa je mogoče izvršiti nosilce, ki jih lahko kakor navad.ne tramove polagamo cez velike odprtine. Traverza je osnovna tipa takega nosilca, ki ga pa lahko razčlenimo v sistem palic, povezanih v raznih trikotnih obliikah, in take nosilce lahko z razpoložljivimi matematičnimi metodami z veliko gotovostjo disponiramo ob največji ekonomiji materiala. 2alibog pa so dolga desetletja o velikih takih železnih objektih, zlasti na železnicah in mnogokrat tudi pri cestnih mostovih, odločali strokovnjaki le z vidUka čiste ekonomije, na podlagi mrzlih matematičnih kriterijev in tehnoloških ved. Na ta način so mnogokrat nastali objekti, ki z bizarnim in za laitka mnogokrat po-popc^noma nerazumljivim sistemom v vseh mogočih smereh šviga.iočih železnih drogov, tvorijo takoimenovaina predalčja, ki zvabljajo vase človeka na modernem motornem vehiiklu kakor miško v past.
Po izonpnem orisu ogromnega dela, ki ga je opravila Nemčija z gradbenimi objekti na državnih avtostradah, in zgodovinska dela, ki ga je izvršil prerano umrli graditelj palače Hitlerjeve stranke v Monako-vem, arhitekt Trost, je univ. prof. dr. inž. Kral pokazal še nekaj zanimivih mostnih objektov iz evropskih držav. Nato je zaključil z ugotovitvijo, da vodijo modemi tehnični materiali in moderne tehnične metode do nekdaj neslutenih možnosti genialnih stavb. Zadovoljive rezultate pa dosežemo le, če se zedinita znanost in umetniški čut v složnem delu. Poslušalci so predavatelja za izredno lepa izvajanja nagradili z živahnim odob ravan jem,
šoli nato do 14., v strokovnih večernih tečajih do 18., v predvojaških tečajih do 21. leta starosti ter končno še leto ali dve v vojaški službi, tako da je njena narodnostna preobrazba naravnost neizbežna. »Dopolavorovske« organizacije naj bi sedaj ora le ledino predvsem med onimi, ki spadajo v srednjo kategorijo. Sicer je že teoretično težko zagovarjati tako tezo, ker se morajo pri razvoju vsakega naroda upoštevati vsi notranji faktorji, ki se od generacije do generacije kljub še tako silnim zunanjim vplivom ne morejo na mah spremeniti ali celo izločiti, vendar pa je od teorije do prakse v tej stvari še velik korak.
V	ostalem kažejo podatki, ki jih je list sam objavil, da bo treba še b.redno mnogo dela, če naj se »dopolavorovske« organizacije stvarno razširijo do zadnje hribovske vasi. V Julijsiki krajini je bilo, če štejemo sem le tržaško, goriško, reško in istrsko pokrajino ter se ne oziramo na majhno za-darsko področje in del videmske pokrajine, doslej ustanovljenih 350 »dopolavorovskih« društev s skupno 86.000 člani. Na tako zva-ne kmečke »dopolavorovske« organizacije odpade od tega števila skupno 40.000 ljudi. Povprečno pride na vsakih 15 prebivalcev na deželi (okrog 600.000 ljudi) po en član te organizacije, v mestih (okrog 400.000 prebivalcev) pa po en član »dopolavora« že na vsakih 9 prebivalcev. Diferenca postane sorazmerno še večja, če se upošteva, da je »dopolavoro« na vasi edino privilegirano zabavišče v širšem pomenu besede, da je v njem združeno vse od gostilne do kinematografa, medtem ko imajo po mestih poleg vseh mogočih lokalov še svoje posebne kulturne, športne in druge organizacije. Treba bo pač dejansko še mnogo dela, če se hoče doseči tudi pri tej organizaciji taka relativna totalitarnost, kakor jo je bilo spričo povsem drugačnih okolščin mogoče doseči pri deci, odnosno pri njeni organizaciji — »Balilli«.
Aretacije na deželi
Po vesteh iz Trsta in Gorice je bilo r zadnjem času izvršenih v Dolini pri Trsta, v Kobaridu in blizu Tolmina ter v D irski Bistrici nekaj aretacij, ki so vzbudile pozornost med ljudstvom.
V	Dolini je bil 16. novembra aretiran tam-kašnji župni upravitelj g. Josip Bidovec, brat pokojnega Ferdinanda Bidovca, iz Trsta. Odvedli so ga v tržaške zapore, ki se nahajajo v ulici Coroneo. Naknadno je bila v njegovem stanovanju v Dolini izvršena hišna preiskava. Vzrok aretacije doslej ni znan.
Tudi v Ilirski Bistrici je bilo v zadnjih dneh aretiranih več mladih ljudi, vendar podrobnih podatkov o njih doslej ni bilo mogoče dobiti. V Kobaridu je bil že 20. oktrobra aretiran France Klaviar, ki so ga nemudoma prepeljali v goriške zapore. Nekaj dni nato je bil menda v zvezi ž njim v Poljubinu pri Tolminu aretiran še Mihael Leban. Tudi glede njiju ni bilo mogoče izvedeti, zakaj so ju prijeli. Proti vsem se sedaj vršijo stroge preiskave.
Drobne novice
Za dograditev frančiškanske cerkve v Idriji (je ministrski predjsednilk prispeval 60.000 lir. Listi so to objavili na zelo vidnem mestu.
V	Vrhpolju na Vipavskem je v pričetku preteklega tedna nastal požar v hiši Josipa Premrla. Ogenj Je napravil mnogo Škode, čeprav so ga vipavski gasilci po težkem, vendar kratkem naporu obvladalL
Naše gledališče
DRAMA
Nedelja 22.: ob 15. Prva legija. Izven. Znižane cene od 20 Din navzdol. Ob 20. Na ledeni plošči. Izven. Znižane cene od 22 Din navzdol. Ponedeljek 23.: Zaprto.
Nedelja t drami. Vsebina »Prve legije« je nenavadno zanimiva in svojevrstna snov iz življenja v jezuitskem kouviiktu, kjer »e zgodi čudežno ozdravljenje. Za«edba je obi" čajna. Režiser Ciril Debevec. Wernerjeva igra »Na ledeni plošči* se odlikuje po aktualnosti sodobnega življenjskega problema, ki ga obravnava. Zasedba je premiereka. Režiser g. Debevec.
OPERA
Nedelja 22.: ob 15. Traviata. Izven. Znižane cene od 30 Din navzdol Ob 20- Apropos, kaj dela Andula? Izvem. Znižane cene od 30 Din navzdol. Ponedeljek 23.: Zaprto.
Nede'ja r operi. Verdijeva »Traviata« se bo pela z Gjungjenčevo, BanoVcem in Jankom v glavnih partijah. Ta opera, ki je doživela na našem odru nenavadno visoko število uprizoritev, je najboljši dokaz za popularnost Verdijeve glasbe, in kreativno prepri-čevalnoet no®ilcev glavnih partij, ki so pripomogli operi do uspeha. Dirigent: Stritof, režiser: Kreft. — "VVeinbergerjeva nadv«e zabavna revijalna opereta »Apropos kaj de'a Andula?« vsebuje tri dejanja (13 slik). Operetna glasba je komponirana v iazzovem ritmu. Ima lahko šlagersko glasbo, mnogo plesnih vložkov in zabavno vsebino.
ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER NedeJja. 22: Janez Sonce vitez z vrtnico.
Najluksurioznejši štiricevni strper
Patentiran velik oscilator-kondenzator z dvojno razdaljo plošč
Sprejem vseh kratkovalovnih postaj od 19—50 m ravnotako glasno, kakor na srednjih valovih, popolnoma brez mikrofonije
•	Enakomerna občutljivost na vseh valovnih dolžinah
•	Dvojno delujoče izenačenje fadinga
•	Povoljna cena, prodaja tudi na dolgoročna odplačila
RADIO r. z. z o. z., Ljubljana - RADIO VAL, Ljubljana-Celje - • Josip WIPPLINGER, Maribor
M. KRAŠOVEC, Jesenice — I. GUČEK, Zidani most — J. KLENOVŠEK, Trbovlje — ST. ENGELSBERGER, Tržič
J. OGRIZEK, Novo mesto. — JANEZ NEMECZ, Murska Sobota.
p o m
»Bele planine in divje vode"
Odličen nastop Carla Luthra v Ljubljani
Ime Carla I. Lufthra Je v športnem in fotografskem avetu dovolj znano, da bi moglo že samo po sebi napolniti dvorano Delavske zbornice, kakor se je to tudi dejansko zgodilo zadnji petek. Skoraj je ni v Nemčiji fotografske ali na fotograr fijo naravnane revije, v kateri bi najmanj enkrat, dvakrat na leto ob pričetku zimsko športne to kajaSke sezone ne ugledali člankov s podpisom tega ne-u trudnega moža in njegovih sHk, M dopolnjujejo njegove misli tam, kjer bi odpovedala vsaka izgovorjena in napisana beseda. Luther je Že SkorarJ sinonim za posrečeno sintezo trojice najbolj ljudskih športov, smučanja, kajaka in fotografije,
tiste trojice, ki izpoinjuje danes pretežni 'del svofoodnega časa moderna, po tete-snem in dušervnam zdravju hlepeče mladine. Dodajmo, da Je LAither mož, M zna o teh treh športa, kiot eden njihovih pionirjev, mojstrov in učiteljev povedati v najodličnejši dbHkI vedno kakšno besedo, ki si jo je vredno zapisati v srce; dodajmo, da Je to mož, ki ima še posebne zasluge, da se Je potegnil pred svetom kot eden najbolj prvih za pravice in življenjsko voljo našega mladega smučarskega športa: in potem je samo ob sebd umevno, da smo mu priredili ob njegovim prvem nastopu v beli Ljubljani nad vse prisrčen sprejem. G. dr. C. Pavlin podpredsednik JZSS, nam ga je v pozdravnem nagovoru predstavil kot iskrenega prijatelja našega naroda, kakršnih v svetu vedno potrebujemo, in v ljubljanskem fotoklubu organizirani amaterji so pred pričetkam večera čutili dolžnost, poedrafviti ga kot proslulega mojstra, v tam področju ter mu pokloniti zbornik naše fotografije, ki ga je sprejel z vidnim veseljem; občinstvo pa ga Je pozdravilo s toplini aplajv-zom.
G. Luther ima svojo posebno metodo kot predavatelj, metodo, ki drži poslušalca in gledalca v napetosti in tesnem kontaktu s predavateljem od prve do zadnje besede. Pri njem govorijo prav za prav slike, ki jih zna vezati drugo z dtrugo v optično dejanje, da se razvija pred teboj v resnici kakor prizori na filmskem platnu; besede, ki to dejanje spremljajo kakor muzika v zvočnem filmu, pa mu dajejo po potrebi pesniško zanosem, duhovito hudomušen ali resnobno razglabljajoč poudarek. Gledalec Je spremljal n.stvaritelja tega dejanja, kti se Skuša sicer sam skromno postavljati v ozadje, a čutiš povsod njegovo pričujočnost, zares skozi periodo enega športnega leta, v bele planine z vsemi njihovimi nepopisnimi čari ln smuškimi doživljaji, iz zimskih planin v poletne doline, kjer nadaljuje bela opojnost v podobi deročih voda svojo vekovečno vabo človeku, naj pride, naj pomeri ž njo svoje moči in naj si pridobi v nji novih sil. V pičlih dveh urah si doživel celo leto najbolj plemenite izrabe svojega prostega časa, leto radosti, borbe, globokega doživljanja narave in vseh njenih drobnih, poživljajočih stvari. Značilna je bila predavateljeva pripomba, da načelno ne pove, kije Je to in to videl, v katerem določenem kraju in ozemlju Je tr- 'n to doživel, kar so prikazovali njegovi posnetki, katt: narava je povsod li-
pa in povsod proži toliko užitkov, kjer 1 se Ji zna človek tako približati.
Odveč bd bilo pri tem zaokroženem in medsebojno povezanem načinu prikazovanja ustavljati se ob posameznih slikah, trgati Jih iz celote in stikati v njih za podrobnostmi, ki bi dajale kritiki priložnost, da se izžitvi v svojem primarnem nagonu po iskanju nedostatkov. Gotovo so bili med prikazanimi diapozitivi takšni M Ibi jim mogel vsak naprednejši amater nekaj oporekati, bodisi v tehničnem, bodisi v kompozicijskem, v vsebinskem in vsakem drugem pogledu — če bi Jih vzel vsakega zase. Toda tukaj, kakor rečeno, ne gre za to. S pogledom na celoto je vsaka slika, pa naj je bila sama na sebd tUdI šibke vrste, v polni meri izvršila svojo dolžnost. Ne smemo tudi pozabiti, da Je športna in reportažna fotografija, In to Je v prvi vrsti Luthrova fotografija, panoga, zase, panoga s posebnimi težavami, Ud Jih današnje fotografsko orodje in danaSnfl fotografska postopki čestakrat še vedno ne morejo zadovoljivo premagati. Nekaj Je, če snemaš negibno pokrajino, kjer imaš za priprave in pričakan je ugodnega trenutka ure in dneve časa, nefcaj drugega je pa, če greš kot človek % omejenim časom mimo dogodkov, ki se odigravajo v stottakah sekunde in se ne bodo ponovili nikoli več. Tu mi časa, da bi razglabljal o »večnih« pravilih umetnosti, cd časa da bH računal ekspozicije in premišljeval o tem, ali bo za svetlobo občutljiva plast sposobna podati vse, kar Je v tšsočtaiki sekunde opazilo tvoje oko. Tu odloča podzavestni instinkt z vsemi svojkirf prednostmi in napakami, odloča trenutni pogum in nekaj sreče. S tega stališča pa mora vsakdo priznati, da je Luthrov Instinkt nekaj posebnega. V sekundnem odlomku nekega dogajanja zna ujeti še manjši odlomek, ko je n. pr. drža telesa v najhitrejšem smuku ali smuškem poletu še posebno značilna, ko se v obrazni mimiki kakšnega tekmovalca pojavi občutek, M ga v tem obrazu v normalnih okoliščinaih ne bomo nikoli videli Nekoliko ciklično povezanih slik, M so pokazale v treh tipičnih držav razvoj smuškth skokov do smušklh poletov, nam je povedalo o tem razvoju, o vseh njegovih različnih tehnikah več, nego bi mogla povedati najdebelejša teoretična knjiga. Takšna mora biti športna in reportažna fotografija v naJtoistroumnejSi obliki. Tam pa, kjer je imel Luther čas, kakor vsak povprečen amater, da se malo poglobi v motiv in ga napravi po vseh pravilih, tam Je ustvarjal mojstrovine, kt Jim nobena kritika ne more oporekati ničesar. Omeniti bi balo tu polno drobnih prizarč-kav iz zimske narave, posnetke čudnih tvorb, ki Jih zna ustvarjati zima z malo snega to luči, poedine prizore v smušklh domovih ta v vodi. Da uporablja pri tem najbolj preproste pripomočke, navadno kamero malega formata, nalvadno tvori-vo, tu pa taim malo Miščice, a tudi pri najhitrejših prizorih kvečjemu tristotinko sekunde v kompurju, to vse izdaja mojstra, M ve, kaj dela in od katerega se lahko vsak mnogo nauči.	K. K.
Hermes: Reka
Na igrišču HermeSa Ob 14.80
Poleg zanimanja, ki vlada danes v Ljubljani za nastop SK LJtibljane v Sarajevu, bo osredotočena pozornost našega športnega občinstva na igrišče Hermesa, kjer se bo vršila napeta, ostra in upamo tudi fair borba v podsaveznean prvenstvu med Herrmesom ta Reko.
Tekma bo gotovo nudila v resnici prvovrsten šport, zaradi česar toplo priporočamo občinstvu, naj jo poseti.
V predtekmi bo ob 13. nastopilo izvrstno B-moštvo Hermesa proti požrtvovalni enaistorioi Grafike.
stavljenih več lepih poraodb, da bi ostal
v Franciji V resnici Je Božovič sprejel ponudbo FC Marseille. Dobil je na roko 18.000 frankov, a njegova mesečna plača bo znašala 2000 frankov.
Znani naš internacionalni branilec Bl-vec je zopet pristopil v Haška. Bivec v zadnjem času zaradi poškodbe na kolenu nd igral. Vsekakor pomeni njegov pristop precejšnje ojačenje Haškovega moštva.
Kolesarski savez je kaznoval s prepovedjo nastopa skozi dve leti naše znane kolesarje Štefana Grgca, Rudolfa Fiketa ta Štefana LJubiča, ta sicer zaradi članka, M so ga spisali ti trije športniki in ki je Ml objavljen v »Hustrovanih športnih Novostih«.
Norveški smučarski savez Je določi na prošnjo Jugoslavije za smučarskega trenerja v Jugoslaviji Krnit Olla Hansema.
Službene objave SO priLNP
Opravičilo s. s. Kos Emila v zadevi pri-četka tekme Korotan: Svoboda se smatra za zadostno.
Zaradi prepozno poslanega sodniškega poročila se izreka ukor s. a Štrasu.
Opozarja se s. k. Spiesz, da mora v sodniško poročilo vpisati postave moštev, ker pripis »postave priložene« ne zadošča.
V »SportistU je priznana stalnost nasled-njfen sodnikom: Kosu Emilu. Stigliču Antonu in Nemcu Ludviku.
Iz spiska sav. sodnikov sta črtana p. a a Martelanc Miro in Mandič Slavko.
Protest SK Zaloga se vrne P.O. s pripombo, da protestu ni ugoditi, ker za to ni osnove.
S.O. je uvedel postopek proti s. s. Ramovšu po § 62, ker se ni odzval pozivom S.O. in K.0, zaradi zaslišanja G. Ramovš ni reagiral niti na dva poziva S.O. niti na
dva poziva K.O. ter niti na izrečeni ukor kot počet no kazen v smislu par. 62. Medtem pa je g. Ramovš poslal dne 17. t m dopis na S.O., v katerem javlja, da izstopa
iz vrst sav. sodnikov. Zaradi tega se smatra postopanje proti njemu za zaključeno, S.O. pri JNS pa se predloži v črtanje iz spiska.
Poverjeništvo S.O. v Mariboru se naproša, da hrani sodn. legitimacijo s. a Neme-ca za čas izdrževanja kazni.
Iz službenih objav S.O. pri JNS: Zabra-njune se svima sav. sudijama, da se prime vodenja ma koje utakmice za koju nisu delegirani po nadležnom sudijskom odboru sem slučaja predvidenog u par. 11 Pravilnika prvenstvenih utakmica.
Table teniškega sekcija Hermesa Je
zopet začela z rednimi treningi v prenovljenem vrtnem salonu restavracije Ker-šič (sedaj Kajfež) ob Celovški cesti v Šiški. Sprejemajo se novi člani in članice, ki se lahko vpišejo vsak torek sredo, četrtek in petek, ko se vrše tudi treningi. V torek 22. t. m. Ob 18. se vrši prvi članski sestanek, ki je obvezen za vse dosedanje člane ta članice. Razpravljalo se bo o delu v letošnji seziji, prireditvah sekcije ta skorajšnjem klubskem prvenstvu.
Celjski nogomet. Na igrišču v Gaberju danes ob 14.30 prvenstvena tekma med Olimpom in Komotanom iz Kranja. Tekma ho gotovo zelo zanimiva. Sorto, bo g. Rein precht. Ob 13. bo predtekma.
Kolesarska dirka v Ptuju. Kolesamsko društvo jZvomček« priredi danes svojo zaključno tekmo. Prijavili so se tudi dirkači iz drugih društev.
SK Svoboda. L moštvo naj bo ob 13. na glavnem kolodvoru, juniorji pa ob 14. na Mladiki. Opremo je dvigniti od 9.
okohtvo
Sokolstvo in proslava 1. decembra
V nekaj vrstah
Turneje v inozemstvu postajajo nevarne za naše nogometne klube. Tako se vrača BSK v domovino z enim igralcem manj. Znani zvezi BSK Božoviču je t Ho
Ljubljano, 21. novembra.
Z resolucijo glavne skupščine Saveza SKJ x dne 29. marca 1930 je določen dan 1. decembra kot obvezen sokolski praznik, kot spominski dan našega narodnega in državnega zedinjenjia.
Tudi letos bo jugoslovensko sokolstvo svečano prosJavdLo sokoLski to državni praznik. Sokolska proslava mora biti v duhu časa, v katerem živi danes sokolstvo to mora biti uvod za izvedbo Petrove sokoh ske petletke. Vse proslave naj se izvršijo krajevnim pr.iliibam primerno, povsod pa mora imeti vodstvo proslave v svojih rokah tamošnja sokolska edinka.
Savez Sokola kraljevine Jugoslavije je izdal za organizacijo proslave tale navodila:
1- Proslava naj obsege slavnostno sojo uprave društva ali čete in svečano akademijo. Slavnostna seja naj bo v sakolskih prostorih, eiko pa ti ne odgovarjajo, naj bo seja po možnosti v občanski dvorani, gostSne in slični lokali so z« to neprimerni
2.	Slavnostna seja naj bo po možnosti ob 11- dopoldne. Dnevni red seje: a) Sokolski pozdrav, b) Otvoritev seje in čitanje poslanice SSKJ, c) predavanje o pomenu 1. decembra z nacijonel-nega, državnega in sokolskega stališča, d) glasbene in pevske točlke. e) deklamecije in recitacije domoljubne vsebine, f) prevedba sokolske dece v naraščaj, naraščaja v članstvo ter zaobljuba novega članstva, g) državna himna.
