Uto ion. Sem 251.
V LJiBUmi. i trnu 11. goKifltoa 1924.
Ceno Dih. 1'50.
tshala vsak aan popoldne, tzraaUl aeeol|s ia prs— Iasaratl z do 30 petit i 2 Đ, do 100 vrst f2 D 50 p, večji inserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru. — Inserami davek posebej. — „Slovenski Vsrod" velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 360 D
i
: EasUosa allos stav. 9, pri OJ 6J •. — Telefon slav. 304. i Ensnovs alioa st. 5,1. aadstropjs. — Telefon ttev. M. Poštnina platana v gotovini.
Politična morala SLS.
Ni menda stranke na svetu, ki bi operirala v politiki s tako nizkotnimi, nemoralnimi in podlimi sredstvi, kakor SLS. Ko je tekla pred leti na Zaloški cesti delavska kri, ko so dobili slovenski železničarji in drugi težaki od tega zahrbtnega političnega dvoživkarstva namesto kruha svinec, ko sta dr. Korošec in dr. Brejc zapovedala streljati slovenske delavce, je bila SLS tista, ki je sankcijonirala to nasilje. Dozdevna zasčitnica ljudskih interesov je bila takrat na vladi in zato je bilo pravično tudi krvoprelitje,   ki  bi je ta brezvestni kameleon ostro obsodil in ožigosal, čc bi ne bilo delo njegovih rok. Zato ni bilo v vrstah SLS poštenjaka, ki bi se zgražal nad tem sramotnim Činom, sri-rnotnirn in poniževalnim tem bolj, ker se drži delavska kri hinavskega obličja stranke, ki se neprestano trka na prsa in kriči, da je edina prava zastopnica slovenskega ljudstva. SLS je takrat preganjala in zapirala komuniste, ki jih ie malo pozneje, ko ni bila več na vladi, vzela pod svojo zaščito in ustanovila z njihovo pomočjo v Ljubljani ku-rijozno zvezo delovnega ljudstva, da spleza po glavah teea naivnega ljudstva zopet na krmilo.   In res se je manever posrečil. Komaj pa so tigri zasedli svoje zaželjene ministrske stolčke, je bilo konec prijateljstva s komunisti. Delavstvo ie ostalo na cediln. Zopet je bila SLS tista, ki je zapovedala preganjati in zapirati slovenske delavce, zopet je vihtela svoj bič nad nižjimi sloii, ki jim ie obetala zlate gradove, ko jih je rabila, da pride do oblasti. Ali na i še omenimo teror in strahovlado, neštete krivične upokojitve, premestitve in preganjanje naprednega uradništva, učitelj-stva in drugih žrtev, ki niso bile varne r»red njenimi zahrbtnimi mahinaenprni? -Ali naj naštejemo vse slučaje, ko je klerikalno partizanstvo zarilo in parilo v državni upravi, ko je gazilo načela nepristranskega vladanja in poštene uprave, ko je rinilo v ospredje svoje eksponente in poverilo svojim   priganjacem najvažnejša upravna in administrativna mesta, ne glede na moralno in strokovno kvalifikacijo? Vse to je še tako živo v spominu nase javnosti, da ni treba ponavljati. Takrat je »Slovenec* pritisnil na to partizanstvo pečat objektivnosti in pravičnosti, ko je pisal: »To stanie se ne da odpraviti drugače, kakor da se uradniki,   ki se iim dokaže strankarsko poslovanje, nezadostna kval'flkacfia, nevršenje naloze-n'h dolžnosti, aktivni ali pasivni odpor proti vladnim odredbam in nesoglasje z njenimi intencijami zdrave upravne reforme ter zlobna nemarnost, istim potom iz uprave eliminirajo, po kateri so prišli vanjo. To je popolnoma pravično tn nujno.  Ko se na ta način uprava iz-Čisti. uradmšk? aparat dvigne in doseže visok nivo zakonskega nepristranskega !n točnega funkciioniranja uradne mašine, se lahko definitivno reformira urad-n;5Vf zakon, ki ga je v svonh strankarskih interesih   skrpucala P. P. vlatfa, nakar bo naša uprava zares enkrat za vselej samrana. Zato smatramo odločno tq neobhodno ootrebno, da se ekspo-r»PTTff bivšega režima čimprei odslovijo It on;h resorov, kjer se s čiščenjem Še rl začelo, in nadomestijo s strokovno in r-^rpfno kvalificiranim? uradnik', ki bo-reformno delo vlade pn«ne5ni in v rr"vem duhu izvrševali.   Tukaj je po-tr^^na brezobzirna odločnost, da se iz-v-*' ve!iW>fK>teTfii načrt,   vsebovan v vJ-^nl deklaraciji.«
Tako je pisal »Slovenec:> 12. septembra in tako je bilo vrženih na cesto nešteto najboljših slovenskih uradnikom, ki jim pa klerikalizem ni dokazal niti strankarskega poslovanja niti nezadostne kvalifikacije ali nevršenja naloženih dolžnosti, še manj pa aktivnega ali pasivnega odpora proti vladnim odredbam in nesoglasja z njenimi intencijami. Himiniral jih ie iz unrave samo zato, ker niso hoteli zatajiti svojega prepričanja in prodati svoje duše, kakor so storili to tisti klerikalni eksponenti, ki so zasedli kot »moralno in strokovno kvalificirane« korifeje važna upravna mesta. Med njimi poznamo gosoode, ki so se še nedavno stiskali za hrbet napredne javnosti, pa so obrnili plašč po
Narodna skupščina razpuščena.
Volitve v nedeljo 8- februarja 1925. — II wa skupščina se sestane
7. marca 19.1>.
— Beograd, 10. novembra. Ozv. Ob II.) Današnja plenarna seja narodne skupščine je bila zadnja tega parlamenta. Predsednik g. Ljuba Jovanović je sejo otvoril ob 10.35 dopoldne. Po včeraj sprejetem sklepu voditeljev so vsi poslanci ožjega in širšega bloka demonstrativno izostali od te seje. Od levice so bili prisotni le soc. dem. posl. Nedeljko Diva c, radičevski disident posl. M. K o r d i ć in trije zemljoradnički poslanci z Voio L a z i ć e m na čelu. Radikalni centrum je bil polnoštevilno zastopan, ravno tako tudi samostoi.'i demokratie. Nekateri klerikalni poslanci in radičevci so se poisvili na ^aleri-jnh in v diplomatski loži. Dovolili so si razne nefazihntnve medVlice. za kar ie bil skupščinski predsednik primorao, iih ukoriti in pozvati, da znmiste galerije. Odredil ie tudi mestoma izpraznitev galerije, ker klerikalci niso hoteli biti dostojni.
Ker ni b;l noben tamik skupščinskega predsedstva pri seji nrisoten. je pozval skupšr;n^ki predsednik g. Ljuba Jovanov^č prejšnjega tajnika rad. posl. Steva Kobasico, je nrcOital zapisnik zadnje skupščinske seje.
Posl. Voja L a z i ć (zemljorad.) se je oglasil k zaoismku, kakor je sploh njegova navada, ter je protestiraj nroti temu, da se skupšrma razpusta oziroma da ne delnj^. (AUtttster Sv. Pribi-čevfć: »Sai je n^te hoteli podnim tiT«) V svojem na daljnem govoru je naelašal. da se krši z razpustom skunščine poslovnik, za kar je bil predsednik primoran, ga pozvati k redu oziroma da se k zapisniku drži strogo poslovnika. Pnsl. Lazić je ogorčeno vskliknil: »Seje narodne skunščine se odlagajo že celo leto. (Medklic rad. nosi. Toma Popovi-ča: »To je delala Davidovičeva vlada.!«) Jasno ie. da hočeio nekateri faktorji delovati izven parlamenta. (Medklic: »To ste tudi hoteli!«) Govornik je končal svoi crovor: »Ko pride na po-vršie seljački parlament namesto tega (Viharni protesti!), takrat se šele zagarantiralo ekonomskooolitične slobodsči-ne našega naroda. Slobode sedaj ni!«
Ko je bil odobren zapisnik zadnie 3. seje jesenskega zasedanja, je predsednik prečita! pismo ministrskega predsednika Nikole Pašića. ki se glasi:
»Gospod predsednik! Čast mi je Vas obvestiti, da je Nj. Vel. kralj blagovolil uvaževati ostavko g. Ljube Davidovima in z ukazom z dne 6. novembra 1924 postaviti kabinet nod predsedstvom predsednika Nikole P. Pašića. To naznanjajoč Vam. uveravam svoje spoštovanje. Nikola P. Pašić L r.«
Med Čitanjem tega ukaza, s katerim se uvažuie ostavka g. L. Davidovića, so vstali vsi radikalni in samostojni demokratski poslanci kakor tudi navzoči ministri s svojih sedežev, dočim so obsedeli socijalist posl. Divac, Kordić in zemljoradnik!. Socijalist je vsklikal: »Doli s komisarji!« Nasprotno je centrum odgovarjal s klici: »Živel kralj!«
Po prečitanem ukazu je skupščinski predsednik g. L. Jovanović zopet zagrozil klerikalcem in radičevcem na galeriji in v diplomatski loži, da jih ukaže odstraniti, če bodo motili z galerije potek seje.
Skupščinski predsednik ie imel za tem kratek govor, v katerem je zavračal očitke širšega bloka, da bi bil kot skupščinski predsednik, torej branitelj in čuvar parlamentarizma, nekorektno postopal. Velel je: Odbijam vse očitke. V nobenem oziru nisem kriv in nisem odgovoren za to, da parlament ni deloval. Nisem deloval na to, da se skupščina razpusti. Vedno je bila m ,->;== skrb, da bi ta skupščina parlamentarno delovala, vedno sem stremil za tem. da bi mogla skupščina nadaljevati svoje delo. Faktorji raznih strank v tem domu, tako z levice, kakor tudi z desnice (Davi-dovićevl demokratje in klerikalci) so to onemogočili. Jaz nisem kriv, da skupščina ne delo. Odločno odklanjam vse očitke. Podeljujem besedo ministrskemu podpredsedniku.
Ministrski podpredsednika Marko Trifkovic je ob največji tišini začel čitati najpreje ukaz o imenovanju vlade Nikole Pašića in za tem razpustitve-ni ukaz. ki se glasi:
»Mi Aleksander I. po milosti božji in volji naroda kralj Srbov, ftn^atov in S'ovencev smo na predlog Našega ministra notranjih zadev in po zaslišanju Našega ministrskega sveta na temelju člena 52. ustave in členov 1 in 2 volilnega zakona sklenili in sklepamo
da se narodna skupščina, izvoljena dne 18. marca 1923, in z našim ukazom z dne IS. oktobra 1924 sklicana na redni sestanek dne 20. oktobra t. L ter tega dne ctvoriena, z Našim ukazom z dne 10. novembra 1924
razpusta.
Volitve narodnih poslancev za štiriletno skunščinsko dbbo 1925—1926— 1927—1928 (člen 6°. ustave) se vrše v vsej državi v nedeljo 8. februarja 1925 po predpisih zakona o voliivi narodnih poslancev.
Narodna skupščina, izvoljena dne 8. februarja 1925, se sklicuje na izredno zasedanje na dan 7. marca 1925.
Naš minister notranjih zadev naj iz\*rši ta ukaz.«
Dano v Beogradu, dne 10. novembra 1924.
Aleksander I. 1. r.
Poslanci so morno poslušali čitanje kraljevih ukazov. Po prečitanju je skupščinski predsednik izrekel zahvalo narodnim poslancem ter naprosil skupščino za poobastilo, da lahko podpiše sejni zapisnik te zadnje seje. Končal je:
»Tako je ta sestanek te narodne skupščine zaključen!«
Seja je končala ob 11.58 dopoldne. Poslanci so se mimo razšli.
Zakaj ie bila nemogoča reknnsfnjNja Oavidovioevega tabineta ?
Zakaj dr. Maček ni bil sprejet na dvoru. — Beograd, 10. novembra. (Izv.) Snoči je bilo oficijelno pojasnjeno, za# kaj ni bil sprejet na dvoru I. skupščin« ski podpredsednik posl. dr. VI. Maček. Tisk širšega bloka, zlasti oni v Zagre« bu, je ogorčeno pisal o dozdevni ne* taktnosti   skupščinskega predsednika.
vetru, čim je zavladala v Sloveniji klerikalna strahovlada. Taka je bila njihova moralna kvalifikacija.
In zdaj čujmo, kaj pravi »Slovenec« o upravni nujnosti in o tem, kar je bilo 12. septembra popolnoma pravično in noftio! Sobotni »Slovenec«, ki je menda v nepopisnem strahu pred bodočnostjo pozabil, kaj je oznanjal pred dvema mesecema, piše namreč ta1 o-le: »Slovenska demokracija ponavlja torej svojo staro Igro. Ona hoče upleniti v svoi neizprosni politični Jarem vse uradnlštvo od najvišjega do najnižjega mesta, ker ne mara objektivnega urad-ništva, do kakršnega bi imelo ljudstvo zaupanje, ampak hoče imeti na vplivnih mestih svoje strankarje, ki dele pravico po strankarski pripadnosti In s tem spreminjajo pravico v očitno krivico, —
Kakšna pa Je sigurnost uradnikov danes, dokazujejo najnovejil ukazi obnovljenega P. P. reširaa. Mi moramo proti tej praksi najodločnejše protestirati.
Ali mislijo gospodje okrog »Slovenca«, da je slovenska javnost res tako zarukana, da ne ve, kaj tiči za temi la-mentacijami? Ali res mislijo, da pojde nova vlada mirno preko očitnih krivic, ki so ce zgodile v Času klerikalne strahovlade, da pusti na odgovornih mestih izrazite klerikalne priganjače na ljubo Principu, ki so ga klerikalci še včeraj gazili, danes, ko jim je odklenkalo, ga pa tako navdušeno zagovarjajo? Ne, gospodje, tako daleč ne sega niti ljudska naivnost. Politična morala SLS je podprta z novo perfidnostjo.
Tiskovni oddelek notranjega ministr* stva sedaj objavlja dejstva, ki so bila odločilna, da ni bil sprejet podpredsed* nik dr. Maček. Uradno poročilo na* glasa:
Radi boljše in pravilnejše obvestit* ve javnosti je tiskovni oddelek notra* njega ministrstva pooblaščen objaviti ta^le dejstva:
Ko je bivši ministrski predsednik £. Ljuba Davidovič izrekel željo, da se štirje Radićevi poslanci sprejmejo v vlado, je N"j. Vel. kralj, ne da bi se načeloma proiivil tej želji, od g. Ljube Davidovića zahteval, da popre je razčisti vprašanje o zvezi med Radičevo stranko in III. internacijonalo v Moskvi. Gosp. Ljuba Davidovič je soglašal s to zahtevo, naelašajoč, da je popolnoma upravičena. Kot odgovor na to zahtevo je prišel govor Stjepana Ras dića. ki je izjavil, da še dalje ostane v zvezi z boljševiki in da mu je g. Čičcrin obljubil materijalno in moralno pomoč v borbi pro+i Beogradu. Takoj za tem je g. Ljuba Davidovič sporočil S7j. Tre/. kralju, da mu je g. dr. Maček osebno p rimah da je v septembru in v oktobru dvakrat odpotoval na Dunaj špeci-jelno radi poseta tamošnjega boljševik škega poslaništva. Po tem priznanju je bilo razumljivo, da se več ni moglo po-rr.išljati r.ifi o vstopu HRSS v vlado, niti o sprejemu podpredsednika dr. VI. Mačka na dvoru.
Odločna notranja politika.
Prepoved vseh shodov s proti-državno tendenco.
— Beograd. 10. novembra (Izv.) Vlada je začela z vso odločnostjo izvajat! politiko, da se vzpostavi pravi red v državni upravi in da se strogo izvaja zakon. Notranji minister Boža M a k s i m o v i 6 je začel uvajati politiko odločnosti in doslednosti. Sprva so nekateri krocri bili zelo nerazpoloženi proti njemu, češ da nima zadostne prakse o vodstvu notranje politike in drugič, da ne bo kos težavni nalogi. To nerazpoloženje je sedaj popolnoma ponehalo, ker vsi uvidevajo, da je notran.ii minister objektiven, odločen in dosleden. Notranji minister dobro uvide-va svoje dolžnosti in je že v soboto izdal na politične oblasti, ki so njemu podrejene, jasne in točne odredbe glede shodov, ki jih prirejalo protidržaviri elementi. Brzojavno je notranji minister prepovedal shod HRSS v Metkoviću in zborovanja te stranke v drugih krajih.
Tiralica proti Radie«.
