Poiltnina plačana v gotovini.\ Leto 97 LJubljana, sreda 27. aprila 1932 Cena 2 Din Upravaištvo: L ibljaaa, Kn&fljeva ttlica 5. — Telefon št 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inserattri oddelek: LJubljana, Šelenburgova al 3. — TeL 3492 ia 2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13 — Telefon it 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica it 2 — Telefon St 190. Računi pri pošt 6ek. zavodih: Ljubljana št 11.842, Praha čislo 78.180, Wien St T>5 241 Naročnina znaša mesečno — Din, za tnozem«tvo 40.— Dti. U rectmštvo: Ljubljana, Knafljeva .jlica 5. Telefon št 3122 3123. 3124. 3125 a 3126. Maribor. Aleksandrom cesta 11 Telefon 5t 2440 (ponoč? 2582). Celfe Korenov« tri S Telet ?t 100. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifo Trgovinski sporazum z Italijo Y Rimu 'Je bil podpisan dodatni sporazum k naši trgovinski pogodbi z Italijo Rim, 36. aprila. AA. Včeraj ob 17.30 5o v palači Chigi podpisali naknadni dogovor k trgovinski pogodbi med kraljevino Italijo in kraljevino Jugoslavijo. Dogovor je podpisal za italijansko vlado zunanji minister Grandi, za Jugoslavijo pa jugoslovenski poslanik v Rirnu g. Milan Rakič in predsednik jugoslovenske delegacije dr. M. Pilja, načelnik ministrstva za trgovino in industrijo. Popisovanju naknadnega dogovora so razen tega prisostvovali se minister za korporacije Bottai, predsednik italijanske delegacije Ciancarelli, generalni ravnatelj ministrstva za korporacije g. Ancilotti in ravnatelj kmetijskega ministrstva Mariani ter načelnik finančnega ministrstva g. Matic. Rim, 26. aprila, č. Današnji listi so objavili kratke komentarje o uradnem naznanilu, da je bil včeraj popoldne podpisan dodatni sporazum k italijansko- jugoslovenski trgovinski pogodbi iz leta 1925. Listi naglašajo, da sta italijanska in jugoslovenska vlada uvideli potrebo, da se ustanovi mešana italijansko jugoslovenska komisija, ki bi stavila predloge za ojačenje trgovinskih od-nošajev med obema sosednima državama. 2e dosedanje vezi med Italijo in Jugoslavijo so bile v trgovinskem pogledu zelo intenzivne, pričakovati pa je, da se bodo še bolj ojačile. Listi naglašajo, da se je dal podpisu dodatnega sporazuma k jngoslovensko - italijanski trgovinski pogodbi poseben namen na ta način, da se je oodpis izvršil slovesno v palači Chigi, kjer sta ga podpisala italijanski zunanji minister in jugoslovenski poslanik pri kvirinalu. črno-rdeča koalicija v Avstriji Strah pred nadaljnjim naraščanjem hitlerjevskega pokreta v Avstriji bo imel dalekosežne notranjepolitične posledice Donaj. 26, aprila r. Čeprav deželnozbor-Bke volitve niso prinesle tolikih izprememb v razmerju političnih strank, kakor v Nemčiji, je vendar tudi v avstrijskih političnih krogih vladala precejšnja zmeda. Posebno krščanski socialci, ki Imajo že več let kot manjšinska vlada državno upravo v svojih rokah, so vznemirjeni nad izidom nedeljskih volitev. Doživeli so sicer dokaj občuten poraz baš na Dunaju, kjer bi jim bila zmaga najpotrebnejša, toda mnogo bolj jih vznemirja porast na-rodnosocialističnih glasov, ki so se v pri-me~i z zadnjimi volilnimi rezultati skoraj podesetorili. Nedeljske volitve pomenijo vrhu tega popolno likvidacijo velenemcev in kmetske zveze, s pomočjo katerih so krščanski socialci dosedaj vladali proti najmočnejši stranki v državi, socialnim demokratom. Ce bi krščanski socialci hoteli nadaljevati svojo dosedanjo protifašistično politiko, bi se morali združiti z narodnimi socialisti, kar pa bi pomenilo za krščansko socialno stranko propad. Zaradi tega se že pojavljajo glasovi, da v vodstvu krščansko socialne stranke resno razmišljajo o tem, da izpremene svojo dosedanjo taktiko in skušajo navezati stike s socialnimi demokrati. Za enkrat to vprašanje sicer še ni posebno aktualno, ker se razmerje moči v državnem zboru ni izpremenilo, toda narodni socialisti še napovedujejo veliko akcijo, da s pomočjo plebiscita izsilijo razpust zbornice in razpis novih volitev. Socialni demokrati koaliciji s krščanskimi socialci, s katerimt vodijo že skoro 10 let ogorčeno borbo, niso nič kaj naklonjeni, toda na vse zadnje se bodo gotovo rajši sporazumeli za delovni program s krščanskimi socialci, kakor pa da bi dopustili, da bi hitlerjevci dobili odločilno besedo. Politični krogi zato z največjo napetostjo zasledujejo nadaljnji razvoj situacije in morda bodo že bližnji dnevi pokazali, kakšna bo odločitev. Listi naglašajo, da obstoje danes v Avstriji dejansko samo tri stranke: socialistična kot najmočnejša, krščansko socialna, ki stalno pada, in narodno-socialistič-na, ki stalno rase. Uspeh hitlerjevcev dokazuje. da se tudi Avstrija radikalizira na desno kakor Nemčija. Po mnenju listov bi morali uspehi socialnih demokratov in porazi meščanskih strank imeti za prirodno posledico koalicijo socialmh demokratov in krščanskih socialcev, ki bi se morala manifestirati v prvi vrsti na čelu uprave avstrijske republike. Komunistična zarota na Portugalskem Teroristi pripravljali za 1. maj nerede in atentate Energični protiukrepi vlade Lizbona, 26. aprila č. Policija je odkrila široko razpredeno komunistično organizacijo, ki je pripravljala atentate proti re-amu in javnemu redu v državi, za 1. maj pa je hotela izzvati nemire po vsej državi. Vlada je zato za 1. maj prepovedala vse velike prireditve, med njimi tudi veliko nogometno teKmo med reprezentancama Portugalske in Jugoslavije. Za ohranitev miru in javnega reda bo skrbela policija, ojačena z vojaštvom. Po poročilih uradnega organa portugalske vlade so nameravali ekstremistični ele- menti zlasti 1. maja izvršiti celo vrsto atentatov. Policija je zato preiskala vse osumljene hiše in priredila racijo, pri čemer je zalotila skupino ekstremnih elementov, po večini komunistov, ki so v neki jami izdelovali bombe. V jami so bile velike količine razstreliva. Komunisti so sprejeli policijo s streli in vrgli tudi bombo. Policija je nato s pomočjo vojaštva teroriste prisilila s strojnicami h kapitulaciji. 11 teroristov je bilo aretiranih in zaplenjena je bila znatna količina razstrelilnih sredstev. Odmor na razorožitveni konferenci Kratka seja glavnega odbora — Izvoljen bo še eden pododbor vojaških strokovnjakov Ženeva, 26. aprila, s. Politična razoro- s. žitvena pogajanje v splošnem odboru so bila danes dopoldne odgodena za nedo'o-čen čas. Odgoditev bo trajala najmanj tri tedne, tako da se bodo mogla politična pogajanja pričeti šele po binkoštnih počitnicah. .. . r Glavni odbor razorozitvene konference je davi razpravljal o včerajšnjih zaključkih. Konferenca je 6 svojim sklepom o kvalitativni razorožitvi stopila v odločilen stadij. Zaradi tega je potrebno, da tehnični odbori sedaj pospešeno proučijo to vprašanje s svojega posebnega stališča. Kar se tiče kemičnih bakterioloških sredstev m koordinacije, bi bilo treba poleg tretjega posebnega odbora konference, ustanoviti še četrti odbor v katerem bi se zbrali vojaški, pomorski in letalski strokovnjaki prizadetih držav. Prekinitev konference za tri dn-i pa naj bi omogočila, da bi tehnični odbori dovršili svoje delo. V tem času bi se lahko vršili privatni razgovori o onih točkah sporazuma, o katerih glavni odbor konference še ni razpravljal. Paul BoncouT je kot edini govornik zahteval pojasnila glede izjave predsednika, da je načelo kvalitativne razorožitve z zadnjo odločitvijo glavnega odbora že urejeno. Govorniku je mnogo na ugotovitvi, da ostane s tem sklepom pot odprta za prepoved kakor tudi za internacionalizacijo. Ne da bi da.1 francoskemu delegatu potrebno zagotovilo glede internacionalizacije, se je predsednik Henderson omejil na ponovitev besedila načelnega sklepa in dostavil, da je želja urada, da tehnična odbori ne hi zopet pričeli razmotrivani glavnega odbora o kvalitativni razorožitvi. Pogreb kardinala Piffla Dunaj, 26. aprila, s. Danes popoldne se je ob ogromni udeležbi katoliškega prebivalstva Dunaja in Dolnje Avstrije vršil pogreb kardinala dr. Piffla. Po slovesni blagoslovitvi so krsto med zvonenjem vseh dunajskih cerkva prenesli mimo cerkve Sv. Štefana v katedralo. Pogreba se je udeležilo 31 nadškofov in škofov, truplo bodo prepeljali v Kranichsberg pri Gloggnitzu, kjer se bo vršil jutri dopoldne pogreb na domače pokopališče. Smrt uglednega francoskega politika St. Etienne, 26. april? s. Radikalni poslanec in bivši delovni minister Durafour je včeraj umrl v 56. letu za pljučnico. Vremenska katastrofa v Ameriki London, 26. aprila AA. V ameriških državah Tennessee, Kentucky in Alabami besni hud ciklon, ki je poruval drevesa s koreninami vred in napravil na poljih veliko škodo. V državi Tennessee je ubilo 7 in ranilo več ljudi. PRIČETEK POGAJANJ NA PRUSKEM Kabinet Braun-Severing na Pruskem se Je odločil za odstop - Ko* munisti odločno proti narodno-sodalistični vladi Berlin, 26. aprila, d. Vsa pozornost političnih krogov je sedaj usmerjena na razvoj dogodkov na Pruskem, od katerega je odvisna ne samo usoda dosedanje pruske, temveč tudi Briiningova vlada in ves razvoj notranje politike v Nemčiji. Sedanja vlada pod predsedstvom dr. Brauna je izgubila v pruskem deželnem zboru večino in je njen padec izven vsakega dvoma. Ministrski predsednik Braun je tudi že sam izjavil, da ne bo čakal na to, da ga vržejo v parlamentu, marveč se bo umaknil še pred sestankom novo izvoljenega deželnega zbora, pokoravajoč se volji pruskega naroda, ki je pri nedeljskih volitvah izrekel svojo besedo. Vprašanje, kdo naj sestavi novo vlado, dela seveda velike težkoče. Hitlerjevci so prišli v deželni zbor sicer kot najmočnejša stranka, vendar pa mnogo prešibki, da bi sami brez tuje pomoči sestavili delovno večino. Desničarska vlada je mogoča samo ob podpori komunistov, vprašanje pa je, kako dolgo bi komunisti podpirali Hitlerja. Lahko bi se zgodilo, da bi že ob prvem najmanjšem sporu komunisti potegnili z opozicijo in desničarske vlade bi bilo zopet konec. Druga možnost, ki pa je dokaj malo verjetna, bi bila v tem, da podpre narodne socialiste katoliški center. Na ta način bi bila ustvarjena sigurna večina 229 poslancev, katerim bi se morda priključilo še 31 nemških nacionalcev. Sestavo take koalicije na Pruskem pa silno otežkoča položaj, v katerem je centrum kot glavni nosilec wei-marske koalicije v državni vladi. Dr. Briining je vodil proti narodnim socialistom precej odločno borbo. Ce bi se centrum priključil narodnim socialistom, bi socialni de-mokratje gotovo odrekli nadaljnjo podporo Briiningovi vladi in tako bi se položaj v Nemčiji še bolj poostril. Narodni socialisti bodo gotovo napeli vse moči, da dobe na Pruskem čim prej v roke vso oblast. Pri sedanjem stanju stvari je izvolitev novega ministrskega predsednika na Pruskem proti volji narodnih socialistov nemogoča. Zato za enkrat ne bo preosta-jalo nič drugega, kakor da se poveri dosedanji vladi nadaljnje vodstvo vladnih poslov kot poslevodeči vladi. Take vlade narodni socialisti v deželnem zboru sicer ne bi mogli vreči, toda preprečili bi lahko vsako delo. Tako bi se moral tudi na Pruskem uveljaviti režim zasilnih uredb, kar pa bi položaj zopet poslabšalo. Preostaja naposled še zadnja možnost, to je imenovanje vladnega komisarja. Prav težavno bo tudi vprašanje izvolitve predsedstva deželnega zbora. Po parlamentarnem običaju bi pripadal predsednik narodnim socialistom kot najmočnejši skupini, dočim bi morali dobiti centrum, socialni demokratje in komunisti, vsak po enega podpredsednika. Da bi bilo tako sestavljeno predsedstvo popolnoma nezmožno za vsako delo, o tem ni nobenega dvoma. Mnogo se v političnih krogih razmotriva tudi o vplivu, ki ga bodo imele pruske volitve na položaj v državi. Z vso gotovostjo se pričakuje, da bodo desničarske stranke po nedeljskem uspehu narodnih socialistov z vso odločnostjo zahtevale odstop Briiningove vlade. Desničarski listi že danes napovedujejo, da bodo narodni socialisti skupno z ostalimi strankami nacionalne opozicije zahtevali razpust državnega zbora in razpis novih volitev. Narodni socialisti računajo, da bi v tem primeru znova ojačili svoje pozicije in dosegli zaželjeno večino, s katero bi mogli prevzeti vso oblast v državi. Pred Braunovo demisijo Berlin, 26. aprila, g. Prusko državno ministrstvo je sklenilo, da bo novi d^ž^lni zbor sklicalo že na dan 24. ni3ja. Ministrski predsednik bo deželnemu zboru takoj prijavil svojo demisijo. Berlin. 26. aprila. AA. Predsednik nacionalistične skupine poslancev pruskega parlamenta j p zahteval od predsednika pujske vlade Brauna, da glede na izid volitev na Pruskem razpusti sedanji pruski deželni zbor, čigar mandat poteče šele 25. maja, da bi mogli novi poslanci pruskega naroda takoj zasedati v deželnem zboru. Avstrijski glasovi Dnnaj, 26. aprila. AA. Domala vsi avstrijski listi, izvzemši hackenkreuzlerski organ, imajo za rezultat pruskih volitev samo eno besedo karakteristike: katastrofa. Listi pišejo, da bodo izidi včerajšnjih volitev v nemške deželne zbore z navalom delničarskega radikalizma v germanski srednji Evropi skrajno neugodno delovali na mednarodni položaj v Evropi. Fašistične simpatije Rim, 26. aprila, s. Fašistični tisk smatra volilni izid pri pruskih delež-nozborskih volitvah za pričetek nove dobe v Nemčiji. Po desetih letih moralne slabosti prve povojne dobe je Nemčija sedaj postavljena pred nove probleme. Hitlerjeva zmaga, meni »Corriere della Serra«, more sicer še povečati težave najbližje bodočnost', ker so zunanji sovražniki Nemčije še vedno nezaupljivi, toda ;-reča je, da dosega Hitler svoje uspehe korak za korakom, ker bi mogel sicer postati mednarodni položaj preko noči kritičen. Italija .simpatizira s Hitlerjevo stranko, ki hoče v Nemčiji obnoviti življenje. Italiji je na tem, da se Nemčija polno uveljavi na mednarodnem polju, kajti le tako bo mogla sodelovati prj ustvarjanju nove dobe blaginje in napredka v Evropi. »Popolo d' Italia« piše, da prihaja na politično pozornioo nova Nemčija, dočim je socialno-demokratsko ozvezdje zašlo neslavno. Padec nemških socialnih demokratov Italije sicer ne bi mnogo zanimal, če se ne bi bili čutili pozvane, da vmešavajo v notranje zadeve drugih držav z drugačnim režimom ter s tem še povečujejo nasprotstva na mednarodnem polju. Konec socialno-demokratske hegemonije ▼ javnem življenju v Nemčiji je torej prispevek k razčiščen ju splošnega položaja. Vznemirjenost v Franciji Pari*, 26. aprila. AA. Listi obširno ko. mentirajo volitve na Pruskem in ne prikrt-vajo vznemirjeno?.i. >Intrasigeant< piše„ da se j« nevarnost v Nemčiji znatno povečala in da ta nevarnost kliče k opreznosti. >Tempst pravi, da je Nemčija izgubila vsako možnost kontrole nad samo sebot Vprašati se je treba, ali morejo sedanji dogodki v Nemčiji, ki so v znamenju dvojn« nevarnosti, hitlerjevstva in komunizma, pomeniti za rekonstrukcijo Evrope in miru ▼ Evropi kaj pozitivnega in ali morejo dati-Nemčiji stabilno vlado. «Journal des Debats< vidi v zmagi hftJeiM jevstva dogodek, ki bo imel velike posledice za vso Evropo, dogodek, ki ga bo treba vzeti v račun pri diskusijah o raoora« žitvi. Komunisti proti Hitlerjev* ski vladi 1 Berlin. 26. aprila, s. »Die Derrt«£»e A1W< gemeine Zeitung« poroča, da so se — hitre* je kot se je pričakovalo — pričela prva po«* gajanja med narodnimi socijalisti in eeim trumom o možnosti nove ureditve rMntcr na Pruskem. Centrum je že včeraj dobU prvo vprašanje narodnih sorijalistov, aH bi bil pripravljen za skupen razgovor. Ym kaže. da se bodo že v prihodnjih dnevfl* pričela oficijelna pogajanja. Isti list poroča dalje, da pričakujejo Hitlerji ▼ kratkem v Berlinu. Prizadete stranke bodo najbrŠ proglasile posrajania za tajna. Berlin. 