3.	Ako so bile med letom sokolske tekme, naj se zmagovalcem izrodijo na ta dan diplome in priznanja. Tudi naj se ob otvoritvi seje društveni starosta ozir, njegov namestnik s pijeteto spomni umrlih, za sokolsko organizacijo zaslužnih sokol-skih delavcev.
Sokolska akademija naj bo zvečer, kjer naj se pokaže višine sokolskega dela ▼ telovadnicah Akademija naj obsega poleg telovadnih točk, tudi pevske in glesbene, primerne recitacije in deklamacije.
Vse bratske edinice naj pošljejo pottr čile o proslavi 1. decembra svojim župam najkasneje do 15- decembra t L
Za ljubljansika sokolska društva bo skupne slavnostna akademije v ponedeljek 30. t m. ob 30 v veliki dvorani na Taboru. Društvene slavnostne seje pa bodo imele ljubljanske edinice dne 1. decembra t. L ob 11. v svojih društvenih
prostorih. Vse članstvo ljubljanskih sokoi-skih edinic že danes opozarjamo, da se udeležijo akademije ne Taboru s svojim članstvom v kroju in s prapori, ostali pa v civilnih oblekah s sokolskim znakom-Podrobna navodila glede skupne proslave ne Taboru bomo vsem ljubljanskim edini-cem pravočasno javili. Zdravo!
Župni prosvetni odbor,
Sokolska proslava 1. decembra v Ljubljani
Ljubljanska Sokolska društva proslave 1. decembra ob 11. uri praznik uedinjenja interno z zaobljubo novega članstva prevedbo dece v naraščaj in naraščaja v članstvo in sicer: Ljubljanski Sokol v Narodnem domu. Sokol I na Taboru,
Sokolsko društvo Ljubljana II v telovadnici I. drž. realne gimnazije v Vegovi ulici,
Sokolsko društvo Ljubljana lil ▼ svoji telovadnici ob Tvrševi cesti, Sokolsko društvo Ljubljana IV skupno s
Sokolom II v telovadnici I. drž. realne gimnazije,
Sokolsko društvo Ljubljana — Moste v društveni dvorani,
Sokolsko društvo Ljubljana — Šiška v svojem domu,
Sokolsko društvo Ljubljana — Štepanja vas v svojem domu,
Sokolsko društvo Ljubljana, — Vič v svojem domu,
Sokolsko društvo Ljubljana — Zg. Šiška v Kosijevi dvorani
Skupno proslavo za vsa ljubljanska Sokolska društva priredi Župa na predvečer 30. novembra ob 20. v veliki dvorani Sokolskega doma na Taboru, združeno s telovadno akademijo. Vabimo članstvo in prijatelje Sokolstva, da se teh svečanosti udeleži v čim večjem številu.
Članstvo in naraščaj prisostvuje skupni proslavi na Taboru v kroju.
posebnih vabil društva za svoje proslave ne oodo razpošiljala.
Uprave ljubljanskih sokolskih druStev
Sokol v Do bo v i je sklenil prirediti društveni predn jaški tečaj. Snov se je že razdelila predavateljem in so ee tudi telovadci prijavili za redno obiskovanje tečaja. Dramski odeak bo postavil na oder MeSkovega »Očeta«. »Le brez miru za sokolskim praporom!«
Sokolsko društvo Tržič priredi jutri, y ponedeljek 23. t m. ob 20. v evojera domu pre-
davanje >Pot na Spitzberge« s slikami. Predaval bo predavatelj ZKD g. dr. Reya Oskar.
Sokol v Tržiču priredi v ponedeljek zvečer ob 8. v telovadnici javno predavanje. Govoril bo g. Reja iz Ljubljane o Spitzber-gih; predavanje bo ponazorjeno s slikami.
O
Nedelja, 22. novembra Ljubljana 8; Vesel nedeljski pozdr« <plošče). — 8.30: Telovadba (vodi prof. Marjan Dobovšek). _ 9: Čas, poročila, spo„ red. — 9.15: Prenos cerkvene glasbe is franc. cerkve. — 9-45; Verski govor (dr. Roman Tomiaec). — 10: Počastitev &v. Cecilija (plošče). — 10.30; Zbor koroških pevcev iz Sel in Radiš — U.2q: Ingelbrecht; Zadnje igračke (plošče). — 11.30: Gašperček; Grof. Fr. Pocci: Tri želie. — 12.15: Odlomki iz opere »Ples v maskah«, sodelujejo gdč- Olj-
dekopova, Jean Franci in Radio orkester__
13: Čas, spored, obvestila. _ 13.15; Nadaljevanje koncerta. — 16: Ženska ura; Žena v poklicu (gdč. Slava Lipoglavčkova).—16.20: Reproduciran koncert lahke glasbe. — 17: Kmet. ura: Uspehi letošnjega čebelarstva (g. Jože Olkorn). — 17.20: Orgelce in h ar moaika (gg. Peian in Stanko). — 19: Čas, vreme, poročila, spored, obvestita-—19.30: Nac. ura; Pesmi naših peSniko-v iz zadnjih
vojn (Siniša Kordič iz Beograda). _ 20;
Slovenska ura; S;mon Gregorčič. _ 23.30-'
Skladbe in venčki Antona Jakla (Radio or kester). — 22: Čas, vreme, poročila, apo-red. — 22.15; Nadaljevanje koncerta.
Beograd 17.30'- Narodna glasba. — 18.50: Pesini. — 19.50; Pester glasbeni večer. — 22.20: Lahka glasba in ples—Zagreb 16.30: Ortkester,—20: Pevski koncert _ 21; Lahka glasba. — Praga 19.25: Vojaška godba. — 20.45; Operetni večer,—22.35: Ples,—Varšiva 19.35: Plošče. _ 21; Pester večer—21.50: Vojaška godba. _ 22-35; Ples. — Dunaj 12; Orkester. — 15.20: Komorna glasba. — 17.45: Veseli zvoki. — 20.10: Zvoitie slike.
—	22.40; Klavirski koncert. — 23.35; P^es.
—	Berlin 19; Koncert soldstov. — 20: Orkestralen koncert. — 21; Lahka glasba- — 22.30: Iz Miincbena. — 31uncheu 18; Večerne pesmi — 20: Koncertna ura. — 20.40: Dramski večer. — 22.30; Koncert orkestra.
—	Stuttgart 19; Iz Wagnerjeve opere »Lo-hengrin«. — 20; B. Stiinneriev »Requieant-_ 21.15; Vihar v glasbi. _ 22-30; Prenos iz Munchena. — 24; Bach—iLozart—Bruckner.
Ponedeljek, 23. novembra Ljubljana 12: Zbor balalajk. — 12.45: Vreme, poročila. _ 13: Čas, spored, obvestila.
_ 13.15; Pesmi za ples in zabavo (plošče).
—	14; Vreme, borza. — 18; Zdravniška ura (g. dr. Anton Brecelj). — 18.20; Jacques Ibert; Pristajanja, suita—18.40: y Gregorčičevem rojstnemu kraju (g. Oven).—19: Cas* vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Mar ura* *?0ir>tnirn rnr veča in dob"-' voliske akcije v Ameriki (Milan Marjanovič) iigu. — 19.o0: Zanimivosti. _ 20; II. koncert Ljubljanskega godalnega kvarteta (gg. Leo Pfeifer Franc Stanič, Vinko šušteršič, Gustav Mulier). __ 20-50; Plošče: SibeUus: Finska (venček finskih pesmi), Valse tr^ste (orgle); Handl: Arioso v h-duru (orgle); Schumann: Večerna pesem (orgle)- — 21.10; Koncert francoskih suit (radijski orkester).
—	22; Čas, vreme, poročila, spored. — 22.15; Radijski jazz.
Beograd 17.20; Koncert orkestra. — 18; Narodne pesmi. — 20: Prenos opere iz Narodnega gledališča. — 22-20: Lahka glasba in ples. _ Zagreb 17.15: Skladbe za kontrabas. _ 17.45; Narodne pelini. — 20: Narodni običaji. — 20.30; Violinski koncert. _ 21: Moški pevski kvartet. _ 21-30; Lahka godba orkestra. — 22.20; Plesna muzika- — Praga 19.25: Koncert orkestra in sofetov.
—	20.10: Odlomki iz čeških oper. _ 20.55: S<keč. — 21.25: Čajkovski; Godalni kvartet v d-duru. _ 2215; Pesmi. — 23: Bachove klavireike skladbe. _ Varšava 19-30; Plošče. — 20; Rimski-Korsakov: Šeherezada,— 23.30: Plesna muzika. — 22: Orkestralen in
zborovski koncert. _ 23; Plesna muzika s
plošč. — Dunaj 11.25: Pe6mi na ploščah. — 16.05; Odlomki iz zvočnih f^rnov. — 17.40: Klavirski koncert. — 20; Melodije z Donave. — 21: Koncert Wagnerjeve glasbe. — 22.30; Lahka godba orkestra _ 23.15: Nadaljevanje koncerta.—23.35; Lahka in ples-
«a muzika__Berlin 18; Zabaven program
na ploščah. — 19.15: Klavirski koncert. — 20.10; Koncert orkestra in solistov. — 20.30; Zvočna igra. — 23-30; Plesna muzilka š plošč. — Munehen 18: Koncert orkestra. — 19: Nove pesmi Hugona Wolfa. _ 20.10; Vojaški večer. — 22.20: Zvočne slike. — 23: Godba za ples. — Stuttgart 18: Pesifcra glasbena ura. _ 20-10: Koncert orkestra in solistov. _ 21; Zvočna igra — 22.30: Melodije za lahko noč. _ 24: N( mi koncert orkestra — Rim 17.15: Vokalen in instrumentalen koncert. — 20.40: Operetni večer. — 23.15: Plesna muzika.
Točno plačuj »Jutru« naročnino Varn? svef^ero zavarovalnino
Kraljestvo mode
Obleka v poklicu delujoče žene
Moderna žena hoče tudi v uradu učinkovati simpatično in čedno, kajti spoznala je, da ni dovolj, če je samo v poslovanju korektna in ljubezniva, temveč da je njen uspeh v veliki meri odvisen tudi od zunanjega vtisa, ki ga vzbudi pri strankah in nadrejenih. Seveda bi bilo napačno, polagati preveliko važnost na zunanje momente — preveč elegantna uradnica učinkuje v službi vselej mučno, kajti zaradi pretirane elegance jo njena okolica kaj rada dvoumno oceni. Obleka uradnice mora biti torej čedna in okusna, a tudi tako korektna, da se nihče ne more nad njo niti najmanj spotikati.
Za takšno, sicer preprosto obleko pa n« smemo štediti pri tvorivu. Tvorivo &icer ni treba, da bi bilo luksuzno ali izrazito modno, vendar je prav, če je trpežno in dobro, da zdrži stalno, vsakodnevno uporabo in da napravi vtis tiste zanesljive solidarnosti, ki je za v poklicu zaposleno ženo tako važen. Obleka iz dobrega blaga se tudi ne mečka,
šopek, torbica* rokavice - vse v isti barvi
I
kar je velikega pomena pri delu v pisarni, ki je zvezano s stalnim sedenjem. Da kričeče barve tukaj niso na mestu, menda nI treba še posebej poudarjati. Kakor rečeno, mora uradnica učinkovati sicer simpatično, a ne sme pasti v oči. kajti njena zunanjost se mora podrediti mirnemu in nevtralnemu tonu pisarniškega milieuja.
Čedno in osvežujoče učinkujejo na takih, nevtralno barvnih pisarniških oblekah bele pralne garniture, ki jifh je dobro imeti po več za eno obleko, tako da ovratnik lahko vsak drug dan zamenjamo s sveže poli-kanim in opranim. Takšna, stalno »osvežena« obleka se vsakogar prijetno dojmi, ne dela pa vtisa nečimurnosti ali koketnosti, ki tukaj ne bi bilo na mestu. Posebno ljubko in praktično pralno garnituro najdete na naši prvi skici. Tu se mali, prekrižani ovratnik končuje v dve nazobčani konici. ki ju potegnemo skozi zarezi v sedlu obleke. Enaki dve konici nadomestujeta pasu zaponko, mali manšeti pa so takisto koničasto zarezani. Seveda je vsa garnitura le pripeta na obleko in jo lahko poljubno zamenjamo (1 skica).
Naslednja obleka je diskretno okrašena t žametom, ki je letos v sestavi z volnenim tako moderen. Krilo je lahno zvonča-sto ukrojeno, v život vstavljena konica pa prehaja v dva poševno izpeljana žepa. Žametasto okrasje sestoji tukaj iz malega, okroglega ovratnika, iz žametnega pasu, pripetega z dvema velikima gumboma in h prešitih žametnih prog na žepih in na rokavih. (2 skica).
Eleganco temne obleke z belim vložkom predočuje naša tretja skica. BeM vložek ima Štirikotno obliko, izhaja pa iz pokončnega dečjiega ovratnika, ki ga zapenja mala, bela pentlja. Pod vložkom zapenjamo obleko na štirikotno vrezanem delu z gumbi. enak del pa je na nasprotni strani vkro-
Industrija usnjenih izdelkov si vsako leto
izmisli nekaj posebno posrečenih novosti, ki se skladno prilagodijo dnevni modni sliki. Takšna novost je barvno soglasje treh najbolj važnih dopolnil ženske elegance: torbice, okrasnega šopka in rokavic. Seveda je uspeh te nove zamisli odvisen od barve, ki se je poslužimo za takšno garnituro. Tu so seveda mišljene le lepe modne barve, predvsem vijoličasta, olivno zelena in vinsko rdeča. Garnituro, ki jo vidite na naši skici, si morate predstavljati v vijoličasti barvi. Vse je izdelano enobarvno, le da ima šopek vijoličastih cvetlic temno-zelene liste.
y
NAJLEPŠE
DARILO!
elegantni dami za Miklavža in Božič je pristna srebrna lisica, ki jih po znižanih cenah nudi tvrdka
L. ROT
LJUBLJANA — MESTNI TRG 5. Velika izbira krzna Cene znižane !
j« pod pasom ▼ krito. Odtod kfcaja trnfi
šiv, ki deli spodaj fcrie krilo s rloieno gubo v dvoje (3 skica).
Za pisarno je jako praktična tudi tako-zvana dvodelna obleka ki sestoji is krila in ii kratkega kazaka. Kazak, ki je iz istega blaga, kakor krilo, lahko poljubno zamenjamo x drugačno bluzo in imamo na ta način prav ta rrav dve iazlicni oblačili. Kazak na naši skici je prav zanimivo ukrojen. Je brez pasu in ima spredaj krajši život pripek na krilce kazaka z dvema gmn-bcma. Postrani vn-rsni žepi imajo dvojno prešite robove, prav kakor mali, koničasti ovratnik, sprednji del života in manšeti. Vratni izrez izpolnimo t malini šalom kontrastne barve (4 skica).
Sestava krila in bluze je že stara, priznano praktična »uniforma« za pisarno. Letos so moderne bluze iz lahkega volnenega blaga, ki ga lahko tudi peremo. Takšno blago ima največkrat večje ali manjše kri-žasfe vzorce, ki v temnih jesenskih barvah učinkujejo še zadosti nevtralno. Naša bluza ima na životu postrani všite. trioglate žepke, ki so dvojno prešiti in tem žepkom odgovarjajoče koničaste dele na ramenih, ki rokav zgoraj umetno razširijo. Dečji ovratnik zaključuje pentlja iz temnega laka iz enakega laka pa je izdelan tudi pas. ki prepenja ozki kazak bluze. Rokavi so ra-glansko vstavljeni (zadnja skica).
Zdravniška
posvetovalnica
Orjak; Zdrav, močan izgled še vedmo ni absolutna garancija, da ne bi imela ničesar na pljučih. Pregledati bi vas bilo treba sistematično. Pod tem razumem ne 6amo običajen pregled pljuč, temveč je treba pregle dati pljuča tudi z rentgenom, nadalje je treba pregledati pljunek radi bacilov jetike itd. Ob tej priliki bi vam svetoval tudi, da si daste pregledati nos in njegove votline. Šele ako izpadejo vse te preiskave negativno, bi se zadovoljil T mnenjem, da gre tu za običajno naduho. Iz vašega dopisa sicer ne mo' rem direktno sklepati na jetiko, pač pa ®e mi zdi sumljivo tako dolgo časa trajajoče prehlajenie, katerega je treba absolutno pojasniti. V ostalem pa odobravam vaš način življenja.
K. A. Lj.: Alko je blato črno n. pr. kot Smola, sklepamo, da dotični krvavi nekje v poteku prebavne cevi, predvsem pa v gor njih delih. K1*73^^ Je možna iz ust, nosa, grla, požirainika, želodca, črev. Ako je kri, ki je primešana blatu še malo rdeče barve, poteka krvavenje večinoma iz spodnjih delov črevesa n. pr. hemoroidakriih vozlov. V splošnem pa nam ta znak (črno blato) samo pove, da je tu po sredi krvavitev čreva. Sistematična preiskava pa nam šele pove, odkod in zakaj bolnik krvavi. Najobičajnejši vzrok je rana na želodcu ali pa dvanajst* niku. Pri vseh teh preiskavah je treba seveda izključiti možno®t da ne bi h raina sama vplivala na ta pojav. Po zavžitju borovnic, krvavic in stičnega vidimo podoben pojav, ki pa nima s krvavenjem samim ndč opraviti.
T. G. B. B. Vzrok tej, v«ekako prekmalu nastopivši motnji je lahko zelo različen. Prekomerno uživanje alkohola, kajenje, prestane spolne bolezni, pa tudi težki duševni pretresi bi mogli biti temu vzrok. Ker ne poznam izvora in vzroka te motnje, vam tudi ne morem s sigurnostjo reči, dali je ta motnja samo začasna, ali pa je trajna. Svetujem vam, da ee obrnete na kakega zdravnika, s katerim se lahko natančneje pomenite, kot je mogoče v javni posvetovalnici 'n. ki va mbo dal tudi primerna zdravila.
Z. [(. Matica; Možnost je vsekakor podana, da®i je zelo majhna. Izgleda tudi, da bo pr1 vas ta doba kmalu minila. Dokler »e pa stvar ne umiri, postopajte tako, kot ste doslej.
Rdeč nos; Proti tej motnji se bo dalo tež-ko kaj ukreniti. Je to povsem enak pojav, kot pri navadnih brazgotinah, ki nastanejo pri ranah in ki ®o y začetku rdeče, pozneje pa postanejo blede. Kot vidite, je tu najboljše zdravilo čas. Verjetno je, da se vam bo od raznih strani nasvetovalo razne pripomočke. V uspeh teh pa dvomim in sem mišljenja, da je najbolje malo počakati, ker se bo samo od sebe na opisani način popravilo.
Skrb; Opisani pritisk izhaja lahko iz he-morojdov, ali pa iz povešene maternice, odnosno izpadle danke. Ako bi ®e vaše težave povečale, bi vam vsekakor svetoval zdravniški pregled. Ako vas žemira, da bi vas pregledal zdravnik Lz domačega kraja, pa pojdite drugam.
Terpo-vas; Verjemite, da imate glede pr vega vprašanja zelo mnogo somišljenikov, vse do vseučUiških profesorjev. Priporočal bi vam masažo in umivanje las r 2 odstotno nim salicil-špiritom. Ako pa postanejo preveč suhi, jih namažite s kako kremo za lase. Glede drugega vprašanja pa je bolje, da se obrnete na kakega zdravnika, s katerim lahko obširno o tem razpravljate. Stvar je treba vsekakor premisliti.
Ada: Absolutno je potrebno, da vas preišče zdravnik, ker je začetek te bolezni lahko na takem mestu, da ga sploh ne morete opa-
ženske v novinarstvu
Docent dr. Adolf Dresler je o tem napisal knjigo
V revoluciji 1789 se prvič pojavi francoska novinarka kot politična sotrudnica.
Louise-Felicitas Guynement de Kčralio-Robert izdaja tednik »Journal d' Etat et du citoyen«. V njem se proglaša za odločno revolucionarko in propagira svobodo, enakopravnost in bratstvo med ljudmi. Ob istem času izdaja uipravnica pošte v Avignonu Leblanc svoj list >Journal po-litique d'Avignon«. Duhovita in izobražena Pauline de Meulan-Guizot je sodelovala pri listu »Publiciste«. Pisala je odlične literarne kritike, posebno cenjen je bil njen izklesan slog. Največja francoska novinarka v prvi polovici 19. ;toletja je bila Delphina de Girardin. V svoji mladosti pesnica in pisateljica romanov, se je posvetila novinarskemu delu, ko je začel njen mož izdajat' dnevnik »La Preske«. Pisala je duhovite feljtone. Po nemirih v letu 1848 se je odpovedala novinarskemu delu in z uspehom ustvarjala le še v literaturi. George Sandova se je poleg literarnega dela posvečala tudi novinarstvu. Bila je dopisnica »Revne des (Jeux Moodss«, pocaefo j» mi* fstHU>-
vila »Revue Indčpendante«, ki je izhajala vsakih 14 dni. Sandova je mnogo pisala o ženski enakoprajvno ti in je tako postala pionirka francoskega ženislkega gibanja. Komunistično usmerjena se je navduševala za socialno pravičnejšo uredbo družbe. Izdajala je list »La Caue du peuple«, ki je po treh številkah zamrl. Nezadovoljna s .jotekom in poledicami revolucije se je odtegnila političnemu delovanju. Poslej piše le še romane, živeč do svoje /mirti 1876. izmenoma in na svojem posestvu v Rolantu.