— Beograd, 10. novembra. (Izv.) V političnih krogih so danes razširjene vesti, da je notrani! rr»in;ster Boža Maksi m o v i ć pripravljen najodločneje nastopiti proti destruktivni opoziciji. Na-glašajo danes, da vlada, čim bo narodna skupščina razpuščena in ko preneha imuniteta narodnih poslancev, namerava kazensko postopati proti Stjepanu Radiću zaradi veleizdaje in žaljenja Nj. Vel. kralja. Zanesljive informacije iz Zagreba na glasa jo, da se Stjepan Radič še vedno nahaja v naši državi in da bo takoj po razpustu skupščine izdana proti njemu tiralica, da se ga ima izslediti in zapreti.
Seja ministrskega sveta.
— Beograd, 10. novembra. Ukazna politika se v najkrajšem času izvede. V zvezi s tem je bila včeraj seja ministrskega sveta, ki je trajala od 11. dopoldne do 20. popoldne. Na tej seji se je nadaljevala debata o vladni politiki in o metodah, ki jih ima izvajati notranje ministrstvo povodom volilne kampanje. Ministri so poročali o vprašanju imenovaj in premeščeni v svojih re-sorih. O seji ministrskega sveta ni bilo izdano nobeno uradno poročilo. Notranji minister Boža Maksimovie je poročal o ukazih notranjega ministrstva. Izvrše se temeljite spremembe pri okrajnih glavarstvih in sre-skih oblastvih. Te dni bo predložen kralju v podpis velik ukaz o vpokojitvi višjih uradnikov oziroma o njih premeščenju. Govore, da znaša število ukazov okoli 500. Ukazi bodo podpisani v teku dveh' dni. Predvsem pa je glavni cilj notranjega ministra, da vzpostavi avtoriteto držav, oblasti. V opozicijonalnih krogih je nastalo proti notranjemu ministru veliko ogorčenje, ker je prepovedal v Vojvodini dva shoda opozicije.
Omejitev politične svobode v Italiji.
— Rim, 10. novembra (Izv.) Dogodki 4. novembra ob priliki praznika zmage, ko ie prišlo skoraj po vseh večjih mestih ta krajih Italije do resnih spopadov in pobojev med fašisti in člani zveze bojevnikov. Imajo dalekosežne posledice za vso državo. Nastopila je omejitev politične svobode. Ker je vedno prihajalo do krvavih konfliktov med fašisti in bojevniki, ie notranji minister sporazumno z ministrskim predsednikom izdal dalog vsem prefektom, da so na temelju posebne odredbe prepovedani vsi sestanki, vsa zborovanja In posvetovanja političnega značaja. Ta odredba je napravila v fašistom nasprotnih krogih zelo mučen vtis. ker se, kakor znano, sestane dne 12. tm. rimski parlament in so nameravale vse ne-fasistovske stranke prirediti sestanke in zborovanja, na katerih so nameravale določiti nadalino parlamentarno taktiko.
Revnluoiia na Šoanskem.
— Pariz, 10. novembra. (Izv.) Kakor javlja agentura »Havas«, je na Španskem Izbruhnila revolucija. V mestu Vera, pokrajina Pamplona. je prišlo do resnega ln krvavega spopada med orožniki In revolu-clionarji. Dve osebi ste bili ustreljeni, pet težko ranjenih. Ostale osebe so pobegnile. Pariški Usti Javljajo, da so francoske ot>-melne straže na francosko - Španski mefl prijele več španskih beguncev, ki so bili oboroženi z browning! ln pripadajo revolucionarni stranki. Prijeli so 17 oseb. Španski direktorij je odredil strogo varnostne odredbe ln skoraj zaprl mejo, kjer so znatno oiačene obmejne straže.
Borzna poročila.
Dinar v Curihu 7- 50. Ljubljanska borza«
LESNI TRG.
Smrekovi ali jelovi plohi 40 mm. 50 mm, fco. meja, denar 510; orehovi bouls, foo. meja, denar 1°00: hrastovi železniški prmgL 2.60. fco. meja. za kom., den. 36.50; orehovi kri ji od 2 m dol ž., od 40 cm prem. naprej, fco. nakladalna postaja. 2 vag.. denar 100. blago 105. zaključki 100; oglje, vilano. I«, izkliučeno bukovo, fco. meja, denar 113. 2ITNTI TRG.
Pšenica, domača, fco. Ljubljana, denar 385; pšenica, bačka. par. Ljubljana, blago 430; koruza, baČ'-ca. par. Ljubljana, stara. bJa^o 335; oves, bački. par. Ljubljana, blaco 340; fižol, nbničan, orig.. fco. Ljubljana, de* nar 450: fižol, ribniČan. čiščen, b/n. fco. Po« stojna, trans., blago 550; fižol, prepeličor. oriC-. fco. Ljubljana, denar 460; fižol, pre* peličer. čiščen. b/n, fco. Postojna, trans., blago 580; fižol, raandalon, orig.. fco. Ljub« Ijana. denar 400; fižol, mandalon. čiščen, b'n, fco. Postojna, trans., blago 500; fižol, rjav, orig.. fco. Ljubljana, denar 410; lane* no seme. fco. Ljubljana, denar 675: plenic* na moka »0«. bačka, fco. Ljubljana, blago 625; pšenični otrobi, srednji, b/n, fco. Ljub* ljana, blago 210.
Efekti:
2Yi% drž. renta za vojno škodo den. 112, bi. 114, 7% mvest. pos. rz L 1921 den. 6314. bi. 65. Celjska posojilnica d. d. den. 210. Ljubljanska kreditna banka den. 215. bi. 220, Merkantilna banka den. 125, bi. 128. Prva hrv-atska Štedionica den. 916. Slavenska banka den. 90, bi. 95, Strojne tov. in livarne den. 130, Trboveljska premogokopna družba —, Split cement Portland den. 1400, bi. 1460, Nihaš bi. 80, 4H% kom. zad. dež. bke. bi. 89. Al4% zast. 1. kr. dež. bke. bi. 17.
Zagrebška borza. Dne 10. novembra. Sprejeto ob 13.
Devize: 13.a5~13.45. Prasa 206.10 —209.10. Pariz 36120—366^20, Newyork 68.70—69.70, London 317.50—320.50, Trst 298—301, Dunaj 0.09715—O.O9915.
Efekti: 7% invest. posoj. 1921 65— 66. drž. rente za ratnu štetu  110—
112.50, Ljubljanska kreditna 215—222, Centralna banka 29—31. Hrv. eskomptna banka 109—110, Kreditna banka. Zcb. 108—112. Hipotekama banka 56—57. Jugohanka 100— 104, Praštediona 915—920. Slavenska banka 88, Eksploatacija 90—92, Drava d. d. Osijek 225—250, Sečerana, Osijek 835—845, Isis d. d. 66—68. Nihaja: 70, Gurman 690—700, Slaveks 220—215, Slavonija 72—74. Trboveljska 450—475. Unkm, paromlm 540—625, Vevče 120.
Inozemske borze.
— Curih, 10. novembra. Današnja bor* za: Beograd 7.50. Berlin 1.235. Milan 22.30. London 23.885. Ncwyork 5.19, Pariz 27.27. Praga 15.45. Dunaj 0.0073.
— Trst, 10. novembra. Borza: Beograd 33.60—33.70, London 107.110—107.15. New« york 23.25—23.30, Pariz 121.75—122.25. Prta ga 69—69.30.
Splošna železnicarska stavka v Avstriji.
Stavka traja dalja. — Nobenih izgledov za oficijelna pogajanja* — Odstop vlada. — Velika avtomobilska nesreča.
— Dunaj. 10. novembra (IzvJ želea*
nlčarska stavka na progah »veznih Železnic traia nepretrgoma bi mimo dalje. Da omogoči osebnf in poštni promet, je generalno poštno ravnateljstvo uvedlo avtomobilski promet med posamnimi nestl in do avstrtj-skih meja. od kode se pote,a prevzame Inozemska pošta. V - .:: o so vstopili vsi lokalni poštni tovorni a \ ooiobill, kakor tudi privatni. Prva Inozemska poŠta je prispele
snoči na Dunaj. Doslej še nI občutiti težkih posledic stavke. Pretirana Dunaja Je normalna. Glavno gre za premog. Trgovci s premogom so skušali izrabiti stavko v svoje dobičkarske namene. To Je bilo zabranjeno, »tavfcujoči železničarji so po svojem odboru izdavili, da dovoljujejo transport premoga. Na tovornih kolodvorih stoji« veliko število vlakov s premogom. Iz Češkoslovaške je bilo aviziranih 25 vlakov premoga. TI so radi stavke zastali in bili potem drugam dlrrgn-ani. češkoslovaška je v vseh premo-gokopih  ustavila naročila  za  AvstHjO, istO
je storila tudi Nemčija. Dunajsko prebivalstvo je v velikih skrbeh radi premoga. Živilski vlaki vozijo normalna
Zadnje dneve še nI bil noben poskus, de
se uvedejo oficijelna pogalanja med železniško upravo In stavkajočimi  železničarji. V
sedanjem h-enotku je uvedba teh pogajanj zelo otežkočena. Generalno ravnateljstvo tudi samo rri ničesar ukrenilo, da bi stopilo v stike s stavkujočlmi železničarji Vrše se samo pogajanja med upravo m stavkovnim odborom glede prevažanja premoga. Na dunajskem severnem kolodvoru je 60.000
ton rufavega premoga. Stavkajoči so dovolili razkladanje tega premoga, toda pad pobojem, da trgovci ae smejo po »Mariti cea
premoga.
Med slavnimi Mesti je orgaalatraa av-tomoDilski promet. Vožnja Dami I ■■ stane 390.000 kron.
— Dunaj, 10. novembra (lav.) Pogajanja med žalazntiko opravo ta stavkovnim odborom pričao aaftrže v arado. Kabinet dr. Seipla ta restavrlra. Na pritisk ioaar?i-nega komisarja Društva narodov dr. Zim-mermana bodo oortR železni čari soaovo zelo popnstltL
— Grador. 10. novembra (lav.) Včeraj je bil tu s ho-- nemskonatijonalnih kmetov. Iz bližnjih m oddaljenejših krajev so se pripeljali zastopniki kmetskih organizacij na tovornih avtomobilih. Tako je vozil iz Leoo-na v Gradec avtobus, na katerem se je peljalo okoli 50 oseb. Pri Peggau-u je avtobus srečal luksuzni avto, umaknil se mu je pO
predpisu na stran, toda šofer nI mogel obvladati krmila ter je nato avtobus zdrknil po 3 metre visokem nasipu. Prevrnil se Je s potniki vred. Zgodila se je velika nesreča. Tri osebe so bile tako] mrtve, IS težko ranjenih m ostali več ali manj lahko. Med transportom je nato še eden potnikov umrL Med mrtvimi je tudi narodni poslanec Anton L a n n e r.
Po poročilih z Dunaja in ostalih krajev republike traja stavka neovirano dalje. Doslej ni bilo nikakih incidentov. StavkujoČI Imajo dobro organizirano kontrolno službo.
Finančna politika nove vlade.
Gmotno izboljšanje invalidom.
— Beograd, 10. novembra- (Izv.) Današnja »Poliklta« objavlja daljšo Izjavo finančnega ministra dr. Stojadinovića o finančni politiki nove vlade. Med drugim naglasa finančni minister, da bo slonela njegova finančna politika na istih načelih kakor preje pod poslovno vlado Pašić - Pribičeviča. Glavne točke so:
2. smernice za valutno deflacflo;
2. v državnem proračunu popolno ravnotežje In
3. glede Izdatkov strogo varčevanje, Glede državnih Izdatkov Je finančni minister izjavil, da jih Je treba mnogo razločevati ln da so popolnoma umestni povečani Izdatki za Invalide. Padi znanih političnih prilik ni bil sprejet Invalidski zakon, ki ga je že pripravila prejšnja Pašlčeva vlada. Ta vlada je računala z vsemi okornostmi In g ▼semi težkočaml ter Je spravila v finančni zakon proračun za leto 1924 25- pooblastilo za ministrski svet. da lahko pred uvedbo novega Invalldsekga zakona poveča Invalidske podpore. To le vpof tavala Palice* a vlada. Da vido viceva vlada nI hotela In al znala vporabltl tega pooblastila m tako so Invalidi ostali brez vsakega Izboljšanja gmotnega položaja.
NI. Vel. kralj se najbolj zanima za Invalidsko vprašanje, že po prisegi pri prvem sestanka s kraljem Je bilo to vprašanje najbolj pereca ter Je kralj polagal največjo važnost na to. da se čl mp reje izboljša g motao stanje Invalidov. Kakor Je vlada Pašlče-va storila prve praktične korake za Izboljšanje gmotnega položaja civilnih uradnikov in oficirjev, tako bo brez zavlačevanja skrbela za Izbollzšanje gmotnega položaja Invalidov. V gospodarskoflnančnem ozlru stremi v!ad3 za povzdlgo trgovine te Industrije.
VELIKA BURJA V TRSTU.
— Trst, 10. novembra (Tzv.) Po zelo Južnem vremenu zadnjih dni je nastooils v
Trstu včeraj m danes silovita burja, ki ima deloma hitrost 87, po nekod celo 95 km ua uro. Burja je po mestu napravila ogromno Škodo. Okoli 20 oseb je moralo iskati zdravniške pomoči na rešilni postaji, nekatere težko ranjene so morali prenesti v mestno bolnišnico. V ulici Cristophoro Cancellieri je burja odnesla polovico strehe pri hiši št. 11. Na Corso je tudi velika škoda na hišah. Pred Narodnim domom je bsris odnesla oder, ki je bil postavljen za zgradbo neke palače, katero grade Italijani, da bi zabrisala slab vtis razvalin Narodnega doma. Na morju je bil promet reden. Danes burja nekoliko pouehuje.
Srbski jpmUnmdniki o Radiću.
— Beograd, 10. novembra (Izv> Današnja »Politika« objavlja članek voditelja srbskih zemljoradnlkov posl. Voje Lazila. Članek je naperjen proti podpredsed. rfRSS dr. Mačku *er naglasa, da bodo vsi srbski zemljoradniki odločno nastopili proti HRSS, čeprav javljajo, da začno v Beograda izdajati »Sloboden dom« v cirilici. Voja Lazić naglasa, da srbski zemljoradnik! ne bodo trpeli, da bi se se dalje razdvajali Srbi, Hrvati in Slovenci. Razdvaja lua poHtika Ra-dičeva je napravila naši državi največ škode. Povsod propagirajo sovraštvo, mesto da bi prepovedovali ljubezen, edinstvo fn selja-ško slogo vseh kmetov kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. V skupni ljubezni ln složnem edtnstvu je edina rešitev.
SVEČANA OTVORITEV PROGE VELES-ŠTTP.
— Beograd, 10. novembra {Tzv.) Snoci ob 72. sta Nj. Vel. kralj Aleksander I. In kraljica Marija z dvornim vlakom odpotovala v Južno Srbijo do Skopija v spremstvu generala Hadžlča, dvornega maršala generala Damjanovlča in načelnika oddelka za zaščito države v notranjem ministrstvu Zike L a z i ć a. Kraljevska dvojica prisostvuje danes oz. jutri svečani otvuiitvi nove železniška proge Veles-St*p-
Politične vesli.
— Sprememb? v gerent^tvu mestne občine ljubljanske. Kakor smo izvedeli, je veliki župan razrešil d-sedanjega od prejšnjega režima postavljenega gerenta mestne občii.c ljubljanske v. dr. Perica ter je poveril gerentske posle posebnemu gerentskemu svetu, sestoje-čemu iz gg. dr. P u c a, Josipa Turka in Antona Li k o z a r j a.
= Korupcija in klerikalci. Klerikalni listi so kričali, da je bilo glavno načelo Davidović - Koroščevega režima borba proti korupciji. Kakšna je bila ta borba, izpričuje najbolj afera z železniškimi tovornimi listi, o kateri poročamo na drugem mestu. Klerikalci so v parlamentu in v svojih listih sicer grmeli proti korupciji, sami pa so jo v resorih, ki so jih imeli v svojih rokah, izvaiali na najnesramnejši način. S tovornimi Usti so hoteli ne samo financijelno podpreti svojo, v velikih stiskah se naha'a-Jočo »Zadružno zvezo«, marveč si tudi prirnbiti milijonski volilni fond, ki bi ffa tzrabijafi za gonjo proti fsti državi, katero so nameravali s tarifnimi olaisava-mi obrnažitl za milijone. Kakšnih pet milijonov dlnariev «0 bot«N vtakniti V Jen ln s tam napraviti briljantno ikun-Mo« na škodo držnve, na Škodo pred vsem konzumentovi To vse Je seveda v najlepšem redu in korupcija to seveda ni. Takšno je delo tfjrrov za »ljudski Masror«! In ljudje takšnih moralnih kakovosti imajo drzno Celo, govoriti o korupciji in slepariti nerazsodne mase, češ da je njihovo delo posvečeno enemu edinemu cilju, da se v državi zatre in onemogoči vsaka korupcija in naj prihaja on" te ali one strani.