26. aprila, s. V dobro pooSenfaž komunističnih krogih pruskega parlament* se izjavlja, da bo skušala nemška komuni stična stranka 7, vsemi silami preprečiti n»-» rodno - socijalistično vlado v Prusiji. TaJ sklep pomeni med drugim, da komunist ne bodo glasovali za zopetno odstranite« novih določb v poslovniku, po katerih se ministrski predsednik lahko nanovo i*vol| samo z absolutno večino. Kljub tomn pa napovedujejo komunisti, da bodo stavili go« tove pogoje, ki jih bodo Dajbrž ▼ oblfld predlogov predložili novemu deželnemu zboru. Položaj v poplavljenem ozemlju Vode nadalje padajo - Vihar porušil mnogo poškodovanih poslopij - Deževje v Bosni je povzročilo nove, a manjše poplave Beograd, 26. aprila p. Danes se je vršila seja ministrskega odbor*, na kateri so razpravljali o ukrepih za podporo poplav-ljencem. Minister socialne politike g. Ivan Pucelj je po seji izjavil novinarjem, da je vlada odposlala v prizadete kraje 20 vagonov pšenice za prehrano beguncev, izdala pa bo še tudi razne druge ukrepe, da se pomaga težko prizadetemu prebivalstvu. Prav tako je odpotoval v poplavljene kraje delegat ministrstva socialne politike in narodnega zdravja, da izda vse potrebne ukrepe, da se preprečijo razne nalezljive bolezni. Po poročilih iz poplavljenih krajev se položaj, razen v Bosni, ni izpremenil. Le v Bosni so zaradi novega deževja zopet vse reke narasle, zaradi česar grozi nevarnost novih poplav tudi ob Savi. V okolici Sremske Mitrovice je divjal danes hud vihar: prišlo je do manjših poplav, ker je razburkano valovje pljuskalo preko nasipov. Tudi nasipi so v nevarnosti .da se porušijo. Razen tega je vihar v Sremski Mitrovici poar! nadaljnjih 85 aiš, ki jih je izpodjedla voda. Občinski svet je na svoji seji sklenil oprostiti plačila vseh občinskih davkov vse one, ki so bili od poplave prizadeti. Brod, 26. aprila n. Zaradi velikega deževja, ki je trajalo do včeraj, so pritoki Save spet močno narasli in prepla\ili sosedno ozemlje. Evakuirano prebivalstvo se spričo tega še ne bo moglo tako kmalu vrniti v svoje domove. Po vseh vesteh nove poplave niso povzročile velike katastrofe. Ponesrečence pa so povsod na kmetih kakor tudi v večjih krajih zelo lepo sprejeli. Humanitarna društva v Brodu so pričela nabirati prispevke za poplavljence. Beograd, 26. aprila p. Na Drini pri feab-cu se je pripetila danes dopoldne težja nesreča. Pet seljakov je hotelo s čolnom preko močno narasle reke. Sredi reke se je čoln prevrnil, štiri ponesrečence so rešili, eden pa je utonil. Bukarešta, 26. aprila s. Dunavskemu otoku Adi Kalehu grozi zaradi naglega naraščanja vode popolna poplava. Več mestnih delov je pod vodo. Prebivalci so zbežali na najvišje točke otoka. Tudi drugemu majhnemu otoku na Dunavu pri Fili-striji grozi poplava. 80 prebivalcev tega otoka je s svetlobnimi signali obvestilo prebivalce na kopnem o grozeči nevarnosti, ker so vse druge zveze z otokom prekinjene. Otočič bodo v kratkem izpraznili. Izid volitev na Koroškem Celovec, 26. aprila. V občinskih volitvah na Koroškem je bilo po defioitivno znanih rezultatih izvoljenih: 981 socialnih demokratov, 260 krščanskih socialcev. 318 narodnih socialistov, 1391 gospodarske stranke, 219 kmečke zveze, 18 komunistov, 7 pristašev gospodarskega bloka, 1 Vele-nemec, 7 Heimwehrovcev in 205 Slovencev. .Jovenci so torej ohranili svoje posestno stanje. Krvavi nemiri v Albaniji Atene, 26. aprila. Po vesteh iz Albanije je prišlo tam v poslednjih dneh do resnih nemirov. \ okolici Piškopije so se spopadli uporni Albanci z orožniki. Prava bitka je bila v selu Suhdolu. V boju niso rabili samo pušk, marveč tudi bombe. Nekatere hiše je ugonobil požar. Spopadi so zavzeli zelo velik obseg in orožniki so imeli 15 žrtev, deloma mrtvih, deloma hudo ranjenih. Bojev se je udeležilo tudi civilno prebivalstvo. Novi procesi pred fašističnim posebnim sodiščem Rim, 26. aprila, ž. Pred izrednim fašističnim sodiščem so se v soboto vršili štirje novi procesi proti antifašistom. V prvem sta bila sojena Giordano Pratolongo iz Trsta in Melhijor Vanni iz okolce Firenz. Oba sta bila obtožena, da sta nagovarjala ljudi k uporu. Pratolongo je bil obsojen na 10 let. Varali pa na 15 let. V drugem procesu je bil sojen Teodor Gatti, ki je žalil Mussolinija. Obsojen je bil na tri leta ječe. V tretjem procesu je bil sojen Marij De-naugher iz Milj pri Kopru, ki je bil 1. 1928. konfinuran, a je o priliki kratkega dopusta, ko je obiskal bolnega očeta, zbežal čez mejo na Dunaj in v Pariz. Lani sc je vrnil in pričel delovati proti režimu. Aretiral-so ga v Kalabriji. Obsojen je bil na 7 let ječe. O četrtem procesu ni bilo izdano ni-kako poročilo. Konferenca Male antante odgodena Bukarešta, 26. aprila, č. Konferenca nanjih ministrov držav Male antante. ki bi se morala vršiti 6. maja, je po poroiiKli iz rumunskega zunanjega ministrstva odgodena do prvih din i julija. O razlogih otU goditve še ni bil izdan uradni komunike, politični krogi pa domnevajo, da je kon-< ferenca odgodena z namenom, da se zaključijo posvetovanja v Ženevi m Law sanni. Notranje posojilo zagrebške občine Zagreb, 26. aprila, n. Danes je gospo* darski odbor ministrskega sveta razprav^ ljal o prošnji zagrebškega mesta za razpis mestnega notranjega posojila. Po pojasnilih ministra dr. Srkulja je komisija posojilo odobrila v maksimalnem znesku 100 milijonov dinarjev. Pogoje bo določil finančni minister v skladu s predlogi, ki »» jih predložili zagrebški mestni svet m kv-stopnilci zagrebškega gospodarstva. Ured-> ba finančnega ministra o razpisu posojil® bo izšla v par dneh. Avtomobilska nesreča pri Postojni Trst, 26. aprila, ž. V Razdrtem pri Postojni se je zgodila huda avtomobilslm nesreča. Krožek dalmatinske fašistične skupine pri Sv. Jakobu v Trstu je priredil izlet v Postojno, kjer so imeli fašisti propagandno zborovanje. Dvajset oboroženih fašistov se je res odpeljalo s tovornim a*-tom, ki ga je vodil šofer Mognone. Ko so prispeli do Razdrtega, kjer je cesta v zelo slabem stanju, je šofer izgubil kontrolo nad vozilom. Avto se je zaletel ob mejnik kraj ceste in se prevrnil. 19 fašistov je bilo pri nesreči ranjenih, trije med nji* mi težko. Pravilnik k taksnemu zakona Beograd, 26. aprila AA. Finančni minister je na podlagi *1. 8. zakona o izpre-membah in dopolnitvah v taksnih zakonih, z dne 25 oktobra 1923 predpisal izpremembe in dopolnitve pravilnika za izvršitev zakona o taksah. Znižana vožnja za poset inozemskih veleseimov Beograd, 26 aprila. AA. Z odlokom generalne direkcije državnih železnic je dovoljena polovična vožnja pri povratku obiskovalcem velesejma v Bariju. Popust velja od 2 do 24. septembra, velesejma v Libereu na (češkoslovaškem od 9 do 22. avgusta, nadalje za 23. mednarodni vele-sejem od 4. do 12. septembra na Dunaju, ■i >JUTRO« St 97 - ■ ■ Volilna borba v Franciji Usodni streli obupanega obrtnika Sedlarski mojster Alojzij Breceljnik je včeraj s tremi streli hudo ranil gospo Rozo Delacorda in se nato še sam ustrelil v prsi — Oba ranjenca v bolnici Ljubljana, 26. aprila. Ljubljansko prebivalstvo, fci ž)lvi še pod močnim vtisom tragične smrti občinskega svetni/ka g. Mihelčiča, se je zgrozilo in po mestu je kakor šepet šla tragična novica o zagonetni, doslej še v celoti ae popolnoma pojasnjeni žaloigri, kakoršoib malo be.ležimo v analih ljubljanske kronike. Sedlar Alojzij Breceljnik je streljal na gospo Rozo Delacorda, lastnico tvrdke Kohler in jo precej hudo ranil, nato pa je sebi pognal tri krogle v prsi. Tvrdka Kohler je prav znano ljubljansko obrtniško podjetje. Ze nad 60 let slovi ugledno, vedno solidno sedlarstvo, torbarstvo in jermenar-stvo, Ki se nahaja v mali hišic} na Dunajski cesti 19, dočim se nahaja prostorna in moderno opremil j en a delavnica takoj za hišo na dvorišču znane Medjatove hiše. Od kar je stari gospod Kohler opustil vodstvo trgovine, jo je prevzela to vodila njegova hčerka gospa Roza rojena leta 1897 v Ljubljani in sem pristojna, poročena z bivšim ravnateljem Trgovskega podpornega društva Merkur g. Delacordo. V Kohler jeri obrtniji je bil okrog 20 let uslužben kot sedlarski pomočnik to delo-vodja Alojzij Breceljnik rojen 9. Junija 1891 v Ljubljani in sem pristojen, oženjen to oče enega otroka. Leta 1927 je Brecelnfk stopil iz podjetja In se osamosvojil. Otvoril Je lastno sedlarsko delavnico na dvorišču znane gostilne »Pri levu« na Gosposvetski cesti, stanova! pa je na Mestnem trgu 24. Sprva mu Je podjetje prav dobro uspevalo, zadnje čase pa je zašel mož, kakor mnogo drugih podjetnikov to obrtnikov, v plačilne težkoče. Zadnjo dobo je gojil BreceljnEk nasproti ge. Roz.i Delacordovi mržnjo, katere vzroki niso znani. V njem se Je zbudila žslja po osvetl in danes popoldne je izvršil svoi naklep. Okrog 18. se je pripeljal na kolesu pred Kohlerjevo trgovino, stopil v lokai. v katerem sta bila poleg gospe neka uslužbenka in vajenec. Po kratkem prerekanju z gospo Je potegnil polno nabasani brownlg In odal na gospo tri strele. Zadel Jo Je ▼ levo ram£, v trebuh ta mezinec leve roke. Gospa je prestrašeno krifcnila, zakrUIfla z rokami to se mato za hip naslonila na pult. Breceljnik je nato jadrno zapustil lo kal, sedal na kolo ta se odpeljal v svojo delavnico na Gosposvetski cesti, kjer je pomeril samoteres nase to al pognal tri strele blizu srca Panika v Kohlerjevl trgovInL V Kohlerjevl trgov,to 1 je za hip zavla- dala panika to konsternacija. Kmalu pa se je eden izmed uslužbencev toliko znašel, da je stopi' k telefonu to pozval delavnico V delavnici je bil poslovodja Fr. Savenc. Stopil je k telefonu, snel slušalko pa se mu ni nihče odzval. To se mu je čudno zdelo, toda v tem hipu je že neklo prldrvei v delavnico in kriknil: »Gospo so ustrelili, hitro na pomoč!« Savenc je planil v trgo*ino, kjer je našel prestrašeno, vso prepadio ta bledo go-sdo pri puitu. Videl je, da krvavi na roki. Gospa mu je v pretrganih stavkih povedala, da je bil Brecelj.ni.k v treovini in da je streljal nanjo Savenc je nato nemudoma telefonično pozval reševalno postajo na pomoč. Ob 18.55 je prejela reševalna postaja poziv in že čez nekaj minut je bil reševalni avto pred Kohlerjevo trgovino. Z reševalne postaje so obvestili o dogodku policijsko stražnico II, ta pa policijsko upravo. Par minut po dogodku so bili v Kohlerjevi trgovini poleg reševalcev tudi stražniki in kriminalni uradni*i. Ko so izvedeli, da je napadalec Breceljnik ta da je pobegnil, so nemudoma pohiteli za njim ta ga našli v njegovi delavnici. Toda Breceljnik je medtem tudi že sam sebi sodil. Našli so onemoglega, s pTestreje-nimi pljuč5 na tleh, vendar je bil še pri zavesti in je prosil, naj ga rešijo — še z enim strelom... Ob 19.10 je reševalni avto drugič zdrveJ v mesto, pred gostilno i Pri levu« in je težko ranjenega Brecelj-nika prepeljal v bolnico. Gospa Delacorda kakor Breceljnik sta bila prenešena na kirurgični oddelek, kjer «o jima zdravniki nudili hitro pomoč. Stanje gospe Delaoor-dove je sicer zelo hudo, toda ne skrajno nevarno, dočim so za BrecaltaFka zdravniki izgubili vsaso upanje. Pozneje eo ga prenesli na oddelek VII. Ozadje dram«. Kaj je prav za prav bil povod krvav! drami, dozdaj še ni točno znano. Gotovo je, da je Breceljnik gojili mržnjo do gosrn* že delj časa in da je namerava! nekaj storiti. V delavnici so namreč naSli Mste.k. na katerega je napisal, da je njegovega življenja s tem konec: ugotovili so. da je bil listek napisan danes popoldne. Ko so Breceljnika v bolnici vpraša!!«, ir-sJkaj j« streljal na gospo, je odvrnil: »Staro sovraštvo«!« ... Kakor pripovedujejo znan d je bil mnž precej razburljive narave. V sr>lo<šnera p* je bil delaven mož, a zadnje čase so se na njem sploh opažali znaki močne potrtosti. Zločinci obiskftfejo Belo Krapu® Ponovni požigi in predrzni vlomi Semič, 26. aprila. Konec preteklega tedna je bil že tretji požar ob cesti, ki vodi proti kolodvoru. Ogenj je nastal ob 9. zvečer v zidanici posestnika Starihe iz Brstovca. Domači in najetii delavci so bili večinoma še pokonci ter so ogenj Se pravočasno opazili ta rešili vino. Posestnik pa ima na poslopju občutno šlkodo, ker ni bil zavarovan. Ogenj je bil oči vi dno tudi v tem primeru podtaknjen. V teku par mesecev je bilo v okolici že več požigov. S požigi pa se vrstijo tudi predrzni vlomi in je bil zadnja žrtev neznanih zločincev te dni posestnik Bergant iz Podrebra. Vlomilci so odnesli iz njegove shrambe večjo zalogo suhega mesa in nad 30 kg svinjske masti s kainto vtred. Ze drugi dan po vlomu j« postal Bergant pozoren na nekega L., katerega je prebivalstvo že dalje časa sumničilo nepoštenih dejanj. Posestnik Bergant je svoj sum razložil tudi orožnikom, ki so možak« poiskali ter ga z raznimi vprašanji spravili v toliko zadrego, da je priznal svojo udeležbo pri tej tatvini. Izdal je tudi svojega svaka in še povedal, da je ukradeno blago skrito v gozdu. Orožniki so možaka pozvali, naj jim takoj pokaže skrivališče. L. jih je od-vedel v skrit gozdni kotiček, kjer je bilo Strah pred sumljivimi tulci 9«ho meso razobešeno po smrekah, kan*a z ma«tjo pa skrita za neko skalo m skrbno pokrita z mahom in listjem. Razkrinkani tat je moral meso in mast takoj znositi v Berd-poro, a vedno tako, da je s tako prošnjo združena tudi precej odkrita grožnja. Drugi, ki so posebno vsiljivi, pa priporočajo našim kmetom raznovrstna zavarovanja, a so po nastopu sodeč sleparji. Ljudem je prišlo na misel, da baš ti ljudje požigajo zidanice in druga poslopja, da bi zaradi požarnih nevarnosti lažje izvrševali sleparije pod krinko zavarovalnih agentov. Vsiljivcem naši ljudje prav la^ko nasedejo, ker sami ne morejo presoditi, če so pravilne raznovrstne listine, ki jih tujci razkazujejo. Znani so celo primeri, da so naši neuki ljudie kupovali razne reklamsne listke kot srečke ta vrednostnice. V zaščito revnega prebivalstva je potrebno, da oblasfva uvedejo strogo kontrolo tujcev. Nevaren vlomilec za zapahi Škofjeloškim orožnikom se je posrečilo prijeti pri Sv. Ožboltu drznega vlomilca Bradeško Trojnim nemškim volitvam v marcu ln aprilu bodo sledile v nedelio parlamentarne volitve v Franciji. Na poročila o njihovem rezultatu bo čakal svet z enako ali še večio napetostjo kakor na rezultate volitev v Nemčiji. Pri vodilni vlogi, ki jo igra Francija v sedali r mednarodni politiki, je inozemstvo skoro v enaki meri kakor sama Francija interesirano na tem, komu bodo voljne množice poverile uoravo države. Volilna borba je seveda že v polnem razmahu, razvija pa se na način, ki si ga najbrž nista želeli ne vladna koalicija, ne opozicija. Od velikega Poinca-rejevega ministrstva narodne sloge 1. 1926. ki je ob polomu franka strnilo vse stranke od levice do desnice, je bila stalna težnja vseh vodilnih francoskih politikov, zabrisati ostra nasprotstva med strankami in vedno čuvati možnost, da se v primeru potrebe zopet lahko sestavi močna koncentracijska vlada. To je bilo tem lažje, ker v francoskem političnem življenju ne odločujejo čvrsto organizirane stranke z dog-inatičnimi programi, temveč v prvi vrsti močne politične individualnosti, za katerimi programi skoraj izginjajo. Zato v Franciji ne poznajo tako strogo ločenih političnih taborov kakor v večini drugih držav. Res sta se v teku let razvila dva glavna bloka, levica in desnica, a tudi med njima ni bilo nepremost-Fivega prepada in ob vsaki vladni krizi smo slišali o kombinacijah skupne vlade. Da se niso uresničile, niso bila toliko kriva načelna nasprotstva kakor taktični in osebni momenti. Sedanja volilna borba pa se je razvila v pravcu, ki potiska osebe v ozadnie in poostruje ločitev med levico in desnico. Proti volji voditeljev dobiva borba ponekod že tako ostro obliko, da bo v novem parlamentu sodelovanje med strankami iz obeh glavnih nasprotnih taborov še težje kakor ie bilo do sedaj. S tem razpoloženjem volilcev morajo računati seveda tudi politiki, ki morajo zato stremeti po taki zmagi, da komoromisi ne bodo potrebni. O tem bo odločevalo že par mandatov, pa se vrši borba zaradi tega za vsakega posameznega volilca in z vsemi sredstvi. Ze pri zadnjih parlamentarnih volitvah pred štirimi leti so levičarske stran- Mandžursko sporno jabolko te pred dobrim mesecem so potihnili topovi na mandžurskih bojiščih. V Mukdenu, kjer je japonska vojska potolkla 1905 Ku.ropa.t-ki.aa, vrhovnega poveljnika carskih armad, so Japonci generacijo pozneje dosegili svoj dolgoletni san. Odtrgala so ^Mandžurijo od Kitajske in napravili iz nje taikozvano samostojno državo, ki pa v resnici ni nič drugega kot provinca j•&[kratke krone. Porušili so s tem ravnovesje med ruskim to japonskim vplivom, ustvarjeno s šumonoseškim mirom, s katerim je bila zaključena vojna med Kitajsko in Japonsko, še bolj nevarno pa je, da so za-iprli Rusiji, pot na Tihi ocean. Na vzhodu je nastal s tem nevzdržen položaj. Razumljivo je, da je zasedba Mandžurije vzbudila v Moskvi veliko nezadovoljstvo in da gleda Sovjetska unija z vedno ■večjim rezaupanjem svojega podjetnega soseda, saj je bila Mandžurija od nekdaj nekaika skupna last Rusije in Japonske. Niti po nesrečnem izidu vojne proti Japoncem se niso hoteli Rusi odpovedati! svojim pravicam v Mandžuriji, odkar pa ee Sibirija vedno bolj industrijaJizira to postaja gospodarsko vedno važnejši čini-telj, je vzhod za Sovjetsko unijo še večje ga pomena. Preko teh načrtov pa so sedaj Japonci potegnili ve.liI.ko črto. Zasedli so Mandžurijo, ne da bi vprašali Rusijo ta pretrgali s tem vzhodno-kiltajsko železnico ki veže po najkrajši poti Sibirijo z Vladi vos tokom. Vsa sovjetska obmorska provinca je sedaj na milost ta nemilost izročena japonski naklonjenosti. Tudi druga proga, ki vodi ob levem bregu reke Amur je v območju japonskih topov. Tak položaj zahteva seveda od Moskve močnih živcev ter predstavlja stalno nevarnost, da vzpla-pola vzhod v novem ognju. Moskva se obenem dobro zaveda, da je zasedba Mandžurije šele prvo dejanje boja za nadoblast na vzhodu ta da še daleč niso realizirane vse japonske ambicije. Vojna kasta to fevdalci, ki imajo danes odločilen vpliv na japonsko politiko, sanja jo o velikem imperiju na azijski celimi, ki bi segal daleč preko meja današnje Mandžurije. V to ogromno politično tvorbo naj bi prišla tudi vzhodna Mongolija, v kateri so si Japonci v svoji zloglasni! pogodbi, sklenjeni 1. 