čeprav je ob koncu 19. stoletja v Franciji novinarka že povsem navaden pojav, je vendar vzbujala pozornost Margareta Durandova. Odločna ženska je ustanovila dnevnik »La Frond<. Njegovo urejevanje, go ipodarspo vodstvo ln uprava, vse je bilo izključno v ženskih rokah. Celo stavci v tiskarni so bile ženske. Zaradi prevelike odločnosti v zagovarjanju ženskih vprašanj, propagande za svobodno ljubezen in ateizem lLt ni bil priljubljen v širših krogih in se je zato 1903 združil ic listam »Actfcupc. Dane« »o znane novi-
narke politična urednica «Oeuvra» Gene-vieve Talouis, dalje Odette Pannetier tn de Prevaux.
V	Grčiji so se pojavile prve novinarke okrog devetdesetih let preteklega stoletja. Na nizozemsko žensko novinarstvo je vplivaj razvoj ženskega uveijavljenja v bližnji Franciji. Tako je bila prva holand-ska novinarka Margareta du Noyer po rodu Francozinja. Zelo obširno poglavje posveča Dresler razvoju ženskega novinarstva v Italiji. To je razumljivo, 'kajti Dresler je avtor obsežnega in temeljitega dela »Geschichte der itallenischen Pres>-se« (Zgodovina italijanskega novinarstva), ki je izšlo v treh delih L 1934, in mu je torej snov dobro znana..
V	italijanskem novinarstvu «o se začele udejstvovati žene zelo zgodaj. Tako je kneginja Christina Savojska ustanovila prvi tednik v Torinu že leta. 1646. Katarina Chraca? je bila med prvimi italijanskimi novinarkami. Sama je 40 let urejevala li:t »Diario ordinario dl Unghe-ria«. V drugi polovici 18. staletja je znana novinarka Elizabeta Cannier, ki Je urejevala časopis »Europa Letteraria«. Izdajal ga je njen oče. Pozneje Je sama izdajala »Nuovo Giornale Enciclopedta«. Grofica Eleonora de Fonseca-Pimentel, v začettoa zaena po svojih pesmih in so-
LONDON
PARIŠ	NEW-YORK
izdelki za nego lepote ze DESETLETJA
4 LEPOTE
Vse vrste kreme se dobivalo ravnotako tudi v sodobnem pakovanla v tabeli
Depot a Jugoslaviji
Drogerija Gregorič, Ljubljana, Pre- Parfimerija »Luxol«, Beograd,
šernova ulica	Terazije
Drogerija »Laokon«, Zagreb, PraSka Parfimerlja »Luxol«, Split
Parfimerija 2iga Lukač. Novi Sad Drogerija R. Balla, Petrovgrad Drogerija 2arko Stanišič, Sarajevo Drogerija Bongi, Dubrovnik
žiti Obenem vam je treba predati tudi kri. Ako je vaš sum opravičen, lahko zahtevate, da ee mož istotako podvrže preiskavi.
S A H
Najvažnejša šahovska dogodka v bližnjem času bosta božični turnir v Hastingsu in turnir za prvenstvo Rusije. Turnir v Hasting u bo za nas posebno zanimiv, ker se ga uueleži tudi naš velemojster dr. Vidmar. Poleg njega bodo igrali še dr. Aljehin Fine, Eliskases in 6 angleških mojstrov. — Turnir za prvenstvo Rusije se začne 3- decembra v Leningradu in bo imel izredno močno zasedbo: Botvinnik, Iljin-ženevski, Levenfiš, Lisičin, Rabinovič, Ragozin, Ro-manovski, Cehover, Rjumin, Alatorcev, Kan, Panov, Bogatirčuk, Budo, Ravinski, Bondarevski ter kot udeleženec izven konkurence še Lilienthal.
Na Trebitschevem turnirju Je stanje dve koli pred Nemcem: H. Friedmann 8J4 in dve dobljeni prekinjeni partiji, Michel, Opo-čensky (1), Spielmann, Rubinstein jim. 8 (1), Lokvenc, Becker 6 (3) itd.
Na malem turnirju ▼ Amsterdamu sta se pretekli mesec zopet srečala stara rivala dr. Euwe in dr. Aljehin. Evo partije.
Otvoritev štirih skakačev.
Bell: Dr. Aljehin
1)	e2—e4
2)	Sgl—f3
3)	Sbl—c3
4)	Lfl—b5
črni: Dr. Eowe
e7—e5 Sb8—c6 Sg8—f6 Lf8—b4
Te nadvse enostavne otvoritve se poslužujejo velemojstri navadno, kadar hočejo doseči hitro remis. Presenetljivo je zato, do kake ostre borbe še pride v tej partiji. Mesto zadnje poteze črnega igra črni na remis navadno takole: Sd4, 5) Sd4:, ed4:, 6) e5, dc3:, 7) ef6:, Df6:
5)	0—0	0—0
6)	d2—d3	d7—d6
7)	Sc3—e2	Sc6—e7
8)	c2—c3	Lb4—a5
9)	Se2—g3	e7—c6
10)	Lb5—a4	Se7—g6
11)	d3—d4
Kakor često v simetričnih pozicijah pride tudi tu beli prej do besede in prvi zasede središče.
11)	... .	Tf8—e8?
Slo je menda tudi d5, 13) de5:, Se4: aH 12) ed5:, e4. Najenostavneje pa je bilo Lc7, z grožnjo d5- Euwe pa hoče že igrati na zmago: trdnjava naj ogroža točko e4. Toda sedaj je točka f7 brez obrambe.
12)	La4—b3!
Z grožnjo SgfS.
12)	... .	e5:d4
Črni igra že dosledno na »slabost« kmeta e4 tn zato odpira e-linijo. Solidneje Je bik) takoj Le6.
13)	c3 : d4	Lc8—e6
14)	Sf3—g5	Le6 : b3
15)	Ddl : b3	>d8—d7
16)	f2—f3
Beli je utrdil svoje središče in ima majhno prednost.
16)	... .	h7—h6
17)	Sg5—h3	Te8—e6
18)	Sh3—f4	Sg6 : f4
19)	Lcl : f4	La5—b6
21) Tal—dl	Ta8—e8
21)	Kgl—hI	d6—d5?!
Črni se ne zadovoljuje s pasivno igro tn
se zato odloči za ostro, dvorezno potezo: izvabi belega kmeta na e5, kjer mu mlsH pozneje enkrat izpodkopati s c5 vsako opo-no m si tako zasigurati prednost v končnici, ali z f6 izsiliti likvidacijo. Toda beli zato z e4—e5 dobi važen tempo obenem pa zaenkrat zelo omeji akcijsko možnost črnih figur ter si s tem ustvari šanse za napad.
22)	e4—e5	Sf6—h7
23)	Sg3—f5	f7—f0
24)	g2—g4	•
Ni §lo prav 24) Sd6, fe5:!, 25) Se8:? e£4: in skakač je ujet
24)	. . .	f8 : e5
25)	Lf4 : e5	Sh7—f6
26)	Db3—d3
Bele figure stoje za napad odlično
26)	... -	Kg8—hS
Bolje morda takoj Lc7
27)	Tfl—gl	Lb«—c7
28)	f3—f4	Dd7—f7
29)	Tdl—f 1 ?
Tu je imel beli priliko, da si z lepo kombinacijo zasigura veliko prednost. Kakor navaja Griinfeld, je šlo 29) Sg7:!, n. pr. Dg7:, 30) g5!, Le5:, 31) gf6:!, Df8:, 32) fe5: in črni ima zaradi grozečega napada le mak) izgledov na remis. Tudi kmet e5 je zelo močan.
29)	...	LcT : C6
30)	f4 : e5	SfS—et
Tu ima črni skakač sedaj odlično mesto.
31)	g4—g5
Beli stoji še vedno zelo dobro, ta žrtev kmeta pa m čisto potrebna. Bolje 31) Sdft, Sf2 + , 32) Kg2, Sd3:, 33) Tf7:, še vedno a prednostjo za belega.
31)	...	ha : gfi
32)	Sf5—d6	Se4—f2-f-
33)	Khl—g2	Sf2 : d3
34)	Sd6 : f7+?
Sele po tej napaki Je naenkrat beli izgubljen. Po 34) Tf7: bi bil imel remis pač siguren, napad na b7 bi odtehtal vse grožnje črnega.
34)	...	Kh8—gS
35)	Sf7 : g5	Te6—g«
36)	h2—h4
Od te pozicije si Je beli preveč obetaL
36)	...	c6—c5!
Odločilni protinapad. Cmt razbije beta
kmeta v središču in Jih nato oba osvoJL
37)	d4 : c5	Te8 : e5
38)	Kg2—hS	SdS : e5
39)	Tfl—cl	Tg6—c6
40)	Tgl—fl	Sc5—e4
41)	Tel : c6
Ta zamenjava črnemu le še znatno olajša delo. Končnica s kmetom več Je sedaj za črnega gladko dobljena, ker so beti kmetje raztrgani, prosti črni d-kmet pa zelo močan.
41)	...	bf : e«
42)	Tfl—d	Be4 : gS+
43)	h4 : g«	Te5—e6
44)	KhS—g4	Kg8—fT
45)	Tel—c3	a7—efi
Da bi na 46)TaS igral Te4+ ter a4.
46)	Kg4—f3	Kf7—g6
47)	Tc3—a3	Kg« : g5
48)	Ta3 ; a5	Kg5—tU 49)a2—a4 g7—g«
Oba hitita a prostimi kmeti, toda fcrr* mora priti preje, tudi zato, ker je njegov kralj ▼ bližini kmetov.
50)	Ta5—a8	Te6—©4
51)	Ta8—f8+	Kf5—e6
52)	Tf8—e8+	Ke5—d4
53)	Te8—b8
Po 53) Te4^ de4:-f- ujame črni seveda še a-kmeta, ker po 54) Ke2, Ko4, 55) a5, Kb5, 56) b4 sledi c5.
53)	...	c6—c5
54)	b2—b4	c5—o4!
55)	a4—a5	Te4—e3-f
56)	Kf3—f2	Te3—aS
57)	Tb8—g8	©4—c3
58)	Tg8 : g5	Ta3—a2 +
59)	Kf2—f3	c3—c2 beli se vda. Na 60) Tgl pride Kc3 in dS—dA — d3—d2.
Vasja Pire
netih, je za časa revolucije v Napoliju 1779 izdajala revolucionarni list »Monito-re Napoletano«. Po propadu republike eo grofico de Fenseca-Pimentel obesili. V svojem listu ee je bila preveč navduševala za republiko in pisala — z zelo krepkimi izrazi — proti kraljev:ikfi rodbini. Poleg včlikih mož je za časa italjanske-ga risorgimenta delovala knjeginja Christina Belgiojoso. Navdušena pristašinja osvobodilnega gibanja, izredno nadarjena in izobražena je tmela dovolj denarnih sred tev, da Je lahko vsestransko podpirala delo za osvoboditev Italije. Preganjale so jo pa avstrijske oblasti, zato se je umaknila v Pariz in odprla mnogo obiskovani salon za italijanske emigrante. 1845 je začela izdajati list »Gazzetta Ita-liana«. Pozneje Je izdajala še dva druga lista, po neuspeli revoluciji v serverni Italiji, katere se je sama udeležila, se je zopet umaknila v Pariz in pihala svoje spomine za franoeske časopise. 1860 je v o svobojenem Milanu izdajala dnevnik «1/1-talia«, ki ga Je leto pozneje preložila ▼ turin, kjer Uhaja še danes. Vodilna novinarka v Italijanski demokratični dolgi (1870—1922) Je bHa Olga Ossani-Lodi. Pisala J® feljtone za mnogo rimskih dnevnikov, pozneje Je bila glavna urednica »Trttnoe BudutM ln J>
pri »Giornale d'Italia«. Pisala Je pod preudonimom Febca. Umrla je 1933 v Rimu. S fašistično politiko se ni mogla sprijazniti, zato se od 1922. ni reč novinarsko udejstvovala. Najbolj znana novinarka našega stoletja bila v Italiji Matilda Serao. Z majhnimi novelami in fcratkimi poročil ,ki jih je 22 letna pošiljala ▼ na-,poljske časopise, je nastopila svojo novinarsko kariero. Nato je živela Seat ls* ▼ Rimu in opisala pet velikih romanov. Po poroki z novinarjem Scarfogiio se je tudi sama posvetila novinarskemu dehi. Z možem sta ustanovila »Corriere dh Rc«ma« in ga prene la v Napoli. Zaradi prevelike konkurence se je list združil a »Corriere del Mattino«. Matilda Serao je vodila čajsopis »La Settimana« je ustanovila dnevnik >D Giorno« in sodelovala pri mnogih drugih listih. Znana po svojem pisatelj feem in novinarskem delu tudi v inozemstvu, je^ umrla 1927. v Napoliju.
V razmeroma mladem letskem novinarstvu se pojavijo žene šele v zadnjih desetletjih 19. stoletja Bnafro je skromno delo novinark na Norveškem. V avstrijskem novinarstvu delujejo žene šele od začetka našega stoletja. Sicer so tudi prej delovale kot tsredne sotrudnica, ni pa Uto pcfclacirPi novinark.
pembodnjič.)
»JUTRO« št, m
1JK
-Kcifcflfi. ZL Xk ass^
Rad se da obesiti
toda z dolgo brado In v črnem oblačilu
i

i
Že precej tednov sedi , Silvester Ma-tuska, prosluli atentator na vlake, v bu-dimpeštanski celici na smrt obsojenih. Noben človek ne ve, da-li ga bodo res obesili ah pa ga pomilostili na dosmrtno ječo. Nemara ga bodo vtaknili tudi v norišnico. On sam se smatra za krivega in prc«i, naj ga dvignejo na vislice. Ce ni to samo igra, tedaj bi bilo najboljše znamenje, da v njegovi glavi ni vse v redu in da ni odgovoren za strašno d janje pri Biaitorbagyu in drugje.
Prošnje za pomilostitev še niso rešene. Odvetniki se pogajajo s pravosodnim ministrstvom, v pravorednern ministrstvu so možje, ki se zavzemajo za pomilostitev, in drugi, ki jo odločno zavračajo. Mala Matuskova hči — sedaj živi pod dragim imenom — je poslala ganljivo prošnjo za milost na justičnega ministra. Matma-ka sam pa piše med tem svoje spomine.
S temi spomini je zadeva posebne vrste. Priznanje v njem je kaj zmedeno, zgodba njegove mladosti je kaj dolgovezna, mnogo je v njih moraliziranja, mnogo religije in soSutja ž njegovimi žrtvami. Samo ob sebi umevno, da se je za te »spomine« zanimala neka ameriška založba. Te dni jih je kupilo Hearstovo založništvo za okroglo vsotico 10.000 dolarjev. čemu bi potreboval na smrt obsojeni človek toliko denarja? Da ostavi svojim otrokom nekaj za prvo silo? Da poskrbi za bedne sirote svojih žrtev? Ne! Za 9.000 dolarjev, je odredil Matuska, naj postavijo ob biatorbagyskem viaduktu, kraju strašne katastrofe, ki jo je sam povzročil, spomenik, njim na čast, ki jih je tu umoril... Ostanek pa na1 prejme njegov odvetnik., M je pri razpravi tako lepo govoril, da je grešnika Matusko ganilo do solz. .. Seveda vse dvomi, da bi oblasti dovolile, naj se lepi kup denarja zafrčka na takšen način.
Drugače sprejema Matuska še posete itn se pogovarja z * duhom Levom«, o katerem je med preiskavo ln razpravo trdil, da ga je zavajal v zločine. Ta »duh« namreč še živi ln je samo Skoda, da ga ne
Umetnik na kolesu
▼ Corihn so tekmovali pretekle dni za evropsko prvenstvo v umetnem kolesarjenja. Zmagal je Nemec Kompeks, ki predvaja to baš eno svojih najtežjih točk
JESENSKO IN ZIMSKO BLAGO ZA OBLEKE, POVRŠNIKE, PLAŠČE, SUKNJE itd. V BOGATI IZB ESI NUDI
DRAGO S C H W A B
Ljubljana, Aleksandrova 7.
VELIKA ZALOGA KONFEKCIJE ZA GOSPODE IN DEČKE.
mimiMini
morejo drugi videti in prijeti. Matuska sam pa ga lahko vidi, kadar hoče. Zadostuje, da stegne svojo roko in da malo po-mežikne z levim očesom. Kakor bi trenil se prikaže duh, ki je moža zavedel do strašnega atentata. In potem se z Matusko pogovarjata. Res je težko določiti tu mejo med simulirano in pravo blaznostjo.
Toda Matuska je poleg vse svoje domnevne premetenosti simulanta gotovo tudi zares blazen. Ce ne upoštevamo »Leona« je še dovolj drugih stvari, ki upra-vičujejo človeka do te sodbe. Njegova bolna manija, da bi se držal v središču dogodkov, bi ne bila niti pri najbolj asocialnem tipu zločinca več normalna. Ne glede na ogromni spomenik pri Bia-torbagyju označuje to abnormalnost tudi njegova strašna nečimernost. V zadnjem času si je omislil dolgo brado — da bi bil videti bolj častitljiv. Priskrbel si je tudi pisan šal, ki ga hoče nositi pri usmrtitvi. Z valovito brado in v črnem oblačilu hoče stopiti pod vislice. Med tem ko piše svoje spomine, ga skrbi misel, ali mu bodo dovolili, da bo nosil črno obleko. Strašno bi bilo, pravi, če bi mu tega ne dovolili. In se joče sam zase, da je mogel
izg-libdti tisti kos vrvi, ki bi ga reSDa ga zla. To vrv je doba med vojno aH kdaj — natančno se tega ne more več spominjati. Njegov oddelek, pripoveduje, Je ujel neke sovražne vohune. Vohune so obesili in Matuska si je vzel kos krvniko-ve vrvi, ki jo je nosil vedno pri sebi. Zgodilo pa se je, da je dal svojo obleko popraviti, pozabil je v njej vrv ln ko mu je krojač obleko vrnil, ni bilo vrvi nikjer več. To je bilo baje kratko pred dogodkom pri Biatorbagyju. In potem se je začela njegova nesreča. Ce bi mogel sedaj dobiti tisto vrv, pravi, bi sam ušel vrvi.
Drugače mu v celoci smrti m baš dolgčas. Med tem ko se vodi zunaj boj za njegovo glavo, ima on sam skrbi s svojo toaleto. Jed je boljša, zrak je pa slab® nego v avstrijskih zaporih, ugotavlja sam s strokovnjašk o gesto. Neprestano prihajajo k njemu, odvetniki, sodni izvedenci, zastopniki založb. On sam je pa miren, vsaj kar se tiče njegove smrti. Sploh ne more razumeti, da bi mogla b!ti usmrtitev kaj drugega nego priložnost, da se postavi pred ljudmi. Zdd se, da vsaj te strašne naivnosti ne simulira — in to utegne biti njegova rešitev.
Neprijetni jI vi zločinci
Londonska kriminalna policija je med najboljšimi na svetu, navzlic temu ne more prijeti Flanelaste noge
Londonsko kriminalno polieijo imenuje ljudstvo, kakor znano, >Scotland Yard«. to je »Škotski dvor«. Ime izvira od poslopja, kjer iima ta policija svoj sedež. Čeprav so se že marsikateri pisalelji kriminalnih romanov, kaor Conan Doyle, norčevali iz kriminalnih uradnikov in so poveličevali zasebne detektive, kakor Sherlocka Ho^nesa, ki po določeni metodi razkrinkajo V6ak zločin, med katerim ®o si oficialni uradniki Scotland Yar-da zaman razbijali glave, ni vendar nobenega dvoma, da je london«(ka kriminalna policija prvovrstna, morda najboljša na svetu. Najboljši dokaz za to je, da pozivajo vse to kalne policije na Angleškem in pa tudi marsikatere inostrane Scotland Yard na pomoč, kadar se zgodi kakšen prav poseben zločin. Toda navzlic vsej spretnosti in bistroumnosti se more zgoditi tudi uradnikom Scotland Yarda, da kakšnega zločina ne morejo pojasniti. Sicer imajo moderne policije metode, ki omogočajo razkrinkanje kakšnega zločinca tudi po dolgih letih, če ga že ne morejo zgrabiti takoj, vendar pa so tudi primeri, kjer je videti, kakor da je zločinec za večno neprijemljiv. Velike preglavice delajo Scotland Yarda posebno britje takšni primeri.
Prvi primer se tiče nekega vlomilca, ki ■wrši že 20 let «voj posel, ne da bi mogli doslej navzlic v«em naporom ugotoviti nHi njegove identitete Na poMciji ga imenujejo samo »Flanned Foot«. flaneW noga, to pa zato, ker vedo, da ima pri svojih vlomih navado, oviti eti noge v flanelne krpe, da bi ga ne slišali. Svoja dejanja vrši vedno med 1.30 in 4. ponoči, deluje pa samo v revnejših četrtih. Zadovolji se zategadelj z manjšim plenom, toda ima navado, da obdšče šest do sedem različnih stanovanj v eni noči. PoM-eija ve tudi to, da fcna ▼ bližini kraja, kjer
vlamlja, vedno pripravljeno kolo. Čeprav 8o že mnogi ljudje videli njegovo senco, ne ve nihče povedati kakšen je mož in a^d je še mlad ali pa star.