= Manlfestacljsko zborovanje Jogo«!" venske Matice se je vrnilo včeraj ob 12. v dvorani ljubljanske univerze. Zborovanje, ki se ga je udeležilo mnogo
občinstva, predvsem akademikov, je otvoril predsedrik akadern. podružnice Jugoslov. Matice, na. kar so govorili univ. prof. dr. Kušei, akademika Jurkovič in Vatovec ter predsednik Jugoslov. Matice dr. Janko Pretna.r. Manifestacija je izzvenela v duhu sloge in skupnega nastopa vseh obrambnih organizacij, ki naj v enotni nacijonalni fronti proslave obletnice Rapalla na ta način, da posvete vse moralne m materijalne sile delu za neodređene brate.
= Hladen sprejem. Iz Beograd* nam poročajo, da je tjakaj prispel g. dr. Vladimir R a v n i h a r in imel kan* ference z raznimi politiki. V radikal« nih krogih so ga sprejeli zelo hladno, ker jim je znana kampanja njegovega glasila proti nacijonalnemu bloku.
— Izjava skupščinskega predsednika. G. Ljuba Jovanović, predsednik narodne skuoščine, objavlja daljšo izjavo proti očitanjem načelnikov opo-zicijonalnega bloka, da je nepravilno in nelojalno postopal za časa zadnje krize. O. Ljuba Jovanović navaja dejstva, ki dokazujejo njegovo pravilno in objektivno postopanje ter konstatira, da so vse trditve načelnikov opoziciloualneee bloka lahkomiselne m otročje.
= Iz komunističnega tabora, a Anin. ki Je nekaj časa organiziral zadružništvo v Julijski Krajini Iz Trata ven, od koder so ga pregnaH fašisti ta se je potem zatekel na Dunaj k boljie-vlSki centrali v propagandni odsek za Balkan oziroma za Jugoslavijo, je sedaj prevzel aktivno vodstvo komunistične stranke v Ljubljani po dr. Lente-žu. Q. Anin je istoveten z in«. Oasttn-čičem.
Kaka se bore kleilkalci proti
Monopoliziran* pmvozam olajšave za klerikalno »Zadružno zvezo«. — S prodajo tovornih listov so si klerikalci hoteli osnovati milijonski volilni fond. — Preprečen načrt. — Hišna
pretakava v »Zadružni zvezi«.
SvojeSaano smo poročali, da je izdal bivši žetaamiški mili*—Anton Suinik naredbo, ki do lote 40 % popuste na železniških tarifah za prevoz živil v pasivne pokrajine, ako ae ta živila prevažajo v vagonih na razdaljo več kakor 400 km. Med pasivne pokrajine je Šteta, kar je popolnoma pravilno, tudi Slove« nija, kateri je bil priznan HQ% prevozni popust za 5000 vagonov živil. Od teh 5000 vagonov, določenih za Slovenijo, je odkaza! železnilki minister Anton Sušnik kar -4000 vagonov klerikalni »Zadru£::: zvezi« v Ljubljani. Tudi prejšnje vlade so dovoljevale popust železniških prevoznih tarifo-v za prevoz hrane v pasivne pokrajine, toda vselej pod pogojem, da je ta popust prišel v prid konsumentoirj. t. j., da so se živila potem cenejše prodajala. To se je do« seglo s tem. da se je ta prevozna olaj* sava priznala samo korporaetjam, ki zalagajo z živili direktno konzumenta, torej občinam, aprovizacijskim odbo* rom in kosumnim društvom, ki dajejo jamstvo, da se priznane jim olajšave ne zlorabljajo v umazane svrhe. Bivši klerikalni minister pa je od tega edino pravilnega načela odstopil in prevozne olajšave monopolizira? za klerikalno »Zadružno zvezo«. Njegov namen je bil očividec Hotel je s tem podpreti
»Zadružno zvezo«, ki se notorično ne nahaja v baš sijajnih razmerah, in pri* pomoči klerikalcem do vira bogatih dohodkov, ki bi jih potem lahko pora* bili v strar.karsko*politične svrhe. »Za* družna zveza« bi črpala iz teh tarifnih olajšav milijonske dobičke. Predno pa so klerikalci to sijajno kupčijo mogli izvesti, je padla Davidovic*Koro§čeva vlada. Brihtni kakor so, so hoteli kljub temu izvesti svoj s tarifnimi olajšavami zasnovani načrt, da se z oškodovanjem državne blagajne dokopljejo do mith jonskega zaklada, ki so ga nameravati nato izkoristiti v prvi vrsti za kteri* kalni volilni fond, za podporo klerikah nih časopisov in onih listov, ki hi pod napredno krinko podpisali klerikalno politiko. Zanimivo je, da so določili kakor smo izvedeli iz zanesljivega vira, vsoto 200.000 Din za subvencijo onih tajnih naprednih listov, ki bi zagovar* jali takozvano »bJokovo«. v resnici pa k^erika'no politiko med Slovenci. In tako so neposredno pred odstopom
Korošce ve vlade dali napraviti več tisoč tovornih listov, opremljenih a pečatom železniškega ministrstva fn a tem*le besedilom:
»Reienjem g. ministra saobraćaja ob & oktobra 1924., hr. 31962 odobren je popust 40 % od redovne tarife. Po naredbi ministra saobraćaja načelnik saobraćajnog komsrcialnog oddeljenja Pregelj m. p.«.
Neposredno pred odhodom kleti«
kalnih ministrov iz vlade so klerikalci prenesli na tisoče teh tovornih listov v Ljubljano in so pričeli i njimi trgo* vati. Kdor je pripravljen plačati 300 do 800 Din. dobi tak tovorni list ter s tem pravico za cenejši prevoz hrane. J tem je seveda izigrana socijalno »politična svrha vse akcije, t. j. pocenitev kruha, ker levji del popusta kasira jo klerikalci kar v naprej za svoje blagajne. Kaj se potem zgodi z moko in žitom, ki pride po znižanih tarifah v Slovenijo, je tele* rikalcem deveia briga. Njim je očivid* no od vsega začetka šlo za tem, da po* berejo lep profit, ki je na ta način di» rektno ukraden državnim blagajnam in pa slovenskemu konzumentu. Mor »lična škoda pa je storjena tudi al oven* skemu solidnemu trgovcu, ki seveda moke ne bo mogel prodajati cenejše, ako so klerikalci pobasali tarifne po* puste za svoj žep. Zgodilo mu bo. da bodo klerikalci po deželi govorili, da so poskrbeli za cenejšo moko — a da je krivda trgovcev, če te moke ni! 2e nam poročajo iz raznih krajev, da kle* rikalci res že širijo take vesti!
Če bi se klerikalcem posrečilo pro* dati vse te tovorne liste, potem bi zna* šal njihov profit do 3 milijone dinarjev, ogromna svota »zaslužena« z enim sa* mim potezom peresa gospoda Sušnika.
Take gorostastne goljufije še naš svet ni doživel in na tako predrzen na* čin menda še ni bila izpeljana nobena pljačka državnih blagajni In tako ci* nično se še ni nobena stranka delala norcev iz interesov širokih slojev slo* venskega konzumenta.
Kakor čujemo, so državne oblasti že v posesti tovornih listov, prodanih privatnim osebam od »Zadružne zve* ze«. Odrejena je preiskava in je tekom včerajšnjega dne policija že izvršila prve poizvedbe.
Zasluženi poraz.
Tako imenuje Sieklov v »Izvestijah« izid angleških voUtev in izvaja: »V trenot-ku, ko pišemo te vrstice, nam Še niso znani točni rezultati anzieških volitev. Poznamo jih samo deloma. Ali že iz tega, kar je nam brzojav doslej poročal, jc i^sno razvidno, da so se volitve končale s polomom Macdo-naldovega kabineta ln zmago konservativne stranke. Premalo podatkov imamo, da bi mogli vsestransko oceniti zmaje konservativcev, Čije obseg je presenetil njih same. Podatki, s katerimi razpolagamo, nam nudijo možnost sklepati s precejšnjo točnost-jo, da so konservativci največ pridobili na račun liberalcev, dasi so v nekaterih krajih napredovali tudi na račun delavske stranke. Kakor liberalci, tako edr?<o tudi gjabourlstl iz volitev zelo polomljene kcsH. Posebno so pa trpeli liberalci ki so največ krrvi, da Je bil parlament razpu?£en in ki so tore! sami pospešili svojo politično smrt Liberalci so upali, da zavzamejo v vladi mesto delavske stranke. Podpirali so konservativce v njihovi borbi proti Macdonaldovi vladi Li so pri tem včasih tako kričali, da se je zdelo, kakor da so baš oni inicijatori! te kampanje. Bržkone so računali s tem, da poda vlada ostavko, ko ostane v man)Sini, in da bo tedaj kralj prisiljen poveriti mandat liberalni stranki. To se rri zsjodHo. Macdonald je rlslrfral r.ove volitve v naivnem prepričanju, da vsaj znatno pomnoži zastopstvo delavske s*r?nke v snodniji zbornici, če že ae dobi obsolutne veČine. Macdonald in liberalci so se kruto varali
Alf Ifberalct so se uračunali neprimerno bolj kakor delavska stranka. Njim gre zdaj kot posebni stranki za obstanek. Polni borznazneca strahu in videč v delavski stranki glavnega protivnika, so liberalci v mnogih krajih sklenili volilni kompromis s konservativci. Sramotno so se umaknili konservativci na vsej črti ter so končno sami ostali pred razbitim koritom. Po dosedanjih podatkih so liberalci Izgubili skoraj dve tretjini poslancev v parlamentu. Jasno, da ae vrnejo liberalci v novo zbornico zelo oslabljeni in nikakor ne bodo najmočnejša opozieilonalna stranka, če sploh ostanejo V oaozicIiL Njihov levi vodja Asquith Je do-žival aeraz ki ta bo moral bržkone umakniti Iz polttlcneza flvljenja. Tako ostane na cehi liberalna stranke Ucyd Oeorge, ki j« te davno krenil na desno ta se ▼ bistvu prav rJ£ ne rasfflkufe od zmernih Vonserva-Hvcev. Parlamentarna frakcija liberalcev. M le vsted volilnega poraza oslabljena hl aamonlhnrana. ae bo mogla sestaviti pod vodstvom Lk*d Oeorta protiutež! korner-vatfvm stranki. Bržkone postane njen slabi is oaemofII privesek. Med dvema mlinski-M kamnoma — konservativno ln delavsko stranko — so Hberalci zmleti.
NIČ mani resni udarec Je zadel tudi delavsko stranko. Mogoča Ja predvideti da
so pokopane ne ic nade labouristovskih optimistov na absolutno večino pri volitvah, nego tudi računi bolj pesimistično razpoloženih delavskih voditeljev, ki so bili prepričani, da dobe večino v spodnji zbornicu 2e sedaj je jasno, da izgubi delavska stranka gotovo šfevilo poslancev. Vsekako je izid volitev za delavsko stranko še težji, nego za liberalce, zakaj zanjo Je to ne le materijalni, temveč tudi moralni udarec Saj je bila delavska stranka na vladi, saj ie računala, da se zmagovito povrne na krmilo — in naenkrat tak bankerot! Laboun-stovska raketa je obetala zažgati morje, pa je padla v mlako.
Ce |c bil v zgodovini sploh kdaf zaslužen poraz, moramo priznati, da ga je Macdonald s svojimi političnimi somišljeniki zaslu?!*. Po izjavah očividno niso bile delavske mase na Angleškem se nikoli tako aktivno, tako bojevito razpoložene, niti so šle na volišča s tako vero in entuzijazme::!, kakor pri zadnjih volitvah. AH delavska vlada ie storila vse, kar je bilo v njenih močeh, da ohladi ta entuzijazem, da razbije koncentrirano energijo delavskih mas, da zaduši politični duh proletarijata, ki je prvič okusil slast in želel nadaljevati ter utrditi svoie politično gospodarstvo. Vse vedenje voditeljev delavske stranke je bilo nekako zavedno usmerjeno tako, da bi zadržalo razmah delavskih mas m ubilo njihovo oduševljenje. Id mi se ne bomo Čudili, če nam točni podatki potrdijo domnevo, da je delavstvo deloma obrnilo labouritovskim kandidatom hrbet in glasovalo za njihove nasprotnike ali pa sploh nI volilo.
Kakor smo predvidevali. Je zadal posebno hud udarec delavski stranki škandal s ponarejenim Zinovjevim pismom. Daš ta incident delavske stranke bi lahko postal izhodišče za tak napad na buržuazilo, kakršnega šc ni bilo, za nieoo popolno politično kompromitiranje, za izpodbudo delavske energije in za popolno zmago nad obema buržuaznima strankama, če bi ne vodila delavske stranke Macdonald in Smvoden, marveč resni politiki in pravi predstaviteijf razrednih stremljenj proletarijata.
Ali baš v tem vprašanju je bilo Macdo-naldovo vedenje tako sramotno, da si je z lastnimi rokami izkopal Jamo. In zdaj Je povsem ]asno da si Je s predhodno noto sovjetski vladi povodom »intrig komunistične Internacijonale« Macdonald pripravil sijajni petem In podpisa] svojo ostavko v prid Ba1dwms In Curzona s tem, da je testno* ročno popravil načrt, ki za le sestavu konservativni uradnik Orcgort Stvari so se razvile tako, da so dobili zadnje volrtva opredeljeni razredni značaj, ki ta Angleška doslej Se rd videla, Dva stanova sta si stala nasproti: buržuazfla v osebi konservativne koalicije in delavski stan. žal, v osebi
delavska stranke. Ta položaj, ki Je nastal
največ po zasluti buržua-mu strank, ie M!o naocočt. izrabiti v to, da dobi vsa volilna borba r&> razredni iiiaiaj. da se spre:." "i ta borba v prvi odločilni naskok na bu^-čuazeo družbe 4u njene politične forme. AH sedanji voditelj: vske stranke giso tej; i storili, bržkotic i to. k c r niso hoteli, i! a kaj njim - prav tiko malo do r37-voia razredne borbe v Angliji, kakor konservativcem in liberalcem.
Poizkus delavsk< stranke, da si pribori politično oblast 2 metodami II. internacij nale, Je doživel žalosten iijasfca. Razmere so take. da delavstvo Anglije, kakor rudi drugih držav, ne more prc\73ti državnega krmila drugače, nego po ^rih stanovskih spopadih: po opredeljeni in odkriti razredr1 borbi. Politično življenje Angleške se čedalje bol} približuje, kakor so pokazale radnje volitve, nnnnalneiiru tiru političnih od-nosajev v btiržuaznih državah. Nasproti s! stopata dva stanova, izražena polItlCno v dveh strankah. V bodoče se bo morala volilna in izvenparlamentarna borba ra;rvljatl ba$ v tej smeri. Toda pred tem čakajo angleški proletarijat še mnojre preizkušnje; v prvi vrsti se bo moral izrtebltl sedanjih voditeljev In postaviti na čelo pokreta uruše voditelje. Id razumejo položaj In znajo ros voditi delavski stan k zmagi
Specljelno 1 našega stališča nam izid angleških volitev v prvem hipu zrozl z gotovimi diplomatičnimi težavami. Ni pa verjetno, da bi bfle te tezkoče resne in da bi trajala doba diploma f i ene sra nesporazum.* med Anglijo In sovlet$4co Rusiio dolgo. Rflo bi docela napačno tolmačiti zadnje volitve kot flasovanje angleškega naroda protf angleško - sovjetski pogodbi. Seve je Macdonald s svojim nerazumljivim vedenje v času Incidenta s ponarejenim pismom komunistične intemacijonale storil vse^. da zopet zbudi med angleškim meščanstvom pritajene strahove, da vrže senco na odkritosrčnost sovjetsek vlade in spravi tako dc! omahljtvcev v tabor reakcije. Vendar pa ni dvoma, da razume neobhodnost sporazuma s sovjetsko republiko ae le angleški proletarijat, nego tudi velik del buržuazije. Angleško - sovjetska pogodba bo ratificirana tako ali drugače celo po zmagi konservativne stranke. Gospodarske potrebe Anglije z ene strani in naraščajoči mednarodni vpliv sovjetske Rusije z drose sili angleško buržuazljo, da storita korak. Ona stoji pred alternativo: ali uničiti nas. ali pa domeniti se z nami. Toda doslej smo videli, da se fl nikoli ne posreči uničiti nas. tn zato bo v lastnih interesih prisiljena tako ali drucače sklenil z nami prijateljski sporazum. Morda bi bil ta sporazum lažji pri Macdona!du. vendar pa ostane prav tako neizbežen tudi pri Curzonu. Tu so prizadeti preveč važni interesi svetovnega pomena ln osebnosti ne igrajo tu nobene vloge.