1915. s Kitajsko, pridobili! velike predpravice, tako da smejo tam izkoriščati rudnike, graditi železnice, kupovati posestva itd. Svojih privilegijev, so se v preteklih 7 letih prav pridno po-služe»1932 EAI«. Krvavi izgred v Španiji Madrid, 26. aprila AA. V Bilbau je ponovno prišlo do spopadov med republikanci in nacionalisti. Pri tem je padlo z obeh strani nad 200 strelov iz pušk. Ranjenih je več oseb, 20 ljudi pa je bilo aretiranih. Nov izbruh ameriških vulkanov Buenos Aires, 26. aprila AA. V Argentini so spet začeli delovati nekateri ugasli vulkani. V San Rafaelu in Mendozi spet dežuje pepelnat dež. Prebivalstvo je v velikem strahu. Posl. Prekoršek med volilci Celje, 26. aprila. Narodni poslanec celjskega okraja g. Ivan Prekoršek je imel tudi preteklo nedeljo dva zelo dobro obiskana shoda; prvi je bil na Vranskem takoj po rani maši, drugi na Gonrr'=kem ob 10. dopoldne. Vran-ski shod je bil pri Kladniku, predsedoval mu je g. notar DetiCek, na Gomilskem pa je bil shod pri Hočevarju in mu je predsedoval g. šolski upravitelj šega. Posl. Prekoršek je poročal o delu v Narodni skupščini in razložil najvažnejše nove zakone. Obširno je razpravljal o gospodarskem položaju v državi, posebej pa še v dravski banovini in Savinjski dolini, kjer se zaradi propada hmeljarstva kriza še zlasti hudo občuti. Ostro je pri tej priliki nastopil proti rovarjem in hujskačem, ki povzročajo z lažnivimi izmišljotinami samo zmedo in jemljejo ljudem voljo za vztrajno delo. Iz sedanje nesreče pa nas more rešiti le železna vztrajnost. Na gomilskem shodu se je po poslančevem poročilu razvnel živahen razgovor, med katerim je dajal g. poslanec pojasnila na razna vprašanja govornikov. Živahno politično življenje v krškem srezu Krško, 26. aprila Sreski odbor JRKD v Krškem je sklical za nedeljo ustanovna občna zbora krajevnih organizaoij v Kostanjevici in na Raki. Shodov sta se udeležila tudi senator dr. Janko Rajar in narodni poslanec Alojzij Drmelj. dalje zastopnik banovinskega tajništva v Ljubljani dr. Marjan Zajec in kot predstavnika sreskega odbora predsednik g. Anten Glina in novinar g. Oton Ambrož. Oba shoda sta uspela nad vsako pričakovanje. V Kostanjevici je bila najprej že od 7. zjutraj konferenca z zastopniki iz Čateža, ob 8. pa se je začelo zborovanje v veliki dvorani g. Bončaija. Po pozdravu sreskega predsednika g, Glihe je govoril g. dr. Zajec o razliki med prejšjim in sedanjim političnim življenjem; odločno je zavrnil tudi begajoče vesti, ki jih širijo znani krivi preroki med prebivalstvom. Senator dr. Rajar je pojasnil vzrok težkega gospodarskega položaja ter naloge vlade dr. Marin-koviča, ki hoče normalizirati naše politično življenje. Narodni posanec g. Alojzij Drmelj je obširno razložil dosedanje delo Narodne skupščine, ki je v kratkem času treh mesecev sprejela veliko število dobrih zakonov, v prvi vrsti v prid kmeta. Končno je novinar g. Oton Ambroiž opisal dosedanje delovanje sreskega odbora in predlagal kompromisno listo, ki jo je sestavil kandidacijski odibor najuglednejših mož. Listo so vsi prisotni brez izjeme potrdili, tako da je soglasno izvoljen za predsednika krajevne organizacije JRK.1) v Kostanjevici hotelir g. Lavoslav Bučar, za tajnika pa g. Lujo Burja; v ostalem odboru so zastopniki vseh stanov. Drugi shod je bil na Raki v prostorih ostilne n.a glavnem trgu. Pred shodom je il sestanek z zastopniki Bučke, shqd pa je otvoril in vodil g. Gliha. Govorili so tudii tu 6enator dr. Rajar, nar. poslanec Drmelj in dr. Zajec, nakar je bil izvoljen krajevni odbor s predsednikom g. Drnovškom in tajnikom Krakerjem na čelu. Krajevni organizaciji v Bučki predseduje sedaj g. Kiraz, podpredsednik je g. župan Kaplar, tajnik pa g. Resman. Krajevni odbor v Čatežu je sedaj sestavljen tako, da je predsednik g. župan Martin Radej. tajnik pa g. Matija Kožar ml. V krškem srezu deluje sedaj že 15 krajevnih organizacij. Zato se bo dre 8. maja vršila sreska skupščina delegatov, na kateri bo izvoljen stalni sreski odbor nove stranke. Ustanovitev politične organizacije v Trbovljah Trbovlje, 24. aprila. V soboto zvečer je bil v dvorani Forte ustanovni občni zbor krajevne organizaci je JRKD. Zbralo se je skoraj 600 oseb, med njimi tudi nekaj takih, ki so prišli na zbor samo z namenom, da bi ga motili, kar pa se jim kljub medklicem ni posrečilo. Oni, ki so jih poslal;, zato niso onšli na svoj račun. Občni zbor je vodil učitelj g. Rudolf Pleskovič, ki je v svojih izvajanjih podčrtal potrebo složnega sodelovanja vseh stanov za izboljšanje razmer, v katerih živimi danes. Treba je ločiti strokovne organizacije od političnih. Politične organizacije združujejo v sebi vse stanove, strokovne samo pripadnike posameznih stanov. Strankarske razmere pred 6. januarjem so mnogo zakrivile, da nas današnja kriza tako hudo tare. Zato je potrebno, da se združijo vsi stanovi v močni vse-državni stranki, ki nudi garancije, da se stari časi partizanstva in korupciie ne vrnejo več. G. poslanec prof. Pavlič, ki je bil povabljen na občni zbor, se povabilu ni odzval. Poročilo o položaju je podal tajnik banovinske organizacije JRKD g. dr. Zajec. Njegova izvajanja so bila stvarna in so jih zborovalci poslušali z vel ko pozornostjo. Za njim je govoril g. Rudolf Ju-van o položaju delavstva. Tudi njegova izvajanja so spremljali zborovalci z velikim zanimanjem. Govoril je tudi inž. g. Ivo Ivanovič, ki je dokazal, da je vsa javnost zainteresrana na tem, da se delavsko vprašanje zadovoljivo reši; delavstvo bo našlo v novi stranki oporo za svoje težnje. Zaradi prenapolnjenosti dvorane je bile nemogoče izvesti vpisovanje članstva ta je bil izbran začasni odbor krajevne JRKD. ki bo nabiral članstvo. V ta odbor so bil1' izvoljeni: inž. Ivanovič Ivo. predsednik: učitelj Pleskovič Rudolf, podnredsednik; ravnatelj mešč. šole Zavrl Albin, tajnik: trgovec Toman Vilko, blagajnik; za rudniške nameščence Gonelli Rudolf ta Toman Jože, za delavce Levstk Anton. Struc Jakob, Dornik Pavel in Guna Rudolf, za železničarje Cernjač Alojz, šef žel. Staniče. im Dobbvišek Ciril, nadzornik proge; za obrtnike ta trgovce Berger Ivan in Toman Vilko. G. Koren je podal v imenu podružnice NSZ izjavo, da bo vstopila NSZ korpora-tivno v novo državno stranko. Govorili so še drugi govorniki iz delavskih vrst. nakar je bila sprejeta resolucija, v kateri se pozivajo poslanci, da energično podpirajo želje ta zahteve delavskih strokovnih organizacij, ki so jih predložile vladi za izboljšanje delavskega položaja. Škofja Loka, 26. aprla. Varnostna oblastva so bila stalno na preži, da iztaknejo večkratnega tatu ta vlomilca Jožeta Bradeško. ki je od novega leta dalje vznemirjal ljudi s svojimi drznimi vlomi. Že večkrat predkaznovani zli-kovec se je znal očem postave sj,rbno izmikati prav do minile sobote, ko so ga presenet:li škofjeloški orožniki sredi noči v Fojkarjevi bajti pri Sv. Ožboltu v občini Zmincu. Orožnikom je bilo znano, da se je potikal zadnje tedne Bradeška v okolici Ornega vrha. v vaseh Hrastn ške grape ta drugih gorskih naseljih Polliovgrajskih dolomitov. Toda kljub zasledovanju mu niso mogli do živega Med tem je seveda Bradeška kradel ko sraka. Bilo je v soboto pod noč, ko je orozm-ška patrulja 3 mož iz Škofje Loke prispela k Sv. Ožboltu. Skrivaj so ji ljudje povedali, da je vlomilec pri Fojkarjevih. Orožniki so se napotili k bajti od zadnje strani in si ogledali teren. Narednik se je odločil za energičen nastop. Dva orožnika sta z nabitima puškama čuvala izhode, dočim je narednik stopil v hišo, kjer domači še niso spali. Na orožnikovo vprašanje. kje spi Bradeška. so domači molče pokazali na sosednjo sobo. S puško, pripravljeno za strel, je stopil narednik v čumnato ta napovedal aretacijo presenečenemu zločincu, ki je bedel na tleh poleg postelje. Bradeška je spoznal svoj brezupni položaj in se je dal brez odpora vkleniti. Eskorta z nevarnim vlomilcem je prispela proti jutru v nedeljo v Skofjo Loko, od koder so zlikovca takoj odvedli v zapore deželnega sodišča v Ljubljani Bra- deško, ki je stair znanec sodnih zaporov, so ljubljanski gospodje hitro spoznali, češ: »Kaj ste zopet tukaj!« »Kajpak,« se je odrezal Bradeška ta pristavil, »gotovo bi me nc bili dobili, ako ne bi bilo^ sredi noči! Bi bil že pobegnil, kakor sem že večkrat.« Kako nevaren tat in vlomilec je Bradeška, izpričujejo zločini, ki jih je aretiraneo nujno osumljen. 3. januarja letos je vlomil v I. delavsko konsumno društvo v Svetjah pri Medvodah. Imel pa je smolo ra je bil pregnan. Ob koncu januarja se je pojavil v Spodnjem Logatcu ta je iz-kušal vlonrti v ta-mošnji poštni urad. Iste dneve je tam obiska! še stanovanji Antona de Glerie in Frančiške Rirpnikove, po-setil je gostilno Marije Kunčeve in izku-šal vlomiti pri Ivanu .Terini. Toda zaradi pazljivosti ljudi nikjer ni imel sreče. V začetku februarja se je pojavil v Rutaj-novi in je ukradel posestniku Jakobu Kreku razno perilo, dočim je moral od^ hiše Lovrenca Sečnika praznih rok. V začetku tega meseca se je klatil Bradeška v Viž-rrarjah ta je odnesel iz stanovanja Ignacija Kurnika elegantno moško črno suknjo in dva zlata prstana v skupni vrednosti 2500 Din. Pred dobrim tednom se je pojavil lopov v mehaniški delavnici Ivana An žica v Sneberjah. Z vlomilcem je šlo novo moško kolo znamke Monitor. Vremenska nanoved Zagrebška vremenska napoved za dan»»s: Oblačnost bo nekoliko narasla. Zmerno toplo. Dunajska vremenska napoved sa sredo: Zjutraj jasno, pozneje polagoma bolj oblačno, posebno v južnih Alpah. Bolj toplo. Naši kraji in ljudje Ivan Mihelčič - žrtev katastrofe Kako se je primerila avtomobilska nesreča pri Stadionu Ljubljana, 26. aprila. Z magistrata j® zaplapolala črna zastava. Občinski svetnik g. Ivan Mihelčič, o čigar usodni nesreči smo včeraj poročali, je izdihnil kmalu potem, ko so ga z reševalnim avtom prepeljali v bolnico. Tragična novica je vzbudila splošno sočustvovanje v širokem krogu pokojnikovih znancev, pa tudi dovolj ugibanja o vzroku tako usodne avtomobilske katastrofe. Kakor pripoveduje lažje poškodovani 36 letni Ivan Mihelčič mlajši, so se odpeljali z avtomobilom znamke Chevrolet 8E registrirno številko 2358 nekako ob 16. od dama proti Kamniku. V vozu so bili poleg Ivana, ki je šofiral, oče, 61etna hčerka Frančiška, hči posestnika iz Dražgoš Cirila Schmtova, ki je zaročenka Mihel-čiča mlajšega, starejša hčerka Mihelčiče-va Marija in njen zaročenec trgovec Fric Prevc iz Prezida pri Cabru. Vračali so se proti Ljubljani okrog 21. ure. Avtomobil, ki je sicer že precej izrabljen, saj je prevozil že skoraj 64.000 km, je tekel brezhibno. Ivan Mihelčič ml. je vozil s hitrostjo kakih 40 do 50 km na uro. Nesreča je nastopila prav nenadno. Kakor pravi Mihelčič mlajši, mu je privozil t bližini Stadiona nasproti neznan avto-mo-bilist z odprtimi žarometi, katerih luč ga je močno zaslepila. V temi je zavozil preveč na desno. Naslednji hip je že začutil silovit sunek. Izgubil je oblast nad volanom, kajti zadel je v obcestni kamen. Sunek je vrgel vozilo na hodnik, naslednji trenutek pa ga je pognalo v loku do dnigesa. kakih 9 m oddaljenega obcestnega kamna, kje.- je voz ponovno zasukalo. Katastrofa je biLa tu... Potniki »o t loku odleteli iz voza in treščili na trdo cesto, kjer se je trenutek zatem začulo pretreslj vo vpitje. Kakor po čudežu je bil Mihelčič ml. ranjen samo lažje na obrani. dočim si je Fric Prevc obreza! roko, mala Frančiška je obležala samo z lažjimi poškodbami, enako tudi Cirila Scbmi- BLI žE VESTE za GLOBOKO ZNIŽANE CENE v EBtnem kinu Matici Parketni sedeži (prej 15 Din) sedaj 10.«— Ma Rezervirani sedeži (prej 18 Din) sedaj 0fn Balkonski sedeži (prej 18 Din) sedaj 12,— Din Ostali sedeži 6.— ta 8.— Dta! Najlepši filmi na naJboljS *voftrrt aparaturi! Najcene^a ln najboljša Taimvmi Posečajte v čim večjem fltevDo Elitni kino Matica Tel. 2124 samo/mam TdL 2134 tova. Toda oče Ivam Mihelčič im hčerka Marija sta priletela na tla tako nesrečno, da sta obležala negibna. G. Mihelčič je imel na čelu globoko rano, obenem pa so mu izstopile oči in je pričel bruhati. Hude notranje, a lažje zunanje poškodbe je dobila hčerka Marija, ki je enako bruhala. Na kraj nesreče sta takoj prispela trgovec g. France Kham, ki je vozi! za Mi-helčičevim avtomobilom, in pa poslovodja g. Oto Klemenčič, stanujoč na Miklo, šičevi cesti 17. Skoro istočasno so prihiteli, opozorjeni po klicanju, tudi gostilničar Kovačič ter nekaj drugih pasantov. Prenesli so očeta in hčerko Marijo do gostilne, nakair so s stražnice telefonirali po reševalni avto, da je prepeljal v bolnico Ivana Mihelčiča starejšega, hčerko Marijo, srna Ivana in Frica Prevca. Slednja dva sta bila po zdravniškem pregledu odpuščena v domačo oskrbo, nesrečnega Ivana Mihelčiča pa je medtem smrt rešila trpljenja, dočim je hčerka Marija ležala vso noč in skoro ves današnji dan nezavestna. Vendar pa se je njeno stanje danes precej izboljšalo in nikakor ni izključeno upanje, da bo ostala pri življenju. BLagopotkojni Ivan Mihelčič je bil sila simpatičen in pri vsej svoji skromnosti zelo ugleden mož. Doma je bil z Vrha pri Sv. Trojici, kjer se je rodil 1875. V Ljubljano je prišel že kot mlad fant in je bil v službah kaj priden in ukaželjen. Pri mestni elektrarni je služboval 25 let. Kot elektrotehnik se je nato osamosvojil in si z vzorno pridnostjo in solidnostjo ustvaril lepo uspevajoče podjetje. Zadnja leta je vodil obrt skupno s sinom Ivanom. Že leta 1927. je bil izvoljen na kandidatni listi naprednega bloka v občinski svet. V ostalem se je podjetni mož udejstvoval veliko v obrtniških pokretih ter je bil dolga leta načelnik Zveze obrtnih zadrug in podpredsednik novega društva jugoslo-venskih obrtnikov. Dalje je bil načelnik zadruge elektrotehnikov iin sploh i zboren obrtniški organizator, ki si je pridobil za ta stan nevenljivih zaslug. Požrtvovalno se je udejstvoval tudi v Sokolstvu ter je bil član uprave Sokola II. Poznan pa je bil tudi v okolici mesta, kjer je bil član raznih društev, posebno priljubljena pa mu je bila Rožna dolina, kjer je stanoval prej dolga leta in kjer se je posebno brigal za olepšavo kraja. Bil je član rožno-dolskega Olepševalnega društva, ki ga je po izselitvi v mesto počastila s podelitvijo častnega članstva. Pogreb blagega pokojnika bo v sredo ob pol 17. izpred bolniške mrtvašnice. Ohranili bomo vrlega moža poštenjaka v najčastnejšem spominu. Blaga mamka Ljubljana 26. aprila. 70?etnico prazmrje vzorna slovenska žena, gospa Marija Bevčeva, rojena Go-renjčeva, ki biva na Emonaki cesti št. 2. Spomin ji hiti daleč nazaj v preteklost Ustavlja bo pri ram mladosti, ki jo je preživljala v domačem ktraju pod vinskimi goricami r Mokronoga, žaliva sama med šaljivi Dolenjcu Brezskrbno«tii pa je bil kmaru postavljen mejnik, kajti po 191etno je prišel vzorni življenjski tovariš, upravnik deželne naklade g. Josip Bevc, ki je popeljal brhko soprogo nedaleč stran v skocijan, pozneje pa v Zalog, v Žiri, na Kulturni pregled Koncert pianista Noč a Ljubljana, 26. aprila. Pianistični koncerti so postali pri nas — pa menda že tudi drugod — redkost. Današnja doba ne prenese več rada tako neraz-burljivih prireditev in malo jih je, ki morejo svoje misli toliko zbrati, da lahko mirno ia uravnovešeno, kakor je za to pač treba. slede solističnim koncertom. Zato so ljubitelji glasbe tudi to pot skeptično preso-jaLi položaj in stavili dokaj neugodne prog-noze slede obiska Nočevega koncerta. No, vzlic temu se je posrečilo pianistovi reputa-ci ji, da je zbrala dokaj lepo število ljubiteljev klavirske glasbe in pianistove umetnosti. Koncert pa je bil tudi eden najbolj posrečenih, kar jih je doslej pianist Noč dal v našem mestu. . Že spored sam je bil odlično izbran, v štirih koncentriranih točkah je podal vzorna in redkeje izvajana dela klasikov Bacha, Mozarta, romantikov Chopina in Brahmsa, ter nekaj slovanskih skladateljev (poleg Chopina). V središču zanimanja je stal nedvomno Bachov orgelski koncert v C-duru, ki ga je priredil za klavir sam pianist. Priredba je odlična, virtuozna, spisana seveda pianistu samemu prav >na roko«, bkladba sama je monumentalna, ogromna v obeh končnih stavkih, zamaknjena v srednjem delu. Bila je interpretirana, kakor da je vlita iz brona in pianist je imel z njo zaslužen triumf. Ostala prva polovica sporeda je navajala dramatično Brahmeovo */»-dur rapsodijo ter ljubko Mozartovo A-dur sonato z vari iacijami, v kateri je Noe dokazal. Vače in ▼ Semič, kamor je bil pač prestavljen po službeni potrebi. Rodilo se je šest otrok. Koliko truda in skrbi, požrtvovalnosti in prečutih noči je bilo treba, o tem ve samo zlato materinsko srce. Ampak jubilantka je ostala vedra, polna življenjske sile in odločnosti. Znala je gledati življenje od prave strani. Pripravljena vedno na borbo, je zmagovala vse težkoče tudi tedaj, ko jo je zadel po 25Iet-nem srečnem zakonu prebridek udarec, ko )e amrt ografcfla moža t najlepffi dobi. Ostala je sama z nepreskrbljenimi otroki, za katerih napredek je vložila vso svojo silo. Nadaljevala je z vzgojo otrok v pravem narodnem duhu z veliko materinsko požrtvovalnostjo in samozatajevanjem. Otroci žive štirje: gospa Josipina je poročena Mufichova in živi v Kaliforniji, inž. Ladislav je tehnični svetnik banske uprave, požrtvovalen narodni delavec in starosta Sokola I., Albin je uradnik na univerzi, Josip pa dimnikarski mojster v Šiški. Ljubezen za ljubezen znajo vračati svoji preljubi mamki. V krogu svojih bo tako preživela jubilantka presrčne ure neskaljene sreče, ki naj narastejo še v dolga, dolga leta v zdravju in veselju do skrajnih meja človekovega življenja! Umor Matije Tivadarja pojasnjen Orožniki so aretirali štiri delavce in pokojnikovo ženo Maribor, 26. aprila. V Grušovi sta živela posestnik Matija Tivadar in njegova žena Marija že dalj časa v velikem sovraštvu, od kar je lani prodala žena svojo polovico posestva nekemu Francu Klobasi. Zato so biLi hudi prepiri pri Tivadarjevih na dnevnem redu. Tudi sta se vedno tožarila in je imelo mariborsko civilno kakor kazensko sodišče precej opravka z njima. Vsa okolica je vedela, v kaki razprtiji živita Tivadar-jeva in so sosedje slutili, da to ne bo rodilo dobrega konca. V ponedeljek rano zjutraj »o našB v Grušovi, približno 600 m od Tivadarjevih od pešpoti Tivadarja mrtvega. Globoke rane na glavi so pričale, da je mož umrl nasilne smrti. Par metrov stran od njega ZOBNA PASTA. so našli okrvavljen klobuk. Nesrečni Tivadar je ležal z obrazom obrnjen proti zemlji. Vest o njegovi grozni smrti se je naglo raznesla po soseščini in vrb ud i la veliko vznemirjenje. Bilo pa je takoj tudi jasno, da je zavihtela kol nad Tivadar-V* Vot" nnifinPl^n jevo glavo zločinska roka po naročilu nje- 1 piU.il, IUJ1 UU.JiIHt?pU Orožniki od Sv. Marjete so v tej smeri c moka se predelava. takoj uvedli preiskavo in še tisto dopol- ^^ ^^ T # i i, dne aretirali štiri moške, delavce Antona V \J LJ ZODIIO DaSiO. Bavdo, Janeza Lajha, Antona Kaloha /"nt-ni i, v Franca Majheniča. Aretiranci so priznali, C, ) i j l ) Q 1*1 H DaSla ClSil da so v nedeljo zvečer napadli Tivadarja, . * •« r v 1 ko je ležal pijan ob pešpoti in ga pobili HobrO Ul VdlU 1S VQ.Se ZODGL s koli do smrti. Vse štiri ubijalce in po-VAWW*v J * kojnikovo ženo so danes dopoldne orožniki prepeljali v mariborske sodne zapore. V silobranu je ubila napadalca Žalosten dogodek v Savinjski dolini, posledica stare mržnje Celje, 26. aprila.