Njegovo živo nasprotje je tako rvand zakrinkani mož iz Ghelsea- Vlamlja samo v vile in stanovanja bogatašev in ne polaga nobene važnosti na to, da bi ga ne odkrili. Nasprotno. Že pogostoma se je zgodilo, da je hišnega gospodarja ali gospodinjo zbudil in ju prisilil, da sta mu odprla blagajno ter izročila dragocenosti in denar. Najrajši vlain lja v chelsejski četrti in nosi mačko, ki mu zakriva ves obraz. Njegov plen je pogo6toma zelo velik in če poskušajo njegove žrtve, potem ko se je odstranil, kopiti v »tik s policijo, morajo vedno ugotoviti, da je bil zldkovec prerezal telefonske žice.
Tretji mož, ki ga Scotland Yard že leta išče brez v«akega uspeha, je tisti, ki zna na zelo spreten način ponarejene bankovce po pet funtov spravljati v promeft. Običajno dela tako, da kupi v kakšna trgovini, kjer je dosti ljudi, kakšno malenkost in jo pbača e ponarejenim bankovcem. Čim ga je tako spravil y promet. se dolge tedne ne pojavi več v istem okraju. London ja zelo velik in tako ne more n;hče povedati, kje a© bo pojavil slepar ob naslednji priliki.
Glavni vzrok, da teh mož doeie$ še t& mogla prijeti, vidi londonska policija' * tem, da delajo sami. Če bi namreč delali ® kakšno tolpo, ženo ali prijateljico, bi 6e ■ smrtno gotovostjo prej ali slej s »voj*an pajdaši vom a porekli in posledica tega »o vedno maščevalne ovadbe na policijo Veekako pa je šftevilo zločincev, ki vodijo londonsko policijo za nos. zelo majhno in že to kaže, njeno spretnost
Radijske motnje od onkraj sveta
Vsak radijski prenos bi po milijonih let lahko postuSaB
znova
Sonce, Ima in zvezde imajo vsaj delno krivdo, če sprejem v radijskih aparatih nI vedno takšen, kakršen bi moral biti in če se iz zvočnika glasijo vsakovrstni piskajoči in šameči glasovi Dt. Orestes Caldwell, znani ameriški radijski strokovnjak, se je temeljiteje poba vil b temi >nad zemeljskimi* motnjami in poroča sedaj, da imajo nebesna telesa s svojimi magnetskimi lastnostmi direkten vpliv na brezžični sprejem. Včasih ga ojačajo, da je mogoče oddajnike poslušati Se izven njihovega normalnega področja, drugič pa sprejem ovirajo in ga motijo na najbolj neprijeten način.
Posebno sonce, M ga Ca*dw«fl označuje sa »velikanski elektrarn agnet*, je hudo mo-
Božični prazniki niso več daleč
,Jn angleške gospodinja imajo že mnoge skrbi zavoljo tradicionalnega božičnega
tns brst ftotst$g» £0»»% iW pc raarojc
tilo radia. Tn imajo posebno ulogo seveda spet proslule sončne pege, ki sprejem tem bolj motijo, v čim večjem številu so se pojavile. V letih 1922./23. je perioda sončnih peg dosegla svoj minimum, pravi CakL-well, in takrat je bilo mogoče poslušati z majhnimi sprejemniki 50-vatne oddajnike preko vse ameriške celine. Potem se je Število sončnih peg množilo in v letin 1925. do 1929., ko je doseglo maksimum, je bfl sprejem nenavadno slab. Ob naslednjem minimu je postal spet tako dober, da so moralo oddajne postaje spreminjati svoje frekvence, da bi njih valovi ne tekali okrog zemeljske oble in delali zgago.
A tudi mesec ima po mnenju dr. Caldwel-la precejšnji vpliv aa brezžične prenose. Vsakdo lahko opazuje, da. je sprejem r mesečnih nočeh dosti boijSL V temnih ao5A zadevajo brezžični valovi ob haevisldeako plast, tisto oaraSno plast * ▼!&»! kakftrih 150 km, ki Jo morajo prodreti le s Mbna, Ob teg plasti w odbijajo oa zemljo Ia por-sro&Jo motnje. Kadar pa J* negativno nabita ban aa nebo, povzroča t plasti »električno pthn» in žfihri f stori ▼ tej plasti poten na toflkšem odpor. Pfcleg tega Je dt. CoHt» wel Bgotorfl, da so sveade in oddajajo tnS • svoje
Takšne »poslanico« t ofclfltl Ob glasov bo iafMwvak4 š® ponora torS n. pr. h	Lokostreka.
Draga nota lt t »ozemeljskih staja po mnenja dr. OaldireBa snrotjo kflt brezžičnih valov, Id Jhs Jo uiogjuAs mnataHi se skosl heovisldesko plast, pa M potem odbijajo ob sonoe, raeoeo aS prerafiS-nice h m r kratkem {ara povrnejo spet na čemijo. Brezžični kratki valovi % seadjt, ki ee odbijajo x Marta, se vrnejo na zemljo n. pr. v štirih minutah, aa pot od semlje do sonca in nazaj pa potrebujejo kskfinft osem minut Valovni odmer s oddalJeneJHh planetov potrebuje seveda reč časa. Zemeljski valovi, ki zadenejo ob Neptuna, se vrnejo n. pr. po štirih urah. Dosti več časa potrebujejo Bpet odmevi s stalnic, toliko časa. da nas njihove motnje ne morejo potem več motiti. Z Alfe v Centavrn se vrne zemeljski val n. pr. v štirih letih, s Sirija pa v 9000 let?b, a z Device ▼ 17 milijonih let
Postani in ostani član
Izrek, da teka po vrta Gospodovem mnogo čudnih bitij, se sklicuje za svoje pofcrtffks tudi na to turobno nosa to opico, Id sta jo privedla sloviti raziskovalec, lovec in filmski snemalec dr. Martin Johnson ter njegova žena s svoje zadnje ekspedicije na Borne«
v Ameriko
ZA SMEH IN KRATEK ČAS
»Tvoja žena Ima usta' kakor rožni popek.«
»Ni res. Popfcl so zaprti.«
*
Nek potnik priteče ves zasopel na postajo baš v trenutku, ko se Je vlak odpeljal »Potolažite se,« mn pravi dobrodušni vratar. »Ce hd pritekli Jutri, bi n« videli svojega vlaka niti odhajati.« — »Kako to?« vpraša potnik. »Zato, ker od danes dalje sploh ne vosi «5,< <3a tar.
Gospodinja: »Kaj ta mesec spet ne mo. refce plačati najemnine? To ste reka todl pretekli mesec!«
Najemnik: »No, ta aH nisem držal be-*
Pcanfk Meglica, čigar slava se še ni bfta raznesla med ljudi, je sedel na družabnega večeru poleg mlade dame. 2e po petih minutah Ji je priznal, da je pisec roanega romana »Rože brez trnja«.
»To poomam,« je dejala mlada dama, pila »ean knjigo lansko leto.«
»Kaj, vi ste bili tista!?« je vzkflkiril Meglica navdušeno.
Kaditi* 1 toda počasi!
kadM pip priredili Je možak, ki Je nK
tekmovanje n naslov —
dve ari iUM dfan, ne Aa M
V današnjih dneh, ko 10 dolge kite ie prava redkost, Je zanimivo ugotoviti, da nosita obe sestri eglptskega kralja, princesi Ffevza
Bft starem.
ANEKDOTA
To Aot	bfcA avstr^pki finančni mj-
u&U
fied&eh le pripovedoval o svojem
<t. Antona Mengerjo kra&o zgodba. Bfa neki seji dtrnajeke pravne fakultete s« debatiraj profesorji o tem, dali na; pri~ poste nekega shišateSja narodnega gospodar-ofcva k habžftaeiji. Njegov habilitacijski epas priinno nezadovoljiv. Tedaj je dejal-
_____„ r: »Veste kaj, gospodje, spis sem pre-
bni ki ®em ugotovil, da je to koaično neJa 2kL ki ne sna pisati. Mislim, da ga lahko
VSAK DAN ENA
»Kaj pravite? 14 dni je rabil slikar, da je prepleskal vašo kuhinjo? Mojo pa jo prepleskal v treh dneh!« »Seveda, vaša kuharica pa šteje tudi fe moja pa le 18!«
^Paask l*«aiiie Blad^,
OGLASOM
CENE MALIM
fo 60 paj ita Oeeedo, Din &— davka aa vaak oglas tn enkratno prt-<tojbino Din S.— za Šifro ali dajanje naslovov plačaj« eni, U lidejo služb Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12«—> Dopisi tn tenltve ae zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka ea vsak oglas tn enkratno pristojbino Din B.— s« šifro aH dajanj« naslovov Najmanjši snesek ca enkratno objav« oglasa Dia 20.—» Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din za besedo, Din S.— davka ea vsak oglas to enkratno pristojbino Din 5.— sa Šifro ali dajanje nas lovov Najmanjši znesek sa enkratno objavo oglaea Din 17«—*
Ponudbam na šifre ne prilagajte znamki Le, 6* zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« Pff|
odgovor, priložite
3«* ▼ mnfnfcafi
▼■a
Vsa
m mala oglas« > plačati pel predaji je vpoalati v ptemn obenem a naročilom, aH pa po * na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer k zgoraj navedenim pristojbinam Se manipulaeijaka pristojbina Din 5.—.
naročila in vprašanja, tičoča se malih
, je naslavljati na: Oglasni oddelek
„JntraMv LJubljana*
Bxe<la Din lavek 3 Din
u Uirn »i; lajanji- naslova 6 Dio Nftjm.injS! uiesek 17 l>in
Vsi na vese.o domačo zabavo v gosti no
k »Panju«
Vego.a ul. 10. ToSi re prvovrstni do ienjskl cviček in fina štajerska sortirana vina. danes fine domače krvavice ln pečenice. ter druga razna gorka tn mrala jedila, danes in Vrak večer igranje klavirja. petje ln še druge laznp domače zabave. T a ko da se Vr-ak gost naj bo'1e in najeta?'-* ^aba va edino:e v go» lini pri Panju, zato še danes vsi v Vegovo ul. 10.
Na^ videnje!
Vas vabi ln ae oripo-roč-a
30192-lf?
Prepričali smo se
da j« i da. j v Mencingerjevi kloti re«s pijafa in jedača najboljša m najcenejša. — Zatorej od danes vsi v Mencingerjevo klet. Sv. Petra 48, dvorišče.
30213-18
Beseda ! Din. lavek v l>u. ca -lifro »l! lajanje oa*lrrv>i 6 Din Vajmanjil "ampek 17 rMn
Izborna domača
hrana
po zmerni ceni- Mirje. Dobri"
brilova 6.
27389-M
Otroke
od 3 tedne do 3 leta stare sprejmem v odgojo. Plačilni pogo)i po dogovoru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra oskrba«.
27355-14
Be«>-da 1 Din. davek r Din
za šifro »1! lajanjr -aslova 5 E>in ffaimanjši znesek 17 Din
Prodajalka
vešča iamske modne stroke. iobi takoj mesto. Na gjov v v*eti posl Jutra
27330-1
Vzgojiteljico
k >t rok »m 5—10 let z znaijem mgliščine ali francoščine sprejmem Ponudbe na ogl odd Jutra pod >F:na hiša«.
_7!06-l
Ročnega oblikovalca
(Handformer) izurjenega za takoj za našo livarno iščem. Ponudbe poslati na Osješko Ljevao-nicu že'j'za in tvornicu stroj eva d. d Oljek
30007-1
Kuharico
polteno. pridno, starost 30 do Jfl. vajeno samostojnega gospodinjstva in boljše kuhinje, s;re.'me večja gostilna na d ?e!i « 1. januflT-jsm. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalna služba«.
30008-1
Pridno dekle
1	dobrim spričevalom, ki zna nekaj kuhati, dobi službo v mali družini. Prednost znanje nemščine. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »1. december«.
30166-1
Zdravo gospodično
ali zaščitno sestro, z večletno prakso, iščem k otrokom. Prednost imajo ?amo s perfektnim znanjem nemščine. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
30163-1
Postrežnico
ki zna kuhati, išče za čez dan zakonski par brez otrok. Naslov v vseh po-slovmlnic-ah Jutra.
301)154
Postrežnico
snažno in pošteno, sprejmem za predpoldan. Naslov v vseh posloval. Jutra.
31)104-1
Šiviljo - entlerico
izurjeno v Izdelavi pletenin, sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
30106-1
Prodajalka
s kavcijo, za mlekarno in pekarno, dobi me^to. Naslov v vseh posl. Jutra.
30108-1
2	krojaška
pomočnika
za vel. delo stalno sprejme takoj Knol, Litija.
30136-1
Sedlarskega
pomočnika
vajenega na šivalnem stroju takoj spre.imim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro: »Šiiblonsko delo«
30081-1
Mesto oskrbnika
odd« za takojšnji nastop Skalaški dom na Voglu. Pismene ponudbe sposobn h reflektantov z navedbo kavcije poslati do ?o. novembra na T. K. Skala, Ljubljana, Slomškova ul. 1. Pojasnilo v klubovi pi=ar-ni dnevno od 16—IS ure.
30354-1
črkoslikarskega
pomočnika
sprejme takoj Kruljc, Breg 6.	30053-1
Frizerko
dobro Izvežbano v železni ondnlaciji in manLkLran„u sprejme fcaukoj, Franchetti Engelbert, Tyrševa c. 20.
30030-1
Čevljarskega
prirezovalca
dobro izurjenega, ki je vešč tudi modt-lov sprejmem. — Takojšen nastop, stalna služba. Martin Vrtač, Visoko št. 6. pošta Šenčur pni Kranju.
27404-1
Hlapca
konjskega, dobrega, izkušenega, z dolgoletnimi spričevali, ki se spozna tudi na gozdno delo, sprejmemo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Uprava graščine« 30014-1
Pletilje
za ročne tdetilne strojef spre:memo. Plača dobra, mesto stalno. Trikotaža Zlatoo Janje, Zagreb. Ser-maževa i.
30T74-1
Prikrojevalka
za tovarno perila in šivilja moškega perila ter po možnosti vešča stroja gum bov in gumbnic dobi ta-koi službo. Ponudbe pod »Prikrojevalka« na ogl. odd. Jutra.
27344-1
Mizarske pomočnike
dobre delavce, sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Delavnost« z navedbo znanja, let in točnega naslova.
27410-1
Postrežnico
za dvakrat v tednu, iščem. Gratzer, Smartinska 6/1.
27388-1
Pisarniško moč
starejšo sprejmem, mora biti perfektna v nemščl nI. srbohrvaščini kore npondencl ln v knjigovodstvu. Nastop 6 1. decembrom. Pismene ponudbe na ogl- odd. Jutra pod »Zanesljiva perfektna pisarniška moč«.
30263 1
Kuharice
samostojne, mlajše, dobe službe v posredovalnici — \Volfova 10. Brezposelna dekleta dobe prenočišče. — Naroča se list »Gospodinjska pomočnica«.
303413-1
Pisarniško moč
za knjigovodstvo v tovarno na deželi blizu Ljubljane, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Trezen«.	30211-1
Kdor vloži
10.—30.000 Din
v podjetje, dobi službo sluge ali potnika. Resne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Eksistenca«.
30169-1
Služkinjo
veščo kuhe, sprejmem k trem osebam. — Vprašati Slomškova ul. l/IT. desno.	30176-1
Prodajalko
sprejmem takoj v cvetličarno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sposobna prodajalka«.	30262-1
G rh. Rorhman:
Gospod Kozamiirnik gre na letovanje


72
Švrk! je slrčal stol v globino! Prileti! je Ivanu ravno na podnos in zbil vse slastno kosilce na tla! Gostje, ki so gledali ves prizor, so od prepadenosti obnemeli.
73
Ni pa obnemela lastnica letovišča. Privihrala je po stopnicah in razložila Kozarrmrniku. da tako ne gre. »Eno šino ste mi pokončali in en obed. zdaj mi hočejo na še gostje pobegniti. Oh. in vas sem imela za spodobnega človeka!« Na glas se je razjokala.
Ključavničarskega pomočnika
za izdelovanje poljedelskih strojev, t večletno prakso, sprejmemo v stalno službo. Josip Cretnik, Sv. Jurij pri Celju.
30016-1
Mizarske
pomočnike
z nekaj kapitala, sprejmem, da se ustanovi večje mizarsko podjetje- Delavnice in stroji že pripravljeni. Informacije in ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro •Vsi za enega, eden za vse«.	30234-.1
Največja domača
zavarovalnica
šče za Celje in okolico ter Savinjsko dolino zastopnike pr^ti fiksumu in prov ziji. •fronudbe na podružnioo Jutra v Celju pod značko ►Stalna služba«.
30344-1
Dekle
z dc-žeie sprejiiiem za vsa hišna dela. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »S'užkinja«.
30194 1
Iščem pletilje
samo dobre moči za pletenje moških in ženskih rokavic. Javiti se takoj : Zagreb, Zadarska ulica 42.
27273-1
Gospodinjo
veščo samostojne kuhe, pranja, likanja in gospodinjstva, staro 25 do 35 let. z lepimi spričevali, sprejme Vinko Štoklas, šolski upravitelj, pošta Sv. Andraž v Holazah.
27322-1
7saka besed« 50 par: lavek 3 Din za lajanje naslov« 5 Din najmanj?: inespk '? Din
Trgovski pomočnik
manufakturist. — vojaščine ;>rost — žel kakršnakoli -troki podobno nameščenje. Gre tudi kot skladiščnik. Dip-se na podružnico Jutra v Celju nod značko »Izvežban«	27266-2
Kolarski pomočnik
Išfte clužbo pri kakšnem boljšem mojstru, ki izde 'nje zimske športne in delke ali v avto karoseriji. Naslov v v*fh po; Jutra	"0087-2
Pošteno dekle
veščo -samostojne kuhe in sros<podinistva z zna njem nemš-ine išče s'už bo Nas'ov v v.-eh nos' Jutra.	'OO03-2
2 mladi dekleti
vajen gospodinjstva iščeta mesto postrežnice. eventuel. tnd; službe. Ponudbe na 02-1 odd. Jutra pod »Redoljubna«.	!W60-2
Pridno dekle
i5če službe k manjS; družini r.a vsa hišna dela Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Dobro kuham«.
80165-2
Knjigovodkinja
samostojna a preko 10 letno prakso, vešča tudi ostalih pisarniških poslov ižče zaposlitve. Gre tudi par ur dnevno. Na slov v vseh poel. Jutra.
25964 2
Dekle
pridno, pošteno, in ubogljivo, išče primerne službe kot pomoč v kuhinji, k otrokom ali kot tekačica v trgovini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra«.
DCSSS-2
Krojaški pomočnik
išče službo. Izvežban v tej stroki, gre za nekaj časa brezplačno, za veo oskrbo v hiši. Ponudbe je poslati na naslov: Alojz Pepelnak, Sv. Pavel pri Preboldu 44.
30080-2
Perfektna kuharica
z boljšimi spričevali, o-pravlja vsa hišna dela, želi službo tu ali izven Ljubljane. Ponudbe pod »Poštena 250« na ogl. odd. Jutra.
30172-2
Strežnica
pridna in poštena išče službe. Nastopi takoj ali pozneje. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
30173-2
Mlada natakarica
čedne zunanjosti, trgovsko izobražena, t večletno prakso, želi mesta v večjem obratu. Ponudbe n<a ogl. odd. Jutra pod »Simpatična«.	30100-3
Restavracijska
kuharica
boljša, dobra moč, išče mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Perfektna«.	30151-2
Ekonom
samski, mlajša moi, govori slov. srbohrvatski, nemški jezik, izvrsten organizator z večletno prakso t vseh panogah kmetijstva, pripravi jen prevzeti tudi službo gozdnega čuvaja in opravljati gospodarsko in gozdarsko službo obenem. Nastop takoj ali pozneje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ekonom«.
30035-2
Perica
poštena gre na dom poceni:. Naslov v v«eb posl. Jutra.	30091-2
Absolvent
dvorozredne trgovske šole išče kakršnokoli zaposlitev. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Absolvent«
30085-3
Trgovska
pomočnica
mešane stroke, mlada i® prijazna želi mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prijazna«
3OO0O-2
Juristka
išče kakršnokoli odgovarjajoče zaposlenje. Ponudbe na ogl. odd. Jutr3 pod »Zelo mairljiva«.
27385-3
Trgovska
pomočnica
i dežele, vsestransko zanesljiva z 4. r. m. šole in maturo, dobro izurjena v vseh strokah trgovine, ter z dveletno pomočniško prakso z dobrimi spričevali, išče zaposlitve kjerkoli. Pripravljena pomagati pri gospodinjstvu. V službi lahko razpolaga s svoiim kolesom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
30118-2
Poslovodkinja
starejša moč, z večletno prakso, želi prevzeti podružnico ali mesto blagaj-ničarke v kakšni trgovini. Razpolagam tudi s kavcijo. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Poslo-vodkinia — blagajna«.