Kako je tat osteparil mandarina
Mandarin Ho-Lang-Wu, lastnik enega samega pavovega peresa in ljubljenec stare cesarice Si-He. ie vrdihnll.
Pravkar mn je njegova zapeljiva ženica, ki mu jo je priporočal sam višji duhovnik, napravila bogato pridigo, čije refren ie bil, da ie ona, hčerka mandarina z dvema pavjima peresoma, navajena razkošnejšega življenja. Ho-Lang-Wu je šc enkrat globoko vzdihnJI. Kje naj vzame denar v revni provinci, v kateri vsako leto gladn umne fo m sto oseb?
Potrt fn zamišljen te odšel na sodišče. Pripeljali so pTed ntega Ki-Se-Na, ki ga je ena sama priča obdolžila, da je ukradel sosedovo kozo.
Že je hotel modri sodnfk Ho-Lan^-Wu zlikovca obsoditi na smrt. ko je opazil da je pred njim na tleh ležeči jetnik potegnil iz žepa svoje razcapane obleke staro rjavo cunjo, v kateri je bilo zavito nekaj okroglega. ..
Ha! je bliskoma pomislil Ho-Lanai-vvu, to je 100 taelov, ki mi jih nudi. Pravzaprav
--hm — — končno je treba premisliti.
In nenadoma je vpraša! pričo, kako je obdolženec kozo prijel, da jo ukrade.
Priča se je vrgel na zemljo in rekel:
O sin boginje nebeške modrosti! Tat ie prejel za vrv in odgnal kozo.« Ki-Se-Vo je zopet grozeče dvignil ominozno okrogle.
Že vidim, si je mislil čestiti sodnik-man-dartn! Glasno pa je rekel:
>Ali je bila vrv privezana?«
»Ne«, je odvrnil priča.
Samo trenotek je pomišljai Ho-Lanjt-Wu. kaj bi lahko svoji oboževanki kupil za tistih 100 taelov. nato pa je izrekel razsodbo:
Ki-Se-No je sicer ubog, vendar pošten mož. Ker je bil lačen se je hotel obesiti, samo da mu ni bik) treba krasti. V tem usodnem trenotku je našel vrv ln odšel ž njo domov da napravi svojemu poštenemu živ« Ueuju nezaslužen konec. Domov prišedši pa je v svoje največje začudenje našel na drugem koncu vrvi kozo. Krivda zadene zato lastnika koze, ki je neprevidno ravnal. Ki-Se-No je nedolžen in zato v imenu cesarja, vzvišenega sina nebes, oproičam vsako kazni. Tebe krivoprisežnflc, ki si poštenega moža lahkomiseljno obdolžil tatvine, pa obsodim na 25 udarcev po podplatih.
Stokajoč je priča odšel.
Ho-Lang-Wu pa je namignil Ki-Se-Nu m rekel: -»žuri se in daj sem zavitek s 100 tanlt
Bedasto je pogledal nagovorjeni mandarina.
Ta se it smehljal, rekoč: »O pač sam dobro videl kako si segel v tvoj žep ta mi pokazal zavitek«.
Tedaj se Je jel navmanec krohot*d in je rekel: »O gospod! Ne posedujem 100 taelov. V rujavi cunj je bil — kamen. S tem bi te. o sin modrosti nbll, Ce bi me obsodile
Kuril pot Je oblfl Mo-Lang-VVuja. Nato Je sunil lopova krepko v zadnjico ter ga zapodil
In zopet ga je obšla skrb: Kje vzeti denar za ljubljeno Ta-He?
Darujmo za sokolski Tabor!
stev 258.
»SLOVTN^KI   NA (?OPi  dne 11. novembra I924.
Stran 3
Vzor narodnega učitelja.
Pred kratkim je še! na lastno željo v BOKOJ g. Franjo Lovšin, nadučitelj na VI-Bici.
Na Vinico je prišel kot nadebudni mladenič, poln življenske sile in ustvarjajoče moči iz St. Vida, kjer je uCIteljeval 4 leta, potem pa prebil tu kot vzoren nadučitelj dolgih 35 let
Kot vestni sadjar je takoj, ko je prišel na Vinico, predelal sam brez težaka šolski ▼rt, ki je bil do takrat pustinja, po kateri so bili nastanjeni gadje. (Eden izmed njih se nahaja še danes v špiritu na šoli kot učilo.) Na vrt je navozll zemlje, posejal raznih cvetk, zacepil več vrst vrtnic in 150 divjakov raznega sadja. Ker so v oni dobi propadli vinogradi vsled trtne uši, si je prizadeval, da jih obnovi. V ta namen je posadil na šolski vrt in okoli njega leta 1892., tri stopetdeset amerikanskih trt, leto pozneje pa je ustanovil kmetijsko podružnico, katera jih je posadila na svojem zemljišču preko 400. Prednjačil je z dobrim zgledom, si kupil opustošen vinograd In ga obnovil z amerikankami. Vinogradnike je učil cepljenja, jim dajal iz svojega vinograda cepiče in jim jih dobavljal tudi od drugod, da je kmalu zopet ozelenela viniška gora. Po sadnih vrtovih vse občine pa so se kmalu pojavila lepa drevesca, ki so bila vzgojena v njegovi, šolski drevesnici. Razen tega je bil soudeležen razdelitve gmajnskih posestev. Kolike vrednosti je to, zna presoditi le oni, ki je deležen dobrot onega dela.
Ljudstvu Je bil v besedi In dejanju ob vsaki potrebi na uslugo. Pisal Jim je, kar si je kdo zmislil, delal načrte hišam, obvezoval v prvi sili rane in pomagal proti kačjemu piku etc. sploh jim nI bil samo učitelj ampak vsestranski dobrotnik.
Na Vinici je razen kmetijske družbe u-stanovfl tudi čitalnico, gasilno društvo, Sokola, kmetsko posojilnico in posvetil vsem tem društvom mnogo prostega časa in veliko svoje energije. Kot zelo nadarjen In inteligenten mož je bil s svojim delovanjem povsod na mestu In ima Vinica mnogo zahvaliti njemu, da je iz neznatnega gnezda, kakoršno je našel, ko je sem prišel, nastalo to. kar je danes.
šola je pod njegovim spretnim vodstvom stala vedno na višku in bila drugim za vzgled. Za delo v šoli ni bil nikdar truden. Z vnemo je risal razne zemljevide, popravljal učila, če je bilo treba, pa je z mar-slkakim popravkom nadomestil mizarja, kovača in tudi dimnikarja v šoli. Vsa čast mu! Naposled, ko je narastlo število otrok za 3 razrede, je brezplačno odstopil šoli še
svoje stanovanje, da se Je iz njega naredna
tretja učna soba.
Učlteljstvo ga nI le spoštovalo marveč ga je zaradi njegovega tovariškega občevanja tudi iskreno ljubilo. S teškim srcem se je poslovilo od njega, ko je pretekli mesec zapustil šolo.
Priljubljen pa ni bil samo med učitelj* stvom svoje šole, marveč v v-etn okraju. Saj je bil njegov zastopnik v okr. š. svetu od L 1895. dalje in je bil s svojim neustrašnim in nepristranskim nastopom vedno vre* den zaupanja in ljubezni. Ni se ustrašil niti obstrukcije prf dež. konferenci leta 1905, katere se je udeležil kot delegat in v onih nevarnih časih obstrulral, ko je šlo za 25% draginjsko doklado.
Za uspehe v Šoli In za delo na gospodarskem polju je prejel od šolske oblasti in od okr. glavarstva veliko pohvalnih priznanj.
Ljudstvo samo pa mu je bilo nehvaležno. Ob priliki preloma Avstrije, ko Je pričelo cvestl Radičevo republikanstvo, v času, se je zavzemal zato, da bi se podaljšala železniška belokranjska proga preko Vinice, so na velikonočni ponedeljek navalili nanj In ga hoteli ubiti. Pozvali so ga iz hiše zjutraj, ko je še ležal, češ da jih je hotel prodati Srbom In da naj se zagovarja.
Med tem, ko je on šel v šolo, da vidi, kaj mu hočejo, se je eden izmed republikanskih kolovodij ponesrečil. Streljal je z mož-narjem, pa mu je možnar razneslo In ranilo nogo (da mož Še danes šepa). Nadučitelj Je bil takoj pri ranjencu, mu obvezal nogo, a revolucijonarj! so vpričo nesreče, ki se je zgodila, pustili nadučitelja nedotaknjenega. Kdo ve, kaj bi se ž njim zgodilo, da slučajno nI bilo one nesreče?
Ta nehvaležnost ljudstva ga je tako zabolela, da se od takrat na gospodarskem polju nI več udejstvoval In sploh v delu za kmetov blagor popustil Ubili so mu veselje do njega Z vso vnemo pa deluje !n bo deloval tudi v bodoče na prosvetnem polju. Zlasti mu je pri srcu Sokol.
Ker je duševno še mladeniško čil in poln energije, upamo, da bomo imeli od njega še marsikaj.
Dal Bog, da bi vžlval v krogu svoje družine In svojih prijateljev mnogo let v tihem zadovoljstvu svoj, v obilni meri zasluženi pokoj Hzlčno In psihično krepak! Večer življenja naj mu sladi lepa zavest, da mu življenje nI bilo praznik, pač pa trd, težek delaven dan, na katerega sadove sedaj lahko zre s ponosom In se zaveda, da nI živel zastonj.
Prosveta.
Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani.
DRAMA. Začetek ob 8. url zvečer.
Torek, 11. nov.: zaprto. Sreda, 12. nov.: Hrma P. B. Red C
Četrtek, IX nov.: Moč teme, vojaška predstava.
Petek, 14. nov.: Zora, dan, noč.        Red D Sobota, 15. nov.: Pri Hrastovih.        Red F Nedelja, 16. nov.: Paglavka. Izven. OPERA. Začetek ob pol S. url zvečer. Torek, II. nov.: Trubadur, gostovanje tenorista dr. M. Adrlana z Dunaja    Red E Sreda, 12. nov.: Rusalka Red F
Četrtek. 13. nov.: zaprto. Petek, 14. nov.: Carjeva nevesta     Red C Sobota, 15. nov.: Rlgoletto Red A
Nedelja, 16. nov.: Majska noč, popoldanska predstava pri znižanih cenah. Začetek ob 4. popoldne.
.— Drugo gostovanje tenorista dr. Makse Adrljan. Dr. Makso Adrljan gostuje v torek drugič v naši operi In sicr poje vlogo Manrlka v operi Trubadur. V tej vlogi je dosegel g. pevec pri nedeljski predstavi Trubadurja brezdvomno največji uspeh. Predstava se vrši za red E. Drama ostane danes v torek zaprta.
— Drama pripravila Nušlčevo veseloigro »Sumljiva oseba«, ki se vprlzori 18. novembra. S to premljero proslavi Narodno gledališče v Ljubljani šestdesetletnico književnika Branislava Nušiča. Po zatrdilu, ki ga ima uprava se g. avtor predstave udeleži ter predstavi našemu občinstvu s primerno konferenco pred početkom veseloigre.
Prosvetno delo v sovjetski
(Dalje.)
Proračun prosvetnega komisarijata.
Prehajam k našemu proračun.i NaS proračun znaša za prvo četrtletje 15.J50 000 rubljev. Morali smo pristati ni t» ne glede na utemeljene proteste, ki smo jih pnf*P*M vlad; To pa seveda ne nameri, d* je prosvetni komisar!jat pripravljen sprejeti to četrtletje kot normo za v;c tekače leto. Sklerili smo že. da ie treba nČItcJiskc plače zvišati. Neobhodno oolrebtio le !-jdl zvUanje ć! a?kih štipendij. Se boi j pogrebno je zvišanje plač profes->ri*vn, <l dobKaV) rdaj 3 fm predvojnih dohodkov. Mi lc .Torm) nadaljevati v tem položaju pr)le*nr5v drla / višjih učnih zavoli i. Naš letanji prosačun za vso drŽavo mira doseči Ts\«:on.GlO. Zadnja postavka, na Katero s:ni prštali »er jo predložili finančnemu k^mLser^.ifj, ie okrog-H nO.2nn.000 rnbljev. Znani del Izdatkov ie prenesen na pokrajinske proračune, t>da a tem se položaj ni izboljšil. Podrcicrrl fro-svetni organ v Kazanu mi je Izjavi: »Ni drugega izhoda, nego da reduciramo ljudske šole za 20%«. In to v republiki, kjer se Je šele pričelo prosvetno delo med tamoš-njo večino, t j. med tatarskim prebivalstvom. In tako nam preti IcU* redukcija Oodiklb to! na */«•   To * ttraina mlseL
Kdor razume, kal to pomeni, kakšno razdejanje lahko to povzroči v narodni pro-svetl, ga mora bit! groza. Priprave za splošno obvezno Izobrazbo.
V prosvetnem komisarijatu smo Izdelali načrt, kako bi se lotili najorej javne, potem pa splošno obvezne Izobrazbe. Ta načrt je izračunan na 10 let. Predložili smo ga sovjetu ljudskih komisarjev, ki ga je vzel na znanje zelo skeptično v tem smisln, da ne kaže sestavliatl kalenderskih načrtov. Zdaj Izdeluje prosvetni komisarijat načrt, ki ga bo skušal uveljaviti. Pri tem računa na pomoč vseh sovjetskih oblasti in komunističnih instanc
Učiteljske plače.
Moramo se pomuditl pri učiteljskih plačah. V tem oziru vam morem navesti naslednje fakte. Od januarja do marca 1924 je znašala srednja plača meščanskega nčitelja 14 rubljev 5 kopejk. Srednji zaslužek va?klh učiteljev je znašal 10 rub. 13 kopejk. Po podatkih Iz 46 gubernij lahko konstatiramo, da so se učiteljske plače zadnje čase zvišale. Srednja plača učitelja znaša sedaj 20 rubljev 50 kopejk. Ali v tej številki nlvzra-Ženo realno stanje. Ona je srednja, izračunana za več gubernij. A evo vam zadnjih podatkov o učiteljskih plačah v drugih gu-ternijah: Vologodka — 15 rub. 5 kopejk, ca-ricinska — 8 rub. 5 kop., tomska 10 rub., novgorodska 11 rub., rjazanska — 6 rub„ simbirska — 9 rub., pskovska — 8 rub. Evo vam mnogo gubernij, kjer učltellstvo dobesedno gladuje. Poleg tega opažamo, da je učlteljstvo večinoma zelo zadolženo. Tako mi poročajo iz tjumenskega okraja, da so prejeli nslužbencl krajevne vlade plače za april, učiteljem pa šele nameravajo Izplačati prejemke za lebruar. Naravno, da zbujajo taki fakti veliko nezadovoljstvo In občutek zapostavljanja ter popolnega zanemarjanja interesov ljudske Izobrazbe.
Stanje šol.
Rad bi omenil še dejstvo, da je prosvetni komisarijat zbral po možnosti točne podatke o realnem položaju naših šol. V ta namen smo izbrali po en okraj iz tambov-ske, uralske, krnovske, penzenske, gomelj-ske In saratovske gubernije ter čuvaske oblasti, kjer smo proučili položaj naših šol. Tako smo prišli do bogatega gradiva, ki Je služIl za podlago referatu KrupsKe na XIII. knogresu komunistične stranke. Ta referat je vse poslušalce presenetil. Nekntcrl fakti se mi zde tako važni, da Jih omenim tudi vam. Na$e šole ne obsegalo vse dece. temveč no nekod samo 20%, In sic-r v prvi vrsti za to, ker $o premajhne fn sl^bo obiskovane. Tako na pr. le šola prirejena za 34 otrok, poseča jo pa samo 10 do 12. Strašna resnica, ker v takih razmerah ni mogoče računati z napredkom. Prebivalstvo ne pošl/e dece v šolo za to, ker otroci nimalo Čevljev, ker šole pozimi niso kurjene, ker le tako mizerno opremllena, da ljudstvo ne verule v asneh Izobrazbe. V šotah le mrzlo, drča sedi v kožuhih in kučmah, šflrfe učenci Imalo eno učno knfigo in še ta le stara. Zvezek stane 5 funtov rži, svinčnik 10 funtov, slovar 1 pud, vadnica Pokrov-skega 3 pude.