^ Snoči 6e je agodlla pri Sv. Jederti, občina Gotovlje pri Žalcu v Savinjski dolini, pretresljiva tragedija, pri kateri je izgubil življenje tamkajšnji posestnik Ivan Turnšek. vulgo Špiler. Žalostni dogodek se je odigral takole: V nekem sporu preteklega leta sta pričala v prid Turnškovemu nasprotniku pred sodiščem tudi 43-letni čevljar Štefan Vitrih in njegova istotoliko stara žena Antonija, stanujoča pri Sv. Jederti, kjeT imata v najemu Domenovo kajtžo. Od tedaj je nastalo med Vitrihoma in Turnškom smrtno sovraštvo, ki se je vedno bolj stopnjevalo s pogostimi brutalnimi nastopi Turnška v Vitrihovim stanovanju. Tako je prišel tudn letos 4. marca Turnšek vinjen k Vitrihovi-ma in ju napadel. Pri tem je obdelal precej slabotno Vitrihovo ženo tako hudo, da je obležala in se je morala dalje časa zdraviti v postelji. Za to dejanje je bil Turnšek obsojen na 6 tednov zapora, ki bi ga bil moral nastopiti danes. Turnšek je zaradi tega kuhal v sebi hudo jezo na zakonca Vitriha in je na tihem tuhtal, kako bi se maščeval Pretekli petek zfutraj je snet prišel k obema zakoncema in ju dejansko napadel. Iz strahu pred njim sta se Vitriho-va vse naslednje dni zapirala v svoji hišici in se nista upala na prosto. Snoči ob četrt na 19. pa je prišel Turm-Sek spet vrnjen k Vitrihovama m se brez vsega nadaljnjega dejansko lotil slabotnega in gluhega Štefana Vitriha. Premetaval ga je nekaj časa po izbi in mu pri tem raztrgal rokav suknjiča. Vitrilhova žena Antonija je v bojazni za svojega moža pograbila pest popra in ga vrgla Turnšku v oči. To je Turnška še bolj podivjalo, ker je trpel hude bolečine v očeh in mu je bil onemogočen vid. Planil je na slepo proti Vitrihovi, ki pa je urno zgrabila v kotu stoječo veliko sekiro in udarila s topim delom Turnška dvakrat po levem in desnem sencu, da se je na mestu zgrudil. Ko pa je' skušal po kratkem času spet vstati, ga je Vitrih ca-a še večkrat močno udarila s sekiro po glavi, z dvema udarcema pa ga je pomagal potolči tudi njen mož. Ko se Turnšek mi več ganil, ležeč v veliki mlaki krvi na umazanih tleh, sta oba zakonca mirno odšla na cesto in nekaterim sosedom povedala, kaj sta storila. Sosedje so odhiteli v hišico in prenesli nezavestnega Turnška na Vi tri-hovo posteljo, obenem pa so poklici I i orožnike in banovinskega zdravnika dr. Ločniškarja iz Žalca. Ta je ranjenca obvezal in mu nudil vso potrebno pomoč, toda zaman, Turnšek je danes ob 4. zjutraj podlegel absolutno smrtnim poškodbam. Danes popofldne je o-dšla v mrtvašnico v Gotovljah sodna komisija iz Celja in je bilo Turnškovo truplo obduicirano. Vitri-hova je bila aretirana in se nahaja začasno še v občinskem zaporu v Žalcu. Svoje strašno dejanje mirno priznava in se zagovarja s silobranom. Pokojni Turnšek je bffl baje precej nasilne narave in je bil že 17-krat kaznovan zaradi raznih sliSnih dejanj. Iz istega vzroka je bil tudi ločen od svoje žene. Grozna drama je vzbudila v vsej dolini veliko razburjenje. Slovenski Ahasver med Eskimi New York, aprila. Nedavno je predaval v New Yorku slovenski rojak Karel Planinšek o Eskimih. S svojim predavanjem je povedel poslušalce daleč na snežena sever in je pokazal več slik, ki jih je sam posnel v krajih večnega snega med Eskimi. Pripovedoval je, da Eskimi stalno potujejo in niso nikdar dalje časa na istem mestu. Preživljajo se s sirovim mesom severnega jelena, severnega medveda in morskega psa. Ognja ne pozinajo. Pri ljudeh z nerednim delovanjem srca povzroči kozarec naravne »Franz Josefove« grenčice, če ga popijete vsak dan zjutraj na tešče, lagodno milo iztrebljenje črevesa. Zdravniki za srčne bolezni so prišli do rezultata, da učinkuje »Franz Josefova« voda tudi pri težkih oblikah srčne hibe sigurno in brez vsake nepri-like. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Planinšek se je šele nedavno pripeljal s čolnom iz najsevernejših krajev v New York Potovanje je trajalo tri leta. Po raznih rekah, jezerih in po morju je prepotoval nad 10.000 milj. V predavanju je povedal, da se je rodil v Mehiki, kamor je njegov oče prišel s cesarjem Maksimilijanom. V severni Kanadi se je poročil z Eskimko, ki mu je rodila hčerko in sina. Oba je privedel s seboj. Žena pa mu je že pred štirimi leti umrla. Planinšek, ki za silo govori slovenski jezik, ostane nekoliko časa v New Yorku in bo o svojih doživljajih predaval tudi v Slovenskem domu v Ridgewoodu. Se letos se bo Planinšek, kakor je sam dejal, odpravil zopet na skrajni sever. Tam je po njegovih besedah vse zanimivejše življenje kakor v New Yorku. Če bo srečno dospel tja, se bo še oglasil slovenskim listom. Vsak naročnik „Jutra" je zavarovan za 10.000 Din! Velik požar v Podvincih Ptuj, 26. aprila. V soboto okoli 20. je nenadno zažarei.i nebo, kar se je posebno dobro videlo tudi iz Ptuja. Gorelo je pri veleposestniku Francu Cucku v Podvincih na koncu vasi. Ogenj je nastal v listnjaku in se je ka] hitro razširil na vse gospodarsko in stanovanjsko poslopje, ki sta bili pod eno-streho. Na kraj nesreče so takotf prihiteli domači gasilci in za njimi še gasilci iz Do**« nave in Spuhlje, ki pa so se omejili le na. lukaKziramje požara, ker je bila vsa zgradba v plamenih, poleg tega pa je fti-di primanjkovalo vode. Ker je stak izgradba tik pod gozdom, je bila tudi nevarnost, da nastane gozdni požar. Gasilci m vasča-* ni so rešili živino. Zgorelo pa je nek,ij. premičnin in gotovine za 12.0Ji0 Din, kateri znesek je Cu>ček dan prej i^fajpil les. Cuček trpi nekaj nad 100.0(10 Dša šks*fe, ki je le delno krita z zavarovakimo. Ogenj je gotovo zanetila zlobna roka. Dobre pali ure pred požarom je namreč prišel k Gllč-kovim neki moški prosit za prenočišč^, ki pa mu ga je Cuček odklonil. Kmahi po' odhodiu neznanega moškega je začelo goreti v listnjaku. G. Cuček si je šele lani: postavil novo gospodarsko poslopje, kii mu ga je pa požar sedaj popolnoma tsnččiL; Orožniki marljivo poizvedujejo za nezsna-. nim moškim in je upati, da ne bo ašel; roki pravice. Emil Jannings prvak nemških igralcev Ana Sten divna, plavolasa Rusinja v viogi zapeljive in koketne Anje GLOBOKO ZNIŽANE CENE! Ob 4., %8. in zv. da mu ne leže le levje geste, temveč tudi nežnoizrazne, fine melodične linije, ki jih je pri tej skladbi znal izredno tankoslušno izklesati. — Chopin je bil zastopan z redko izvajanimi »Ecossaisesc ter dvema etuda-ma, Glinka z uspelo, dasi malo salonsko Balakirjevljevo priredbo pesmi >č?krjan-ček<. Zelo zanimive in pianistično jako spretno pisane so Tajčevičeve skladbice »Balkanski plesi«. Vse različne melodične in ornamentalne značilnosti naše južne glasbe so v njih izrabljene v kratkih, konciznih oblikah. Poljski skladatelj Roderik Labun-9ki je prispeval efekten fantastičen ples, Bolgar Pančo Vladigerov pa zanosit Fox-trott, s katerim je bil oficijelni del sporeda zaključen. Nenehajoč aplavz publike p« ]« zahteval še dodatke in Noč si je izbral za ta del sporeda Rameau - Godovskega >Tam-burin«, Chopinov ges-dur etudo in istega skladatelja ges-dur valček. Noč je svojo tehniko od zadnjega samostojnega koncerta dalje izredno razvil tn izpopolnil, tako da dosega odlično višino. Obenem je njegovo prednašanje tako jasno in melodičnemu izrazu skladb tako pravično, da dobi vsako delo takoj jasnost in zaokroženost, ki je za razumevanje pri občinstvu potrebna. Ni čuda, da je odlična publika, ki je posetila ta koncert, z naraščajočim zanimanjem sledila izvajanju sporeda in pianista, ki je ogromen spored obvladal odlično in z lahkoto, nagrajala s stopnjevanim odobravanjem. Poklonjenih je bilo tudi veliko Stavilo šopko«. L. M. S. Pred premijero „Ledef >Leda« Miroslava Krleže spada v veliki, morda še nezaključeni ciklus o Glembaje-vih. Osrednje delo tega cikla so »Gospoda Glembajevi«, drama, ki si je pridobila v Ljubljani uprav izredno popularnost; desno in levo dramatsko krilo, če smemo tako reči, pa tvorita drami >V agoniji« in »Leda«. Iz pravkar izišlega prvega zvezka zbranih spisov Miroslava Krleže, ki jih je pričelo izdajati zagrebško založništvo »Minerva«, šele posnemamo vso veličino Krležine zasnove. Knjiga »Glembajevi« vsebuje za sedaj poleg omenjenih treh dram sedem novel v prozi; vse so fragmenti nenapisanega velikega romana, ki naj bi bil za Hrvate to, kar sta za Francoze Balzaoova »Človeška komedija« in Zolajev ciklus o rodbini Rou-gom - Macduartov hkrati. Ta velika zasnova ja ostal« razdrobljena; posamezni deli bo se Krleži kar razrasli v drame, medtem ko so ostali obtičali v novelističnih oblikah, ki pa vse razodevajo konstrukcijske linije velikega ronianovega cikla. »Leda« po svoji dramatski sili ne doseza »Gospode Glembajevih«, vendar tudi iz te »ljubezenske igre v štirih dejanjih« odseva Krležin dramatski talent, ki mu zlasti v umetnosti dialoga ni enakega v vsej jugoslovenski dramatiki. »Leda« se odigrava na eni stranskih vej velike glembajevske rodbine. (Naj mimogrede omenimo, da je omenjena knjiga »Glembajevi« opremljena z genealoško karto Glembajevih, kar spominja Zolaja v romanu >Le docteur Pascal«). Glembajevsko kri predstavljata v »Ledi« vitez Oliver Urban, bivši svetnik pri cesarskem in kraljevem avstro - ogrskem poslanstvu v Sanktpetersburgu.« Urban je fini cvet glembajevske dekadence: svetski človek z izkušeno salonsko kulturo, estet, ki se po katastrofi svoje karijere, sredi splošnega povojnega propadanja starih vrednot, preživlja s pisanjem kritik in člankov o sodobni likovni umetnosti. V »Ledi« ga vidimo kot postarnega, a še vedno prizadevnega kavalirja stare šole, dekadentnega uživa-ča, ki je živ kontrast še robustnemu, po grudi dišečemu veleindustrijalcu Klanfarju, predstavniku nove plasti meščanske družbe. Drugi predstavnik meščanstva je akademski slikar Avrel, ki zida svoio hišo tn ima poleg žene še razmerje s Klanfarjevo Melito in mlado plesalko Ledo; po slednji je igra dobila naslov, čeprav Leda v nji ne nastopa. Avrel je drugi, boli kultiviranl, estetski tečaj meščanstva. Klanfarjeva žena Melita in Avrelova žena Klara sta dve spe Bovaryjevi, gledani 9 perspektive povojnega sveta z vso zapleteno problematiko današnjih družabnih in moralnih nazorov. T>ejanje »Lade« se odigrava v karnevalski noči, ko se pod pritiskom vnanjib okoliščin zgosti zakonsko nezadovoljstvo Melit» in Klare v gorjupo zagrenelost, ki si išče ventila. Milita, malce izživeta in histerična žena, ki je svojo plemiško kri iz roda Szlonganov - Szlongarioveshkih zapisala bogatemu plebejcu Klanfarju, je vsa v ognju načrtov, da pobegne s slikarjem Avrelom v Italijo, vendar je to ne moti, da ne bi (v začetku dejanja) preživela casanovske galant-nosti z duhovitim vitezom Urbanom. V prvem dejanju prisostvujemo zakonskemii prepiru v Klanfarjevi hiši, ki izbruhne r trenutku, ko Klanfar odhaja na pogreb svoje matere. Slikar Avrel pa nima nič kaj pretiranih načrtov z Melito; bolj se briga za svojo novo hišo in za malo Ledo, ki razve>-seljuje njegovo srce in mu inspirira domiselnost. Drugo in tretje dejanje se odigravata noč v Avrelovem stanovanju, kjee vitez Urban z enakim žlahtnim užitkom prisostvuje zakonskim krizam Avrelove žen« Klare in si io takisto name, opajajoč se « svojim slikarskim esteticizmom in s sanjarijami o daljni Kanadi, kjer bo dobil službo stewarda in tako zaključil katastrofo svoje karijere. Med temi sitimi in naveličanimi meščani, ki kljub svoji očitni spolni promiskuiteti rešujejo neke fine odtenke hlinjene morale in si na njih lomijo vrat, se razvije ljubezenska igra, katere rezultat je ta, da se Avrel osramoti. Melita pa preveri, da ji je Klan farjev dom še najudobnej-še zavetišče. Moč te Krležine drame rJ tolikanj v vsebini. kolikor v situacijah in zlasti v duhovitemu dialogu. Brez dvoma pa tudi »Lertac prekaša marsikak tuj dramatski produkt, ki se kajkrati blešči samo od naših iluzij, varljivo se oklepajočih vsega tujega. —o. Domače vesti Izbran spored kljub znižanju vstopnine Ljubljane, 26. april«. Z včerajšnjim dnem je uprava Elitnega k-na Matice izdatno znižala cene vstopnicam. Znižanje presega 30% doslej veljavnih cen, tako da je odslej tudi manj pre-možnm omogočen redni po6et predstav v Matici. Upoštevala se je splošna finančna in gospodarska kriza in pri znižanju cen se je postopalo prav radikalno — navzdol. Odslej stane parketni sedež le 10 Din (prej 15 Din), rezervirani sedež le 12 Din (prej 18 Din), tatotako so znižani sedeži na balkonu od 18 Dn na 12 Din. Klj-uib temu pa ostane spored v Elitnem kinu Matici na dosedanji višini. V dokaz temu sporoča uprava, da bo slediti sedaj se predvajajočemu krasnemu Janningsovemu velefilmu (»Vihar strasti«) film z Marleno Dietrichovo »X — 27«. Film obravnava nevarno delovanje vohunke. ki jo predstavlja poleg Grete Garbo danes najpopularnejša filmska umetnica Marlena Dietricho-va. Filmu »X—27« bo sledila znamenita fnrrka »Revna kakor cerkvena miš« z Greto Mosheimovo, H. Thimigom in s slovitim komikom Fritzerti Griinbaumom v glavni vlogi. Nato pride na vrsto najboljša filmska opereta te sezone, Abrahamova filmska spevoigra »Srečna srca«. Na sporedu so še prekrasni filmi »Zmagovalec« s H. Albersom in Katico Nagvjevo, »Princ Arkadi je«, opereta z Willv Forstom. film, ki je izdelan na našem Jadranu, opereta »Če spregovori srce« z Gito Alparjevo. mz-v-ano berlinski slavček, ter še mnogo odličnih, prvovrstnih filmo-v. Vsak teden se bo nredvajal lep Foxov zvočni tednik z najnovejšimi svetovnimi dogodki v besedi in sliki. Občinstvo bo imelo na ta način v Elitnem kinu Matici najlepšo in najcenejšo zabavo ter bo gotovo >b sedaj znižanih cenah v č;m večjem številu posečalo vsako predstavo. Upoštevati je treba poleg tega. da se predvajajo vsi filmi v kinu Matici na najboljši svetovni zvočni aparaturi \Ve-stern Ele-ctric, na kateri je reprodukcija tona,^ govora in petja brezhibna, neoporečna. Korak, ki ga je storila uprava Elitnega kina Matke z znatnrn znižanjem cen. bo tedaj nedvomno našel najugodnejši odmev med občinstvom, ki z veseljem gleda lepe filme. ♦ Počaščenje profesorja Benešica v Vap. Šavi. V Varšavi; se j« preteklo nedeljo po.fl pokroviteljstvom poljskega ministra za zunanje zadeve Zaieskega ln prosvetnega ministra Jedrzejewicza v tamkajšnji mestni dvorani vršila slovesna počastitev ju-goslovensKega profesorja Julija Benešica, ki že neko H ko let živ j na Poljskem. Proslava je bila prirejena v počaščenje 25 letnega književnega delovanja, profesorja Benešiča. ♦ Dva shoda narodnega poslanca g. Krejčija. V nedeljo 24. t m. je imel poslanec g. Krejči dva shoda, prvega ipo rani maši na črešnjevcu pri Slovenski Bistrici, dragega pa ob pol 11. na Spodnji Poljska-vj. Shoda sta bila dobro obiskana. Poslanec je obširno razložil zborovalcem dosedanje delo narodne skupžčine, ki je bito t prvi vrsti namenjeno kmetu. Zborovalci so z veniko pozornostjo sledili poročilu. Obeh shodov se je udeležil tud;} začasni predsednik sreske organizacije JRKD za Maribor desni breg g. dr. Pučnik iz Slovenske Bistrice. V obeh krajih se ustanovita krajevni organizaciji JRKD. ♦ Filharmonična družba v Ljubljani je razpisala nagrado za slavnostno U'vertu.ro s slovenskim narodnim obeležjem. Po preteku termina je bilo vloženih 9 deL Jurija sestojema iz gospodov: ravnatelja Poliča, kapelnika Neffata in štritofa, e vsa dela pregiledala ter izjavila, da sta najodličnej-ši deM on.i, vloženi pod geslom »Festival Glasbene Matice« im »Hvmnus slavicus«. — Odbor Filbarmonične družbe je danes obema deloma priznal razpisano nagrado. Ostale p. n. gospode, ki so se udeležili s svojimi skladbami razpisa, prosi odbor, da dvignejo skladbe v pisarni Glasbene Matice. ♦ Binkoštnl Izlet Jadranska Straže na morje. Opozarjamo vnovič, da se je treba prijaviti za omenjeni! izlet najkasneje do 30. t. m Plača se pa lahko po prvem maju. Prospekte in in form a oi je daje i-zietna pisarna Jadranske straže. Gledališka ulica št. 8, v popoldanskih to večernih urah. Rezerviinajte si pravočasno mesta! ♦ Diplomirali so včeraj 26. t. m. na teh-raični fakulteti Aleksandrove univerze v Ljubljani za inženjerje rudarstva gg. Slavko IgLič i!n Vojmil Vrtačnlk iz Ljubljane ter Miroslav Zalesky iz Splita, čestitamo! Zvočni kino Ideal 0b 4., 7. In 9. • •• • Vesela opereta v glavni vlogi WALTER JANSEN Vremensko poročilo Meteorološkega zavoda v Ljubljani Številke za označbo kraja pomenijo: l. Ca« opazovanja, 2. stanje barometra, S. smer ln orzuia vetra. 