27323-2
Manufakturist
star 24 let, vojaščine prost s službovanjem v mestu na deželi, sedaj v tovarni perila, želi premeniti sedanjo nameščenje. V potrebi lahko položi Din 10.000. Cent dopise na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiva moč 10.000«.
27362-2
mešane stroke želi premeniti službo s 1. januarjem v kakšno večjo trgovino. Izvežban tudi v lesu. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Pošten pomočnik«.
27372-2
Slaščičarski
pomočnik
bi rad šel prakticirat za kuharja za nekai mesecev v kak boljši hotel. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Slaščičar«.
27335-2
Trgovski pomočnik
ravno vojaščine prost, s 6-lftno prakso v manufak-turni in železninski stroki, z znanjem nemščine, prosi kakršnegakoli namrščenja. Gre tud: kot skladiščnik. Kavcije zmožen. — Sadek Tone. Sv. Kunigunda. pošta Zreče.
27414-3
Korespondent
zmožen angleščine, francoščine, nemščine, talijan-ščine, holandščine. flamšči-ne. slovenSčine ln srbohrvaščine. išče službe. Ponudbe: Hartman, Pokojninski zavod.
80166-8
Trgovski pomočnik
mlajša moi, t lepimi spričevali, pošten in zanesljiv, teli premeniti službo takoj ali pozneje. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
27371-2
Postrežnica
išče zaposlitev za pol ali oeli dan. Svarc Ana, Kosovo polje 180. Zg. Šiška.
30060-2
Natakarica
pridna, poštena i litnimi spričevali išče službo kjerkoli. tudi v okolici Suša-ka. Govori slovenski, srbohrvatski in nemški. Ponudbe na podruž. Jutra Trbovlje pod »Natakarica«.
30018-2
Sedlarski pomočnik
zdrav, pošten. vojaščine prost iiče Baposlitve. Novak Vili, Sv. Urh 86, Trbovlje I.	30013-2
Služkinja
15če službe za voa hišna ln gospodinjska dela. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zmožna«.
30264 2
Katera tvrdka
aJi tovarna bi sprejela pošteno, trezno ali zanesljivo osebo za čuvaja, vratarja slugo ali alično. Uporaben za vsako delo, grem za 600 Dio mesečno. Obvladam slovenščino, nemščino in srbohrvaščino. Priporočljiv od več uglednih oseb. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vestem dt 17020«.
30238-2
Stalno mesto
kuharice
ali gospodinje i&čem pri boljši rodbini. Nastop 1. decembra. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod »Skrbna«.
30247 2
Postrežnica
pridna, poštena, vajenp v»eh hišnih del, šivanja im kuhanja Išče aužbe za ves dan, dopoldne ali popoldne. Naslov v vseh poslov. Jutra. 30190 2
Služkinja
srednjih let, vajena boljšega gospodinjstva in samostojne kuhe, išče službe. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zmožna 282«.
27328-2
Samec
43 let star, poštene preteklosti, kot začetnik, išče službo paznika aH oskrbnika. Valetič Jurij, Čeplje 14, p. Nemška loka pri Kočevja.
27298-2
Dekle
srednjih let, vajena vsega dela, išče službo za čez teden. Ponudbe pod »Vajena trgovine« na ogl. oddelek jutra.
27235-2
Kot gospodinja
želim vstopiti pri akad. naobraženem gospodu, (bolehen ali z otrokom), 46 — 58 let, blagosrčnem višjem drž. uradniku, radi druž. razmer. Sem mlajša vdova, intel., ljubezniva, blagega srca, z idealno lepim posestvom. — Cenj. dopise na ogl. odd. Jutra pod »Noblesse obli-ge«.	27241-2
flj/ MMna
Beseda 1 Din. 4avek 8 Din ta šifro »H lajanje naslova " Din NajmanjH »nosek 17 Din
Dober zaslužek
nudimo spretnim akviaiter-jem. Naslov v vseh pod. Jutra.	30033-3
Potniki
3<>«eda 1 Dia. lavek 8 Din za šifro aU lajanje laslova 5 Din NajmanjSI tamek
•7 T>in	*
Potnika
za okraj Kranj, Novomesto in Ljubljana mesto, išče tvrdka i»i'faff« šivalni stroji 'gn. Vok, Ljubljana, kamor je nasloviti cenj. ponudbo.
27338-5
Iščemo potnik-
za prodajo poljedelskih strojev in potrebščin, v sodelovanju s provizijskimi zastopniki. Spretni proda jelci katoliki 25—30 let stari, ki so ie potovah, s [lopolnim znanjem slovenskega in nemškega jetika, zaželjeno tudi znanje hrvaščine, ki se ne boje napora potovanja in si tele ustvariti stalno sigurno mesto. naj naslovijo svoje obširne lastnoročno pisane ponudbe s fotografijo, sa htevo plače, točno navedbo dosedanje prakse in referenc pod »Putnik«. na Pn-
it::s. 7/agreb.
27287-6
Potniku
ki stalno z ia.-tnim au-tom potuje se pridružim. Ponudbe na o-gl. odd. Jutra pod »Petdeset«	301615
Trgovskim
potnikom
se nudijo po nizki ceni avto vožnje. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
50116-5
Zastopnika
sprejmem. Sijajen, stalen zaslužek. Odlično pogonsko sredstvo za motorje. Pogoj: dobre reference. znanje nemškega jezika. Ponudbe pod »MARBO« na Propaganda d. d.. Zagret. Jela-
čičev trg 5.	__
27576-6
IZVOLITE....
samo izpolniti dolnji kupon in mi Vam brezplačno in brez obveze postavimo na poskus najnovejši
Naši plačilni pogoj! počenši od
Din 90.—
mesečno omogočajo vsakemu, da si nabavi Philips radio
Philips radio
Ime In priimek Poklic
Kraj tn ulica
Mesečno lahko plačam na odplačilo D^i
PHILIPS RADIO - H. SUTTNER
LJUBLJANA — ALEKSANDROVA C. 6
Potnik
že 15 let potujoč s lahnim autom po Sloveniji, Dalmaciji ln Bosni pre vzame zastopstva prvovrstnih tovarn. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prvovrstna moč«.
30162-9
Poverjenike,
zastopnike
peazajoniste itd. » vso dravsko banovino razen Ljubljane, sprejmem«. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zastopnik«.
»317-8
Potnike(ce)
t» prodajo zelo dobroido-čega predmeta privatnim strankam za Ljubljano in druge kraje v Sloveniji, iS čem. Ponndbe na ogl. odd. Jutra pod »Hitro«.
30102-6
Zastopnike
za prodajo interesantnih ljudskih knjig, iščemo. —■ Zaslužek prvovrsten. Knjigarna Ant. Tnrk nasl. — Ljubljana, Dvolakova nI. 3/1.	30257-5

Beseda 1 Dta. lavek
L>U.
u šifro ali dajani« nMkr»a S Dio. NajmanjS znesek
'7 Din
Učenko
za kozmetiko 17—20 letno, perfektno strojepisko, sprejmem. Dr. Ferenčak, Gajeva 3.
• J0114-44
Učenko
sprejmem v modno in ma-nufakturno trgovino. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
30112-44
Vajenko
za pletiljrtvo takoj sprejmem. Tvrševa 37.
30084-44
Dekle
14-letoo se teli izučiti v trgovini mešanega blaga. Sporn Marija, Trbovlje.
3001.1-44
Vajenca
za trgovino z mešanim blagom, ki stanuje v Ljubljani sprejmem. Naslov v ve ah posl. Jutra.
30018-44
Prodam
b»Mda 1 Dta, lavek S Dm u Utre all lajanje otslova S Dia. NajmanjS snesek 17 Dia
Za Miklavža
igračni vozički, skiroji, tri-eiklji, bolenderji, avtomobilčki, konjički se dobe najceneje pri »TRIBUNA«, P. Batjel, Karlovška e. 4. Podružnica: Maribor, Aleksandrova e. 36. — Ceniki frankol	36734-6
Parketno voščilo
odprto, dobro m poceni nndi Oroslav Dolenec, — Ljubljana, Wolfova nI. 10.
278-6
Kotel
5 kr. m za toplovodno centralno kurjavo, malo rabljen, prodam. — A. Erman, Kranj.	27353-6
Avtomatične
tehtnice
i naroke >Dayton« in »Ber-kel«, prodam po najnižji ceni. Reflektanti pižite pod šifro »Tehtnica« na ogl. odd. Jutra.	27347-6
Vajenca
za boljšo obrt sprejmem. Prodjtavttl, ponedeljek ob 3. url popoldne. Naslov v vseh port. Jutra 30205-44
Beseda 1 Dia. davek 8 Dia u šifro ali dajani« naslova 5 Din. NajmanjS ueMk 17 Dia
Nemščino in
latinščino
lnetrulram. uro po 3 Din Jeg^lčeva 10. pri hišnici 30092-4
Konverzacijo
nemško in pouk nudi izobražena gospa za 2 osebi. Skupaj Dio 14. »a aro. Kongresni trg 13/11.
30066-4
Pouk na harmoniki
klavirski in kromatiinl ta začetnike in nadaljevalce, m otroke to odrasle. (Na željo tudi brei not) Dopi« na ogl. odd. Jutra ood -Siguren uspeh«.
273U4
ŠOFERSKA SOLA L Gaberščik
btvil komisar za Sofenk« izpite. Slomikov. ni. i. Telefon 96-36.
30003-1
Instruiram
ne predmete nitje gimnazije. Uspeh. Honorar nizek. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Visok o&otka«.
27384-4
Gimnazijstka
instruira nižješolke v vseh predmetih. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Honorar nizek«.
27046-4
V Celju
se išče inštruktor za srbohrvaščino. Dopise na podružnico Jutra v Celju pod značko »Sofort«.
272*8-4
Fotoaparat
6X9 na rolfilm prodam, ali zamenjam za foto a-parat 10X15 na plošče. — Ponudbe poslati na ogl. Jutra pod »Optika 1:4.5«.
30120-6
Plinske peči
belo amajlirane, prodam: 1 kombinacija plinske peči s kuhalnikom, x 7-kolonska, 1 mala 8-kolonska: Ogledati Erjavdeva 3 pri hišniku..
30104-6
Damski kožuh
s kratko dlako, ugodno prodam. Naslov v v«* poslovalnicah Jutra.
30830-6
Zima je pred vrati!
Lisice, kun«, vidre, dobite lahko in sigurno s preizku ienim strupom LETOLIN. Tnformacij« daje Lykos. Zagreb. Jurjevska 8.
3664
Naprodaj!
;1 dekorativni divan z zrcalom, j kopalna banja velika, 1 stenska um, 1 umivalnik železen, 1 Wertheim blagajna. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
30066-6
Perzijska preproga
2-tG Z 3.50 starinska, naprodaj sa Din 60«10. Naslov v vseh posl. Jutra.
30061-6
Električno peč
prodam. Sv. Petra e. štv. 69. Isto tam prodam veliko ploščo za števec.
300384
Kopalno banjo
prodam. Stofsoe 163.
30065-6
Nogavice, pletenine
volna v vseh barvah po nizki ceni v pasaži nebotičnika. »Volna«.
30119-6
Cito ali Berkel
tehtnico
kupim. Ponndbe na ogl. odd. Jutra, pod »Tehtnica«.	27390-6
Smučarji
prodam kompletno novo smučarsko opremo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	27332-6
Travnik
37'6 kv. m v Hauvptmaoei prodam. Mala Moaraka 18. Trnovo.	80001-6
Božičnih drevesc
večjo količino, »godno prodam. Naslov v varil poslovalnicah Jutra.
27481-6
Predkurišče
parnega kotla (Vorfeuerung) ia jermen i co (Sehmmgrad) prodam. Porirve m Lava La£ko.
800064
2 pisalni mizi
orlg. amertkaruJri prodam. O. žužek 1.'ubija
na. Tavčarjema 16._
30291-6
Vso sifonsko
Miklavž prihajal
On dobro ve, da dobi pri nas vse, kar si otroci najbolj želijo: vozičke za punčke, gugalne konje, avtomobilčke, triciklje itd.
8. REBOLJ 4 DRUG Ljubljana, Gosposvetska U, 277-6
SV. MIKLAVŽ
pride v WoUovo ulico 10 k Oron avu Dolencu, kjer je prlptravljeno doetl lepega ln atadkega.
30189-6
Knjige
BeMda 1 Dia. davek 8 Din (a Šifro al) dajanje oadova 6 Dia. Najmanj« bocm* 17 Dia.
Leposlovne knjige
(okrog 800) slovenske in nemške, vezane, dobro o-hranjene ceno naprodaj. Dvorni trg l/II, levo.
30209-6
beseda 1 Din, lavek 8 Din 5 Dia Najmanj« snesek ta šifro ali lajanje naslova 17 Dia
Radio 8-cevni
za vse toke in baterijo s 56 ur ampernim akumulatorjem, Philips zvočnikom, okvirno anteno in transformatorjem, prodam po ugodni ceni. Begunje pri Cerknici, šola.
27537-9
Radio aparat
na tok in akumu&tor prodam, Aplhova ul. št. 34. Mrak.	30362-9
Radio aparat
štiricevni, baterijski, Len-zola zvočnik, »Radione« mrežna anoda, polnilec za akumulator, ugodno naprodaj. Uporaben tudi kjer ni elektrike. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
27275-9
tnsnsn
Perzijaner plašč
krasen, pooeni Daiprodaj. Naslov v vseh pori. Jutra.
800#-d3
Pohištvo
beseda 1 Dia. lavek 8 Du. u tifre alt lajanj* oariovs ^ Dia. Najmanj* mmtk 17 Din
Sobno in kuhinjsko opremo
dobro ohranjeno, prodam. Ogleda se: Moste, Dete-lova 8, v ponedeljek in torek od 13—16 ure.
30148-12
Hrastovo jedilnico
novo, (velika m mala miza, 6 stolov, couche in btifet) ugodno prodam. — Poizve in ogleda se pri tapetniku Zakrajiek, Miklošičeva cesta.
30127-12
Pridelki
Beseda 1 Dia, davek 8 Dia za šifro ali dajanje naslov« t Dia. Najmanjši metek U Dia.
Kislo zelje, repo
novo, prvovrstno ja glavice aa urau v sodčkih, dobavlja po aaročifa v vsaki maotiai po bre*konkwen6-ai ceni Gustav Erklavee, Ljubljana, Kodeljovo, Pcv-ietova 10. Triefoa 26-91.
391-88
Kislo zelje, repo
la hibo, prvovrstno, po brezkoakureoM eeni, vsako mnotiao, dobavljala — Homan, Ljubljana, dr. Petra e. 81. tri. 85-3».
284-88
Sun odjemalec Posnetega mleka
od 200 lk. naprej. Oferte na ogl. odd. Jutra pod iifro »Mleko«.
30134-33
Jedilni kostanj
mtietan, lep, kg po Dm 2, nudi tvrdka Nachb&r Artur, Radeče.	30340-33
Perutnina, cvetlični med in jajca
la blago, po primernih cenah. Prodajalna Kmetijske družbe. Igriška ulica (za Dramo). — Telefon 37-55.
30255-J3 Krompir
lep, prebran, iz pelčeoe zemlje, kupi še nekaj va-prava Obče državne bolnice v Ljubljani.
30235-33
Pred nakupom
pohištva
»i oglejte v mojem skla-diSčo: Ljubljana Vegova ulica 6. — ramno vrstne spalnice, kuhinje itd. po najniij<ih cenah. Mizarstvo Andlovic. Škofljica.
30069-18
Več spalnic
kavkaški oreh, imitacija in iz orehovih korenin, poceni proda mizarstvo Josip Goljar, Gosposvetska 13.	30167-12
Pohištvo •
moderno. Velika izbira. Po najnižjih cenah. Andlovic, Komenskega ul. 34.
30121-12
Glasbila
Beseda 1 Din. davek * Din ta ilfro ali lajanje naslova 5 Dia NajmanjS cnesek
17 Dia
Pianino
svetovne znamke, krasen glas, oklopna ploSfa, strune navzkriž, prodam. Dobrajc, Tattenbachova 31. Maribor.
27130-35
Lep klavir
opremo1 trn, skoro nov, naprodaj, prodam. Franc Eržen. Vprašanja na ogl. odd. Hrastnik.	, J«*« P«** »S1«"*' — On-
27210-6 I ginal«.	30212-26
Zimska jabolka
najslcrbnejše sortirana in pakovana od Din 3.75 naprej. Kmetijska družba — Ljubljana, r.r.z o.z. Novi trg 3.. Telefon 21-05.
30254-34
Avto,moto
Beseda 1 Dia. lavek 8 Din ss Šifro all dajanj« aaalova S Dia. Najmanjši snesek
17 Din.
Motor
Poeti 350 cm3, dobro ohranjen naprodaj sa Din 4000. Framkopaoska uL 39.
30045-10
Ford
JAP 600 ccm OHV i novo gamo ter Avstro Daan-ler proda Rotar, On o 6».
80006-»
7 sedežno limuzino
v voznem stanju kupim. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »Na obroke«.
30087-d«
Osebni avto
Renault, 6 sedežev, prav dobro ohranjen skrajno poceni naprodaj aa dražbi dne 23. t. m. ob 2. uri popoldan v garaži v Mariboru Frančiškanska ulica št. 13. Izklicna cena 7000 Din. Pojasnila pri advokatu dr. Rapotecu, Aleksandrova cesta št. 20.
27349-10
Garažo
za osebni avto v galliil mesta odrtimi. Triefoa 24—61.	30203-10
Avto Fiat 514
dobro chranjm, naprodaj. Ponndbe nasloviti na Celje poštni prodal 1.	27359-M
Iz prve roke
samo dobro ohranjeni avaotnobm osebni, tovarni ln avtobusi ugodno naprodaj. Tudi prOU knjižicam Mestno in. LjudnkB posojilnice. O. žužek, Krupp zastopstvo Ljubljana, Tavčarjeva 11.	30200 10
Stroji
Šivalni stroji
»Ktthler«, »Singer«, novi, malo rabljeni, stari, najcenejše samo v NOVI TRGOVINI aa Tyrfevi 99.
27381-28
»Singer«, »Pfaff«
skoraj novi šivalni stroji, ženski, krojaški, čevljarski in kolesa, ki odgovarjajo novim, poceni naprodaj pri »Promet«, nasproti križanske cerkve.
30111-39
Šivalni stroj
Pfaff, pogrezjiv, tkoraj nov, Ti1?fra cena. Novi trg 4. -5. vmta. *ero prt-tdlčjo.	30150-20
Stroj
za izdelavo ladijskega poda na tri strani (drei-seitig) v dobrem stanj* kupujemo. Ponudbe na A. in M. Urbič, Zagreb, Ma-ksiminka C. 114. Telefon 57-24.	27360-29
Stroj
za izdelavo strugotioe (HoH urolle) in preSo v dobrem stanju kupimo. C. ponudbe na A. in M. Urbič v Zagrebu, Maksimirata e. 114. Tel. 51—31.
8NH7-S8
Pisalni stroj
mali znamke »Adler« dobro ohranjen poceni pro dam. Eleforoton. Frančiškanska 10. 30233-29
Šivalni stroj
Singer, skoro nov, ae« malo rabljen, z all brea motorja ugodno prodam Zaloška 9, Morte Ljubljana.	30187-29
Beseda 1 Din, aavek S Dm ta Uho ali dajanje S Dia NajmanjS 17 Dta
Krasen bel Spic
dresiran, poceni naprodaj. Vinko Vidmar, Zelena jama, Vodnikova nI. 4.
30128-27
Mlade papige
lepe, prodam pe 25 Din. Naslov v vseh. pori. Jutra.
30079-37
Psi ca
ki sISi na ime »Lumpi«, bolj majhna, se je fe pred tednom neznano kam zatekla. Oddati na Smartio-ski c. 32. skladišče stavbne dražbe.
30130-27
ADLEB
pisalni stroji,
J. Karbeutz, Maribor
GLAVNI TRG 20
TEL. 2884
ZAHTEVAJTE BREZPLAČEN CENIK
MEINEUHEROLP
ma/BORa "V
"toVeLovni rvi upp jjiesei, Krupp Jun-kers Diesel in Krupp bencinski avtomobili od 2 do 7 ton. Krupp ni samo ime, temveč tudi garancija.
GLAVNO ZASTOPSTVO
O. ŽUŽEK
LJUBLJANA TAVČARJEVA 11
za jesen m zimo
modne in športne, s kožuhovino ali brez v cenah od Din 240.— do 580.— v veliki izbiri nudi

F« L G
Lju&Sjana,
SV. PETRA CESTA 29. Plašče izdelujemo tudi po meri.
B**eda 1 Din. lav b S Din BeM<u j	tiv^.k 6 Di
E» Šifro «li lajanje naslova iK Din. NajmanjSl znesek 17 Din.
lEazpis prodaje lesa
Začasna državna uprava razlaščenih gozdov v Ljubljani, Cesta 29. oktobra št. 24, proda v revirju Log pri Rogatcu na pismeni licitaciji dne 16. decembra 1936.
ca 700 plm bukove hlo-jdovine na panju.
ca 4100 plm bukovih drv |B3 paniu
ca 1200 plm mehke hlo-idovme na paniu.