★   ★ ★
— 77. mladinsko muziknlno predavrnfe. Vodja mladinskih koncertov, prof. K. Jeraj je mladini  poslušalcem včeraj predstavil
pod naslonom »Glasba Hrvatov« predava« teljs glasbenega učitelja g. J. Brnobica in koncertnega ter opernega pevca iz Zagreba g Drago Hržiča. G. Bmobič je t temeljito in široko zasnovanem govoru, ki pa ga je moral, žal, vsled nujnega ranega odhoda g. Hržtca skrajšati, podal pregled rarvoja hrvatske glasbe od njenih historičnih počet« kov do danes. Razdelil je svoje predavanje v dva dela. v epoho do Zajca, ki je mejnik nove in stare glasbene dobe in od Zajca do najmlajših hrvatskih glasbenikov. Predava« telj je jasno karakterizlral glavne predsta* vitelje obeh dob. opisal njihove glasbene zash'ge. naštel njihova dela. g. Hrfic" pa je zapel po eno ali dve njihove pesmi. Tz pred« zajčeve dobe sta bila na programu Slovenee Livadić, pravzaprav Wlesner iz Celja, Va* troslav Lisinski (tudi prevod Iz nemškega) in Iv. pl. Zaje sam. Iz pozajčeve dobe, torej moderne hrvatske glasbene- literature pa J. Hatze (ali bolje Hacć, po izvoru Slovenec), mladi  velenadarjeni  Jakob  Ootovae. L"io Safrartek*Kavič  in  Blafioje   Bersa (Birsa?) Pogrešali smo iz starejše dobe hrvatskega Slovenca Fr. S. Vilharia in iz nsimlaiŠega naraščaja  naiboli   nadarjenih: Dobroniča. Sirolo in Stolzeria^avenskega. Iskreno bi bili prirediteljem hvaležni. Če bi nam morda v *e enem mladinskem nredavaniu predsta* vili 5e ostale zrtamenitejše predstavnike hr, vatslce glasbe, ker nas moraio oni živejše zanimati nego glasba kateregakoli nam manj sorodnega narodi. Tako smo si blizu in se vendar nomamo tako malo. Tz pesmi, ki jih je mladina slikala vče-aj, more Ista skle* pati, da so hrvatski m^'ši skladatelji dvirr, rili svojo fla^ho na višino, ki stoji smelo ob strani glasbenih kultur vrli'-ih narodov. Hvalevredno se mi ie zdelo, da ie g. pmda* vatel j govoril v svoiem. Jr-vatskem jeziku. kaVor t*:di. da le nel g. Hr/ič vse pesmi v or¥£rn*fti.   G   Hr*ir   je  pevec Izvanredno krasnih kvalitet. Lahko rečem brez pre*l« ravan fa, da je to koncertni pevec, kakršnih morda  v Jugoslavfii  nihamo več >JTet*ov bari fon  Je kot svila m**hak.   v vs^h le**ah absolutno izravnan, noln eVsrvenosH, siten kot g^om in sladak kot med. Visoka glas« bera inteligenca mu brani posluževati se cenih efektov, vsi toni zvene neprisiljeno, vsak ir^-az je resničen, pevec je v resnici po božii  —olji.  T "nravi  naše onere  bi bili zelo hva'«žnL či bi ca novabila a^mfertart. na   gostovanje.   Mnogobrojno   mTad»no ie navd -5H do neskončnih, v resnici zasluženih aplavzov, ki niso hoteli ponehati, dasi se je pevcu mudilo na vlak. — Spremljanje na klavirju je oskrbel g. prof. Jcraj. — II. mla* dinsko predavanje, ki je uspelo tako izvrst* no,  nam   je  porok,  da bodo  tudi bodoča predavanja prinesla obilo najlepših glasbenih presenečenj. —č.
— Verdi: »Trubadur*. Verdi je ostal v vseh perijodah svojega ustvarjanja naci* jonalen g'asbenik. Le iz tega naciionalnega stališča sodeč mu morem  objektivno pri* znati   polnovrednost  njegovega melodijoz. nega bogastva in neizčrpnost njegovih idej. Navzlic   vplivu   velikega   Wagnerja   je 0\t ostal morda edin. ki ni le ničesar izgubil, temveč erlo pridobil. Mi dane« občudujemo pri Verdiju šireko melodično liniio, katert, dostikrat enolična, da celo banalna harmonična podlaga izgine in nas vsled sija ine melodične prevesi  prav nič ne moti. Tu uživaš najčistejši melos, kl pride do polne veliave pa šele pod vročim južnim solneem Italiie.   Zdi  se.   kakor bi  Verdi nalašč s svoiim sicer gibkim in pestrim orkestrom stonal v ozadje, da tem pla«tičnejše dvigne pevca. Zlasti »Trubadur«, d~lo srednje Ver* dijeve ustvarjajoče  perijode  in največkrat dana njegova opera prihaja do popolne svo* je veljave le, ako je zasedena s pevci prve vrste. Dasi so pesmi, ariie, melodični od* lomki iz »Trubadurja« po vsem svetu porv* lami. vendar ni vseeno, kdo jih poje. To smo videli zlasti danes.   Po par letih je »Trubadur* včeraj zonet na'v^lnil našo ope« ro do zadniega kotička. Publika pa je po* sebno še hitela v gledališče, ker ie čitala, da so vloge v rokah naših najboljših umet* rikov z gostom M. Moricom povrhu. Diri* gentu Neffatu ni preostaialo mnogo ?asa za novo studiranje opere in začetne slike so z  obeh   strani  karale  d-^kaj bojazljivosti. Tako grof Luna rPopov) in Manrico (Mo* ric) sta pela svoii vlogi prviWat v sIoven# skem ierit-M. v«;l-d česa" je bila njuna Igra, zlasti pri Manricu. več ali manj nesvobodna. Tudi ca. Lovšetova je prišla do pravega izraza šele v 4. aktu pri muzikalnem višku vse opere: Miserere. Vendar pa so vsi solisti stali nad srednio mero. Daleko največ usr*c# ha sta imela Popov in Moric: ta je moral celo slovito stretto ob koncu tretjega akta, v kateri se povspne do briljantne visine in globoVega   izraza   pred   ujetništvom svoie matere in svojo «gnieno smrtio. ponoviti. Sijajna je bila Thierrv*Kavčnikova (Azu« eena\ polna sHne dramatike In pretresi ii* vrga tona. T'-di Ribičeva (Tnez> fn Fernan« do (Z»man, ki ie bil po pomoti na gledali* škem listu izpvščrn\ sta svoji vlogi odpela častno. Zbor nI bil vsikdar naiboli??. kar pa bo pri renriri gotovo no pravil  G. R. In g. L. se postavita »hahta^ht* na ©dnj ored občinstvo in mu brez ozira na n^olzb^divše dejanie neumorno prepevata. (Onomba za g. režiserja.) Zunania oprema onere je bila naiboliša, zadovol'^ost publike Var naibolf moč no poln a. G. Neffat je vodil orV»«ter navzlic utrujenosti energično In vešče. »Tru» bad-»r* je do danes v tei sezoni prva oper«, ki obeta privabiti ori svojih ponovitvah, tko zasedba ne bo slabša od te prve, polno hišo ljudi. —e.
— >C7no scrittore umori sta acrbo.m Pod tem naslovom je priobčil v trža« Skem »P. D. S.« gosp. prof. Umberto Urbana« = Urbani k 60*1 etnici Bra* nimiria Nušiča simpatično pisani članek. Prirfeiana mu je Pesnikova slika.
— Zgodovina sfnvanskfh nmetnosrl. Drugo predavanje letošnjega cikla nmetnostno-zgodovinskeea društva se vrši danes ob 19. v onlverziMtnl zbornici. Predava msgr. V. Steska: PreeVd slovenskega slikarstva. Vstopnice za ciklus so na proda! v Tiskovni zadrugi (Prešernova ul.) In v Novi založbi (Kongresni trg) ter pred predavanjem pri blagajni
— Koncert g. Pavle Lovsetove. Danes ponedeljek zvečer ob 20. se vrši v Pilhar-monični dvorani koncert operne In koncertne pevke gospe Pavle Lovsetove s sodelovanjem njene učenke gospe Ivanke Ribičeve in konserv. prof. Janko Ravnika. Spored obsega sopranske samospeve iz ruske glasbene literature. Vstopnice so v predprodaji v Matični knjigarni In zvečer pred koncertom pri blagajni v veži.
— Predpisi za zaščito delavstva. V Ljubljani 1924. Založila Tiskovna zadruga. Strani 194. Cena s poštnino Din 36. Naša Industrijska, obrtna In trgovska podjetja so prišla dostikrat v zadrego In navskrižje z Inpektoratom dela, ker niso poznala predpisov, ki so veljavni za zaščito delavstva. Sedaj je Izdala vse take predpise z najnovejšimi vred Tiskovna zadruga v posebni knjigt Knjiga obsega zakon o Inspekciji dela, pravilnik o higienskih In tehničnih varnostnih odredbah v podjetjih, pravilnik o zaposlovanju inozemskih delavcev, uredbe o delovnem čsau v obrtnih in trgovskih podjetjih, uredba o odpiranju in zapiranju obratov ter pravilnik o podaMševanlu delovnega časa. Na knjigo opozarjamo vse delodajalce In delojemalce. Naroča se pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Prešernova ulica 54.
pozor! ™ €!itnf Kino JKstica
vodeči kino v L;ubltani, Vam prinaša vedno le najnovejše svetovne atrakcije.
Julijska Krajina.
— Kako daleč sega it ali lansko so* vraštvo. V Matenji vasi so se pripra\v liali za vprizoritev gledališke igre. Neki italijanski finančni stražnik je po vaii začel sramotiti Slovence. Fantje so bili mirni. Stražnik je pozneje napadel Fra* na Hrovatina. mu prerezal z bajonetom lice in izbil par zobov. Napadalca fi* nančnega stražnika so zaprli, potem so odgnali v zapor ranjenega Hrovatina in dve priči! Italijanska justica!
— Krvav dogodek v Dreherjevl pivovarni v Trstu. 59 letni čuvaj Belcastro. doma Iz Južne Italiie. nameščen v Dreherjevl pivovarni, je napadel tehničnega ravnatelja pivovarne E. Korbla in z revolverjem dvakrat ustrelil nanj. Potem je zbežal. Nekateri so tekli za njim. Belcastro se je obrnil, iz-prožil in zadel 37 letnega A. Tumea, ki se je zgrudil na tla. Delcastra so na to aretirali. Korbl je ranjen v levo sence, toda rana ni nevarna. Tumeo ^e nahaja v bolnici, ranjen v obrazu. Celcastro je bil bolan in je dobival tačas podporo iz bolniške blagajne. Hotel Je Imeti v pivovarni tudi svojo redno plačo in ker mu je niso hoteli priznati, je napadel ravnatelja.
— Otrok zgorel pri požaru v Lokovcu. Po noči 5. trn. je Izbruhnil ogenj v poslopju Ivana Bremca v Lokovcu nad Kanalom. Gospodarjev nečak 10 letni Leopold je spal to noč na seniku. Dečka je zajel ogenj in ni se mogel rešiti pa tudi nikdo nI moeel do njega. Revček je klical dolgo časa na pomoč, slednjič je padel in ko so pogasili, so našli le malo ostankov nesrečnega dečka. Gospodar Bremcc se je onesvestil pri pogledu na nečaka, katerega Je Imel Jako rad.
— Ponesrečeni rudarji. V goriško bolnišnico so pripeljali te dni 48 letneca Jakoba Kolarja In 31 letnega Josipa Poljanska, oba rudarja Iz Idrije. V Jami sta bila zaposlena pri razstrcljevanju večje skale. Raz-strelba je sledila prezgodaj In oba sta bila pri tem težko ranjena, ker se nista mogla pravočasno oddaliiti od skale. Kolar je umrl, Poljanšek bo ozdravel.
— Vest o nezgodnih rentah, priobčena v soboto pomotoma med »Dnevnimi vestmi«, se tič> železničarjev In rudarjev v Julijski Krajini. Izplačajo se te rente, po dolgem boju, po kr. odloku, ki Izide te dni.
— Poroka. V Skednju se je poročil g. G. Miklavčič, priden član in pevec društva »Kolo«, z gospodično Marijo Peganovo, delavno članico Ženskega udruženja. Vse najbolje!
— Za otvoritev strokovne šole v Ravni Reki Je dovoljen kredit 4000 dinarjev.
— O čitalnici v Idriji se je poračalo, da si je pridobila zopet svoje prostore ln bo mogla znova delovati. Imenovale so se tudi nekatere osebe. Sedaj pa se naznanja, da Je razposlal v javnost ono vest neki hudoben človek In da nI resnična. Sram naj ga bo!
— Ruska gledališka družba prireja sedaj predstave po Julijski Krajini. Gostovala bo tnd! v Oorlcl, Ajdovščini, Idriji in drugih večjih krajih.
—V Sellh na Krasu so svečano otvorili ln blagoslovili novo šolsko poslopje. Prišel je tudi goriški podprefekt Nlcoletti, katerega je županstvo zelo lepo spreielo. Sola Je tu. ali učitelja še nI, pa kaka šola za slovenske otroke je to, ker so v njej za domači Jezik določene le revne dodatne ure I
Shod stanovanjih najemnikov
V soboto ob 19. se Je vršilo v dvorani hotela Union zborovanje stanovanjskih najemnikov, ki se ga Je udeležilo precej občinstva. Zborovanje, ki je proti odpravi za. kona za zaščito najemnikov. Je otvorll predsednik g. Vencajz, ki Je obširno naslikal neugoden položaj stanovanjskih najemnikov ter se dotaknil razmerja med hišnimi gospodarji in najemniki na eni ter najemniki In podnajemniki na drugI strani. Navedel Je par drastičnih slučajev o Izkoriščanju pod-najemn'kov s strani najemnikov, primerno pa Je tudi ožigosal postopanje nekaterih hišnik gospodarjev. Zahteval Je, da država ublaži stanovanjsko bedo ter stavil sledeče konkretne zahteva:
/. Zakon o zaščiti stanovanjskih najemnikov se ne sme ukiniti 2. Maksimira naf se podnalemnina in 3. država naf se loti resne* ga deta za odpravo stanovanjske mizerije,
G u s 11 n Č 1 č, vedja komunistov, se Je zavzemal predvsem za to, da občina gradi hiše. Zahteval Je tudi, da država, odnosno 1
vojaška oblast izprazni vsa poslopjn, ki so last mestne občine in naj si zsrndi nove Stavbe. Z Izpraznitvijo vojašnic bi bilo stanovanjsko vprašanje kmalu rešeno. Takisto Je tudi občina dolžna, da gradi hisc!
Za njim je govoril c. Rupnik, ki je poudarjal, da je pnč žalostno, da s= mora šesto leto po osvoboditvi ^c razpravljati o stanovanjskem vprašanju, ki bi moralo biti že zdavnaj rešeno. Za vzgled je navedel Češkoslovaško, kjer je država dosed. J zgradila 6000 hiš. d^či-n nnša drŽava še ni postavila niti ene^a poslopja. Zahteval J?, da gradi država za svoje nsrrc^čcnce hi^c. Nastopil je tudi proti verfžnfkom s stanovanji In zahteval, da stopi vetižriikom ni prsra^ Govoril je še občinski svetnik Mthevo, nakar je predsednik Vencajz preC;-;l s'edc-čo resolucijo, ki je bi'a sosra<:r,o sprejeta:
a) da se načrt stanovanjskega zr-kors, katerega je izdc'alo ministrstvo ?a soclj d-no politiko, brezpogojno odnravi kot pod'a-ga za reševanje stanovarkkecra vprašanja In s tem v zvezi stanovanjske krze, ker ta načrt ne računa z brezstanovalcl, m?r\-eT *r> edino bavi z regulacijo najemnin m^d hišnimi lastniki In onimi najemniki, ki Še ni*e vrženi na ulico.
b) Mesto takega birokr^ti'recra r*->rfrs-nia zahtevamo, da država prizna vs?kemu državljanu pravico do sMnovnnia. bidis! v mestu ali na deželi in d?, se država obvezale vsem svoiim dr^nv'hnom pribaviti udobna in zdrava stanovanja z nrd^mnl^o, kntero more dotični pbčatl s svojimi dohodki, bodisi z do7"d?.vn, oddnjo v n-1'—! svoiih Instnlh zeradb, b^d'«i s pomočje gradbenim zadrugam, pord;ncem In samoupravnim telesom (oblinam);
c) znto zahtevamo, da v svrho Izpetta* ve navedenega principa tako] prične r \~-vplnnlcm pozitivne stanovanjske politike, politike gradb malih stanovanj, za kar Ji stoji dovolj kredita in sredstev na r^rnr'n-go, kakor eksproprijacija stavbnih prostorov, nabava gradbenega materijala Iz lastne (državne) Imovine Itd.:
d) zahtevamo, da k Izdelav! teh predpisov, kateri se tičejo stanovanjskega vprašanja, pritegno nnjemniške organizacije;
e) ako bi dfžava ne upoštevala teh zahtev, so si najemniki na jasnem, da Jim ne preostane drucega, nego da si sami p< brl-pajo za Izvojcvnnie svojih osnovnih pravic, katere so predpogoj vsem drugim, predlogo} za življenje vsakega kulturnega človeka.