6 oblačnost l_10 t. temperatura 4. relativna vULga ▼ I. vrsta Dadavtn, 8 padavine v mm. — Temperatura: prve StevUke pomenijo nai viilo, dm,V suncu in v senci« ter Lhotka: »Žena mu-ža za bučo prodala.« Poje Franko Otokar, pri klavirn Gallatia. Debussy: »En ba-teaiir< i.n »fierenade de la Poupe«. Igra na violino Orajk Francka, pri .klavirju Gallatia. Gotova c: »Devojlka i m.iesec«, Sehu-be.rt: >Smrt on deklica«, Bohm: »Tiha kot noč«. Pesmi! za alt. poje ča.mpa Slava, ipri klavirju Lubec Roza. 6) Mozart: Alleg.ro iz koncerta za flavto v d-duru. Igra čam-pa Viktor, pni klavirju: H.rašovec Silva. Mendelssohn: Arija iz oratorija »Elija-j ln Premrl: »Bolhač«. Poje 'uikovrč Joža, pri klavirju: Menardi Pia. 8) Bach: Arija in »Tartiini« — variijacije na Gorellijev tema. •Tera na vio'iino Prevoršek Uroš, pri klavirju Lipovšek Marijan. 9) Gotovac: »Uprkos!;, La'"oviic: >Se,re.nada» in Puocini arija Rlnuccija iz opere »Giiannl Schicehi« Poje Krmnotič Ivan, pri klaAmrju Gallatia. 10) Wieniawski: II. i.n III. stavek koncerta v d-molu, Igra Pfeifer Leon, pri klavirju: Gallatia Reinhold. Vstop prost proti nakupu sporeda. u— V petek prva In najboljša filmska opereta »Dvoje src v % taktu. ZKD bo pred varala v petek, soboto in nedeljo kot matinejo priljubljeno filmsko opereto »Dvoje src v y% taktu«. To je ena najpopularnejših operet, kar smo j;h kdaj sliišall 1n gledali na filmskem platnu in nedivomno se bodo vsi prijatelji filma veselili videti v najibol;ši'h vlogah svoje stare prijatelje Wi.llyija Forsta, Oskarja Karlwelsa, Paula Morgan a, Waltera Janssena In Greti Thei-mer. Predstave se bolo vršile v Elitnem kinu Matici. u_ Koncert zagrebškega učiteljskega pevskega zbora »Ivan Filipovič«. Zagrebški! učiteljski zbor je bil ustanovljen leta 1922. Prvi njegov zborovodja je bil znani hrvatski skladatelj Zlatko Grgoševič. Po enoletnem delu je zbor zradi takratnih prilik nekoliko prekinil svoje delovanje, nato pa ponovno začel pod vodstvom Mirka Cajnarja V začetku je štel 26 pevcev, danes jih sodeluje v zboru 50. na koncertu v Ljubljani pa 46 članov moškega zbora. Tekom svojega delovanja je priredil učiteljski pevski zbor celo vrsto koncertov ob raznih prilikah, posebno ob učiteljskih zborovanjih tako v Zagrebu kakor tudi po ostali! Hrvatski. Danes je artistični vodla učiteljskega zbora mladi hrvatski skladatelj Boris Papandopulo, ki je dirigiral prvi reprezentativni koncert učiteljskega zbo ra 12. minulega meseca v zagrebškem glasbenem zavodu s prav Istim programom, kakor ga te-vaja zbor v ponedeljek 2. maja v Ljubljani Program >!/ma zgodovinski karakter in nam kaže jugoslovensko zborovsko glasbo v zadnjih 100 letih. Vstopnice so v predpTodajl po običajnih koncertnih cenah v Matični! knjigarni. u— Klub jugoslovenskih primorskih akademikov. Drevi bo redni članski sestanek. Predaval bo g. nadsvetnik Inž. Mač-kovšeik o potrebi narodno-obrambnega dela. Predavatelj je priznan strokovnjak na tem poprišču, ki se dolga leta že uspešno udejstvuje pri narodno-obrambnib organizacijah Udeležba za člane obvezna. Prijatelji kluba vljudno vabljeni. u— Za akademijo Pomladka rdečega križa državne klasične gimnazije so vstopnice v predprodaji v Matični knjigarni od 6—20 Din. Obisk z o žiro m na dobrodelni namen nai topleje priporočamo. u— Delavsko-prosvetno in podporno društvo »Tabor« ilma predajno sejo drevi ob 20. v društvenem lokalu. Udeležba starih in novih odbornikov dn načelnikov strogo obvezna. u— Sokol II. javlja, da Je kruta usoda zopet posegla v naše vrste ta nam Iztrgala iz naše srede dolgoletnega nenadomestljivega člana uprave br. Ivana Mihelčiča starejšega. Pogreb zaslužnega sokolskega delavca bo dames 27. t. m. ob pol 17. iz Ignacij Narobe, tapetnik in dekorater Ljubljana, Gosposvetoka cesta it. 16. Marlene Dietrich fl X-27 Razvija, kopira, retušira, povečava Vam najcenejše!! FOTO TOURIST, SELENBURGOVA 6 Popust na ves fotomaterijal! Sveže blaijo dospelo! mrtvašnice splošne bolnice. Nenadomestljivega brata spremimo polnošteviLno v kro ju in s praporom. u— Likvidator Zveze obrtnih zadrug Filip Pristou vabi vse obrtništvo, da se udeleži pogreba blagopokoinega načelnika Zveze g Ivana Mihelčiča st., ki! bo danes ob pol 17 izpred mrtvaške veže splošne bolnice. u— Obrtniško društvo vabi naj-vljudnerje vse svoje člane ln ostale gg. mojstre, da spremijo v čim večjem številu na zadnji potii prerano umrlega bivšega zaslužnega člana i.n funkoioj.narja društva g. Ivana Miihelčiča star. Pogreb bo danes ob pol 17. izpred mrtvaške, veže splošne bolniice na pokopališče pri Sv. Križu. u— Gospodarsko "n izobraževalno društvo za dvorski okraj vabi svoje člane, da se udeleže pogroba pok. Miibaloiča 'I'vana. dolgoletnega čla.na in odbornika društva u— Bolniška blagajna samostojnih obrtnikov vabi gg. člane, da se udeleže pogreba blagopokojnega večletnega člana m odbornika g. Ivana Mihelčiča st danes ob pol 17. izpred mrtvaške veže splošne bolnice. — Načelstvo. u— Nesreča v Gruberjevem prekopu. Včeraj popoldne se je solnčil starejši človek' ob Gruberjevem prekopu. Solnce ga je tako prevzelo, da mu je postalo slabo. Hoteč dobiti malo vode i,z prekopa je omotičen padel v prekop. Nesrečo je opazila neka dama, ki je alarmirala okolico. Prvi je pritekel na pomoč akademik Hubert Frohlich, ki je tekel za .potap.ljajočim po nabrežju in mu v zadnjem trenutku vrgel do'g kol nasproti. Potapljajoči se je v zadnjem hipu krčevito oprijel »rešilne biljke« m se onesvestil. Onesveščenega je je pomagal potegniti na suho g. Widmajer Ubožca so spravili! k sebi in ga potem z reševalnim avtom odpeljali v splošno bolnico. Ta (primer ponovno kaže, da je potrebna reševalna na.prava ali vsaj stopnice v Gruberjevem prekopu na prostoru med mostom in za tvornico. Opetovano se je že interveniralo v tej zadevi dn zadnji čas je že, da se ukrene kaj za varstvo ljudi, ki se slučajno ponesrečijo v Gruberjevem prekopu. Lepe bele zobe dobite in istočasno odstranite neokusno barvani zobni obložek s stalno uporabo znane in dobre Chloro-dont zobne paste Potkus Vas bo prepričal. Tuba Din 8.—. u— Hlod ga je udaril. Delavec Jakob Pristave, uslužben pri lesnem podjetju •Ivana Petriča v Borovnici, je včeraj dopoldne prekladal na žag! težke hlode. Pri tem delu pa se mu je eden izmed hlodov zmuznil jz roke in ga z vso eilo udaril na levo nogo, kn mu o je zlomil nad kolenom. Poškodovanca so včeraj dopoldne pripeljan v splošno bolnico. u— Ponarejeni stotaki so pričeM krožil-t! po 'ijjuhljanL Dobila so j.ih v trafikah in raznih tngo>vinah, en izvod pa celo tudi v Narodni banki, ki so pa falziflkat takoj prepoznali ter je sedaj uvedena stroga preiskava. Kakor čujemo falzi.filkatl, niso izdelani najboljše, zlasti Imajo močno zabrisan vodni tisk. u— Aretacija pokvarjenca. V Kozarjah in na Selih pod Vičem se je že nefkaj let pojavljal zlasti pomladi iin na jesen neznan možak, ki je vzbujal .pozornost e svojim nem*»ralnim ponašanjem. Najrajši! je zasledoval mlekarice in pa šolske deikllce. Zdaj so ga prijeli v osebi 43 letnega čevljarskega mojstra Karla C. Pri zaslišanju ga je kot nemarnega pohujševalca spoznalo kakih 20 prič »iz Kozarij in okolice. Iz Maribora a— Drugi kongres mariborskih Juristov. Letošnjo pomlad bo na znanem Thalerje-vem posestvu pri št. I'iu drugi kongres mariborskih juristov. Pripravljalni odbor že pridno deluje. Prvi kongres, ki se je vršil lani na istem kraju, je vsem udeležencem še v najboljšem spominu, gotovo pa Je, .da bo letošnji sestanek prekosil lanskega v marsikaterem pogledu. a— SLD podružnica Maribor. Letošnjo lovsko streljanje na Radvanju bo otvor-jeno v nedeljo 1. maja ob 15. Streljalo se bo na bežečega zajca, jerebice, fazane, kljunače in golobe. Prija+elji strelskega športa so iskreno vabljeni! a— Krožek upokojenega učiteljstva za Maribor in okolico. V »Jutru« razglašena odhodnilca tovarišu Martinu šamperlu, določena za 27. t. m. izostane zaradi nepredvidenih ovir. a— Invalidska tombola. Udruženje vojnih invalidov v Mariboru priredi, kakor vsako leto, tudi letos v nedeljo 2. oktobra ob 14. na Trgu Svobode veliko javno dobrodelno invalidsko tombolo, katere dobiček je namenjen v korist in podporo najrevnejšim vojnim žrtvam. Ker je prireditev socialnega in humanitarnega namena, prosimo tem potom že danes vsa društva in ostale korporacije za blagohoten obzir na to prireditev, ostalo javnost pa prosimo za podporo in naklonjenost. a— Velik zastoj v letošnji gradbeni sezoni. Mariborski stavbeniki bodo letos počivali. Nikjer ni denarja, nikjer kreditov. O razpisanih javnih delih, kakor gradnji kolodvorske pošte, carinarnice, magdalen-slte šole in delavskega azila in drugih ni govora. Edino delo imajo podjetniki, ki dozidavajo Bergovo hišo na Glavnem trgu, dalje z dozidavo Hutarieve tovarne, v Mariboru pa gradi dvonadstropno stanovanjsko hišo dr. Stamol na Kralja Petra trgu poleg magdalenske lekarne. V letošnji gradbeni sezoni se zrca.ijo današnje razmere, pravilo pa. da leži v Mariboru po privatnih blagajnah skritih nad 30 milijonov kot mrtev kapital a— Poceni meso. Danes od 7. naprej bodo prodajali na stojnici za oporečno meso pri mestni klavnici 180 kg govejega mesa po 5 Din kg, iu sicer do 2 kg na osebo. a— Obrtni zakon in zasebni nameščenci Danes ob 20. priredi Zveza privatnih nameščencev v dvorani! Delavske zbornice v Mariboru, Sodna ulica 9-II, desno, javno predavanje o najvažnejših določilih novega obrtnega zagona za privatne in trgovske nameščence. Predaval bo g- dr. Avg. Reisman NLjubezen sedemnajstletnega«. Dvorana je bila zopet polna, kar je dokaz, da je postalo sokolsko gledališče na Viču zelo popularno. Igra je bila tako izvrstno podana, da je šla ljudem k srcu. Glavne uloere so bile res na umetniški višini. V kratkem nastopijo domači igralci g >Cbar-lejevo tetko«, na kar opozarjamo že danes vsa Vičaaa. Gospodarstvo »Narodno blagostanje" o Praštedioni Beograjska gospodarski tednik »Narodno blagostanje«, ki ga izdaja naš znani ekonomist prof. Velimir Bajkič, je v najnovejši številki objavil značilen članek o Prvi hrvatski štedionici, v katerem čitamo med drugim naslednje: Stevikii inozemski listi so prinesli alarmantne vesti glede Prve hrvatske štedioni-ce. Pravijo, da je Prva hrvatska štedioni-ca prišla zaradi padca vrednosti kmetijskih posestev y položaj, da ne more odgovarjati svojim obveznostim in da je zaradi tega stavljena pod državno kontrolo. Smatramo ra dolžnost, da se upremo prot.i takemu m reva rj en ju prve depozitne banke v Jugo-se-viji. Prva hrvatska štedionica ni prišla pod državno kontrolo, niti ne more priti pod državno kontrolo. Zdi se ,da so neuki re-porterji napravili senzacijo iz člena 5 zakona o zaščiti kmeta. Ta zakonski predpis uvaja sporazumen moratorij za aktivne kreditne ustanove in je prišel v zakon o zaščiti krnita iz čisto praktičnih razlogov. Največji »bavbav« pa so napravili iz zakonske možnosti, da se postavi v zavod komisar trgovinskega ministrstva. Tak komisar je vedno le gost. Če pa gre za to, da se poslovanje kakega zavoda uredi na podlagi uredbe, tedaj je k/>misar potreben zaradi kontrole soglasja poslovanja z določbami uredbe. Kar se tiče reorganizacije imajo določbe § 5. zakona o zaščiti kmeta le ta cilj, da omogočijo, da se preko uredbe izvršijo spremembe v zavodu, ki pa morajo izvirati od zavoda širnega, ne pa od nadzorstvenega oblastva Prvi hrvatski štedionici je bila storjena največia krivica, ker nikjer ni bilo poudarjeno. da se more denarni zavod staviti pod režim omenjenega § 5., samo na lastno zahtevo. Kakor Prva hrvatska štedionica se more tudi vsaka druga banka v Jugoslaviji javiti za »aščito po členu 5. zakona o zaščiti kmeta. To pomeni napredek nasproti stanju^ ki je vladalo po lanskem 23. septembru. Prinaša nam nov red glede zavarovanja vsakršnih pravic in dolžnosti posameznega denarnega zavoda. Velika zabloda bi bila tretirati banko, ki zahteva to vaščito od trgovinskega ministrstva, da jc slabo vodena ali propadla. Zlasti je treba povedati konkurentom Prve hrvatske šte-dionice, naj ne hitijo v ve-selju, kajti šele tedaj, ko b'>mo prišli rz krize, se bomo lahko klasificirali. Prva hrvatska štedionica ima neprijatelje, kakor vsaka druiga fizična ali pravna oseba. Tem neprijateljem uspeva, da tu in tam spravijo v javnost vesti, ki ne odgovarjajo dejstvom. Do lani so trdili, da je bila pegrešna politika Prve hrvatske štedionice v pog'edu partici-piranja Pri industrij m ustanavljanja industrije Sedaj trdijo, da je šla predaleč v kreditiranju kmetijstvu. Te trditve pa so najlboljši dokaz, da je njena uprava dobro delala, kajti če se banka ne hi pečala z enim od obeh poslov, potem ne vemo s čim naj se sploh bavi katerakoli banka. Prva hrvatska štedionica je del zgodovine hrvatskega naroda, ena njegovih najdragocenejših kulturnih pridobitev. Razvila se je v borbi proti tujcem in proti invaziji tujega kapitala. Ona je ogledalo štednje in zaupanja hrvatskega in v zadnjem času jug ©slovenskega naroda. Njena aktiva so v luči normalnega kriterija povsem zdrava Večina njenih sredstev je plasirana v obliki kreditov našemu narodnemu gospodarstvu preko bogate mreže podružnic v vsej državi. Njena usoda je ^ato vezana na usodo vsega našega gospodarstva. zato z njim stoji in pada. Ni ni-kaka tajnost, da se Prva hrvatska štedionica. bori s težkočami zaradi nestrpnega del«, njenih vlagateljev. Pri tako velikem številu vlagateljev je naravno, tla se najdejo tudi nestrpneži. Toda nobena banka re more odgovarjati svojim obveznostim, veliko število vlagateljev zahteva v kratkem roku izplačilo vlog. Da je Prva hrvatska štedionica izplačala doslej 800 mili-'o-nov Din vlog je najboljši dokaz, da je bila iMlcviidna, kajti pomoči od zunaj je dobila le za 200 milijonov Din. Članek končuje z ugotovitvijo, da je »Nairodno blagostanje« že lani pisalo pro- GLEDALIŠČE LJUBLJANSKA DRAMA Začetek ob 20. Sreda, 27.: Leda. Premijera. Izven, četrtek, 28.: Kar hočete. C. Petek. 29.: Zaprto. Sobota, 30.: Kvadratura kroga. D. Nedelja, 1. maja: Leda. Izven. Znižane cene. • LJUBLJANSKA OPERA Začetek ob 20 Rreda. 27.: Zaprto. Četrtek, 28.: Večni mornar. E. ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI 0DEB. Začetek ob 20 15 Sobota, 30.: Ljubezen sedemnajstletnega. Nedelja. 