Pogoji in tiskovine so na Tazpolago pri gornji upravi in pri revirnem gozdar-jju v Logu pri Rogatcu.
Na isti dan se bo prodalo 1320 prm izdelanih »uhih drv postavljenih ifranko vagon Rogatec, na podlagi posebnih ponudb, oziroma na posebni dražiti.	27002-15
Jesenov les
hlode, kupimo v«ko mno fcno. Ponudbe na Kolti, Predaleč, Ljubljana. Kongresni trg 4.
27342-15
	
	
J*e»«sa.s i Din lavni i L/ii> b Šifro vli tajanji- laalovs Din. N^jmanjš* znesek 17 Din
Kožuhovina
•pe najugodneje kupi in strokovno izdeluje pri
JOSIP DOLENC
#v. Petra 19. Telefon 22-62.
ž»o-7
Lovsko puško
.rabljeno, kupua. ±-Gnud t>e pod »Ceneno« na ogl. •Ddd. Jutra	300^1-'
Lokomobiio
asovo aii rao.jeno, v do-fc-iem stanju. s točnim opisom ln navedbo gradbenega leta in cene. kupim. Ponudb'- politi na Godina, G. Gornji Petro vel (Prekmurje)
30015-7
Stare moške obleke
sukne, čevlje, perilo, kupujem. Pridem pogledat na dom. Piačam boljše kakor vsak drugi. Pišite pa Mara Andlovic, Galu-lovo nabrežje 27.
30174-7
za Šifro ali dajanje naslova 5 Din. Nnjmaiišl znesek !7 Din.
Hranilne vloge
Ljubljanske kreditne banke in Ljud. posojil, ljubljanske kupim ln plačam najvišjo ceno takoj v gotovini.
Al. Planinšek
Ljubljana, Beethovnova nI. 14/1. Telefon 35-10.
287-16
Hranilne knjižice
vseh hrauilnic v Ptuju, ku-p-m takoj. Ponuribe na po-Iružnico Jutra Maribor pod ,p. A.«	27186-16
TVRDKA
A. & E. Skaberne
LJUBLJANA - javlja da jemlje 4o oreklica v račun zopet
HRANILNE KNJIŽICE
Mestne hranilnice in Ljud ske posojilnice.
149-16
Stare moške obleke
Sevlje m perilo kupujem stalno. Pridem na dom. Dopisnica zadostuje. Alojzija 3>rame. Ljubljana Gallusovo nabrežje 2).
30033-7
Zložljivo posteljo
dobro ohranjeno kupim. Na-•lov v vseh posl. Jutra 30065-7
Stopnice
tn zavoj (Wendeltreppe), kupimo. Višina cca 8 m. Ponudbe poslati na tovarno žigica Dolac—Travnik.
27345-7
[Visokofrekvenčni
aparat
E» vnltažo 300 volt in Pancksol zdrav, solnce — Judi brez žarnice, kupim. F'onudbe pod »A parit« na tff.1. odd. Jutra.
:7309-7 Otroški bicikelj
ia Sletnega fantka, kup m. Vergelj. Verovškova 23.
27395-7
Drobilec za kamen
kupim. Nsv-dif	kapaci
teto in ponudbe	na .>gl.
odd. .lu^ra pod	»Drobi
lec«.	30185 7
Prodajalko
družabni«) 8 svojim obrtnim Listom, sprejmem takoj. Kapital nepotreben. Ponudbo na podružnico Jutra v Celju pod »Vpeljana tigo-vina«.	30-40-16
Finansijerja
iščem za rentabilno že vpeljano podietje. Potrebna gotovina naimanj Din 30.000, proti visokim o-brestim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Popolna varnost«.
30154-16
Družabnico
samostojno osebo, z večjim kapitalom, ki bi prevzela dobro vpeljano trgovino, sprejmem z vso oskrbo. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
30100-'.6
Vlogo
Prve Hrvatske 5ted'Vmice •00.000.- Din ali več prodam proti gotovini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Trgovec«
30073-16
Vlogo
Kmetske ljub. okol. Din .'Q5.00l, prodam aii posodim Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vloga 325«.
27 400-16
Vložnico
Mestne hranilnice ljubljanske 13.000, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »24(111-«.
S7383-16
Katera srčno
dobra oseba
bi posodila 1.500 Din ?o spodu proti 100 kraT.t garanciji. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod ?Po bra duša.«.	30259-16
Kompanjona
išče samostojna gospa za industrijo moškega, ženskega perila in trikotaže, ki postane lastnik 8 novih strojev, in postane poslovodja in blagajnik. Potrebno do 60 tisoč. Posel v polnem obratu. Vprašati Planovšek, Zagreb. R.ičko-ga 9.	27320-16
Dragocenosti
Bwe<la 1 Din Uvek S Dir D Šifro »I' la)»a)f "%*l«w» C Din. Nejmanjš! uieoek 17 D! o
Vsakovrstno zlato
kupuje 1X1 ia}v'Sjifc e»nab
ČERNE - jnvelli
Ljubliana Wolfov» allea
Hranilne vloge
kupite ali prodaste
lajboljše potom moj« oi*arne
Rudolf Zore
Ljubljana, GleUal:ška 12 lelefon 38-10.
•37222-16
Kmečko zaščito
vse pos;e, tnlormaclje, obračune ln revizije za upnike in do,žn!ke znlzDo dolgov Vam strokovno zadovo ljivo uredi Koinercljal na pisarna
Lojze Zaje Ljubljana Gledališka ul. 7. (Za odgovor pri Iožlte znamke Din 5.—) 265-16
Bančno kom. zavod
Maribor. Aleksandrova 40, .ivršuje najboljše nakup ln prodajo HRANILNIH VLOO v»tf> denarnih zavodov Za odgovor Din S znamk.
364-16
Vloge Ljubljanske kreditne banke
vsako vsoto, kupim takoj. Plačam najboljše. Ponudbe na podružnico Jntra Maribor pod »Drava*.
261-16 Hranilne vloge
vseh denarnih zavodov nakup in prodajo protj takojšnjemu ,jlačflu izvrši najugodneje
Al. Planinšek
Ljubliana, Beethovnova al. 14/1. Telefon 15-10
214-16
Vlogo
novomeške mestne hranilnice kupim takoj in plačam najvišjo ceno. Prodam vlogo ljubljanske kreditne banke. Ponudbe na podružnico Jutra v Novem mestu pod »Krka«.
30138-16
Poravnave
plačan j a dolgov
posredovanja kreditov ln gotovine
na hranilne kn.iižice, naložbe kapitala ''tudi hranlnih vlog1. zaščitne ureditve, davčne napovi di, knjigo-vodstvene revizije, bilance in vse druge trgovsko <ro-s:>odarske i>osl' izvide in izvedeniška irnenla oddaja koncesijonirana Trgovsko-gospodarsta ooslovalnica v L'i;M:nni. Cesta 29. oktobra (P:m«fca cesta) št. 7. (Za pi.-mena pojasnila znamk- .
30153-16
Davčne zadeve
prittižb« zaradi zgradarne. prid^-hnine: Davčna poslovalnica. Ljubljana. šeJen-burgov3 7'T.
30018-16 Finančnika
z večjim kapitalom, išče dobičkanosno podjetje. — Cenj. ponudbp na ogl. odd. Jutra pod šifro »Hi»llvw<>od* 30232-16
Knjižice
Mestne hrani nlce ijvb 1 lanske kupim. Ponudbp na ose1, odd. Jutra pod »50.000«.	30204-16
Beseda 1 Din lavek S Din za 5i.'ro »11 dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din.
Velik zelenjadni vrt
dobro pognojen, sredi Ljubljane oddam s 1. januarjem 1937 brezplačno v najem. Prijavo ie poslati na ogl. odd. Jutra pod značko »Kultivi-ran vrt«.	27049-17
Samostojna
gostilničarka
vzame v najem dobro idožo gostilno na promet nem kraju v manjšem mes'u. aii izven mes a na izW.nl točki z nekaj posestva pri poštenem go^podarju. Ponudbe po sla ti na ogl. odd- Jutra pod šifro »Samostojna go isti'nioarka«.	30088-17
Trgovski lokal
in gostilno z vsem inventarjem na prometnem kraju, dajem v najem. Nastop v decembru. Oglasiti se je pri Jože Ma-roltu, gostilna, Dvorska vas pri Vel. Laščah.
30147-17
Gostilno
oddam takoj ob Dunajski cesti. Najemnina nizka. Pojasnila daje: Franc Kotnik Prevoje, p. Lukovica pri Domžalah.
80042-17
Gostilno
dobroi-dočo vzamem v na jem. Ponudbe na A1 rana Company d. z. o. z., Ljubljana.	30073-17
Gostilno
vzamem v najem ali na račun. Ponudbe po-d šifro »Gostilna« na podružnico Jutra Maribor.
£74,-25-17
Večjo gostilno
vpeljono, ki se nahaja na prometni točki velikega industrijskega kraja, oddam takoj v najem ali na račun. Istotam odda.ni lokal za čevljarsko obrt. Ponudbe nn ogl. odd. Jutra pod »Industrija 333«
-2741i3-17
Mesarijo
dobro vpeljano, v industrijskem kraju, najrajši v mestu, vzamem v najean. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	27307-17
Gostilno
eventuelno s posestvom vred, odam v najean v lepem trgu. Pogoji ugodni. — Ponudbe n« podružnico Jutra v Celju pod značko 3*)345-17
Mlekarno
oddam v najem. Celovška oesta 28.
30iy)-17
Mesarijo
dobroidočo v Mariboru oddam v najem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
27313-17
Suho klet
veliko, primerno za skladišče oddam na Taboru. Poizve se pri hišnici Ilirska ul., nova stavba.
30113-19
Gostilno
dobro idočo, center Ljubljane z inventarjem in stanovanjem oddam na račun ali v najem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Priložnost«.
30144-19
Izletniško gostilno
v zagrebški okolici s po 'etno ln zimsko verando, vrtom, krai-nimi prostori, stanovanjem prodsm zaradi bolezni lastnika za Din 35.000 z bogatim priborom. Prednost Ima jo sposobne natakarice in sobarice. Najemnina miw-čno samo 800 Din. Pavlekovlč. Zagreb. Ilica 144	30025-19
Trgovino s papirjem
dobroidočo, sredi me>ta. prodam zelo ugodno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Papir«.
30224-19
Lokal
za shrambo ali delavnico, oddam. Zraven je ena soba za stanovanje. — Cesta v Rožno dolino, št. 36. Poizve se Študentovska ul. št. 13.
30080-19
Nekoliko dobrih
trgovin
v provinci, mlinov, prilika za obrtnike, gospodarska posestva kupuje — prodaja »Daruvarčan« Da-ruvar. Za odgovor priložite 3 Din v znamkah.
30137-19
Delavnico
približno 8.5x4 oddam takoj za mirno obrt na dvorišču Mestnega trga štv. 9.
30083-19
Lep, nov lokal
pripraven za vsako cbrt ali trgovino oddom s 1. decembrom. Vprašati je na Cankarjevem nabrežju 13.
3(KX52-19
Zaprt prostor
20 m2 za skladišče «li delavnico oddam. Ježioa T'7.
30003-19
Lokal
na prometni točki v centru Ljubljane ali na periferiji, iščem! Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Prometna točka« 30t)67-i0
Trgovski lokal
iščem na prometni točki Šiški. Ponudbe z navedbo velikosti lokala, števila okeni in najemnine^ na ogl. odd. Jutra pod šifro »Lokal«.
30125-19
Trgovski lokal
iščem na prometni točki na Viču. Ponudbe z na-edbo velikosti lokala, števila oken in najemnine na ogl. odd. Jutra pod šifro »Lokal«.
30124-19
Trgovski lokal
iščem na prometni točki v Mostah p. Ljubljani. — Ponudbe z navedbo velikosti lokala, števila oken in najemnine na ogl. odd. Jutra pod šifro »Lokal«.
30123-19
Skladišče
tik ljubljanske mestne me-oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
27338-19
Beseda 1 Din lavpk 3 Din
za šifro ili lajanje	dovs
5 Din Najmanjši	znesek 17 Din
Trgovine, trafike,
bufete
Industrije, hotele, ga-ti ne. kavarne, točilnice, mrnze, mlekarne ln wa druga pridobitna p od jot ja. hiše. vl'e. po^ečti. pro daiamo in posreduj'm nakup: Poslovalnica Pav-!ekovič. Zagreb	144
30024 19
Trafike
s prodajo papirja v naj promenejšem ?wgrtb škem središču, dobro ido če. prodam obenem blagom ln opremo za Din 15.000. 28.000 ln 65 tisoč Din takoj: Pcs'07 nlca Pavlekovlč. Zsgreb niča 144	30025-19
Lokali
na Tyrševi v centrumu se dajo v najem. Naslov v i-s.'h posl. Jutra.
39040-19
Trgovski lokal
zelo prostoren, s skladišči, kletjo in podobnim, na zelo dobrem prostoru. oddam takoj v najem. Naslov: A. Mrak, Moribor, Frankopa-nova 55/1.
274,22-19
Buffet " gostilno
na prometnem ugodnem kraju z vsem inventariem in stanovanjem radi družinskih razmer oddam. Potreben kapital 15.000 Din. Samo resne ponudbe se prosi na ogl. odd. Jutra pod šifro »Lepi lokali«.
30178-19
Svetel, suh prostor
8X6 kv. m. pripraven za delavnico ali skladišče, takoj oddam. Maistrov? 10.
30179-19
Svetel in suh lokal
v I. nadstropju 210 kv. m, primeren za clctilno, tekstilno ali slično tovsrno, oddam v centru mesta. Po dogo* oni tudi ccneni pogon. Ponudbe pod »Cen-tei-', na ogl. odd Tutra.
30237-19
Beseda 1 Din, lavek 8 Dia >jl šifro ali lajanje alrva 5 Din. Najmanjši tneeek 17 Dia. .
V Brežicah
jn okolici M naprodaj btte. stavbiščv vinogradi, sa lovnjakl. gozdov! ki ta ik rožen del: Attemsovega veleposestva. Vprašati: Ing Miklau 0.. Brežice.
287-80
Večje hiše
trgovske in stanovanjske, z dobrim donosom v Ljubljani in periferiji
Lepe vile
eno- oxir. dvodnifintke. komfortne, po ugodnih ce noh, hipoteke za prevzeti.
Posestva
po vsej dravski banovini, v različnih cenah jn veliko stih ugodne lege.
Stavbene parcele
v centru Ljubljane !c na periferiji
proda
Pristavec Franjo
Ljubljana, Erjavčeva c. 4a.
Telefon 23-81. — Nasproti dramskega gledališča.
Ž?2S6-2<i
Stavbišča
v Zemunu 6000 — 10.000 kv. m na sami obali Du-nava proda poceni Stevan Gradjin, Zemun, Pašičev trg 5.	30139-20
Nova hiša
štiristanovanjska, pri novi
gimnaziji, Bežigrad, napro-dai. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
30149-20
Posestniki!
za svoje resne interesente potrebujem različne h:še. vile, stavb, parcele in posestva. Prodajo ;zvršim v največji tajnosti. Pristavec Franjo, Ljubljana. Erjavčeva c. 4a.	249-20
Enodružinsko hišo
lepa lega in parcelo za zidavo lepe vile. poceni prodam. Ponudbe na ogi. odd. Jutro pod »Vrednost«.
W39082-20
Enonndstropna hiša
v bližini nove lesene cerkve v Vodmatu, novodogra-jena naprodaj, kot tudi visokopritličua hiša na Smartinski cesti. Delno lahko plača s knjižicami ljubljanskih denarnih zavodov. Poizve s? !. Oražem. Predovičeva ul. 5.
33077-20
Lepa vila
blizu centruma. na najlepšem položaju, solnčna lega, z gospodarskim poslopjem in velikim vrtom naprodaj. Prev.Hme se l-ihko tudi večja hipoteka. Naslov v vseh posl. Jutra.
30039-20
Hišo ali vilo
v najbližji okolici Ljubljane. Bežigrajski okraj sprednji de! Miria ali Rožnika. Smer Št. Vid ali Vič kjer je tramvajska zveza, kupim za gotov-no. Cena okoli 150.000 Din. Ponudbe na ogl. idd. Jutra pod šifro »W. J. hiša večstanovaniska«.
30131-20
Lokal za fetostroko
trgovino, amatersko izdelavo, dobro uvedeno, urejen, se proti povrnitvi investicij odda. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Fo-tostroka«.
30256-19
V	Celju
IS minut od mesta n-iprodaj dvostanovaniska vila. Potreben kapital Din 3'">.W0, ostalo pla "ljivo pod ugodnimi pogoji. Pojasnila daje: Krnnovšek, Glavni t'g <!, Celje.	27130-20
V	Celju
10 minut od m-sta naprodaj nova hiša. obstoječa v. 5 sob. 2 kuhinj. ? kPti in velikega vrta. Na lov v vseh poslovalnicah Jutra.
27429-20
Enodružinsko h'šico
za li2.500 ter krasna stavbišča tik kolodvora I,'m-buš, sposobna za obrtne stavbe pmda ugodno Per-ko. Maribor, Aleksandrova št. 51.	27419-20
Zamenjava hiše!
Tridružinsko hiJo v Polž burgu (vrednost pol milijona Dinl zamenjam za enakovredno v Ljubljani. Ponudbe uod »Prvovrstna« no ogl. odd. Jntra.
274O0-20 Stavbeno parcelo
500 kv. m.s pričeto st:.vbo vile. ob Tyrševi cesti, blizu nove gimnazije, ugodno prodom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prožnost«.	3WK-20
Hiša
enostanovarjska. prostorna, suha, 30 m od glavne ceste, z dvema velVm-i vrtovoma, v Ptuiu, ugodno naprodaj. Ponudb" na Vidovi? Anton. Pjmdnji Breg, postaja Hnjdin3 pri rtu ju.
27 4 '.<3-20
Samo pritisk na sumb
pa se Vam že oglasi zaželjena postaja z glasbeno polnostjo, ki Vas preseneti.
Kateri aparat ima to senzacionalno iznajdbo?
Izključno le
RADIONE
zahtevajte ponudbo aparatov RADIONE od
reg. zadr. z o. z. v
LJubljani, Miklošičeva cesta 7. tel. 3190.
Za podjetne ljudi
26 kilometrov od Sarajeva ob progi Sarajevo—Dubrovnik, sto korakov od postaje Pazarič, sredi ravnine s planinsko okolico, prikladno za zimske športe kakor za letovanje, to-re| za hotelsko industrijo, radi bližine Sarajeva pa tud' za kupčijo z lesom, živino in sad'em. se radi odselitve v Beograd u-godno proda: enonadstrop-na hiša, ki ima v pritličju velik lokal za gostilno in kavarno, lokal za obrt in srednje veliko stanovanje, v I. nadstropju pa dvoje velikih stanovanj z vsega 7 sobami in vsemi pritikiinami, dalie dvorišče, hleve, pralnico, velik vrt; — pritlična hiša spredaj z vrtom, 4 sobami in vsemi pritikiinami, dvoriščem, hlevom, poseb-njim vrtom za zelenjavo, enim malim in enim o-gromnim sadovnjakom z mladim dreviem. Tik ob vrtu teče potok, prikladen za riboeo'Stvo. Skupna cena za oboie posestev, prostih vseh dolgov. Din 170.000.— Vse informacije pri lastniku: Hinko Kranjec, Knez Mihajlova 54. Beograd II.
30236-20
Dobroidoča gostilna
in mrearija. najprometnejši prostor, ugodno naprodaj. Nadalje hiše. vile, ->arcele, posestva, — prodaja in kupuje Realitetna pisarna, Ljubljana, Wolfova 1.
30-341-30
Večstanovanjsko
hišo
rentabilno, takoj prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Rentabilno«.
3025J 20
Velik travnik
amo ma.lo cddalji-n od Tržaške ceste na Vl?u zelo poceni prodam Na-s:ov v vseh posl. Juti.
30197 20
Hišo
manjšo trgovsko ln stanovanjsko pod zelo ugod nlml pogoji prodam, ter dve manjši gos-tint v mevu na prome-ni toi-kl. Prevzamem hipoteko oddam knjižice. Poja.~r.i la Jančar. Sv. Petra c. 27. te'efon 37-96
30207 20
Hiša
v LJubljani—Mc»te, eno ,-tanovanjska z verando ln vrtom na prodaj. Poizvedbe pri dr-ju Sužc ku. advokatu v Ljub-I1ani.	30198-20
Trgovska
po ugodni Naslov v cah Jutra.
hiša
ceni naprodaj, vseh poslovalni-
27329-20
Lokal in skladišče
takoj oddam. Ogied 12 2 ure. F.orijan -fci ui. 26.	30203-19
Tovarniško poslopje
na Gorenjskem ugodno na-i>rodaj. Poslopje je v najboljšem stanju, kitero je pripravno za predilnico ali drugo industrijo. Zraven [>o slopja se nahaja tudi velika stavbena pare la. Ponudbe je poslati na ogl. odd. Jutra pod značko »Tovarna«.
39X19-30
4-stanovanisko vilo
novozidano, komfort. donos 31.000. velik vrt, v b1'?.ifli centra, prodam za Dm 470.000. Pisarna Adamič, Gosposvetska fi/IT.