Kraliica sužnjev?!
181 T
Avstrijske reparacije. .
Člen 179. senžermenske mirovno pogodbe določa, da imajo vsi zavezniki, ki so bili v vojni z Avstrijo, pravico na reparacije dvojno odškodnino), katerih višino ima določiti reparacijslia komisija.
Vsled obupnega položaja pa, v katerem se je nahajala Avstrija v trenutku, ko bi se morala določiti višina dolga, je reparacijska komisija, inspirirana bolj od človeškega sočustvovanja kot od pravice interesentov, da dobijo škodo povrnjeno, sklenila meseca decembra 1923, da se dovoli Avstriji za plaćanje reparacij moratorij dvajsetih let, rnčunši od dne ratifikacije mirovne pogodbe.
Inicijativa tega moratorija, kalror tudi dviga Avstrije, Je prišla od velesil in Društva narodov, ki je preskrbelo Avstriji zunanje posojilo, pri katerem se je udeležila tudi naša država.
Po členu 1S4. sen/ermenske pogodbe nam mora Avstrija vrniti vse odnesene ali zaplenjene predmete, kakor tudi vrednostne papirje in živino, pod pogojem, da spet najdemo In Identificiramo te predmete na sedanjem avstrijskem ozemlju. Zato smo otvorili oktobra JO?j. na Dunaju urad za r~-stitucije. Stroške za vzdrževanje terra urada bi nam morala povrniti Avstrija. Ker pa po mnenju reparacijske komisije tudi tega ni zmogli, se je ze^ezafa, da nam bo te stroške povrnila pozneje.
Da bi se pa restitueijsko delo Čimbolj posn^šilo in se Avstrija rešila težkih stroškov za razne urade in komisije, je podvzela reparacijska komls'ia akcijo, da dobi gotove kompenzacije, če bi se mi odpovedali pravicam, katere Imamo po čl. 184 mirovne pogodbe. Februaria 1924. jc sklenil zastopnik našega dunaiske^ra urada z avstrijsko vlado porodbo. po kateri se odno-vtmo aplikaciji člena 154, kolikor se tiče povračila zlata in poljedelskih fn industrijskih strojev. Za to nam Je Avstrija plačala 214.013 zlatih kron in nam vrne v dobrem staniu vse najdene in identificirane predmete.
Mi imamo pa tudi pravico zahtevati povračilo živine, ki so nam jo odpeljali iz naših pokraiin v vojnem ča*n. Razen tetra bi nam morala Avstrija dobavljati določeno Število živine raznih vrst. Na prošnjo zainteresiranih zaveznikov je Avstrija predlagala II. Jun. 1°22., da dobavi naši državi. Ttalijl in Romuniji v teku treh let 1500 glav rogate živine in 300 lahkih konjev, pod pogojem, da se definitivno oprosti ostalih obveznosti glede živine.
Mi smo sprejeli ta predlog 15. sept^ da podamo dokaz dobro volje pomagati Avstriil pri njenem gospodarskem dvigu, da bo čimpreje lahko sodelovala pri mirovnem, koristnem delu v kroga evropskih držav.
Stran 4
mđmmmmm^mm
»SLOVENSKI NAROD« dete tj novembra 1924
Stev. 253
Dnevne vesti.
V Uubiiami. 4m 10.
1924.
Ubogo ljudstvo!
Tlrt te vračajo od razbitih tom v Slovenijo, da uzladijo pot suvereni ljudski volji, ki naj jim iznova pomaga do vladnih jasli. »Slovenec« je že dobil navodila, kako naj dela razpoloženje v Sloveniji. Prijel je pa to stvar tako nespretno, da se na prvi mah vidi, kako ho tudi odslej igrala v prepariranju slovenskega ljudstva glavno vlogo taž in demogaško savijanje. V nedeljski številki, ki se sploh odlikuje s gorostasni-mi izmišljotinami, piše namreč: »da so Ut take osebe, ki so vladno delo ovirale hi metale ministrom polena pod noge. Se D spomnite, vpraSuje svoje bačke, da Je n. pr. vsak čas buknllo med ielezničarll kako upravičeno nezadovoljstvo zaradi kakih odredb, ki so bile proti volji In proti smislu ukaza železniškega ministra In Jih Je moral poten železniški minister popravljati? Nekaj stičnega Je bil zakon za upokojence, katerega stilizacija Je bila drugačna, kakor Je bilo v Intendjah vlade. Ko Je hotela popraviti« Je morala ItU
Doživeli smo torej unlknm v vodstvu državnih poslov, da si vlada, ki Jc vedela povedati o sebi toliko dobrega, ni znala priboriti niti toliko avtoritete, da bi Jo podrejeni organi ubogali. Kje na svetu Je Se vlada, ki bi trpela, da ji podrejena uprava meče polena pod noge? Ali ste videli kdaj ministra, ki bi Izdajal odredbe in ukaze, ne da bi imeli ti nkazi pravno moč? Kaj naj si misli javnost o ministrski karikaturi, ki hodi od enega podrejenega urada do drugega, da popravi, kar so pokvarili njegovi upravni organi, in sicer potem, ko so ga morali prizadeti uradniki Sele opozoriti na zle posledice njegovega fer.o-menalnega ministrovanja? Kako si upa reprezentirati državo vlada, ki izdaja zakone, Čijih stilizacija nasprotuje njenim intencljam? KakSno mnenje mora imeti o taki vladi inozemstvo, ki menda Se ni doiivelo kurijoznega slučaja, da bi vlada ne vedela, kaj določalo njeni zakoni in da bi jo moral Sele pravni učinek teh zakonov opozoriti, da Je nsrrelila kozla? Morebiti najde »Slovenec« slično opravičilo tudi za ^odstotno znižanje železniških tarifov pri prevozu živil v Slovenijo, pri katerem so nameravali klerikalci pobasati v žep milijonski profit na račun državne blagajne.
Čestitamo btvSI vladi in njenim ministrom, da so dobili v »Slovenčeviht predalčkih tako imenitno moralno m strokovno spričevalo. Po vsem tem, kar ugotavlja »Slovenect glede upravne ln administrativne kapacitete bivSih ministrov, se ni čuditi, da drug! ustavni faktor ni mogel več zatrpati vladi. — Kdo bi ji zatrpal, če pa sama priznava, da je Izdajala zakone proti svojim intencljam in da ni vedela, kaj se godi v državni upravi? Čudimo se le slovenskemu ljudstvu, kako je moglo poveriti svojo usodo ljudem, ki ne morejo aH pa nočejo biti odgovorni za dejanja. Obžalujemo tudi »Slovenčeve« čitatelje, ki morajo črpati svoje razpoloženje Iz take žurnalistične kolobocije.
*  ★ *
— Ka] bo m stanovanjskim zako* nom? Z 31. decembrom preneha dose* danji stanovanjski zakon in z njim tudi razmerje med hišnimi posestniki in najemniki. S 1. januarjem 1925 bi mo* ral stopiti v veljavo novi stanovanjski zakon, ki je v osnutku že izdelan in čaka samo še sankcije narodne skup« ičine. Ker je pa bila a kraljevim uka* som danes razpuščena narodna skup* ičina, ki se sestane šele po volitvah, in sicer 7. marca 1925, nastane v naših stanovanjskih razmerah čudno stanje, ko hišni posestniki ne bodo več vezani pri oddaji stanovanj na zakonite do« ločbe, s druge strani pa tudi najemni« kov ne bo več ščitil zakon pri odmeri najemnine, odpovedi stanovanja ln drugih spornih vprašanjih, ki jih Je doslej reševal stanovanjski urad, od« nosno sodišče na podlagi starega sta« novanjskegs zakona. Razmerje med hišnimi posestniki in najemniki s 1. Ja* nuarjem 1925 torej preneha, in ker ni« mamo narodne skupščine, ki bi morala sprejeti novi stanovanjski zakon, pred« no izgubi stari veljavo, odpsde z no« vim letom dosedanja normalizacija stanovanjskih razmer, če torej nova vlada ne najde modusa, kako prepre* Čiri to abnormalno stanje, dobe hišni posestniki svobodne roke glede svila« nja najemnine in odpovedi stanovanj. V interesu obeh strank bi bflo, da se aa ta čas uredi medsebojno razmerje sporazumno in brez konfliktov, Id lahko povzročijo nedosledne posledice.
— Poste prosvetne sprave ca
sem jo je z danaSnjim dnem prevzel g. viSji Šolski nadzornik Engelb. OangJ.
— Oereotstvo »Mestne hranilnice ljubljanske«. Dosedanje gerentstvo v »Mestni hranilnici ljubljanski« Je razrešeno dolžnosti Za gerenta Je Imenovan g. Robert Kollmann* vcletrfec v Ljub liani. 4 - ••—   *~---- —^
— »Danca AMsfleta, Državno pravd* nlStvo v Trsta Je Izdalo poziv aa vse »pravne svetnika »Banks Adrtarnce«, sedanje hi bivle, da as imajo sgiaslti na sodlfcs v »vrbo zaslišanja. Državni pravdnfk dr. Benclch Ja nekaj upravnih svetnikov ie zaslišal m bo nadaljeval zaslišanja ta teden, Izvzeti so sen. Plcckme hi osi, ki gh krljs parlamentarna Imuniteta.
— DoTotJesJa za U u Istanje sdrs vnliks prakse v mestih Je Izdajalo doslej samo zdravstveno ministrstvo. Sedaj pa se trudijo vse Štiri ▼ državi obstoječa zdravniške zbornice za to, da bi one same izdajala ta* ka dovoljenja.
— Spopadi rasi kesnsthrtl ta pondjo v Tasrahs. Po poročilo Is Zagreba Je včeraj na pokopališča Mirofoj ob grobs morilca Allazlča sonet prišlo do spopadov med komunisti m policijo. Policija je pregnala komuniste s pokopališča, ko so začeli na njo metati kamenje. Spopadi niso Imeli tako res-nes» značaja, kakor dne 1. novembra.
— Post** poalatrtia Oavrflortdau Iz
Londona pripeljejo jutri t Beozrad pepel umrleza našega poslanika dr. Mihajla Gav-rflovfea. Potreb je določen za sredo ob 10. dopoldne. V ministrstva zunanjih zadev je sestavljen poseben odbor, ki izdeluje program svečanega pogreba.
— Smrtna kosa, V Bazovici pri Trsta Je umrl gosp. Fran Pire, gozdar. Pokojnik je bil doma hs Kranjske gore. V Bazovici je imel leno urejeno drevesnico, v svoji službi ie bil Izredno Izvežban In znan tudi kot dober botanik. Dosegel Je starost 60 let. Bodi mo lahka primorska gruda!
— Polkovnik OJnklč sani. Pred dnevi je bil, kakor smo poročali, pri eksploziji ročne granate v Beogradu težko ran)en polkovnik Ojurtč. OJ url C le pred dnevi podleže! poškodbam. Pokojni Je bil eden naših na)spretne!lih Častnikov ln Je bi! večkrat odlikovan.
— Mož vbil leno. V aelu Osomjak, občina Bednfa je tamolng občinski odbornik Mile Jurlnjak ubi! svojo ženo. Bil Je v Le-poglavl pri neki proslavi In se je vrnil malo natrkan domov. Žena mu le očitala, da Je pijanec nakar se je Jurlnjak silno razkadi, vrgel ženo tla. Jo pretepel hi hodil toliko Časa po njef, da je obležala mrtva.
— Samomor 76 letnega starčka. Na Suša ko je IzvrSn samomor 70 letni Luka Cez-ler. Skočil Je v Marttnščleo ln »tonil. V smrt ga Je nagnala beda.
— Popari ubili okretnega glavarja. Na
poti med seli Lipovac In Sahovl so neznani razbojniki napadli In oropali okrajnega glavarja BoSka Boskovfča ln ga ubil!. Njegov rojak MUeta je bil težko ranjen. Razbojnike, ki so pobegnili, orožnik! zasledujejo.
Iz Ljubljane.
mm Prihod ministra dr. Gregorja Žerjava v Ljubljano, Včeraj opoldne je prispel v LJubljano z beogradskim brzo-vlakom minister dr. Gregor Žerjav. — Vkljub temu, da je imel vlak nad 70 minut zamude In je zato del pričakujočega občinstva že odšel, je bila na peromi zbrana Se vedno večstoglava množica, ki je priredila ministru ob njegovem prihodu presrčen sprejem. Med drugim so bile na kolodvoru zastopane vse ljubljanske politične organizacije demokratske stranke, dalje se je udeležilo sprejema narodno ženstvo, navzoč Je bil tudi veliki župan dr. Đ a 111 č in oficijelno sta prišla k sprejemu blejski župan gra-ščak Ivan Ke nd a in podžupan P e r -t o t. Ministra dr. žerjava Je pri Izstopi' iz vlaka pozdravil v imenu načelstvn dem. stranke dr. Puc in v imenu ljubljanskih demokratskih pol. organizacij ravnatelj Jug. Dr. Žerjav se je, vidno vzradoščen, zahvalil za prisrčen sprejem ln je v svojem govora omenjal tež ko borbo, ki jo je moral prestati nacijo-nalni blok s federalističnim. Omenil je nato še bližajoče se volitve ter poudar jal velike naloge, ki čakajo ljubljanske volilce povodom pred stoječe volilne kampanje. Občinstvo je prirejalo do-šlemn ministru iskrene ovacije.
— Demokratski shod. Za jutri, v torek, ob 20. zvečer sklicujejo ljubljan* ske organizacije demokratske stranke v »Kazino« shod somišljenikov JDS. na katerem poroča minister dr. Gre« gor Žerjav o političnem položaju.
— »Slarenska sanka« nam je poslala to-!e pismo. Id ga prlobčujemo rade volje: TainlStvo. V soboto dne 8. trn. zjutraj smo poslali uredništvu »Narodnega dnevnika« sledečo konstatacijo, da Jo priobči istega dne ln sicer: »Z ozirom na Vaš članek »Slovenski Narod molči«, objavljen v Vašem cenj. listu it. 25Z s dne 6. novembra ti. na drugI strani. Vas prosimo, da Izvolite lojalno priobčiti sledečo konstatacijo. »Delnica Narodne TIskarna so glasijo vse na Ime. Od vseh teh delnic Je bilo na Ime Slavenske banke d. d. Zagreb, odnosno njenih podružnic prepisanih skupno 17 delnic ki so PS last bančnih komitentov, fs tega dejstva sledi, da Slavenska banka d. d. si mogla prodati demlc Narodne tiskarne s velike zgubo, kar gh sploh nI Imela« «•* »Zahvali« jemo ss Vam v itaprei se umlHvl gori navedene ugotovitve ter beležimo s odličnim »poštovanjem Slsveaska seska d. d.« Ker na notica alti v današnji ponedeljkovi StevU-nrednlštvo »Narodnega dnevnika« a| priobčilo, Vsa vljudne prosimo, da hrvoHu v Vežem cenj. lista omenjeno neotovllov uvrstiti. Zahvaljujem se Vam v naprej aa Vaši prijaznosti ter beležimo...«
THaanhl dan v llntlisl VčsraJSnJI »Dinarski dan« v korist naših neosvobo* Jenih bratov na Primorskem in Koroškem, Je dobro uspel. Nabralo ss Je okoli 13.000 V** &t saMislsi akđi se sodelovati:
•Keks Jsg. sester«. »Kteb Primork«, akademiki, gojtnke liceja Is Cristofovtga zavoda, »ZoraJI« nt »Splošno lanske društvo« v UnMjaoL
— Odrafanje »kani s aantnlh drevoredov. Opaža se, ds si nekatera stranke, na da bi si preje poskrbele privoljenje mestnega magistrata, prisvajajo Is pobirajo listja za steljo v mestnih drevoredih. Vse prizadete se opozarja, da Ja tako postopanje kaz-njhro In »s bo proti vsakomur, ki ne bi imel izkaznice mestnega gospodarskega urada, kar najstrožje postopalo.
— Poročil se ie & t m. g. Karo! Jar*, ti na s gdčno. Floro Anačlčevo. Bilo srečno!
-m Mila Jesen. Od5. Pranja Kresal nam je poslala Šopek trobentlc ln zrelih rdečih Jagod kot znak lepe Jeseni v selski dolini. Tudi s Šmarne gore je nam prinesla prija* teljica našega Ijsta zopet cvetočih trobentlc.