1, maja: Ljubezen sedemnajstletnega. Šentjakobski gledališki oder ponovi v soboto in v nedeljo ob 20.15 prekrasno DreVer-jevo dramo »Ljubezen sedemnajstletnega«, ki je doživela že sedem razprodanih hiš. Drama je izvrstno naštudirana in nastopalo v nji prve moči odra. Ker so bile vse dosedanje predstave razprodane, se cenjeno fbčinstvo prosi, da si kupi vstopnice že v prodaji vnaprej. Rezervirane vstopnice se morajo dvigniti najkasneje do 20. ure. ker se bodo sicer brezpocrojno prodale naprej. Sobotna in nedeljska predstava bosta nepreklicno zadnji predstavi te krasne drame. Za prihodnjo soboto 7. maja se pripravlia spevoigra v treh dejanjih »Študentje smo.. Mariborsko gledališče Začetek ob 20, Sreda, 27.: Casanova. A. Četrtek, 28.: Brez tretjega. B. Mariborsko gledališče. Danes se poje Izvirna slovenska opera »Casanova«, delo tukajšnjega slovenskega skladatelja M. Sanci-na Opera je dosegla na našem odru popoln uspeh. To bo obenem predzadnja letošnja glasbena predstava, na kar opozarjamo zlasti lastnike blokov. - Jutri se ponovi Bego-vičeva učinkovita drama »Brez tretiega«. — Za zaključek letošnje gledališke sezone se pripravlja zanimiva komedija tudi v Mar boni že znanega češkega dramatika Fr. Lancerja »Spreobrnitev Ferdinanda Pišto-ra<. Režira J. Kovič. - V kratkem bo gostoval popularni ljubljanski komjk g. Tvan Cesar v burki »Trije vaški svetniki«, na kar ie danes opozarjamo. ti bančnemu moratoriju, ker smatra, da So krediti novčanične banke zato tu, da nadomestijo odtegnjene depozite. Potem pa pravi: »Mi ostanemo na tem stališču in smatramo, da ni najmanj težko pomagati bankam v primeru paničnega dviganja vlog. Naše stališče v tem pogledu se ne krije s stališčem merodajnih. Tudi moratorij je načn za pomoč bankam v takih razmerah. Vedeti p« je treba, da moratorij kake banke ne pomeni še mene likvidacije, temveč okrepitev. Znano je, da ni mogoče dvigniti vseh vlog pri bankah in da te vloge ne morejo dolgo časa ostati izven bank. Ko se bodo vračale zopet k bankam, pa bodo našle pot k Prvi hrvatski štedionici. Monopolizacija šolskih zvezkov Od Zveze trgovskih gremijev smo prejeli: Ministrstvo prosvete ie izdelalo me-seca januarja t 1. odlok o izvedbi monopolizacije šolskih zvezkov, ki bo vsekakor pri današnji že itak težavni situaciji, prizadela trgov-stvo in tudi industrijo, ki je zaposlovala mnogo delavstva. Z izvedbo monopolizaciie. proti kateri so se trgovske organizacije in institucije mnogo let borile, pa je popolnoma odvzeta trgovcem pravica do prodaje šolskih zvezkov. Iz naredbe kr. banske uprave IV. št. 126-13 od 26. februarja t. 1. sledi, da se mora odlok ministrstva prosvete glede monopolizacije šolskih zvezkov striktno izvajati. Zvezke ie naročiti ali neposredno pri državni štampariji v Beogradu. ali pa potom banovinske zaloge šolskih knjig in učil v Ljubljani. Šolski upravitelj jih naroče, kolikor iih ie od primera do primera treba, na kar iih razdele razrednim učiteljem, da jih prodajo učencem. Zbrani denar naj nato upravitelji pošljejo na državno tiskarno, odnosno na banovinsko zalogo šolskih knjig. Zveza trgovskih gremijev, ki je sodelovala v akciji proti monopolizacijj šolskih zvezkov je proti odloku začela energično akcijo pri ministrstvu prosvete in drugih merodajnih faktorjih, da se škoda, ki bo s tem prizadetemu trgovstvu nastala, prepreči. Z uveljavljenjem odloka ministrstva prosvete je popolnoma odvzeta pravica trgovcem prodajati določene vrste šolskih zvezkov. To pomeni na eni strani, da se iz proste trgovine zopet izvzame važen predmet, oškoduje trgovce in pri nas dokaj razvita tozadevna industrija, na drugi strani pa nastaja pereče tudi vprašanje, kaj naj storijo trgovci s sedanjim? zalogami, ki jih ne smejo razprodati. Škoda bi znašala samo v dravski banovini nekaj stotisoč dinarjev. Zveza je v svojem ponovnem protestu proti monopolizaciji zahtevala, da se odlok o Izvedb! monopolizacije razveljavi, ker je povsem nemogoče, da bi se z monopolizaci-jo razvrednotile sedanje, pri trgovcih nahajajoče^ velike zaloge šolskih zvezkov. Zahtevala je nadalje, da se prodaja šolskih zvezkov prepusti trgovstvu tudi v bodoče proti običajni proviziji. V sedanjih težavnih časih, ko se vse gospodarske stroke bore z velikimi težkočami, predstavlja vsaka mo-nopolizaci.ia predmetov, iz katerih so trgovci, delavci in industrija črpali svoj zaslužek. nov korak v poslabšanje razmer. Vsekakor to tudi ri v skladu s smotrenim pospeševanjem gospodarske delavnosti, niti z načelom, da naj ne bo državna uprava konkurent zasebni iniciativi, od katere črpa v glavnem svoje dohodke. Nakupne postaje. Trgovinsko ministrstvo je te dni z okrožnico pozvalo banske uprave, naj takoj izdajo vsem upravnim oblastvom I. stopnje navodila glede tolmačenja § 138. obrtnega zakona. Ta paragraf določa, da lahko imetnik obrti neovirano kupuje in nabavlja v vsej državi blago, ki ga jiotrebuje za svojo obrt. Trgovci lahko torej povsod v državi ustanavljajo »nakupno postaje«' za prevzemanje in nakupovanje blaga. Take nakupne postaje niso podružnice niti prodajalnice v smislu obrtnega zakona, ker se tam le kupuje blago in nato pošlje centrali. Te nakupne postaje pa tudi nimajo značaja skladišč v smislu § 132. Za osnovanje take nakupne postaje ni potrebna prijava oblastvu. Tudi ni potrebno kako odobrenje. Ker so nekatera upravna oblastva I. stopnje delala trgovcem izvoznikom, ki imajo take odkupne postaje, težkoče m so zahtevale, da iih prijavijo, je trgovinsko ministrstvo odločilo, da poslovanje takih odkupnih postaj ni vezano na nikako prijavo. niti na kako dovoljenje, odobren.ie ali pooblastitev, dokler se pečajo samo z nakupom blaga v cilju, da ga pošljejo centrali. Take jjostaje imajo le značaj prevzemal-nic blaga na mestu nakupa. V takih obratovalnicah pa se seveda lahko vršijo tudi j» trebne manipulacije za nadaljnjo odpremo. = Dobave. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 28 t m. ponudbe glede dobave 500 kg terpentinovega mila, 400 kg cikorije. 300 kg ječmenove kave, 500 kg bučnega olja. 1500 kg koruznega zdroba. 300 kg sirove kave, do 2. maia pa glede dobave žice za dinamo in električnih žarnic. Efekti. Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda 201 — 204, za maj 205 bl„ za junij 208 bi., 7°/o investicijsko 58 bl„ 4°/o agrarne 25—27. 6",'o begluške 35.50 — 36, 7% Blair 47 do 47.75, S°/o Blair 54 bi., 7"/• Drž. hipotekama banka 51 — 54. Beograd. Vojna škoda 202 zakl., 7"» investicijsko 52.50 zaklj.. 4"/o agrarne 26 bl„ 6u/o begluške 35 zaklj.. 8"/o B'air 52 — 54. 7% Blair 47 50 bi.. Narodna banka 4600 bi., Priv. agrarna banka 232, 230 zaklj. Blagovna tržišča LES + Ljubljanska borza (25. t. m.) Tendenca za les slaba. Zaključen je bil 1 vagon tesa-nega in rezanega lesa. Povpraševanje je za 1 vagon bukovih neobrobljenih plohov (asortiranih. I., II.. 20°'o III., od 2 m dolžine navzgor, od 16 cm širine navzgor, v debelini 20, 25,30, 40. 50 in 100 mm) in za 1 vagon parjenih bukovih deščic (18 m\ paralelnih ostrorobih. očeljenih. L. II., 27 mm debeline, in sicer 15 m1 3">/70''10Cj mm. širina 13 cm in 3 m3 80/120/100 mm, širina 16 cm). Z1TO + Chirago. 26. aprila. Začetni tečaji: Pšenica: za maj 57. za julij 59.75, za september 61.125; koruza: za maj 31.8,o, za julij 35.125, za september 37.625. za december 38; ri: za maj 41, za julij 43.50; oves: za mai 22.125. za september 23.25. 4- Winnipeg. 26. aprila. Začetni tečaji: Pšenica: za maj 62.375. za julij 64.50, za oktober 67. „ _ + Ljubljanska borza (26. t. m.) Tenien-ca prijazna. Zaključkov ni bilo. — Nudi -e pšenica (slovenska postaja, po mlevski tarifi, plačljivo v 30 dneh): slavonska. 78 k" po 182.50 _ 185. okolica Sombor. "79 kg po 187.50 - 190; potiska. 80 ka težka po 192.50 - 195; moka: ba ška lOt, franko Ljubljana, plačljivo v 30 dneh po 325 _ 330. banatska po 33o do 340- koruza (slov. postaja, plačilo v 50 dneh): baška pri mlevski voznim pol*3 do 147.50, po navadni voznini po loO do 152.50. + Norosadska blagovna borra (26. t m.) Tendenca prijaznejša. Promet 56 vagonov Pšenica: baška, okolica Sombor, 78 kg 132 do 134: baška. okolica Novi Sad 133 — srednjebaška. 79 kg 133 - 135; gorniebaška, 79 kg 133 - 135; baška potiska-9 kg 134 - 136: baška. ladia Tisa, 79 kg 134 do 136- gornjebanatska. 79 kg 131 —133; Jbanatska, pariteta Vršac, 78 kg 129 - 131 — Oves* baški. sremski in slavonski 1» do 140. Ječmen: baški. sremski. 63/64 Kg 140 - 145, pomladni. 67'68 kg 155 - 1«» _ Koruza: baška sremska in banatska 96 - 98. baška. okolica Sombor 97 - W. baška bela 109 - 111: sremska okolica sid 98 — 100 Moka: baška. banatska »02< in »OgB< 240 _ 245: >2< 215 -225: »5« 19o do 205: »^ 180 - >7« taO - 1o5; »m< 92.50 — 97.50. Fižol: baški. sremski ttt ^°-f^Budimpeštanska terminska boria (26. t m) Tendenca za pšenico stalna, v ostalem slaba. Promet mirer'.PŠcnica: « m?) 12 39 - 12.40, za junij 12.85 12.86; rt: za maj 14.80 - 14.85, za junij 14.60 _14 6o; koruza: za maj 16.10 — 16.15, za julij 15.40 do 15.65. ^^ r W Borze 26. aprila. Na ljubljanski borzi so danes vse devize razen Curiha popustile. Zlasti sta nazadovali devizi Ne\vyork in London. Na zagrebškem efektnem tržišču je bila Vojna škoda zopet nekoliko slabša. Za-kliučena je bila le za kaso po 203. Dolarski papirji pa So nadalje prilično čvrsti tn je prišlo do prometa v 8n'o Blairovem posojilu po 53, v 7r,/o Blairovem posojilu pa po 49. Devize. Ljubljana. Amsterdam 2288.02 — 2299.38, Berlin 1338.92 — 1349 72, Bruselj 790.10 -794.04, Curih 1097 35 — 1102 85, London 205.24 — 206.84. Newyork ček 5621.13 — 5649 39. Parfz 222 45 — 223.57, Praga 167 22 _ 168 08. Trst 289 55 - 291.95. Curih. Beograd 9. Pariz 20.28. London 18.775. Newvork 515.75. Bruselj 72.10. Milan 26.40. Madrid 40.20. Amsterdam 208.50. Berlin 122.25. Stockholm 94. Oslo 94. Koben-havn 103.20. Sofija 3.73. Praga 15.24, Varšava 57.65, Bukarešta 3.07. Službeno iz LNP. Danes po seji p. o. ob 20 seja u. o. v Delavski zibomici. Tajnik 1. Službene objave ljublj. hazenskega pod-saveza. Redna seja uprav, odbora se vrsi danes ob 18.30 v domskem salonu kavarne Emona. Točna m ponoštevilna udeležba vseh odbornikov je potrebna. Ljubljanski zimSkoo uveljavil med nogometnimi klubi na Gorenjskem, posebno ker so bila lanska re- zultati prerr čaatoi. Poteg nogometnih tekem doma so predvidena tudi gostovanja. Upravno vodstvo športnikov je v rokah trgovca Zorana Deisingerja in Martina Sav-nika; kapetana pa sta Janko Primožič in Marjan Žigon. Nedostatke, ki so -e lani parkrat pojavili, 6e bo skušalo popolnoma odpraviti. SK Zagorje : SK Olimpija (Ljubljana) 3:0. Prosto nedeljo je SK Zagone porabil za prijateljsko tekmo s simpatičnim gostom iz Ljubiiane, ki se je hotel revanži-rati za svoj lanski poraz 1:2, kar mu pa ni uspelo, nego je moral kljub dobrim močem, ki očividno niso vigrane, podleči z gornjim rezultatom. Nadejajoč se lahkega dela in zaupajoč vase, so se v drug polovioi po posta vije nem rezultatu popri jeli dela. a je bilo že prepozno. Domači so to pot prijetno iznenadili s svojim dokaj boljšim načinom napada. Vendar je v napadu medsebojno podpiranje še vedno omahljivo, mestoma brez pravega preudarka. Nebroj zre-liL šans so poslali v oblake. V splošnem pa za pogled prijetna in fair igra. Najmočnejša je bila obramba Vratar ni ime! dosti pos'a. Na rezultatu imajo zasluge Gro-šičer, Hauptman Martin in Hiršelj. Publike 4(X). Tradicionalni športni dan 1. maja letos odpade in bo izveden v avgustu Nogomet v Gotovljah. Preteklo nedeljo je gostoval agilni SK Žalec proti SK Borrut v Gotovljah. Tekma je končala z rezultatom 3:1 v korist domačinov, ki 60 zapustili igrišče. ker niso oili zadovoljni 6 sodnikom. Igralcem obeh klubov se je poznalo, da niso imeli po/imi treninga, toda kljub temu nas je SK Borut presenetil s svojo žilavo in hitro igro ter s tem pokazal, da lanski porazi niso ubili volje za šport, kar je redkost za tako malo vas kot je Gotov-lje. Želeti bi pa billo, da se stara rasprot-stva med vaščani in tržani odpravijo ter da jih vidimo zopet kmalu na ze'enem polju v borbi /a prvenstvo Savinjske doline. Ra i Izvleček iz programov Sreda. 27. aprila. LJUBLJANA 12.15: Plošče. _ 12.45: Dnevne vesti. — 13: Čas, plošče, borza. — 17.30: Salonski kvintet. _ 18.30: Kako duhovito kratkočasim sebe in družino. — 19: Ruščina. — 19.30: Literarna ura. — 20: Hochreiterjev večer — izvaja Sattnerjev zbor. — 21: Haydnova glasba. - Četrtek. 28. aprila. LJUBLJANA 12.15: Plošče. _ 12.45: Dnevne vesti. — 13: Čas, plošče, borza. — 17.30: Salonski kvintet. — 18.30: Etičnost in socijalnost. — 19: Italijanščina. — 19.3:1: Srbohrvaščina. — 20: Poglavje iz vzgoje- slovja. _ 20.30: Klavirski koncert gdč. Po- ženelove. — 21.30: Koncert ge. Zlate Gjun-gjenac - Gavellove. — 22: Fantje na vasi. BEOGRAD 20: Nabožna glasba. — 21: Poročila. — ZAGREB 17: Balalajke. — 20.30: Prenos iz Ljubljane. _ 22.40: Lahka godba. — PRAGA 19.20: Koncert iz Moravske Ostrave. — 20: Koncert Češke filharmonije. — 22.20: Lahka glasba. — BRNO 19.20: Koncert iz Moravske Ostrave. — 20: Prenos iz Prage. — VARŠAVA IT.35: Petje in klavir. — 20.15: Lahka glasba. — 22: Chopinove skladbe. — DUNAJ 11.30: Godalni kvartet. — 12.40: Plošče — 17.: Popoldanski koncert. — 20.10: Operni večer. — 22.35: Plesna glasba. _ BERLIN 20: Kabaretni program. — 21.10: Godalni kvintet. _ 22.30: Proslava konservatoristov. — Plesna glasba. — K0NIGSBERG 16.30: Orkester. _ 20.30: Komorna glasba. — 21.10: Zborovsko petje. - MOHLACKER 17: Popoldanski koncert — 20: Opera. — 21.20: Orkester in solisti. — 22.45: Lahka godba. _ BUDIMPEŠTA 17.30: Citre. _ 19.30: Ojjera >Nižava< iz gledališča Zahvala Za mnogobrojne dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli ob prerani izgubi naše nepozabne, nad vse ljubljene hčerke, sestre, gospodične Tončke Ferličew© TRGOVSKE SOTRUDNICE ter za poklonjeno cvetje in številne častne vence se tem potom najlskreneje zahvaljujemo. _ Posebno zahvalo smo dolžni p. ft. duhovščini in zdravniku gosp. dr. Ro- pasu za njegov trud in požrtvovalnost. Toplo zahvalo izrekamo za spremstvo na njen zadnji dom čč. sestram usmiljenkam, usmiljenim bratom kandijske bolnice, tvrdki Medič in njenemu osobju, trgovcem in trg. nastavljencem, gre-mijalni šoli, gosp. šefu ter osobju železniške postaje sekcije in kurilnice v Novem mestu ter vsem Številnim prijateljem in znancem, ki so blago pokojnico poslednjič spremljali v tako častnem številu. Prisrčno pa se zahvaljujemo gg. pevcem za pretresljive žalostinke. Vsem naša najglobja zahvala. MR Novo mesto, dne 26. aprila 1932. 5020 Žalujoči ostali. Ob6hw Kestoi pogrebni n« Mestna občina ljubljanska javlja, da je nenadoma preminil občinski svetovalec, gospod elektroteh. trgovec, hišni posestnik itd. Zaslužnemu javnemu delavcu bodi ohranjen trajen in časten spomin! Pogreb bo v sredo, dne 27. L m. ob pol 5. mi popoldne iz tukajšnje splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 26. aprila 1932. 5024 jšr-.SV•>*■ Poslovni odbor Zanatske banke kraljevine Jugoslavije a. v- Zavojevanje Pontinskega močvirja Kdor potuje po Italiji, o Pontinskih močvirjih običajno ne izve mnogo, če potnika stanese pot na železnico od Rima do Na-polja ali pa na krasno avtomobilsko ce-eto. ki vodi po stari Apijski cesti proti jugu skoraj 60 km v ravni črti skozi močvirja. vidi z železnice ali avtomobila le mimogrede to čudno in zgodovinsko pokrajino, ki so jo nek->č imenovali žitnico Rima. že v starem veku je ta ogromna ravan propadla in se končno spremenila v največje močvirje v Evropi. Zaradi nevarnosti močvirske mrzlice in ogromnih množic tamkaj živečega komarja *anofe-la«, ki prenaša to mučno bolezen, so se pričeli ljudje ogibati teh krajev, odkoder je pretila nevarnost bolezni celo vsej rimski ravnini in tudi mestu Rimu samemu. Proti severovzhodu zapira Pontinsko močvirje, k; meri približno 80.000 ha, visoke gore Monti Lepi ni in Monti Ausoni. medtem ko se razprostira proti jugozapa-du med morjem in močvirjem široka peščena sipina, ki ovira odtok z pora prihajajoče vode in zaradi tega povzroča moč-virnost. Pokrajina je brezupno pusta in se prav na jugu konča pri tkzv. rtiču Cir-ee. čigar skorai 500 m visoki skalnati vrhovi mole iz morja kot čudežen modri otok. Prvi večji poskus za osušitev Pontinskega močvirja beleži zgodovina proti koncu 18. stoletja v dobi papeža Pija VI. Tehnična sredstva takratnih časov pa za tako ogromno delo niso bila zadostna, tako da je ostalo nekončano. Treba je bilo počakati na moderno dobo in njene dovršene tehnične naprave, s katerimi se je pred štirimi leti znova začelo drlo z uspehom. Načelnik italijanske vlade Mussolini se je z energično roko lotil tudi rešitve tega problema, ki je za povzdigo italijanskega poljedelstva ogromnega pomena Dan pred Božičem 1928 je izšel ckzv. Mussolinijev zakon o finančni podlagi za ogromno bonifikacijo s pomočjo države. Deio v Pon-tinskem močvirju se je v zadnjih mesecih kljub splošni gospodarski krizi zelo poživijo. Osušitev in d«dno obdelovanje Pontinskega močvirja je največje bonifikacij-sko delo v Italiji, ki zaradi istočasnega zatiranja močvirne mrzlice ni samo največje melioracijsko, temveč v pravem pomenu besede tudi plemenito humanitarno delo. Delo. ki ga morajo v teh kraiih opravljati delavci, ni lahko. Sem in tja morajo stati do kolen v vodi; najhujši sovražnik pa je mrzlica, ki ji skoraj nihče ne uide. Delo je seveda organizirano tako da se delavcem kar se da olaiša bivanje na teh zapuščenih in nezdravih tleh. Do pred kratkim so ti sužnji človeške volie in denarja prebivali po slamnatih koMbah, ki se niti malo niso razlikovale od č'oveških prebivališč sredi Afrike — nekaj jih stoji še danes —, sedaj pa so jim začeli pod- jetniki graditi trajna in dostojna stanovanja. Razen s kininom in zdravimi stanovanji zatirajo malarijo najbolj uspešno s tem. da v stoječih vodah sistematično uničujejo milijone komarjevih ličink. Vodo zastrupijo s tkzv. ^pariškim modri-lom«; prej so uporabljali za to cestni prah, ki pa ga je se<1aj, odkar se je via Appia spremenila v asfaltirano avtomobilsko cesto, zmanjkalo. Navadni delavci v Pontinskem močvirju služijo sedaj — po povišanju mezd s 3. aprilom — povprečno 15.20 lir (okoli 45 Din) dnevno: mlajši delavci dobivajo 10.40 (okoli 30 Din), ženske pa 8 lir (okoli 23 Din). Bolje so plačani zidarji, ki morejo dnevno doseči mezdo do 22 lir (65 Din). Te mezde so v splošnem precej višje kot povprečni delavski zasluiek po Italiji. Na delo prihajajo iz raznih italijanskih pokrajin in so prav veseli, da so ga v tej krizi sploh dobili. Trenutno je v Pontinskem močvirju zaposlenih okoli 18.000 delovnih moči; v poletnih mesecih se to število zaradi večje nevarnosti za okuženje z malarijo zniža na komaj 3000. Pontinsko močvirje ni veliko skupno močvirje, temveč deloma pokrito z gozdovi, deloma golo kot puščava deloma pa pokrito z jezeri, ki jih samo šibke zemeljske plasti ločijo od morja. Ob enem izmed teh jezer pri Fog-lianu leži sredi krasnega in skorai tropičnega rastlinstva lovski grad, ki je bil nekoč last vojvode Sermo-nete. Ta košček zelenega sveta napravi na Iz življenja potnika nepozaben vtis; po večurnl vožnji po močvirjih in samoti zagleda oko nenadoma krasen park slokih pinij, palm in visokih mirt in zdi se človeku, kakor bi po dolgotrajni puščavi videl pred seboj oazo. Te gozdove so zasadili v drugi polovici 17. stoletja v prepričanju, da bodo z njimi obvarovali daljno okolico, predvsem pa večno mesto Rim. pred nevarnostjo nalezljive mrzlice. Poskus se ni samo ponesrečil, temveč je celo poslabšal razmere, ker so gozdove kmalu zanemarili in se je močvirje razširilo tudi skozi nje. Tla v Pontinskem močvirju so deloma že osušena in pridelovanje na novo pridobljeni zemlji je zelo veliko. Poskusi s sajenjem riža so pokozali rekordne uspehe kakor jih niso dosegli nikjer drugje v Italiji. Nasadi za paradižnike so dali po 500 centov sadežev na oral. Zato so ogromni stroški — če se ne upošteva neprecenljive vrednosti te velike akcije za ljudsko zdravje — za izsušitev tega močvirja več kot upravičeni. Stroški za odškodbo posameznega hektara popolnoma zasedene ploskve z živim in mrtvim inventarjem znašajo okroglo 30.000 lir (ali 87.000 Din), kar bi pomenilo za izsušitev vsega Pontinskega močvirja ogromno vsoto 2 in pol milijarde lir. Ce se delo s uspehom konča, bo Italija zopet dobila 800 kvadratnih kilometrov plodne zemlje, na kateri je imela dosedaj samo škodo in stroške. Kralj strelcev P. A. Pavey sprejema že četrtič častno nagrado kot najboljši angleški strelec. Vsak dan ena »Marija, vaš ljubček je pred vrati!