30183-20
Beeeda 1 Dtn. davek S Din za šifro ali lajanje naslova 5 Dia Najmanjši inesek 17 Din.
3-sobno stanovanje
v 1IL nadstropju, s kopalnico, oddam 1. februarja na Aleksandrovi cest; 10. Informacije istotam pri hiš uiku, podpritličje.
27370-31
Enosob. stanovanje
oddam za november ali deccmber. Tržaška 24.
27047-21
Dvosob. stanovanje
komfortno, s piinom, takoj oddam. Jesenkova 8.
30142-21
Trisobno stanovanje
oddam s 1.	decembrom. Mesečno Din	800. Židovska steza št.	4. Pri univerzi.	30117-21
Stanovanje
za takoj v Mostah od dam. Poizve se pri La san, tudi ta samca. Pokopališka lt.
3C096 21
Stanovanje 2 sob
ln prltlklm. parketirano v visokem pritličju na Mirju. oddam s 1. Januarjem 1937. Naslov v vseh posl. Jutra
30097-21
Parketirano
stanovanje
sončno, sobe in kabineta s prlikllnaml v cen tru oddam takoj. S ari trg 7-1.	23163-21
Enosob. stanovanje
v Hrenovi ulici 16, oddam. Poja«ii;la v Narodni knjigarni. Stritarjeva ul. 32.
3T223-2H
Sobo in kuhinjo
oddam labko takoj. Alojzij Jesih. Zavrti 6.
30299-21
Stanovanje
»oba, kuhinja, vw pritikll-ne pod en'm ključem, oddam. Šiška. Podaljšana Aleševčeva čez gorenjsko železnico.
312<B-ai
3-sobno stanovanje
solnčno, z vsem komfortnim, in centralno kurjavo, oddam lw decembra ali kasneje. — Naslov v vseli j»o«lovaln:-cah Jutra.
30315-31
Delavnica
za izborno vulkanizacijo avtogum, galoš in vseh predmetov iz®'gume v centru Zagreba, dobro vpeljana s stalnim krogom odie-malcev, industrijskim tokom. stroji, inventariem, naprodaj zarad' rodbinskih razmer. Potreben kapital 25.000 Din. Ponudbe na Publicitas Zagreb pod — »4471-1«.
27300-19
Med mestom In deželo
Dosreduje Jutrov mali oelasnik
Stanovanjsko hišo
novo v Ljubljani, kupim. pontid.be z opisom hiše na ogl. odd. Jutia pod »600.030«.
30.~KM-20
12-stanovanjsko
hišo
novozidano, 850 kv. m vr ta, donos netto 45.000.— Cena 530.000.— Prevzem hipoteke. Proda pisarna Adamič, Gosposvetska 8/II 30182-20
2 novozidani hiši
z dobrim donosom, v ceni 550000 — 650.000.— proda Adamič. Gosposvetska 8/H, telefon 32-86.
30181-20
Nova hiša
2 sobi in kuhinja, poceni naprodaj. Pobrežje pr Mariboru, Medvedova ul. 4.
30313-20
..posesc"
realitet. pisarna, dr. t o. i.
Ljubliana
Miklošičeva ceata 4/1L
proda:
VILO, 6 sob, 1700 kv. m vrta, Podrožnik, Din 350.000.—, hipoteka Din 230.000.— VILO, 5 sob, 1000 kv. m vrta, Podrožnik, Din 265.000.—, hipjteka Din 80.000.— HISO, 11 stanovanj, 1600 kv. m vrta, blizu kolodvora, Din 360.000 — HIŠO, dvodružir.sko, 430 kv. m. vrta, Kodeljevo, Din 100.000.— HISO, dvostanovanjsko, 70o' kv. m vrta, Vič, Din 55.000.— HISO, tristanovanjsko, 2000 kv. m vrta, Vič, Din 70.000.—, knjižice Mestne. HISO, novozidano, 800 kv.' m vrta, Škofljica, Din 65.000.— POSHSTVO 10 oralov, Vič, Din 150.000.— hipoteka 30.000.— PARCE1E 600 — 700 kv. m. Bežigrad, Din 60, 70. SO. PARCELA 11.000 kv. m, severni del mesta. Din 25,—
PARCELA 514 kv. m, Vič. Din 18,—
301*2-20
2 stanovanji
dvosobno in trisobno, s kabinetom, balkonom, kopalnico, plin, komfort. |«oleg br.novine za ceno 1(M0—1100 Din. oddam tibrua.rja ali preje. Informacije: Tobačna ulica 6, telelon 34-94.
3016V21
Trisobno stanovanje
s ka-binetom, oddam takoj ali januarja. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. F	27379-31
Opremljeno sobo
in kuli njo, oddam takoj v
vili na Vodovodni cesti 73 za 359 Din in prodam kino, gu^lni stol in zložljivo posteljo.	3000Č-31
Štirisobno
stanovanje
oddam v vili v sredi mesta z vsem komfo^tom, za takoj ali 1. februarja 1937. Informacije v trgovini A. Goreč, Tyrševa c. 1.
30170-21
Encsob. stanovanje |
in dvosobno, prenovljeno i suho, sončno, oddam po nir.- | ki najemnini. Jurčkova pot 55.	3O0.V3-31
Trisob. stanovanje
$ kopalnico oddnm takoj ali pozneje na Opekaski cesti. Poizvedbe: gTadbeoa pisarna Rimska c. 21.
31X173-21
Sobo in kuhinjo
oddam zelo čedni, točni stranki odraslih oseb. Cankarjeva ul. 5, Kod<-lj vo.
30952-31
Enosob. stanovanje
oddam majijSi dnif.ini. Glin-ce. Tržaška cesta 30.
30031-31
Štirisob. stanovanje
krasno, s kopalnico v neposredni bližini bežigrajske gimnazije oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod, »■Prilika*
80072-2»
Dvosob. stanovanje
zelo lepo urejeno, ugodno oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »I/epo<
30C7m
Trisob. stanovanje
mirno takoj oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mir«.	90071-31
Sobo in kuhinjo
oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gerbičevac 39062-31
Dvosob. stanovanje
s kabinetom in pritikiinami oddam v vili J'odrožni- j kom. Poizve se Rozman, ! Dvorni trg 3/II.
89061-21 1
Enosob. stanovanje'
s kabinetom oddam s 1. decembrom v I. nadstropju. Krakovski nasip 18.
89957-31
2 sobi s kuhinjo
in vsemi pritikiinami oddam. Tovarniška ul. 27.
30132-21
Stanovanje
eno- ali dvosobno oddam takoj ali pozneje v hiši z vrtom. Sončna lega, na periferiji, v bližini električne centr. Reflektira se le na soliden zakonski par brez priveska. Naslov v vseh poslovalnicah lutra.
23129-31
Stanovanje
sobe. kuhinje takoj oddam. Stožice. Poizve se v gostilni Ramovž.
30103-21 Zakonski par
br« otrok, dobi brezplačno stanovanje, obstoječe iz lepe, sobe .shrambe ;n kuhinje v vili. ki leži 9 km od Ljubljane ležeče ob postaji
_ če prevzame oskrbo- .
vanj« vile in vrta. — Na- I Stop oskrbovanja vile in i vselitev v stanovanje takoj al: pozneje. Ponudbe z r.a-edbo poklica pod šifro Poštena človeka« na ogl. odd. Jutra.	27:?7 4-31
Dvosob. stanovanje
s kabinetom, prostorno, takoj poceni odda Tribuč, Glince. Tržaška 6, telefon 2605.
30180-21 Sobo in kuhinjo
takoj oddam. — Poizve se Kamniška 20,- pritličje levo.	30177-21
Dvosob. stanovanje
z vodovodom, v Z,g. S Jki, poceni oddam. Poizve se pri Jeran, Kolodvorska 32.
30316-31
Stanovanje 2 sob
kabinet, kuhinja, pritikline, oddam takoj. — .Poizve se Kamenšek, Eiošpilerjeva 20, Bežigrad.
Dvosob. stanovanje
oddam. Aleševčeva cesta □4, Ljubljana VII.
80291-31
3-sobno stanovanje
sredina mesta, odoam. Vprašati 2-4. Naslov v vseh posl. Jutra.
30202 21
Opremljeno
stanovanje
s kuhinjo cddam. Naslov v TOeh por>l. Jutra.
30195 21
Stanovanje
2 fobi ln kabinet takoj oddam. Velika čolnan-ka uL 19.	30199 21
2 stanovanji
trisobno a i dvosobno ln štirisobno ugodno od dam za takoj. Informacije Sturm. S-ari tre 28-III.	30195-21
Dvosob. stanovanje
e prltiklnami odd*\m I. nadstropje za Din 350. Zgornja Šiška 205, poleg Ga.slVfo.ga doma. Vila Milca.	30261 21
Stanovanje
en-o in dvosobno, oddam takoj, s i-ritiklinemi. Predov:-iera 9/L	30330-21
šiumvmm
8-*ed» 1 Din 1	S !->'■
ta Sif*-o al: -lalanje naslova 5 D.n. N«ijm*njšl zne^k 17 Din
Enosob. stanovanje
za januar iščeta 2 celi dan odsotni osebi. Plačnici točni. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »Sestre«.
30140-21a
Sobo in kuhinjo
iščeta v meslu zakonea brez otrok ta januar al: po> neje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Plačnik za daljšo dobo«.
30228-313
Stanovanje
snbe in kuhinje, iččea fa plačam po potrobl par uwv seoe v raprej. Ponudbe na ogl. odd. Jutra po šifro »Suho«.	31089-31B.
Stanovanje
4—6 sobno ižče zdravnik blizu Frančiškanske cesrkv« za maj ali prej. PonndVt
na ogl. odd. Jotra pod
»Zdravnik«.
89034-3H Stanovanje
2—3 sob s ko^mdnioo, ftčfl
za s[M>mlad tpočlanska &m-žina. Ponudb? na ogl. odid. Jutra pod »Lgodna	.
17*0-21«
2—3sobno
stanovanje
s kopalnico išče za. »pomlad tročlanska družin«. Parter izključen. Ponudbe na ogl. odd. Jutri pod »Ugodna lega«.
27389-2U
Stanovanje
iščem 1 sobtno ali veh ko prazno sobo za 2 oes-bi, "bližina Tabora a L decembrom. Ponudbe na ogl. odd. Ju-ra pod 2450 30188-23 a
Be»eda l Din. lavek 8 Din ia šifro lil lajanje nuslova. 5 Din. NajmanjSi tnmek 17 Din.
Dijaka sostanovalca
sprejmem v lepo, toplo to-
bo z vso oskrbo po ugodni ceni. Miklošičevi 15/TV desno.
30135-22
tfe*ed« l Din. Iavek 3 Din l» Šifro lil -lajanje naalova 5 Da Najmmja meeek 17 Di».
B^aaaagi M— Hebertus
nepremočljlv temnosiv in v i različnih barvah | [ po Din 250.— ter vsa druga obla-1 | čila po neverjetno J nizkih cenah pri PKESKEK-JC,
Ljubljana, Sv Petra c. ]
TELEI-OiN
25—S7
Enosob. stanovanje
[ lepo ugodno oddam s 1. ! januarjem 1937. v Ceg-narjevi ulici 10/11. Poizve se v hiši stanovanje št. 5.
30150-21
Enosob. stanovanje
lepo, oddam boljši, plačljivi stranki. Naslov v veeh posl. Jutra.
3004 l-Sl
301etna kuharica
dobra, išče mesto gospo-d-nje k samostojnemu gospodu kamorkoli. Naslov v vseh poslovalnicah Jutri.
27361-21
Lepo stanovanje
trisobno, jiarket;rano, kopalnica, vse pritikline, L nadstropje vile, ugodno oddam. Rožna dolina, Cesta XVII/5.	17407«31
V Radovljici
oddam stanovanje: dvosob: no 319, trisobno 350 Din. Vprašati Magušar Ljubljana, Reeljeva c. 16.
27 417-31
Stanovanje 2 sob
kabinet, v novi hiSi, oddam za 1. december. Prešernova Ul, Moste.
27382-31
Dvosob. stanovanje
komfortno, oddam v Šiški za post:lno Kmet. Pojasnila: Fritsch, Polanska cesta 16. »top. IV.
30013-31
Trisobno stanovanje
kabinet, predsobi, veranda, solnčno, novi hiši, parket, vodovod, elektrika, celo nadstropje, oddam s fepruarjem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutri.
30175-21
Smrt plešavosti „Morana"
Tekočina »MORANA« Je potrebna vsakomur, in dnevne zahvale dokazujejo, da »MORANA«, vonjlva kozmetična tekočina, brez ozira na stanje las, uspešno pomaga. Takoj izgine prhljaj, ekcemi, lišaji itd. Hrani lase, krepi korenine. Takoj zaustavi izpadanje las, lasje porastejo na plešastem mestu. — Zahtevajte v frizerskih salonih pranje glave samo z »MORANA«. PošUjamo po povzetju: steklenica Din 40.—, poštnina Din 7.—.
Moderna kozmetika ,,MORANA" — Split
Ako ne bi bili zadovoljni z rezultatom, Vam vrnemo denar!
IŠČE SE družabnik
za visoko rentabilno tekstilno industrijo.
Ponudbe z navedbo udeležbe na podr. Jutra Maribor pod »Velika rentabilnost«.
»JUTRO« 3f. 272
16
NeScIJa, 22. XX T935.
Avtomobilisti!
Po uporabi čoka zamorete presoditi, ali motorno olje odgovarja za zimo ali ne.
Slabo olje se zgosti, startate težje - in prevečkrat potegnete za čok.
REZULTAT:
1.	V cilindre prihaja preveč bencina ter med obroči beta in steno cilindra prodira v karter.
2.	Olje v kariero se razredčuje, se mora česče menjati, in mazanje trpi.
3* S sten cilindra se izpira olje, ki postanejo suhe in se preko mere izrabljajo.
Vsem neprijetnostim se izognete, akonporabljate specijalno
zimsko avtoolje
vi Single Shell
vrsenomazame
Bosoda 1 Dnu I* v -i £ Du. ta Silro ».U lajanje naAlov» i Din. Najiuauj^ iae*ti 11 Dia
2 opremljeni sobi
K i, telelon. Int, central n* kurjava oddam v bUži Bi kmarne Emona. Naslov V />eb posi. Jutra.
27260-23
Prazno sobo
% uporabo kopa. niče od «ani. Mklošičeva c. 16 ITI Crsno.	3C0P5 23
Prazno sebo
v centru e pros iin vho tlom. oddam dvema s a-rejžtoa ženskama N<1 •lov v vseh pofl Ju: r a.
30C91-23
Opremljeno sobo
pri Sv Jožetu 1 decembrom oddam Ogled oa — 2 ure. Naslov v »četo posl. Jutra.
30098-23
Opremljeno sobo
s posebnim vbodom od dam 1 — 2 gospodoma event. s vso oskrbo. Na •lov v vseh poni. Jutra.
30193 23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom od dam z vso oskrbo Gra-tb.š*e 13	30157 23
Opremljeno sobo
e dvema poss^e.jajna od-j.oi event upo rvbo kuhinje. Naslov v vwh poti. Jutra
30166-23
Veliko sobo
oprc-mlje-no ali pra/rmo, s posebnim vhodom, oddam
▼ Gledališki ul. IS — 2/" mšek.
30221-29 Prazno sobo
iJrto, svetlo, oddem. Vpra-Sati: \Vollova ul. l/T.
30232-23
Separirano sobo
Z 2 posteljam v sredini me.ita, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah lutra.
50141-23
Opremljeno sobo
lepo. v bližini II. drž. g:m-
n.izije oddam s 1. dectm-hrom. Naslov v vseh posl.
Jutra.	3(li £7-2-3
Sobo
pritlična, sončno, lepo oddam za 1. december. Vrtača 14.	30C31-23
Opremljeno sobo
a posebu:m vhodom. od-■l.-im. Ciril Metodova ul. 10 I. nadstropje desno.
r"K>2$-23
Opremljeno sobo
solnčno, lepo, in prazno,
obe s posebnim vhodom — oddam. Friškovec 6.
27S93-2S
Opremljeno sobo
? posebnim vhodom, oddam takoj boljšemu gospodu. — Dvorakuva 3, priti., d^sno.
30231-23
Lepo čisto sobo
« pn«.'bn:m vhodom, s souporabo kopalnice, oddam samo boljši o«ebi. Naslov v vseh posl. Jutra.
30029-23
Prazno veliko sobo
lepo oddam takoj. Devin-ska ul. štv. 9. Koleija.
30000-33
Lepo prazno sobo
bre>i kuhinje odckai. Pred Škofijo, štv. 3./II. levo Su-hadoln.k.	2O07fi-33
Opremljeno sobico
solnčno in čisto oddam z domačo hrano. Stari trg 28/1II, levo.
30126-23
Opremljeno sobo
za eno ali dve osebi, i novim pohištvom, okna na Met-lni trg. oddam po nizki ceni. Cankarjevo nabrežje 23 III, levo.
30230-23
Prazno sobo
lepo, veliko, solnčno, oddam boljši osebi. Poljanska oosta 15, stopnišče I, vrata &	27381-23
Sobico
8 posebnim vhodom, elektr. razsvetljavo, poceni oddam, fc^itcar. Trnovski pristan 4.
30:09-33
Prazno sobo
lepo. solnčno oddam bli-ru Tabora, tramvajski postita ob hi?i. Naslov v V;C'h poslovalnicah Jutra.
30145-23
Sobo
oldrm gospod:?-nf. Naslov T vseb posl. Jutra.
3094<W3
Sobo
i vso oskrbo oddam dijaku Ea 400 Din v centru. Xas!ov v vseh posl. Jutm.
30(«S-33
Poleg sodnije
oddam v novi moderni hiši elegantno novo sobo. telefon. kopalnico boljšemu gospodu. Cirp-leiova 11-IV. de^no.
3C260-23
Opremljeno sobo
odam dvema gospodoma v sredini mesta s hrano ali brer. Ntslov v vseh po-sluvalnicah Jutra.
50210-25 Solnčno sobo
oddam 2 gospodoma s 15. decembrom ali 1. januarja. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
50171-25 Opremljeno sobo
s posebnim vhodom oddam T—2 gospodoma. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
50184-25
ZAHVALA
Prazno sobo
oddam v pritličju z uporabo štedilnika. Einšpit rjeva 23.
30327-33
Opremljeno sobo
oddam gospodični za 1. XII. ali ka-sneje. Genska 5-1. (b';žina Tobačne tovarne). 30191-23
Opremljeno sobo
elegantno, s centralno kurjavo, oddam v centru. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
27309-23
Ce&eUa i lAn. lave* 6 un ia Šifro »1: lajanji- oa.«lovs 5 Din Najmanjši tnesei 17 Din
Mlad gospod
bolan na žeiodeu iščem *obo z odgovarjajočo dl-etično hrano v bližini gor. kolodvora. Najraj pri mirni stranki a'l vdovi. Ponudbe na ogi. odd Jutra pod s Dieti'*"'8 hr-3 nac.	2718S-20a
Opremljeno sobo
v Šiški, blizu tramvaja, iščem. Tudi proti instruk-ciji. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod »Miren akademik«.
30l45-25a
Komfortno sobo
večjo z uporabo kopalni ce in posebnim vhodom za 1. december Iščem. Ponudbe pod »Za sta no« na ogi. odd. J'.;tra.
30099 23a
Sobico ali kabinet
s posebnim vhodom v mestu. išče gospa. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plača 150«.
24386-21a
Opremljeno sobo
lepo. iščem na Mrrja ali okolici. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Soba-gospod«.	30090-3?a
Opremljeno sobo
s štedilnikom iščem, pc nudbe na ogl. od. Jutra pod značko t,Takoj iščem«.	3018S-23a
Iščem sobo
s posebnim vhodom v blt-zna srbohrvatsko. sprej-na ogl. odd. Jutra pod značko »December«.
27387-23a
Za premnoge Izraze sočustvovanja ob smrti na?e predrage sestre, tete, svakinje itd., gospe
Aloiztle Bemar
roj. LEON
izrekamo najtoplejšo zahvalo. Istotako prisrčna zahvala vsem darovalcem cvetja in sploh vsem, ki so kakorkoli počastili njen spomin.
CELJE, dne 21. novembra 1936.
ŽALUJOČI OSTALI.
Opremljeno sobo
čisto in zračno s celo o-skrbo v bližini Evrope išče boljši gospod. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »888« 50155-25a
Opremljeno sobo
Kšče gospod takoj v bližini glavne pošte, plača do 300 Din. Ponudbe na kavarno »Emono«.
27403-33»
Eno ali dve sobi
tudi brez opreme, kopal nico («>uporaba). prostor za garderobo, ne prometna cesta, novejša savba, največ prvo nadstropje. nemoten vhod iščem, takoj ali do jar nuarja. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sam nc i 26754-23a
2 prazni sobi
s centralno kurjavo v centru s hrano za 3 oeebe iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalen«
90000-28»
Sobo s hrano
išče visokožolka roman"stike za Jo. december ali 1. januar. Najraje pri kakem g. profesorju. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Boljša družina«.
30006-23»
Izgubljeno
1 Din, -lave* 8 Din
« Šifro al! lajanje naslova ' Din. NnjtnanjH tne*ei 17 Din.