— Pogreša ss stavbni nadsvetnlk mestnega magistrata v LJubljani Ing. Ignacij Stembov, in sicer že od 20. oktobra naprej. Kdor ga je ta dan In pozneje kje videl, naj ml blagovoli to sporočiti. Dr. Rudolf Krivic, advokat, Ljubljana. Dunatska cesta f/L Srbski zemljoradnik! o Radlčn.
— Martlaov večer »Ljubljanskega Zvona« IS. novembra 1924 v Narodnem doma. 343/n
— Ptesnt odbor IJuhljanskih maturantov naznanja, da se vrle plenarne vaje ie nada« lje vsako sredo točno ob H 20. v Narodnem domu. S tem odpadejo tudi vse ostale doeo* vorjene spremembe. 344/n
— Nesreča na Ambroževem trgu. V soboto ob trlčetrt na 18. Je hlaoec Ivan Cerle v lahnem diru prlvozll po Skotil ulic! navzdol proti Ambroževem trgu in tam povozil nasproti prihajajočega delavca Antona Spa-rovea. Sparovec je bfl težko poškodovan prepeljan v bolnico.
— Tatvine koles. V zadnlem Času se tatvine koles v Ljubljani na dnevnem redu In očlvidno obstoja tu tolpa, kl se specfjnli-zfra samo na tatvine koles. V petek sta Mtl ukrade«! dve kolesi, v soboto zooet dve. Tako je bilo mesarju Aloizljn Ahllnu Izmed gostilne »LlsJnk« odpeljano S. tm. kolo. znamke Waffenrad, vredno 2500 Din. — Tz-nred Justične palače Je neznan tat odpel Jal kleparskemu mojstru Tvanu Jerančlču 1500 Din vredno kolo. Pazite na kolesa!
«e ▼rS "v torek «>*» 90. #rv#»cev ▼ veilki dvorar»i Knzine. Pojoča minister      Gregor Ž eri a v.
OVrMna erdarn>acija JDS za Ljubljano.
Sin Mnisril očeta.
V dru*l polovic! oktobra Je bil IzvrSen v bližini Daruvaria grozen umor, ki pa je bfl odkrit Sele sedaj. O zločinu poročajo:
Dne 19. oktobra je v Daruvarju nenadoma IzglnM znani mlinar Josip Kolaček. Očetovo odsotnost je takoj prljav!l oblastim njegov sin. vendar pa so ostala vsa poizvedovanja brezuspešna. V sploSnen so misliM, da se je starček ponesrečil in da Je morda padel v vodo.
O Vseh Svetih so dečki i* Daruvara ribarili v mlinskem potoku Toplica. V bližini mlina so dečki nenadoma oparili roko, ki ie molela Iz vode. Otroci so pre .traSenl pobegnili In Javili dogodek v selu, nakar je odšlo več sel ja kov na lice mesa. Izvlekli so iz potoka truplo neznanca, v katerem so takoj spoznali stareea Kolačka. O dogodku ie bil obveSčen tudi sin. kl Je zadevo javil orožnikom. Sodna komisija, ki Je izvršPa nato obdukcijo trupla, je ugotovila, da Je starčkova smrt nastopila vsled zadaviienia. Na vratu so se poznali sledovi davljenja. Poleg tega je Imel atarček zlomljenih več reber in tudi na jflavi je Imel več poškodb.
Potom nadalejne preiskave se je ugotovilo, da je Kolaček dne 19. popival s svojim sosedom in se je Sele pozno v noči vrnil 'lomov. Ko Je stooll v mlin, ga je njegov sin Franjo pričel daviti in ga nato treSčIl v vodo.
Orožniki so takoj aretirali Frania Ko-'ačka. kl je zločin tudi priznal. Priznal Je o'alje. da sta ga k umoru nasovariali njeeo-va žena Marlia in megova tašča Mariia No-vosad. Oče je pred kratkim izročil posestvo sinu s pozofem, da tretjina dohodkov prloa-de niemu. Obema ženskama se je to zdelo oreveč In sta zato nabnKkall Frania, da nmorf očeta, žena In ta*ča sta bili aretirani. Zločin je vzbudil v Daravarju nemalo senzacijo.
b Prti*
—c Dinarski dan Jnnoslnvenske Mat'cn
'e v Celi u lepo uspel. Po ulicah so tekom dneva Sokoliće prodajale cvetlice v korist Matice. Od II. do 12. je na Krekovem trgu igrala železnicarska godba. Upati le, da bo prireditev v Celjn prepotrebnemu druStvu prinesla lep gmotni uspeh.
—c Prav lepo j»ften«ko vreme imamo zadnje dni pri nas. V začetku tedna Je kazalo, da bomo dobili dež In sneg, nastali pa so lepi solnčnl dnevi. V soboto In nedeljo smo Imeli slutraj prvo slano. Dnevi pa so lepi In solnčni
—m Nov trfst nadzodnm. Te dni je nastopil službo novoimenovani tržni nadzornik, ilvinozdravnlk g. Luiar, ki Je sinili doslej v Velikem Miholcu. Mariborsko ob-občmstvo, slasti pa gospodinje, s vcsellem pozdravljalo novega tržnega nadzornika, ki bo končno vendarle tudi na našem trgu napravil red fn konee samovolj! nekaterih prodajalk. Kakor Izvemo,, bo novi tržni nadzornik t kratkem odpotoval v razna druga tu- In Inozemska mesta, da tam prouči tržne razmere m potem tudi v Mariboru postavi tržno nadzorstvo na mederno podlago. Potrebo tržnena nadzorstva CuhT-mo v Maribora Se dolga leta, vse od ta-
krat, ko so klerikalci odpravili njim neljubega živinozdravnika Hinterlechnerja. Med tem časom so se razpasle na mariborskem trgu oprav divjaške razmere, katerim, upamo, bo pa sedaj enkrat za vselej konec.
—m Sr-rtnl padec V Sv. Marjeti na Dravskem polju je v noči 31. oktobra prenočeval v kolarnici Ivana Horvata delavec Jožef Premrl. Ko Je zjutraj hotel iz kolar-nice. Je padel tako neprevidno, da je priletel v skedenj In s! zlomil tilnik. Obeleža! je mrtev na licu mesta.
—m Kje je mestni ffzlkat? Mariboru se na vseh koncih in krajih pozna, da mestni fizlkat spi spanje pravičnega. Komaj izstopiš na mariborskem kolodvoru, že ti v bližin! Aleksandrove ceste vdari v nos neprijeten duh. TaCuden se ozira?, od kod prihaja v sredini mesta pri belem dnevu tnk neznosen smrad. Sele, če te nažene potreba na stranišče, spoznaS, da pravzaprav nisi v mestu, ampak nekle za fronto, kjer ne poznajo stranišč. Tako namreč Izgledajo mariborska Javna straniSča. In to ne samo eno, ampak brez Izjeme vsa: v TotnSIČevem drevoru, pri frančiškanski cerkvi, na Ro-tovskem trgu, v mestnem parku, na Kralja Petra trgu itd. Mnogokrat se je fe to Javno 2ijrosa!o ter pozivalo občino, naj vendar enkrat napravi red. toda vse zaman). Ce bi bil mestni fizik na svolem mestu, bi bil moral že on kot zdravnik preko zdravstvene obJpsti prisiliti občino, da se končno zea-ne fn uredi to res smrdečo zadevo. Za mesto, kot je Maribor, pa je naravnost Skandal, da nima niti enega poltenega javnega straniSča. Mora res vsak tujec, pri prvem koraku v mestu pobirati smrad? Ne bilo b! prav nič čudno, če se že takol na kolodvoru zopet obrne in odpotuje d?lie.
—m Iz poIIcHske kronike. Neki Ivan J. Je bi! uslu?ben pri klmčavničarju rTItzlu fit Babiču. Ker mu z?služek za veselo fiviie-nje ni zadostoval, Jc začel svojemu molstro krasti vsakovrstno orodle In kovine. Mojstra sta dalie časa opažala, da imata v hl-Si tata vendar se lima je 5ele te dni posrečilo priti uzmovlču na sled. Pri nlem na stanovanju so n*<H čez 40 kg raznih nakradenih kovin. Uzmovlča so izročil! sodišču.
—m Izkoriščanje podnalermtlkov menda n*k!er nI trko rmdo, Vr»kor v Mariboru kar orlča sledeči slučai: Neki gospod stanuje v hI?! g. K. kot podn-'lemnik pri stranki F., ns^mel! ženski. Te dn! jra Je slučajno sreča! jarosnodar ter vprašal, koliko plača za na!efo sohico. Ko Je slikal precej visoko svoto ion Din. Je od začudenja skoraj omahnil. Z ogorčenjem Je priznal, da dobi najemnica za eno samo snbo dvakrat toliko, kakor plača ona gosoodarju za celo stanovanje, obstoječe iz 5 sob, kuhinje in pritiklfn. Ni se ootem čuditi, da se M?ni gospodarji hudu-jeio nad natemuiki. ako vidijo, kako ti Iz-rabMajo zakonsko zaščito v Škodo gospodarjev In podnajemnikov.
mrt*. \f rVWWW \jfhff7r ^r^ajjiM
# Colombo
UVL0N TEA
100 Oramoies Na t
M
m
Turistika in sport.
PRVENSTVENE TEKME V SLOVENIJI.
Rapid (Maribor) : Jadran 5 : 0 (4 : 0.)
Včeraj se Je odigrala na igrišču Tlirfle predzadnja prvenstvena tekma in sicer med mariborskim Rapidom in Jadranom (Ljubljana). Jadran Je imel včeraj enega svojih naJnesrečnejneSih dni in Je podlegel z diferenco, kakrSne ni nihče pričakoval. Krivda leži na obrambi, ki je polnoma neženirano pustila pasirati Papidove napadalce. Vsai trije goli gredo na račun obeh branilcev. Krilska vrsta je bila tudi močno indisponirana, napad pa je igral rnzstrgano In brez-smiselno. Edina svetla točka je bil se Pokom ki le delal marljivo in vztrajno do konca. Vratar Vidmar je bil neodločen v prvem polčasu, izkazal se pa Je v drugem.
Papid Je priejtno presenetil. MnStvo, kl Je bilo v začetku sezone Izven forme, se polhoma popravila, dokazujejo zadnji rezultati, in Je včeraj doseglo svol vlSek. Napad je takoj v začetku izvedel par krasnih napadov in vsaka ataka Je bila kronana z
uspehom. Trlo Je izkoristil taktične pogrošne Jadranove obrambe ter je dosegel tekom prvih 15 minut Stirl zaporedne goa'e! Kasneje je moštvo nekoliko popustilo ter je prešel Jadran v protinapade. Pri tem je neodločen Jadranov formard zamudil par zrelih Sans. V drugem polčasu je Rapid zopet nalahno v premoči ter doseže iz serumages peti goal, ki Je bi! pravzaprav autogoal Jadrana. Pri Rapldu Je kot že rečeno, zadovoljil napad, krilska vrsta Je bi!a dobra, obramba z Barbori*em izvrstna. Vratar nI imel veliko posla. Tekmo je sodi! g. Kra-marSIč Je precej dobro, spegledal pa Je par offsidov ln gre drugi goa! na njegov račun.
— Lask - Svoboda 6 :1. Lask je z lahkoto porazil SIbko Svobodo.
— fllrlla junlorjl - Slovan rezerva 10 : 0! Mlado juniorsko moštvo Ilirije Je dobesedno pogazilo Slovanovo rezervo,
— Jadran rez. S. K. Krakovo 4:1!
ILIRIJA KOMB. i HERMES 4 : 1 (2 : 0).
Pred tekmo Jadran - Rapid se Je vrSIla prijateljska tekmi med komb. moštvom Ilirije in Hermesom. Ilirija je sicer Hermesa odpravila s 4 ; 1, vendar Hermes tega poraza ni zaslužil. Tako je prvi goaj za Ilirijo padel iz popolnega of sida in sodnik goso. Ooslar, ki Je prvikrat sodil večjo Igro, H popolnoma neopravičeno ustavil v drugem polčasu Hermesov napad, kateremu se Je baS nudila sigurna šanca, Cemu Je takrat žvižgal ofside, Je popolnoma nerazumljivo. V ostalem je Ilirija sicer zmago zaslužila, ker Je bila taktično In tehnično boljSa. Brl-IJIral Je zlasti napad, kjer sta se uveljavila predvsem Doberlet !n Podule na kri^u. Centriranje zadnjega Je bilo naravnost Idealno, kar o Vidmarju ne moremo trdltL Srednjega krilca Je topot z uspehom Igral Lado. Obramba nI bila baS na višku. Pri Hermesu Je ugajal P'eš v obramb! !n dobro đlsponlran! vratar Habfcht. Centerhalf Tes'h se rzbolfSuJe od Isrre do Ijtre. dober pa Je bi! tud! Zemljak. Napad Je bil neodločen. Tekmo Je. kot že rečeno, vodil nezadovoljivo g. Ooslar.
DRUfiE domaČe tekme.
Zagreb : Gradi ansk! - Hašk 2 : !. Con-cordija - Železničarji 2 : 1.
Beograd : B. S. K. Je zaslužno zmagal nad Jugoslavijo z 2 : 1. Poraz Jugoslavije Je vzbudil senzacijo.
— Prijateljska tekma Primorje : Slovan ja končala z zrnato Primorja v razmerju 5#2. Primorje j« nastopilo popolnoma v novi postavi ter Je svojega nasprotnika precej nadkriljevaJo.
INOZEMSKE NOGOMETNE TEKME.
— Dunal, 0. novembra. Pred 40.000 gledalci se Je vrSila včeraj tekma med reprezentancami Avstrile ln Švedske. Tekma je ostala po napeti borbi neodločena v razmerju 1 : 1.
— Praga : VVacker (DunaJ)-Spar-ta 3 : 4. VVacker se Je proti pričakovanju dobro odrezal.
— BudimpeSta rVlenna (Dunaj)-m. t. K. 2 : 11 Zuglo - u. t. C. 2 : 0, — F. t. C. - Universltet 5 : 0.
— B e 1 f a s t : Anglija - Trska 3 : 2.
— Ljubljanski skauti! Poživljam vre brate, ki so se javili za sodelovanje prt »Dinarskem dnevu«, da se zglase v nedclio točV no ob osmih zjutraj v »Tugoslovenskl Ma» tlci«. Pred Skofiio 211. Obleka civilna! —-Prinesite po možnosti steklenice s seboj! »Bodite pripravljeni!« — Stegovodja Mo« gočni hrast
za gospe neobhodno potreben.
— Družba sv. Cirila ln Metoda v Lrab-Manl le prejela meseca oktobra 1924 sledeče prispevke: I. Podružnice: Ruše in okolica 230 Din: Novo mesto ž. 50 Din; št. Vtd-Orobelno 90 Din, Loški potok 54 Din; Slatina Radenci 564.50, Ljubljana: 1. mestna ž. 45 Din, Sentpeterska m. 460, Sentpeterska ž. 3 Din, skupat 2126.50 Din. 11. Obrambni sklad: Postajni in skladlSčnl delavci gl. kolodvora v Ljubljani 500 Din. 111. Razni pri. spevkl: Neimenovan, Ljubllana 14, Uprava »Slov. Naroda« LJubljana 1040, F. Kollman, Ljubljana 1400, neimenovana trnovčanka. LJubljana 100 Din; uprava »Nove Pravde« Ljubljana 30, JDS 10. Fran Jamšek, Breg pri Ptuju, zbirka 30 Din, skupaj 2633 Din. — Vsota vseh prispevkov 5199.50 Din.
Glavni urednik: RASTO PUSTOSLEMSEK. Odgovorni urednik; VALENTIN KOPITAR.
Zahvala«
(o
Za mnogobrojne Izraze sočutja in izkazano sožalje ob smrt! ni šega nad vae ljubljenega soproga, očeta, starega očeta, starega očeta in tasta, gospoda
FRANJO FLORJANČIČA
mrudnikft znvnrovnlne bnake „Slavila14
Izrekamo tem potem najlepšo zahvalo.
Izrecno na se te zahvaljujemo pg. zdravnikoma dr. Groyer-|u ln dr. Zajcu ta nudeno rdravniiko pomoč, prečistiti duhovščini zlasti č. g. župniku Barle-tu za njegove tolažilne besede in ooravliane obrede za umirajoče, vsem sorod n kom, nsdalj-cenj. pevcem za genljivi žalostinki, vtem darovalcem vencev In cvetja, kakor tudi vsem onim, ki so blagcpokojnika to'ažib v njegovi mučni bolezni ln ga spremili v častnem sprevodu na njegovi poslednji poti.
LJubljana, 0. novembra 1024.
Zalujo« ostali.
Gospodarstvo.
Principi denarne dinamike.