« JOdkod ga pa poznate, gospod doktor?« J-Zato, ker kadi eno mojih cigar!« OVart Hena«) sveta Deseta ofimpijada v Los Angelesn Izumiteljska stroka v krizi Avstrijski patetni urad ie izdal pregled o vseh patentih, ki jih je imel zabeležene do konca lanskega leta. Ta pregled je zelo zanimiv, ker- kaže z vso jasnostjo, kako se današnje težko gospodarsko stanje uveljavlja čedalje trše tudi v izumiteljski stroki. Tako je moral urad lansko leto zavrniti 311 prijav, ker priiavniki niso imeli denarja za plačilo prve letne pristojbine. To pomeni. da je 311 ljudi, ki ie mogoče žrtvovalo pol svojega življenja za svojo idejo — vseeno ali ie bila ta ideia sposobna epohalnih prevratov ali ne — omahnilo tako rekoč tik pied ciljem. Število tahšnih odbitih izumiteljev pa narašča od leta do leta in je zadnje leto odneslo rekord. Še hujše je v drugem oziru: 3708 patentov, več nego v vsakem prejšnjem letu, je izgubilo svojo veljavo, ker ljudje niso imeli denarja, da bi plačali tekočo letno pristoj- bino. Tu je šlo torei za izume, ki so se večinoma že izkoriščali. Dočim ie nadalje 1. 1929. 661 lastnikov patentov prosilo za črtanje tekoče pristojbine, jih je bilo lansko leto že 997. Da živimo v dobi elektrike in ne več parnih strojev, kaže rubrika, iz katere izvira, da je bilo med lanskimi novimi prijavljenimi 1662 takšnih, ki spadajo v elektrotehnično stroko, in samo — 67 iz parne stroke. Za elektriko figunra rubrika »instrumenti« (vsakovrstno orodje) s 422 prijavami na drugem mestu, rubrika vozil s 418 prijavami na tretjem mestu, gospodinjsko orodje s 368, lrgiena s 324 prijavami — strelno orožje, naboji itd. pa od 1. 1926. s 60 prijavami. Vseh patentov, ki jih drži urad v evidenci, je okrog 20.000, med temi je približno polovica inozemskega izvora. Mandžurija proti kitajske* mu politiku TVellington Koo, kitajski član študijske komisije Društva narodov, ki mu je Mandžurija zapretila z justifikacijo, ako prestopi mejo neodvisne Mandžurije. Marlena Dietrich rn njen režiser odpuščena Ameriški listi so pred nekaj dnevi objavili vest. da sta se fiimska igralka Mar-lene Dietrich in njen režiser Sternberg sprla zaradi neke vloge, ki jo je Sternberg hotel vsiliti Dietriehovi, ta pa jo je odklonila. češ, da se ne prilega njenim zmožnostim. Spor je moral biti zelo oster, zakaj najnovejša poročila iz Los Angelesa vedo povedati, da je filmska družba Pa-ramount odpustila Dietrichovo in Stern-berga. ne da bi jima bila poprej naznanila prekinjenje pogodbe. Brodogradnja v starem veku Osušitev Nemijskega jezera sicer nI prinesla na dan tistih neprecenljivih zakia-dov, ki jih je pričakoval Mussolini s to svojo akcijo, pač pa je z odkopom obeh v jezeru potopljenih Kaligulovih ladij prav znatno razširila naše znanje o brodograd-m umetnosti v starem veku. Našli so n. pr. železno sidro z gibljivim trupom, kakršnega je patentirala britska admiraliteta — šele 1800 let pozneje. Celo posebno obliko ladijskega gredlja, ki jo danes preizkušajo in ki daje ladji večjo stabilnost in hitrost, so baje ugotovili na obeh ladjah. Med drugimi posebnostmi so našli tudi pravi krogelni ležaj in sesalko za črpanje vode Iz ladijskega trupa. Rimljani so tudi izvrstno poznali material za gradnjo ladij, kar dokazuje uporaba im-pregniranega lesa, brona, ki ni rjavelo Itd. Šahovski mojster Cofle umrl V Gentu je umrl na posledicah želodčne operacije belgijski šahovski mojster Edgar Colle, nadarjen kombinacijski igralec, ki je dobdl na šahovskih turnirjih v Scarbo-roughu 1927 in 1930 prvo nagrado. Posebna varianta damske otvoritve mu je priborila v šahu tako odlično mesto, da je dobila po njegovem imenu naslov »Colle-jeva otvoritev«. Greta Garbo se omozf? Korespondent »International News Service« poroča, da namerava Greta Garbo konec aprila zapustiti Hollywood in dati slovo filmu za vedno. Odpeljala se bo v Berlin, kjer se bo omožala z bogatim Švedom Sorensonom. Nasprotno pa zanika So-renson, da bi kaj vedel o takšni poroki, čeprav ne taji, da je prijatelj filmske zvezdnice, ki si je najbrž izmislila nov reklamni trik, da se bo zopet pisaio o njej žirom »veta. Zamorski kolodvor Atilov grob že dolgo so menili, da mora biti Atila, kralj Hunov, pokopan nekje na Gornjem Avstrijskem, in ni manjkalo ljudi, ki so njegov grob tudi iskali, tem bolj, ker je staro izročilo velelo, da so ga zagrebli obenem z neznanskimi zakladi, v treh krstah iz čistega zlata, srebra in železa. Vse kaže, da bo zaslovel kot srečni najditelj dolgo iskane grobnice poštni ravnatelj Bindenberger iz Aurolsmiinstra. V bližini tega kraja so že pred časom našli sledove hunskega grobišča, ki ga je Bin-denberger sedaj preiskal. Našel je v njem nekaj zlata in srebra, drugače pa samo ostanke človeških in konjskih okostij ter orožja. To bi se zlagalo z navedbami, da so Huni ob Atilovem pokopu žrtvovali konje in ljudi, ki naj bi ga spremljali na onem svetu. Neka ohranjena karta iz 5. stoletja navaja na tem mestu hunsko taborišče. Vest o Bindenbergerjevih najdbah se Je že tako razširila, da so ameriški listi posla,li svoje poročevalce v Aurolsmiinster. Ali predstavljajo te najdbe res to. kar misli Bindenberg, to bodo pa skušali ugotoviti arheologi, ki so že začeli svoje delo. Z nedeljskih volitev v Berlinu Zgoraj: Hitlerjev povratek z agitacijskega potovanja na letališče Tempelhof. — Spodaj: pruski ministrski predsednik Oton Braun p.-ed svojim volilnim lokalom. Kolodvor Waterloo na Slerra Leone obali v zapadni Afriki. Nenavaden zakon V Budimpešti je bila te dni sklenjena nenavadna poroka. 31-letni italijanski marki Dimitrij Imperiali se je oženil z angleško plemkinjo lady Dorothy Baker, ki je 24 let starša od njega. Lady Baker je bila gost angleškega poslanika v Budimpešti, ženinov stric marki Imperiali pa je bil svojčas italijanski poslanik v Londonu in je zdaj fašistični guverner v Firenzi. Lady Baker velja za eno najimoviteiših Angležinj. Njeno premoženje cenijo ;ia 800 milijonov pen- go- ženin in nevesta sta se seznanila pred nekaj leti na franeobki rivieri. Marki Imperiali pa je bil oženjen in je moral premostiti precejšnje težave, da se je mogel poročiti z angleško plemkinjo. Prosil je za odpust iz italijanskega državljanstva in si je pridobil madžarsko državljanstvo. Ker pa ni šlo drugače, se je dal adoptirati od upokojenega madžarskega državnega uradnika Horvatha v Budimpešti. Horvath je prejel za posinovljenje nagrado v znesku 700 pengo. Marki je svoji prvi ženi izplačal 10 milijonov lir odpravnine, denar pa je dal pripisati na ima svojega sina. Marki in lad.v sta takoj po poroki odpotovala iz Budimpešte. Mongolske znamke Mongolija dobi lastne znamke, in sicer jih bodo natisnili v Moskvi. Francoska, španska in nemška prodajalka olimpijskega odbora v Los Angelesu, kjer je naročenih že mnogo vstopnic iz vseh krajev sveta. Skrivnostna Atlantida Nemški raziskovalci, ki so križarill več mesecev po Atlantiku na posebnem, strokovno opremljenem parniku >Meteoru«, so se vrnili v domovino. Nabrano gradivo jim je dovolilo nastopiti z novo teorijo o nahajališču skrivnostne šeste celine. Atlantida, kakor se navadno imenuje od Platonovih časov, je postala žrtev neke prazgodovinske katastrofe in je morala ležati v bližini sedanjega Azorskega otočja, ki so baje ostanki njenih najvišjih hribov, ki štrlijo nad morsko gladino. Dolgo in natančno raziskovanje oceanskega dna okrog Azorske skupine je znanstvenikom dovolilo sestaviti zemljevid nekdanje Atlantide. Izkazalo se je, da odgovarja Platonovemu popisu in najstaršim poznanim klasičnim zemljevidom. Strahoviti potres, ki je povzročil pogibelj Atlantide, se ja moral dogoditi okoli 9.500 pred Kr. Narodopisna raziskovanja so prepričala nemške znanstvenike, da moramo samo med Abesinci iskati neposrednih potomcev nekdanjih Atlantov. Tudi to mnenje odgovarja Platonovi navedbi. Platon je imenoval namreč oni del severne Afrike, kjer je zdaj Abesinija. kolonialno področje Atlantskega imperija. Elektrika v boju z vlomilci V Budimpešti se zadnje čase zelo množijo vlomi v blagajne in napadi na banke po ameriškem vzorcu. Tako so n. pr. pred dnevi vdrli zakrinkani banditi v podružnice dveh velebank, kjer so se polastili večje vsote gotovine. Zato so ravnateljstva bank sklenila, da morajo Imeti vsi blagajniki pri okencih za izplačevanje denarja samokrese Brownin-govega tipa. Poleg tega se bo pri zasledovanju zločincev uporabil električni tok. Neki tehnik je ponudil bankam v odkup posebno električno mrežo, ki loči blagajnika od občinstva. V trenutku, ko se ban-dit dotakne mreže, ga usmrti elektrika. Blagajniki bodo proti tej nevarnosti zavarovani z rokavicami iz gume, banditi pa bodo tudi v primeru, da bi i oni nosili takšne rokavice, ovirani v trenutku napada posebno po revolverjih, s katerimi se ne bode mogli brez škode za življenje približati elektrizirani mreži. V kolikor ne bi to samo ob sebi zadoščalo za varnost bank in blagajn, se bodo uporabila še druga zaščitna sredstva. Vse blagajne bodo tako montirane, da se bodo lahko v trenutku opasnosti s pritiskom na električni gumb bliskovito pogreznile v odprtino, ki bo zazijala pod njimi. Z blagajno vred bo izginil pod zemljo tudi blagajnik, ki bo s tem izven nevarnosti, da bi ga ustrelili napadalci. Poroke na tekočem traku Z nastopom pomladi so začeli Parižani vstopati v zakonski jarem v takšni meri, kakor doslej še nikoli. Pariški župani in njihovi namestniki, ki fungirajo kot poročni uradniki, skoraj ne zmagujejo več dela. Te dni so postavili pravi rekord, za katerega bi jih utegnili zavidati celo Američani. Na nekem poročnem uradu se je zglasilo 34 parov istočasno — in vendar je trajala vsa ceremonija za vseh 34 parov skope pol ure. Zupan je nagovoril pare s kratkim nagovorom, jim skupno prečital zadevni odstavek iz zakonika, potem je šel od para do para, sprejel potrebni vda« in podpis in 34 parov je ostavilo poročni urad, pred katerim jih je čakala seveda množica zijal in vojska sorodnikov. KipKng tn reklama Ko »e je mudil angleški pisatelj R. Kip-ling v Indiji, so mu pošiljali njegovi prijatelji iz Anglije razne časopise in maga-zine. Ker pa je poštnina požrla visoke zneske. so začeli odtrgavati inseratne dele. da so tiskovine postale lažje. Ko je Kipi ing to videl, je prosil svoje prijatelje, naj mu nikar ve£ ne iztrgavajo oglasov, ki nudijo mnogo zanimivega za spoznavanje domovine in krajev, kjer 6e pišejo, tiskajo in čitajo. Bankovci v smučeh Pred dnevi so prejeli avstrijski cbme}-ni organi na švicarski meji ovadbo, da namerava neki gospod v smučeh iz aluminija pretihotapiti iz Avstrije v Švico okroglo vsotico 200.000 Din v avstrijskih Šilingih. Pismo je bilo odposlano iz nekega alpskega hotela in ga je po vseh znakih sodeč napisala ženska roka. Obmejni kontrolni organi so seveda postali pozorni na potnike s smučmi in čez nekaj dni se je pripeljal gospod v L razredu, ki je oddal smuči za prevoz v Švico. V njegovem spremstvu je bil še drugi gospod, ki je bi i tudi namenjen v Švico na smučanje. Finančni pazniki, železrlški uslužbenci ln orožniki pa so zaman čakali, da bi s« lastnik smuči javil pri kontroli. Očhričtoo je mož zavohal nevarnost in je rajši izginil. Bil je pač mnenja, da bodo njegove smuči brez pregleda pustili čez mejo. Kontrolnim organom pa so postale smuči takoj sumljive. Ko so jih odprli, so ugotovili, da so z veliko spretnostjo sestavljene in so našli v njih 15 bankovcev p-. 1000 šilingov in 120 komadov po 100 šilingov. V kovčegu. ki ga je isti potnik oddal v shrambo obmejni carini, je bdia samo športna obleka. To dejstvo je dalo povod, da so začeO cariniki preiskovati smučI vseh smučarjev. Izkazalo se je, da ni bilo med njimi nobenega tihotapca. Navzlic dolgemu čakanja vlaka se ni hotel javiti lastnik aluminijastih smuči ln zdaj poizvedujejo orožniki v hotelu, iz katerega je prišlo pismo, k-do je bil mož, ki se je hotel tako elegantno presmučati na švicarsko frtran. Najboljši angleški strelec Cene malini oglasom ISentfve bi dopisovanja vsaka beseda Din Z.— ter enkratna pristojbina ta iifro ali ta dajanje naslova Din 5.—. Oglasi trgovskega In reklamnega značaja: vsaka beseda Dtn L—Po Din l.— za besedo ne zaračunajo nadalje vsi oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa kam«, »Auto-moto«, »Kapital«, »V najem«, »Posest«. »Lokali«, »Sta-i tovanja odda«, »Stroji«. »Vrednote«, »Informacije«., »Živali«, »Obrt« tn »Les« ter pod rubrikama »Trgovski potniki« tn »Zaslužek«, če se t oglasom nudi zaslužek, oziroma, če se išče potnika Kdor si pa pod tema rubrikama išče zaslužka ali službe, plača za v znamkah vsako besedo 50 par Pri vseh oglasih, ki st zaračunajo po Din l.— ta besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Din 5.— za šitro aH ta dajanje naslova Vsi ostali oglasi socialnega značaja se računajo po 50 par za vsako besedo Enkratna pristojbina za šifro ali za dajanje naslova pri oglasih, ki se zaračunalo po 50 par za vsako besedo, znaša Din 3.— Najmanjši tnesek pri oglasih po 50 par za besedo, je Din 10.—, »r/ oglasih po I Din za besedo pa Din 15.—. Vse pristojbine za male oglase je plačati pn predaji naročila, oziroma jih je vpostati v pismu obenem i naročilom Kduff išče mest« pot nika. plaža za vsako t*«t*lo 50 paj; w dajanj« trasl-ova ali ta Šifro 3 [nu. — Kdor sprejema potmike, pia Aa besedo po 1 Din; tx dajanje naslova ali za iifro pa 5 Din. (5) Cca 5 kg medu Ia cvetličnega kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »J utra« pod šifro »Med«. 15424-5 | Kostrtla 1 Dia; za da j -snj« naslova ali ®a iifro 5 Din Dijaki, ki iščejo inacmkcije, pia-6ajo vsako bese-iio 50 par; ta iifro a'i ta da-a.n;'»> nasi-ova 3 Din. (4) Instrukcije la vseh srednješolskih predmetov daje po zmerni ceni visokošolec. — Dopise pod »Siguren ■uspeh« na ogl. oddelek >Jutra«. 15381-4 Vsaka Deeeda 50 par; ta daruje naslona aH za iifro pa 8 Dia. fl) Postrežnico pridno in pošteno sprej-me-m za ča« od 6.—10. in 1.—4. ure. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 15591-1 Mesar, pomočnika poštenega, agilnega sprejmem takoj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 15583-1 Šivilj, pomočnico tudi začetnic« sprejme Marija Usenik. Križevniška ulica 14. 15603-1 Uglasi trg. niačaja po 1 Din beseda; ta da. janje avt*iova aii ta šifro 5 Din. — Oglasi socialnega tna.fa.ja vsa ka beseda 50 par; ta dajanj« naslova ali za šifro pa 8 Dia. (7) Zeissov Trieder dobro ohranjen, v usnjatem etuiju kupi turist. Pismene ponudbe s ceno na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Turist«. 