1000 Din nagrade
plačam tistemu, kdor pripomore, da dobim ukra-iena kolesa nazaj neokrnjena — znamke »Ad.Ier« 3 Gang, najnovejši nv>d el na tri prestave. Ima mala široka kolesa z balon pnevmatiko, kolena pokromario, pedali pof-olnonia gumi, s kompletno dinamo lučjo. Tovarniška "t.. fi.ftSOO. evdč. štev. 102838. Drugo kolo znamke »Stever« št. 2671034 evde. št. 9i<>34, ima visoko ogrodje, tori>e<lo, prosti- tek na dve prestavi in tndi kompletno dina-mo hič. Frane Oorjanc, mesarski mojster, Celje.	3fe4S-28
Morinacije
He#e-1a 1 Din lavr* s Lhr « šifro al' lajanje aaalrrv« " Din Najmanjši
'7 Oin
Vn^q5ke informacije
privatne, trgovske, poizvedbe, inkaso vrši: Informacijski zavod. Ljubljana, Selen-burgova 7/1.
&03:e-3i
Dražbe
Be»ed» 1 Din, lavek 8 Din za šifro ali dajanj« naslova 5 Din. Najmanjil tnesek 17 Din.
Hotel na Bledu
popolnoma opremljen z 20 sobami je bo prodal dne 28. t. m. na javni dražbi pri sodišču v Radovljici. Cenilna vrednost Din 715.409.—, najmanjši po-nudek Din 475.606.—. Dražba se prične ob 9. uri. Pojasnila daje Posojilnica v Radovljici.
27358-32
Be*eda 1 Dtn, davek 8 Dtn
za Šifro *U lajanje UMlora S Din. Najmanj«
17 Din.
HtMek
Zima, zima • •.
Ostanki
mariborskih tekstilnih tovarn brez napak, prlatno-barvnl, »Paket Serija A« za moSko, žensko, posteljno, namizno-perilo in rjuhe; »Paket Serija B« vsebina 15—21 m dobro uporabnih ostankov prvovrstnih touringov, fla nel za pijame in bar-hentov za obleke ter »Paket Serija Z« z vsebino 3 m blaga za zimsko suknjo ali ženski plašč, moško obleko ali damski kostum poštnine prosto samo Din 121.—. Dalje novi špecijalni paket »Original Kosmos D« z vsebino 19 do 25 m najfinejših p 1 j a m a f 1 a n e I, modnih bar-hentov za obleke ln bluze ter toplega moškega in ženskega spodnjega perila. Ta paket Din 148.— vse poštnine prosto. Neprimerno vzamem nazaj in zamenjam. Naročite, dokler je še
zaloga pri RAZPOŠIUALNICI »KOSMOS" MARIBOR, Dvorakova cesta št. 1
LESNA TRGOVINA V SLAVONIJI
na Dravi, z dobrim prometom, dobrimi šu-pami, išče za poletje 1937
FIlIJALNO ALI
KOMISIONALNO SKLADIŠČE
Ponudbe pod 44709 na Publicitas d. d., ZAGREB — ILICA 9
amaterji m\
Redio omarice dibiie poceni pri
REMEC-Co.
LJDBLJftHA
KERSNIKOVA UL 7
XXXXKXX Premog, drva, oglje
nucB najugodneje
Kačič Franfa
Celovška c. 67, Šiška, (poleg stare cerkve)
Kopnite domače blago!
ZAHVALA
Za premnoge dokaze iskrenega sočutja in sožalja, ki smo jih prejeli ob nenadomestljivi izgubi naSega iskreno ljubljenega soproga, očeta, starega očeta, brata, strica, svaka ln tasta, gospoda
Ivana Kokolja
ŽELEZ. URADNIKA V POKOJU
za poklonjeno cvetje in vence, se tem potom vsem naj-
topleje zahvaljujemo.
Osobita zahvala naj velja pnečastiti duhovščini za spremstvo in tolažilne obiske, ravnateljstvu, uradništvu in vsem njegovim stanovskim tovarišem, gg. pevcem in godbi »Sloga« za prekrasne žalostinke, konečno prav vsem mnogoštevilnim prijateljem in znancem, ki so našega srčnoljubljenega pokojnika v tako častnem številu spremili v zadnje domovanje.
LJUBLJANA, dne 21. novembra 1936.
Globoko žalujoči rodbini: KOKOLJ, DOLENC.
JJ1L
V sat* beseda	S Din;
lave k 3 Din, u	iifro tU
dajanj« naslova	C Din,
najmanjši cn20 Din.
Gospod
star 29 let, zelo simpatij«,
lepe iunanjo6ti, visok« postave, inteligenten, eleganten, telo d«iaven, išče poznanstvo z bogato damo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Bodoči trg o v-eec	»0047-34
Stenotipistko
simpatične Zunanjosti, ki zna sbobrvatsko, sprejmem. Ponudbe s sliko, ki se vrne, pod »Tajnica« na ogl. odd. Jotra.
27521-24
Prijateljstva
t boljšo gospodično alf mlajšo gospo, predTwm bloodinko, želi riSjj državni uradnik, 30 let star. Ponudbe pod »Prijetm večeri« na ogl. odd. Jutra.
27388-34
Vsaka beseda S Din; d*T«k S Din, n H!ro ali lajanj« naslova S Din. najmacjS* tnesek 90 Din.
Ločenka
prijetne zunanjosti z doto Din 400.000, išče moža, ki bi hotel biti samo njen. Pojasnila daje »NADA«, Zagreb, Jelačičer trg 10.
27568-25
Znanja želi
gospodična ■ hiteJlgentom od 33 d« 48 let. — Dota 120.000 Din. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Sfro
»Sv. Miklari«. _
8T38&-5E
Vdov«
21 letna z doto t rini 80.000 iffe trgovca ali siično. Pojasnila daje »NADA«. Zagreb Jelači-(er trg 10. Za informacije poslati Din 10.
27566-25
Ločenka
28 letna z doto v gotovini 250.000 ilče zakonskega druga. — Pojasnila daje »NADA«. Zagreb Jelači-čev trg 19. Za informacije poslati Din 10.
27564-25
Artiler. poročnik
Slov«o©e, Tirate poetaivv, v elntbi v Beogradu, £eli poročiti goepo^-iZ-no v rosti 20—»0 let. lepe viaotoe postave s potrebno kavcijo. Pocodbe e sliko Da podmi-ntoo Jutra v Morit»om ;od »6taj«rc«.
SM3M6
Frizerko
simottalno delavko, lepo , is solidno, išče radi že-nitve mojster srednjih let, s samostojnim moškim in ženskim salonom v veSjem mestu Hrvatske. Dopise prosim poslati na ogl. oddelek Jutra pod Jifro »Mirno življenje«.
27365-25
Dražestna blondinka
21 letna z doto v gotovini in nepremičninah Din 270.000, ilče zakonskega moža. Pojasnila daje »NADA«, Zagreb Jelačičev trg. 10. Za Informacije poslati Dia 10.
27567-2?
Obrtni ca
snuja s drtavmm ali neft-
nvm nafafbeccem, etarim od 30—40 let. Prednost nujo finaoeaa-ji. Rera« dopose s
fJSko na ogl. odd. JTutra pod šrfro »Reeno mial-m«.
Bukov les
neparjen, z robom ▼ dolžinah 110 em dalje, r Širini 6 cm dalje, debelini 1 palca, zajamčeno brez razpok in po možnosti brez vej. Letna dobava, tedensko cca 25 ma. 25% Jedra dovoljenega. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »SuSak«.
Podeželanka
25 letna z doto v gotovini Din 50.000 in 50 orali zemlje, iiče zakonskega moža. — Pojasnila daje »NADA«, Zagreb. Jelači-čev trg 10. Ža informacije poslati Din 10.
27565-25
Vaščanka
22 letna z doto v gotovini Din 40.000, iSče trgovca, obrtnika ali slično. Pojasnila daje »NADA«, Zagreb Jelačičev trg 10. Za informacije poslati Din 10.
27569-25
Ločenec
•ter 48 ki, t (»»mo len jem,
mahkagti exea, želi gospodinjo s [»remodenjesn ali Din 30.00(1 v gotovini Eksistenca zasignrana. Cenj. dopise na piKlružnieo Jutra v Celju pod značko »70.100«.
Gospodična
98 l«t stara, * nekaj prihrankov, i«>če v Hvrho možitve inteligentnega gospoda s sigurno eksistenco.
Dopise na podružnico Jutra Maribor pod »-NeiiniJte ponudbe«.
87123-25
Zenit ve in možitve
bpljšlli slojev posredujemo najvesuiejo. odlično in airaeretno. imamo mao go odllinlli partij oUch »polov v evidenci. Informativne prospekte razpo aijamo proti vposianlm Din 10- v poStalh znam k ah-diskretno: »HKZOii« Zagreb pcA(a 3. 30023 25
Poročim
dUd bogato govpodRao,
ki bi mi pripomogla, da «e ertabliram v Ljubljani. Star «om 33 let, simpatičen, le-pe mninjosti, visoke postave. Slika zaieljena. Tajncst strogo zajamčena. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod fcifno: »Sigurno lepa bodočnost«.	30CMS-36
Pekovski mojster
in biini posestnik, vdovec 50 let star, simpatičen, brez otrok išče dobro gospodinjo — ženo, ki poseduje najmanj 40 tisoč di narjev v svrho takojinje ženitve. Ponudbe poslati na podružnico Jutra v Celju pod »Blag značaj«.
27511-2?
ZA BOŽIČ
tople puhnate odeje volnene odeje vata odeje tkanine za odej«.
1936
MNnJPOPOLNEIŠft in eenejjfa
KRALJEVNl DVORNI ^OOBAVITELJ NJOVEfiJA DOMAČA RAZPOSUJALNA TVRDKA')
r. SCHNEIDER
! IZDELOVANJE- GLASBIL IM OLASBEMM PRITBKUN !
ZfiGREBrliikoliee^aiil.lO/c
Vio!inek-od DinTImncgoel Kitare^^hb-
.saksofoni intdj J najceneje
poiižsiNI CENI
Mandoline,— 98.- -Harmonike ••75.—
in lu.4
<i<t> j
ZRHTEVH-JF&	GENIK
V globoki žalosti sporočamo, da Je naS dobri ljubljeni
soprog, oče, tast, stari oče, stric, gospod
Vorbach Ivan
ZEL. ZVAN. V POKOJU
v 79. letu starosti, previden s tolažili sv. vere danes
preminul.
Pogreb predragega pokojnika se bo rriHl ▼ nedeljo,
dne 22. t. m. ob 4. uri popoldne iz mrtvaSnice mestnega pokopališča v Celju.
CELJE-SE2ANA, dne 20. novembra 1936. Žalujoče rodbine: VORBACH, SAD AR ln CECCHI.
ža brez
dobro obutev
Peko čevlji so na višku kvalitete, izdelani s specljalnimi amerikanskimi stroji, ki morejo predelovati le brezhibno usnje
Znamka
je pojem dobre obutve, ki je cenejši kot manjvreden izdelek
Maribor Slovenska ni. 12
Kranj, Prešernova ul. 12 Bled, Vinko Savnik Jesenice, Vinko Savnik Radovlfica, Vinko Savnik
fiSeMsandroiia 1
Ljubljana
KlihlcSiCeoa 14
Celje Kocenosa al. 2«
Zagreb, Hica 15 Trbovl|e. Konzum TPD Novo mesto, ivan šmalc Murska Sobota, Cerkvena 6
R. URBAN:	1
Vstajenje gospoda Treeja
Roman
1. poglavje
»Metlo pogoltnem, če to ni Scotland Yard,« je zagodmjal višji nadzornik Robin, vstal od zajtrka, raztreseno vtaknil servijet v žep in široko odhitel v predsobje, kjer je glasno in nemarno zvonil telefon. Ko je snel slušalo, se je oglasil njegov namestnik v službi. »Tu Scotland Yard,« je rekel »nadzornik Barton pri telefonu. Vzbirna umorske komisije B, umor v Porters Hallu pri Wembleyu. Čez pet minut smo pripravljeni za odhod.«
»Kakor nalašč v nedeljo!« je očitajoče vzkliknil višji nadzornik in zgoraj nekaj žaljivega v ruse brke. Nato je postal stvaren in odredil, naj neute-goma pridejo ponj.
Četrt ure pozneje je službeni voz umorske komisije B z devetdesetimi kilometri na uro drevil proti Wembleyu. Redar pri vodilu je bil v njem edini, ki je nosil uniformo. Zraven njega je sedel seržant Cock, za njima nadzornik Barton s seržantom Mackenziejem, na zasilnem sedežu je ždel fotograf, in na zadnjih sedežih sta se zložno valjala policijski zdravnik Wood in višji nadzornik Robin. Dok-
tor je pogreval dovtipe, M jih je Ml prejšnji večer že dvajsetič slišal v klubu, višji nadzornik se je hohotal kakor uspešen pivovarnar, in seržant Mackenzie se je režal iz službene pokorščine. Nadzornik Austen Barton, velik, triintridesetleten mož z ostro začrtanim obrazom, je šoferju čez ramo mežika je zrl na beli trak ceste in je bil po štiriindvajsetih urah službe v tistem prijetno dremavem stanju kakor navadno človek, preden zaspi.
Austen Barton je bil prej nižji častnik pri kolonialni vojski v Afriki, dokler ni obolel za hudo malarijo, kar ga je prisililo, da se je zaradi zdravja vrnil na Angleško.
Ko je okreval, je dobil najprej uradniško mesto pri političnem redarstvu. Tam si je kmalu pridobil sloves, ko je razjasnil senzacionalen morilski naklep in dokazal zarotnikom krivdo. Poslej so ga prištevali k tistim redkim mlajšim uradnikom, ki jim je bil policijski predsednik naklonjen. To se je pokazalo tudi v tem, da so Bartona kot nadzornika dodelili oddelku višjega nadzornika Robina.
V dveh letih službovanja pri umorski komisiji B je imel Barton nekajkrat priliko, da se je odlikoval, in zadnji čas so v Scotland Yardu tudi že šepetali, da bo kmalu povišan.
»Povejte, Barton, kaj se je prav za prav zgodilo?« se je jel višji nadzornik Robin zanimati za službo, ko je cilj vožnje že vstajal v daljavi.
»Nekega moža so baje ubili,« je odvrnil nadzornik, zdramivši se iz poflspanja, »več sam ne vem. Ob osmih pa štirideset je wembleyBka policijska straža javila umor v Scotland Yard, in pet minut po-
zneje sem dobil od komisarja Fitznerja povelje za vzbumo.«
»Ali gre za žensko ali pa za denar,« je modro rekel Robin in zazehal kakor lev. Tisti mah je avtomobil zavil v drevored, in takoj nato je zdrčal skozi dvojno vrsto radovednežev in mimo redarja, ki je držal roko ob čeladi, ter obstal pred prijaznim enonadstropnim selsikim dvorcem z imenom Porters Hali.
Ko so gospodje stopili iz voza, so najprej zbudila njihovo pozornost črno ovešena hišna vrata.
»Vraga, to je pa naglica,« je višji nadzornik Robin pozdravil poveljnika wembleyske policijske straže in s palcem pokazal na žalni vhod. »Povejte seržant, kdaj so prav za prav odkrili umor?«
»Davi ob sedmih,« je rekel redar, »a črne kopre-ne pomenijo žalovanje za hišnim gospodarjem, gospodom Treejem, ki je pred včerajšnjim umrl naravne smrti in ki ga danes pokopljejo.«
Višji nadzornik je nagrbančil čelo kakor jazbečar, in oko se mu je zamišljeno izpreletelo po hišnem pročelju. Nato je ukazal seržantu, naj ga po-vede na kraj dejanja. Mož je spremil uradnike iz Scotland Yarda skozi hišna vrata v vežo, ki so ji dajale svetlobo šipe, vdelane v streho. Odtod so prišli po lesenih stopnicah v gornje nadstropje, ki je šlo nalik galeriji okoli in okoli veže in ki ga je prekinjal samo hodnik z visokim oknom na zadnji strani hiše; s tega hodnika so se na levo in desno odpirala vrata v sobe.
»Tu je soba, v kateri se je zgodil umor,« je rekel
seržant in pokazal prva vrata na levi, ki jim je bilo takoj videti, da so jih s silo odprli
Višji nadzornik je obstaL »Kdo je vlomil ta vrata?«
»Jaz sam,« je poročal seržant, »v navzočnosti dveh svojih ljudi, sluge Stona in gospodične Ariler-creuzove. Vrata so bila zaprta, in kar je posebno čudno — ključ je tičal znotraj.«
»Ali je po odkritju umora kdo zapustil hišo?«
»Nihče, gospod višji nadzornik. Kakor hitro sem videl, da gre za zločin, sem dal sklicati vse navzoče v salon, kjer čakajo še zdaj pod nadzorstvom mojih
ljudi.«	.
»Da vidimo,« je dejal višji nadzornik, odrinil vrata in stopil v sobo. Veternice na obeh oknih velikega prostora so bile spuščene, in električna pod-stropna svetiljka je gorela. Na desni zraven vrat sta stala pred kaminom dva naslanjača. Tam je ležala tudi žrtev: mož, z gornjim delom telesa še sloneč na enem izmed naslanjačev, s prsti zagrebe-nimi v usnjeno blazino, z osteklenelimi očmi uprtimi v vrata, ki so vodila na desno v sosednjo sobo.
»Ali je bil že pred nami kdo v tej sobi?« se je višji nadzornik obrnil k seržantu.
»Nihče,« je odvrnil redar. »Kakor hitro sem na klic sluge Stona prišel semkaj in po jalovem trkanju Vlomil vrata, sem takoj videl, da je vsaka pomoč zaman; zato nisem niti stopil v sobo, ampak sem neutegoma poklical Scotland Yard.«
»Ali je električna luč tudi takrat gorela?« se je oglasil nadzornik Barton.

m
Največji
prihranek
Usta polna pene z^em
peneče se paste Iz modro-belo-progaste tube
Otroški cozlčfcl najnovejših modelov
Dvofcoiesa. motorji, trlclkljl
Šivalni ttrojl pogrezljlvi
Po zelo nizki ceni! Ceniki franko!
»TRIBUNA« F. BATJEL, LJUBLJANA, Karlovška cesta 4. Podružnica: Maribor, Aleksandrova cesta 26.
iJnserirajite v „{futru"f
Oblastno dovoljena popolna
AZPRODA3A
Japonski in češki
PORCELAN - SERVISI STEKLO
B r n š e n o
in navadno
KRISTAL
S v e t i 1 j k e. i^KU I ML Jedilni pribor. IN VSE OSTALO BLAGO
Steklarna
BRACA GROSS
Zagreb, Ilica 84.
JOSIP KAGER
MARIBOR, MIKLOŠIČEVA 4
IZDELUJE DRAGULJE IN ZLATNINO. PRIPOROČA SE ZA PREDELOVANJE BRILJANT-NEGA TER DRUGEGA ZLATEGA NAKITA. VEŠČE STROKOVNO DELO PO ZMERNI CENI.
f
Jiije jalfila&uL 4
dobvi aJuVLat ' \
Rotbart
Glavno sfeJadlSče za Jugo slmvljo: HlnkoMayerl <1 rug, parf. oddelek. Zagreb.
Najslajša in najboljša
krepilna pijača je
BERMET — VINO,
črnina iz FTuške gore,
diemski Karlovci — Gostilničarji nudite to špecijaliteto svojim gostom. V sodčkih od 50 1 naprej ga razpošilja: B. Marinkov, Sremsld Carlovci. Praška srora
Karol FLORJANČIČ
Elektro-radio CELJE
CELJE — CANKARJEVA c. 2.
elektromotorje radioaparate lestence žarnice ves e 1 e k t r o-m a t e r i j a 1 Velika izbira!	Znižane cene!
Pravi smuški čevlji
vedno na zalogi, izdeluje tudi po meri staro priznana tvrdka
A. ZaSokar — Mestni trg 19«
Popravila se sprejemajo.
Razpošiljamo prima:
10
50 5
kg Din 62.-kg Din 220.-kg Din 80.-
bosanske suhe slive . . bosanske suhe slive . . očiščene orehe bele . . očiščene orehe bele . . očiščene orehe bele . . orehe v lupinah letošnje
Vse franko dostava po povzetju bto/nto
AGENTURA PRANJIČ — TUZLA
20 kg Din 320.— 30 kg Din 405 — 50 kg Din 250.—

ZAHVALA
Vsem tistim, ki so nam ob bridki izgubi našega dobrega očeta, gospoda
MARTINA RADOVANA
izrekli svoje sožalje in nam s častno udeležbo pri pogrebu ter s poklonjenimi venci in šopki lajšali bol, iskrena hvala.
Posebno zahvalo izrekamo častitim oo. frančiškanom, predsedniku mestne občine ljubljanske, g. dr. Juro Adlešiču, narodnemu poslancu g. Rajko Turku, gospodom od »Jutra« in drugim.
Naša zahvala tudi pevskemu društvu »Slavec« za ginljive žalostinke, vsem stanovskim tovarišem in g. Antonu P.izjaku za tolažilne obiske.
Sv. maša zadušnica se bo brala v torek, dne 24. novembra ob 8. uri v cerkvi Marijinega Oznanjenja.
V LJUBLJANI, dne 22. novembra 1936.
ŽALUJOČI OSTALI.
Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. & kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za kseratni &A Je odgovoren Aiojz Novak - JWt LJubijariL