15301-7 Pošteno učenko •prejm-e takoj trge vina iovlj-ev »Jadran«, Sv. Petra cesta 25. 15463-1 Aranžerja E&č»im za takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 15452-1 Trg. vajenca (ko) t predpisano šol. izobraz bn ln znanjem nemščine sprejmem takoj v trgovino m^šan^ga biaga v letoviškem krajn. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 15430-1 Več spretnih sobaric Išče večji hot»l. Tndi a-ietnice niso izključen«. — Istotam se sprejme tudi vzgojiteljica Ponudbe na osla*, oddeiek »Jutra« pod »Pridnost«. 15531-1 Živili, pomočnico ■n-eTne-m. Naslov v ogl. odde.I'-u »Jotrs^. 15516-1 Va'enca s prim-omo šo'«ko Hobmz-V> sprejme takoj trgovina Isttmms AndrašiS v Kranja. 15527-1 Fn^ercko vaienko fl primemo šolsko pred-fcz-obra^bo sprejme takoj Ivan Dorčec, frizer. Ljubljana, Dalmatinova nI. IS 16537-1 Mlajšega brivskega pomočnika d^b^e-ga delavca sprejme t* soj Avg. .Tnvanc v Ribnici na Dolenjskem. 15528-1 Organizatorja prodale gnran-1 Parna pekarna Vn;«"m Bizjak v Ljubi ;a nI spre>me va :rnca s hrano im stanovanjem v h;5i. 15>45-1 Otrobne vreče dobro ohranjene, za debele otrobe kupi mlia Na^ stran, po^ba Radomlje. 15429-7 Omaro za led kupim. Naslon v oglasnem oddelku »Jutra«. 15581-7 Otroški voziček športni — dobro ohranjen kupim. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 15579-7 Briliantne uhane in briljantem prstan kupim Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 15071-7 Stekleno omaro T.a delikateso kupi Jonke, Bohoričeva 13. ' 15566-7 Plačano n^akarieo prvovrstno. ? hrano in stanovanjem v hiši s-n-eimem p 1. tra'p(m t hnt:šo restavracijo v LitiN^ni. — V -i alov v oglasnem odd^fku »Jutra«. V5.S48-1 Čev!rpj Berd.ius, PobrorMille. dravska banovina. 15571-19 Lokal oddam na Miklošičevi cesti. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 15567-19 Pisarniške prostore nasproti pošte oddam. — Na«lov v oglasnem oddelku »Jutra«. 15392-19 VeT^a restavracija prvovrstna takoj naprodaj Ponndb" na podniž. Ju*ra v Mariboru pod »Dobro obiskov.inn r. Stanovanje 2 sob in kabineta išče ra avgust stranka 3 odraslih oseb. P-onudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dober plačnik«. 15612-21/a Trisob. stanovanje iščem s 1. avgustom. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Točno plačilo«. 15613-21/a Sohoodda, Vs»Jta tx*ed» 50 par; w ia 'in je na«lonr« tU u> iitro S Din. (23) Opremlieno sobo oddam na Miklošičevi cesti. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 15568-23 Opremlieno sobo čisto, svetlo, z elektriko, parketom in eepariranim vhodom ugodno oddam gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 15578-23 Opremljeno sobo z vhodom s stopnji« in elektriko, po zmerni ceni odda gospodični Zupančič, Kolodvorska ulica 11/11. 15575-23 Sobo z 2 posteljama s posebnim vhodom — v krasni legi oddam takoj stalnima gospodoma. Ogledati v Knafljevi ul. 13/11. 15156-23 Vsaka beseda 1 Din; ta lajanje naslov« ati za šifro pa S Din. (16) Iščem interesente z 1,000.000 Din. plačljivo sukcesivno ali s knjižico, za osnovo dobičkanosnega podjetja. — Imam lastnega premoženja okrog 3.000.000 Din. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Kapital«. 15039-16 Družabnika s kapitalom do 100.000 Din iščem za večji dobro idoč mlin. Event. ga tudi prodam. Szabo, Vel. Trojstvo kraj Bjelovara. 15526-16 Tricevni radio dobro ohranjen aparat e kompletnim zvočnikom in akumulatorjem, zamenjam za moško kolo ali harmoniko. Bežigrad, Lavričeva štev. 15 — Ljubljana I. 35533-9 Dekle v Wbn.njn dobro irvežba-no. išče mesto po«rre?nice za vos dan. Naslov pove oglasni oddelek »Jntra«. 15515-2 Začetna natakarica ki bi pomagala tndi pri gospodinjstvu, iščp si-nrVvo. —• najraje v Ljub''sni. Vaslov pove tkglas. oddelek »Jutra«. 15520-2 Kletar vešč v*eh v st-olko dajoč.ih del, išče name-šč»nie. Na=lov v oglasnem oddelkn ».Tntra«. 1517R-2 . rieseda 1 Dm. ta dajanje naslova al' /ji ?rfro m 5 Dn. f!Vi Srebrne krone staro zlato in srebro kupuje Rafinerija dragih kovin, Ljubljana. Ilirska ulica 36. vhod ii Vidov danske ceste, pri gostilni M oži na. 70 ud««' d i d i prehraiK) plača ta vsako bewio 1 Din; kdor išče prehrano pa za besed o 50 par; za dajanje naslova ali šifro 3 Din. oziroma 5 Din. Trs«7T?ii i 1 2 gospoda sprejmem s 1. majem na dobro domačo hrano sredi mesta. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 15536-14 Oglasi Erg. značaja po 1 Din beseda; ta dajanje naslova ali ta šifro S Din. — Oglasa socialnega insčaja vsaka beseda 50 par; sa dajanj« naekrva ali ta šifiio p« 3 Din. (6) £dgar R;ce BurroughS; krafl džsiin?! 206 Tarzan je počasi razbral Janino pismo. Namenjeno je bilo neki prijateljici v Ameriki. Pripovedovala ji je o svojih čudnih doživljajih: kako je dobil njen oče star španski rokopis o zakopanem zakladu, kako so ga nazadnje našli, kako jim Je zaklad prinesel nesrečo, U> o Tarzanu. Orehova Jederca na drobno po Din 12 za 1 kg nudi Sever & Komp. v Ljubljani, Gosposvetska cesta št. 5. 15007-6 Jajca za valenje čistokrvnih črnih Minorka kokoši, z garancijo po 6 Din komad nudi hotel Fer les. Kočevje. 14993-6 Vozove-Kočije 1 landaner, Ž bruna in 1 skoraj novo pol odprto kočijo z gumi obroči ter 3 pare konjske opreme po zelo nizki ceni proda špedicija Turk v Ljubljani, 14893-6 Vrtne stole zložljive, proda Tribuč Glince. Tržaška cesta 6 — telefon 2605. 176-6 Puhasto perje čist«, čohano, kg po 48 Din druga vrsta kg po 38 Din čisto belo gosje kg po 130 Din ln čisti puh kg po 250 Din razpošilja po poštnem novzetin L. B r o t o v i t. Zagreb. Ilica 82. 22-6 Čevlji na obroke »Tempo«. Gledališka nI. 4 'nasproti gledališča). 114-6 Hladilno omaro poceni proda mlekarna PTed škofij« štev. 17. 15601-6 »Penfk« čevlji so nafboljSi in najcenejši. Ljubljana. Kolo dvorska ulica štev. 35. 179 Vsak* Oeseda 1 Diu: ta lajanje oaslonra aH ta Wfro pa S Dia. (17) I rgovino staro in dobro idočo, ▼ industrijskem kraju Štajerske oddam ugodno v najem agilnemu trgoven — samcu Potreben kapital za prevzem hlaga 120.000 Din. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Redka prilika«. 10245-17 Gostilno z vrtom oddam v najem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 15444-17 Gostilno v Ljubljani oddam » 1. majem t. 1. v naiem. Poizve se pri tvrdki Ivan Jelačin, Ljubljana, Emon-ska 2. 15561-17 Pekari.k) v prometnem kraja blizn Litije oddam v najem pod zelo ugodnimi pogoji. Stanovanje takoj na razpolago. — Ponudbe na oglasni oddelok »Jutra« pod šifro •iPekarija«. 15388-17 Vsa-fea beseda 1 Din; n dajanje cas&orea aB ia iifro pt 5 Din. (S)) Manjše posestvo kupim v bližini želez-niške proge Zagreb—Zidanimost ali Zidanimost—Ljubljana ali Celje. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Posestvo«. 15172-20 Vsaka beee-da 1 Din; ta lajanje naslova ali ta šifro d« 5 Din. (16) Realitetna pisarna Jože Grašek Ljubljana, Kolodvorska 24 posreduje nakup in prodajo posestev, hiš in zemljišč pod ugodnimi pogoji. 152-20 Stavbno parcelo 676 m« veliko prodam ob novi šišenski cerkvi. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 15439-20 Hišo z vrtom v bližini ce-ste ali železnic« v Savinjski dolini kupim v cenj do 30.000 Din proti takojšnjemu plačilu. Ponudbe na o^rlas. oddelek »Jutra« pod šifro »Savinjska dolina«. 15525-20 Maniše posestvo z večjim vrtom, če mogoče v bližini vode kupim H vzamem v na-Vm. Sedanji l.-vstnik po dogovoru lahko ostane na posestvu. Točne ponudhe z navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra« pod »Ljubl:ana«. 15521-20 Novo hišo enonadstropno. z 2 stanovanji, vpeljano trgovino, pomožnimi prostori in vrtom prodam na periferiji Liubljane. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 15543-20 4 krasne parcele po 500 m1, za vilo in dve parceli po 500 nn! za dvo. nadstropne hiše proda sknnno aH posamezno po ugodni ceni blizu sv. Krištofa »Posest«, Miklo?tčpva cesta 4. 15582-20 Deske za ladijska tla 25—30 mm debeline, cca. 13 cm širine, potrebujemo večjo množino. Cenj. ponudhe z navedbo cene je poslati občinskemu uradu Brežice. 15040-15 Žagana drva Din 120, premog, preklje za fižol stavbni les Jo«. Prelesnik, Ljubljana 7 Janševa ul. — telefon 3389 15614-15 Stanovanje Vsaka beeeda 1 Dte, a dajanje naaiova aa x» šifro pa 6 Duu (21) Opreml?eno sobo lepo in veliko, s separira mm vhodom, v solnčni le g- oddam stalnemu gospo du v Knafljevi ulici 13/11 10523-23 Solnčno sobo novo-opremljen«, s posebnim vbodom za 225 Din odda s 1. majam Primožič v Sp. Šiški, Podiunska št. 15. 15534o, v mestu oddam. — Pojasnila daje Tomo, Zrinjskega št. 7/n. 16599-23 Lepo sobo s separatnim vhodom in električno raruvetljav« — evemt. s «>ouporabo kopalnice tn klavirja, v centru mesta takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 15607-23 Oddam sobo 2 gospodom« t 1. majem. Pojasnila daje Drnovšek, Rimska cesta St. 23. nrva vrata desn« na dvoriš!^. 15530-23 Realitetna pisarna Jože Grašek Ljubljana, Kolodvorska 24 posreduje najem io oddaj« stanovanj, mesečnih »ob. \rg. im obrtnih lokalov pod igodnimi pogoji. 152-21 Trisob. stanovanje z vsemi pritiklinami oddam s 1. majem. Istotam oddam tudi 2 prazni sobi. Moste, Predovičeva ul. 9. 15529-21 Stanovanje 2 »ob in kuhinje oddam takoj odraslim osebam v Levčevii ulici 11 — cesta v Rožno dolino. 15517-21 Solnčno sobo z S posteljama, elektriko in pooebnim vhodom oddam za 4o0 Din v Bolgarski nlici št. 23. 15532-23 Opremljeno sobo z električno raisvetlja-v«, v sredini mesta t«.koj od dam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 15562-53 Hišo s hlevom velikimi kletmi, več stanovanji im cca 8O00 m* zemlje prod,n.m v Liubljani za 650.000 Din. Na.slov pove oglasni oddelek »Jntra«. * isjo.<_«O Vsaka Ooseda 1 Din, ta dajanje naslova a« ta šifro p* 5 Dia. (10) Skladišče veliko in suho, sredi mesta takoj odda Rajko Turk, Ljubliana, Komenskega ul. št. 17. 14692-19 Podjetje živilske stroke z dvema stanovanjskima hišama v Mariborn, garantirano dobro idoče, lep čisti zaslužek, prodam radi bolezni pod vrednostno ceno. Dopisi pod »Krize nI 500.000« na oglaani oddelek »Jutra«. 11356-19 Trgovino i mežanim blagom, s kompletnim inventarjem oddam s 1. majem na prometnem kraju. Kje. pove Smrckar Sp. Sižka, Jernejev* 2/1. 15611-19 Na Vranskem oddam lepo stanovanje 2 sob, kuhinje fn vrta. — Več pove Cizel, Vransko. 15519-21 Stanovanje povsem renorvirano. obstoječe iz 2 sob, predsobe in kuhinj«, s parketom in elektriko odda s 1. majem Tomšič, Rimska c-esta 23/1 Oglodati od 9. dop. dalje. 15554-21 Trisob. stanovan!e z verando z majem oddam 7.a IfIOO Din Ce^ta v Rožno dolino št. 5. 15503-21 Stanovanje 2 sob in pritiklin. s souporabo kooslniee oddam takoj za 700 Din. Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra« 15615-21 Stanovanja Sobo t eno ali dvoma postelja ma in vhodom s stopnji«, v centru m»st* oddam s 1. maieim. Naslov v oglas, oddelkn »Jntra«. 15567-23 Sobo s strogo posebnim vhodom, prosto u-porabo kopalnice in vsem komfor-tom oddam v vili pri trnovski cerkvi. Vprašati pri »Rekord«, Aleksandrova R. 15556-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, v centru mesta oddam bolišemu solidnemn gosoodu. Naslov v oglasnem oddelkn .Tntra 15549-23 Zračno sobo parketirano. z 2 ali 1 posteljo, v sredini mesta takoj oddam. Naslov pove ogiasni oddelek »Jutra«. 15547-23 Svarim vsakogar pred nakupom žensktga kolesa znamke »Mifa«. ki je bilo ukradeno danes izpred hiše 7 v Selenburgovi ulici. 15570-2Č Vsaka beseda 1 Din: ta daio.nje naslova ali ta šifro pa S Dia. (26) Opremljeno sobo oddam gospoda ali gospodični v Šiški, Jernejeva ulica 8. pritličje. Zgladiti se je med 12. in 2. uro. 15564-23 2 gospodični sprejmem na stanovanje in prvovrstno domačo hrano s so-upora.bo kopalnice. — Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. 15365-23 Sobo z 2 posteljama in souporabo kopalnice, z ali bre^ hran« takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 15584-33 Opremljeno sobo oddam gospodu t 1. majem v Židovski »teoi it. 6/n. 15580-23 Dva gospoda sprejmem ▼ lepo in tračno sobo blizu univerze, i hrano ali brez. Naslov pove oglasni oddelek »Jntra«. 15600-23 Prijazno sobico j električno razsvetljavo in dobro domačo hrano nndim solidnemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 153£M-23 Gospoda sprejmem na hran« ta stanovanje na Zabjaiu 7. 15002 Sobe išče Vsaka beaeda SO par: sa dajanje naslova alt a tih* • Dm. (23-a) Prazno sobo šolnino, t ei-ektrično razsvetljavo, v centru mesta išče dri. uradnik s 1. majem 19*32. Ponudbe na ogl oddelek »Jutra« pod šifro »Do 300 Din«. 15513-28/a Boljši gospod išče v mesta za nekaj dni sobo s strogo separiraoim vhodom. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Plača dobro«. 1555©-23/a Uradnica iSče i 1. majem skromno sobo s pranjecm perila fai zajtrkom. — Ponudbe na naslov: »Tempo«, poštni predal 116. 15566-23/a SepaHrano sobo Wčean v smeri proti Siffki ali Rožni dolini. Ponndbe na oglasni oddelek Jutra pod šifro »Soba«. 155S0-23/a Sobo g kuhinjo In priflktlnaml event. veliko prazno sobo iščem za maj. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Tudi takoj«. 15508-21/a Izgubljeno Vsaka beseda 50 par; sa dajanje naslova ali ia šifro pa 3 Din. (281 Rožna dolina, cesta IV Izgubil sem sveženj ključev — Prosim oddati pri inseratnem oddelku Jutra. 15426-28 Klavirje in pianine svetovnih znamk kupit« po globoko znižanih cenah pr; oMuzika«, Sv. Petra c. 40. — Najceneje izposojuje po pravlja in uglašuje. 10978-26 Vsaka beseda 1 Din: ta dajouije naslova aH ta Silro pa 6 Din. (27) Svilenega pinča n« na praktična za vsaku hižu. Hotele, za putnjuče oso-oe in nočne službe. Stane Din 390.— Razpošiljam postom in železni-com po povzetju^ f stam -.......— cia 13CQ Lie2«stuhl prsktičau ra. Icianie • in ledenie. St»-> r-> BS Din 130 . po tem imam čist žohartd! tre rje kg Din 43.—, telo gosje kg Dia 130.—, čisti puh Vi Din 250—» modroci punjeni z volaonj Din 750.—, žične mreže u postelje Din 150.—, oto-mani Din 650.—. U BROZOV1Č, ZAGREB ILICA 62. Trafno kodratsfe na najnovejšem Hen-telnovem aparatu model 1932 po primernih cenah. Mirko Zaletel, frizer, Vogal itiiriska ceste 24. 4736 Stavbna mizarska dela pe najmodernejših načrti izvršuj« lastnikom kakor tali vsem stavbenikom edin« Albert Čeme Zg. Šiška, pri remfrj kjer dobite tudi v«e o#iai« pobižtv« po koniareočnih cenah. 381 y CINK BAKER ELEKTRON MEDENINO FOTO - LITO IZVRŠUJE LJUBLJANA :: SV. PETRA NASIP 23 nogavice, rokavice, moško in damsko perilo nudi izredna ugodno Ferdo Kobald Miklošičeva cesta (Palača Grafike) 5008 PREPRIČAJTE SE! Z'M; " - • • k S*** - Vsaka beseda SO par: aa dajanja naslova afl aa litre I Dia. (21-a) Zamenjam stanovanje sob« hi kuhinje v Trnovem, za isto tak o ali samo sobo, kjerkoli. Naslov t oglasnem oddelkn »Jutra« 15558-21/a Za 1. ma) iščem stanovanj« 2 večjih sol nč niti »ob. knbinje ln pritiklin. — Ponudbe na: Jelka Schwab, Gledališka ul. 12. 16509-21/a Občina Ljnbljana Kestmi pogrebni zavod StrokoATia zadruga koncesijoniranih elektrotehnikov za dravsko banovino v Ljubljani javlja, da je njen ustanovitelj in dolgoletni načelnik, gospod elektrotehnični podjetnik, posestnik, občinski svetovalec itd. nenadoma preminil. Velezaslužnemu ustanovitelju in neumornemu sodelavcu ohrani zadruga trajen hvaležen spomin. Ljubljana, dne 26. aprila 1932. 5023 J , * ;-. - s«, - 2 _ - • - '«.- JF MfcheJ Zčvaco: 26 Pardaillanov sin Zgodovinski roman. >Saj še nisva opravila, Veličanstvo; bodite prepričani, da ga bom še srečal in takrat bo tudi moia roka težka. Tako težka, da ne vstane več.« Jehan je minil Pardaillana m s prezirljivim mirom dejal: »Sirokoustnež se še baba!...« »Pojdi se zdravit, Varenne.« je rekel Henrik m Minil sočutje. »Poišči mojega zdravnika Hčcoarda in reci mu, da sem ukazal, naj te zakrpa.« Nato je ukazal Praslinu: »Vrnite se v Louvre, Praslin!« Praslin je bil vojak in vajen ubogati. Vendar pa se je za trenutek pornišljal in spoštljivo vprašal: »In kralj? ...« »Pojdite kar brez skrbi, prijatelj. Ta dva junaška plemiča mc bosta izvolila spremljati.« »V tem primeru sam brez skrbi, Veličanstvo... Za celo stotnijo zalezeta.« »Rajši za celo vojsko. Praslin, tako recite in še ne boste dovolj rekli. Stokrat bogme.« Praslin se je kralju priklonil in spoštljivo pozdravil moža. ki sta sprejela kraljeve besede, ne da bi bila z očmi trenila. Nato je ukazal: »Naprej!« Kralj je počakaj, da so koraki v daljavi zamrli. Okna prestrašenih meščanov so se drugo za drugim zaprla. V ulico, ki jo je osvetljevala bleda mesečina, sta se vrnila mir in tišina. »Pojdimo še mi!« je veselo velel Henrik. »Hudiča, za nocojšnjo pot skozi moje drago mesto mi je usoda naklonila res kraljevsko spremstvo.« »Veličanstvo,« je resno odvrnil Jehan, »dobro vdste, da vas rada spremljava!« »Hm.« se je kralj hudomušno nasmehnil, »ali govorita iz srca?« Pardaillan je v temi skril bežen nasmešek, ki mu je šinil čez obraz. »To sta tovariša, bogme, da bosta vedela,« se je kralj pridušil In potem je še dodal šaljivo obupano: »Bogm5, bogme, zmeraj kolnem. Nebo na