Pod tem naslovom je izSlo nedavno v francoščini zanimivo delo Alberta Despetoa (Principe« de dynarniquc monetaire, Pariš, Librairie Marcel Rivićre, rue Jacob 31, Prix), ki bo zanimalo tudi naše gospodarske kro* ge. Zato hočemo omeniti glavno vsebino tega novega prispevka k finančni vedL Delo se odlikuje s smelostjo in logiko v svojih večinoma novih teoretičnih zaključkih. Avtor analizira vse pojave na polju denarnega prometa, in sicer s stališča zgodovinskih dogodkov, zlasti onih iz povojne dobe. V knjigi se vežejo posebnosti zgodovinske in matematične Sole v politični ekonomiji s posebnim ozirom na jurfdično Šolo. Po juri« dični šoli je bistvena naloga denarja reali« zirati gotovo razpredeiitev bogastva in skrbeti, da se materijalne dobrine ohranijo v splošni blagor človeštva. Ta pojem p« ne odgovarja realnosti, ker je treba v {»oštevati dinamično koncesijo, giasom katere pred* slavij a denar samo kredite. Id dajejo mož*
nosi da se kupuje več ali manj blaga: ti krediti pospešujejo ali omejujejo produkt cfte.
Denarna dinamika trna po A. Deepauzu namen analizirati različne denarne sisteme, najti zakone, kS opravljajo kolebanje cen in kreditov, proučiti posledice tega kole« Kanja in ugotoviti tako praktična navodila za ekonomsko taktiko, ki odgovarja kraju, času in razmeram. V zvezi z inflacijo nov« čirnic ali vrednostnih papirjev profitira tista drŽava, ki Tjvaža mnogo kreditov, s kate* rirrsT more nakupiti in uvažati tudi mnogo Mag«, več. kakor ona. Id more izvažati, ko se spremeni tečaj denarja, da poravna svoj dolg v obliki ore jSnjib kreditov.
Povojna doba jc dokazala, da je dina* mična teorija pravilna. Inflacija kreditov je pomagal^ plačilno nesposobnim državam in konsolidirala slabe vlade, dočhn so ostali iavm organi, ki nimajo sredstev za mila« cijo, slabi.
za 1.1925
Dne 30. oktobra se je otvorilo danje obeh zbornic SeJflcosJovaSkega parla=< merita, na katerem je bfl predložen proračun ??. !. 1025. Državni izdatki znašajo skupno 1 •074.000000 Kč, od katerih odpade 0772 milijonov na državno upravo. 6.202.000.000 rta na državna podjetja. Docfm je znašal proračun izdatkov za i. 1024 skrrpno 16.993 milijonov Kč. se jc znižal letošnji proračun za T 020.OO4»000 Kč ali okroglo 6%.
Državnih dohodkov za L 1925 predvi* deva novi proračun 15.702,000.000 K5, od katerih odpade 5 574.000.000 Kč na dohodke od državne uprave. 8.12S.0OO.O00 Kč pa od državnega r'ospodarstva. <3e v poitevamo, da 50 znašal5 dohodki !. 1924. skupno 16.391 ml* Tijonov Kč. vidimo, da se v novem pTora* čnnskem letu znižajo za 6W.000.000 KČ ali okroglo za 3 %.
Zs zgradbe in mvenrlcife je določenih r proračunu 1.319.000.000 Kč aH okroglo 8 % ccTokurro e ga prora čuna. ,r pror« čunu vojne* ga ministrstva prihrani Češkoslovaška 500 milijonov Kč, ker je skrajšala rok službe s« kadru na 78 mescev. Da dvigne industrijo, namerava država najeti v inozemstvu večje rtosojito. Tnvesticiiski proračun za 1. 1924. jc -maša! 2.22O.000.000 Kč, t j. 13 % vseh rodnih izdatkov aH 910.000.000 Kč več kot 73 proračunsko leto 1925. Osnutku novega proračuna je priložen prvič zakon iz L 1922 o komercijalizaciji državnih oodjetil fn go* spodarstva. Kljub temu, da je stopil pravil; nik o izvajanju tega zakona v veljavo šele pred kratkim, so v proračunu strogo ločeni dohodki in i«datM komercijaliziranih držav« nih podjetij, od onih državne admtnlatra* cije. Državna admnitetraciia figurira v novem budžetu s 7.574,000.000 Kč dohodkov fn 9-572.000.000 Kč izdatkov, t. i z deflefe tom v znesku 1.997.000.000 Kč. Državno go* spodarstvo pa Izkazuje 8.128.000.000 Kč do* hodkov fn 6.403.000 000 Kč Izdatkov, torel sufictt v znesku 1.725,000.000 Kč.
V splošnem se zaključi češkoslovaški proračun za L 1925 z deficitom v znesku 272 milijonov KČ. Značilno za proračun je nada* Ijevanje tradici jonalne tendence Sred en j a in znižanje državnih izdatkov, da se doseže absolutno ravnotežje med dohodki in izdat? Id. S to budžetno politiko je zajamčena stabilizacija tečaja K t
— JnSa Grgaševlč: laitaitrlls Srbije ln
; Crne Gore. Od agilnog naklanog odjela »Ju-gosl. Uovdac u Zagrebu primili smo danas jedno novo djelo, kole spada u industrijsku seriju ove naklade. To je knjiga Ind as tri Ja Srbije i Crne Oore*, 2t napisao ju je redovni i dugogodišnji s a radnik dnevnika Jugoslavenski LIovd, g. Jasa Grga-š e v i č, čiji su članci ekonomskog pravca dobro poznati našoj privrednoj javnosti — Kao u proljetos izdanoj knjizi Jaše Grgaše-vića: Rudarstvo u Srbiji*, pisao je kao osobit poznavaoc privrednih prilika u Srbiji, vrlo uspješno prikazao razvitak i sa-danje stanje industrije na području Srbije i Crne Gore. Knjiga je razdijeljena na dva djela. U prvom je obradi ena industrija rečenih područja do god. 1914 nadalje doba obnove i novih nastojanja iza sjedinjenja kao i pojedine ličnosti, koje su si za podizanje industrije u Srbiji stekli izvanredne zasluge. Drugi dio opisuje pojedine industrije koje su i u ovoj knjizi vrlo praktično i pregledno  rasporedjenc  ti  sljedeće grupe:
1.) Prehranbena industrija: 2.) Rudarska industrija; 3.) Odjevna industrija; 4.) Grad-jevna i keramička i n us t rij a: 5.) Ljesna industrija; 6.) Metalna i strojevna industrija; 7.) Industrija i preradba kože; S.) Kemička industrija: 9.) Električna industrija: 10.} Papirna i grafička industriji!. 11). Razna industrija; 12.1 Brodarstvo. Na koncu dodan Jc još i prikaz organizacije industrijalaca u Srbiji, koja je usredotočena u Centrali industrijskih korporacija u Beogradu. Knjiga razotkriva nam dosada slabo ili nedovoljno poznatu činjenicu, da je i industrija Srbije vrlo Ijepo razvijena. Kako već iz pojedinih grupa razabiremo, zastupana Je u njoj raznolika proizvodi a a nekoje su fabrike i no svojem kapacitetu i po svojem objemu impozantni stabilizmani, koji u skupnom našem nastojanju da se što vise eman-cipujemo od inostranstva i da 5to vise snizimo nas uvoz, imadu velik udio i važnu ulogu, iz ove će knjige čitaoci, kako to sam pisac očekuje, upoznati energiju i prirodjenu sposobnost našega naroda u onim pokrajinama, kojima se ima zahvaliti da je u tako kratkom vremenu postignut toliki uspjeh. Nadamo se, da će, i ova knjiga kao ! ostale knjige serije industrija Jugoslavije od koje sada manjka jedino ioš industrija Vojvodine na koioi se knjizi sada radi i koja će jednako kao i industrija Srbije iznenaditi mnoge naše privrednike kojima su naše industrije po strani sve do izlaženja ovih knjiga kojima je Jugoslavenski LIovd doista nasu privredu zadužio, bila prava tera meognita. uči u sve naše privredne poslovnice i trgovine. Knjiga opsiže 381 strana, a stoji samo Din 60, vezana D 90. te se dobiva kao i ostale Llovdove knjige u svim boljim knjižarima Ili izravno kod Jugoslavenskog T lovda u Zagrebu. Marovska ni. 2%
—g Zagrebški spomladanski vzorčni sejem je napovedan na čas od ?6. aprila do 4. maja. Po obsegu bo baje nadkrili! vse dosedanje.
—g V Avstriji Sredilo. Nalaganje prihrankov v avstrijske posojilnice in banke traja dalje in se je v zadnjem času napram prejšnjim mesecem celo povečala. Pri veji-kfh bankah in posojilnicah so tt?rasnfc vloge od septembra do oktobra od 155? na 1735 milijard: to je za 12%.
—g Nezaposlenost na Danskem. Navadno se nam predstavlja Dansko za nekako vzorno gospodarsko deželo brez posebnih težav in brez udarcev, prihajajočih iz svetovnega gospodarskega položaja- Ali v resnici se tudi tam v obilni meri občutijo povojni časi. Nezaposlenost naraSča in zadnja poročila od tam navajajo 17.934 nezaposlenih oseb.
—g Poslabšanje avstrijske trgovske bilance. V prvih osmih mesecih t. L izkazuje avstrijska trgovska bilanca napram lanskemu letu znatno poslabšanje; v poslednjem času jc pričel mesečni deficit nekoliko padati. Skupni deficit v osmih mesecih zna5a 668 milijonov zlatih kron. Naraščanje Izvoza se čuti v zadnjih letnih mesecih.
—g Dohodki bosanskih železnic. V mesecu septembru je imelo ravnateljstvo državnih železnic v Bosni dohodkov 22,055.010 dinarjev, lani v septembru 18.695.ooo
—g Nova, za gospodarstvo Crne gore važna cesta. Dovoljen je nadalnji kredit 335 tisoč dinarjev za gardbo ceste Kokliči-Du-ca-Grahovo, ki Je za Črno goro izredno velikega gospodarskega pomena.
Mednarodna konferenca strokovnjakov za sestavo voznega reda za sJmplonske vlake se zaključi danes. Nase železnice je zastopal g- Dimitrije Jovanovtć iz ministrstva saobraćaja. Dne 11. pa prične, kakor znano, delovati konferenca za sestavo voznega reda za osebne vlake za leto 1925/26. Trajala bo do 15. t. m. Zastopane so tudi parobrod-nc družbe.
—g Dobave. Ravnateljstvo državnih železnic v Ljubljani sprejema do 17. novembra t L ponudbe za dobavo 3500 komadov različnih vijakov iz medenine po vzorcih, ki se nahajajo na vpogled pri ekonomskom odelj eni u tega ravnateljstva, ter za dobavo 100 komadov školjk iz medene plo-
čevine po vzorcu* ki je istotam na vpogled. Pri intendanturi vrbaske divizijske komande v Banjaluki se bo vršila da« 26. novembra t. 1. oiertalna licitacija glede dobave 410.000 kg sena in 245.000 kg slame. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trnovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
-g Poljski srebrni denar. Te dni so dobili v Varšavi iz Londona tam kovani nov poljski denar 2 zlatnikov. Istočasno Je prispela iz Amerike pošfijatev tam naročenega srebrneca denarja. Tretji transprot pride v kratkem iz Francije. Srebrni denar pride takoj v promet. — Kakšen denar je pa pri nas v prometu!
To in ono.
Dimnikar Jožef, zapeljiva Putifarka in drugo.
Pred praškim senatom se je obravnaval te dni pikanten slučaj. Dogodek slika - Prnje er Tasblattc tako-le: Cliškn, simpatična kuhinjska vila (v nedeljskem krilu je videti kot ljubka domača hčerka) je .končno opn-stfla svoje nezaupanje do moških in oostala je mnenja, da človeku ni dobro biti samemu. Spoznala se je z nekim dimnikarjem, ki sc je izkazal za izvrstnega družabnika. Nikdar m" izrekel grde besede, nikdar ni pogledal EliSke poželjivo. Bfl te nemalo ponosen na svoj značaj in rad te povdaml: »Kaj imajo moški od tega. da so t^aki«. Ne-glede na to, da se vse lepe iluzije razprse kakor megle, se človek tudi izpostavlja nevarnosti da pokoplje svoj značaj. Vse 7>ride s časom. Treba je da mož spoštuje in ceni ženske. Vi gospodična, zaslužite najbolHega moža. Srečen sem, da sem vas našel. S'ar sem 33 let in sem dovršil ohrtnr. solo. Moj oče je bil vrtnar, moja mati je prodajata zelenjavo. Smem Ii na vas staviti vprašanje? Boste s čisto vestjo stopili v zakon, na katerega mislim?« diska jc sramežljivo D3ve-site trepalnice in v zadregi prikimala.
Naslednji dan je svoji gospodinji p »vodala da se je seznanila z dimnikarjem. »Eli-ška«. je rekla gospodinja, »mi vsi vas zelo radi imamo. Vi ste pošteno, inteligentno dekle fn bojim se za vašo usodo. Svetujem vam sledeče: Ne verujte moškim in ne hodite zvečer na promenado. Ostanite doma in naj pride vaš izvoljenec k nam. Tako ga bom tudi jaz spoznala in preizskusila njegov značaj.* In dimnikar je prišel. T: ljubi Bog, kako je prijazen in čeden, kake v z iren dečko je to bil. Kdo bi smatral dimnikarji za tako izobraženega? Gosp>ltnja je čest tala dekletu. To pač bo dober mo2. »On«, se je vedno bolj in bolj izkazal s svojo družabnostjo. Razvijal je vso svojo domišljijo in pripovedoval izvrstne dovtlpc *n anekdote. Gospodinja je bila vzhičena. Sicer se je znala zatajiti, kadar je Jožef pripovedoval pikantne dogodbice, videlo se pa je, da ji ba? najbolje ugajajo. Jožef je to opazil. Pridobil s! je kmalu njeno zaupanje in naklonjenost fn smel je priti kadar je hotel. Ce :ii bilo slučajno Eliške doma potem jc chrori* vdo-vi-gcspodinjL
V življenju pa se mnogokrat dodajajo stvari, katerih se človek zave šele ko je prepozno. Kdo more opisati dogodke, skrivnostno speče na dnu duše in nenadoma vzplamteče? Kaj se je zgodilo z Jožefom, kaj z vdovo? ^EliSko« čemu si odš1.*. ko bi morala doma ostati. Torej na kratko: iz budoarja mikostljive je izginila zlata zapestnica. Milostljiva najpreie o temu ni zinila besede. Vendar —- končno — ie zapestnica več vredna kot doživljaj... O dogodku ie bila obveščena Eliška. Ah ložef, ah Jožef .. Sedaj je šele jasno, čemu ga zadnje dni nI bilo. Iskali so ga in ga končno naUll. Kari (ne Jožef) Vlaha, brezposelni rokodelec ie priznal, da ie odšla zapestnica ž njim. Priznal je tudi. da se je izdajal za Jožefa in tudi ni nporekal. da ga ie gospa Putifarka zapeljala. Kako tega kronika ne pove. Sirota Clišfca je izgubila sedaj ženina in službo, ni pa izgubila poštenja, o čemu*- pa milostljiva ne more trditi.
Akcije in politika.
L. 1S30. so se ločile južne province Ho landske. iz katerih je nastala samostojna država Belgija. V Franciji je bil takrat notranji minister K. Perier, vojni minister pa maršal Soult. Francija, ki ii je že davno dišala Holandska si je mislila, da je nastopil ugodni trenutek, ko si lahko prisvoji se-
danjo BeJgiio. :>io bi tem iažje, ker so francoske čeie pomagale revolucijonarjem v boju proti Holandcem: treba je bilo samo do-volic.iia ljudstva v Belgiji, pa bi se Francija obogatila 7, novo pokrajino, kajti vsi Belgijci so bili pripravljeni postati rajši fnmcoshi državljani, nego priti zopet pod koiaatiski jarem. Maršal Soult je bil zelo Baktonfen tci ideji, ki ii ie pa nasprotoval Perier. !:er ie imel na francoskem severu bogat;) posestva m rudnike. Če bi Belgiia pripadl.' Franciji, bi ti rudniki izgubili na vrednosti, ker ie tudi Belgiia bogata na takih podjetjih. .Maršalovi argumenti so bili tehtni in Perier je moral hočeš nočeš spremeniti svoic stališCc slede aneksije. Hote! pa jc speljati vojnega ministra drugače na led. Soult je bil stalno v denarnih stiskah in nj?gr>\ intendant, ki je moral voditi maršalovo domaćinstvo, ie imel mnogo posla, da ie sprav?! skupaj potrebni denar. Za tega intendanta se je skril Perier; za dobro na*-grado niu ie intendant obljubil, da izbiie svojemu gospodarili iz glave aneksijske načrte.
Nekega dne je posedla maršala deputaciji' industrijalcev iz raznih" departemen-tov. ZaČnden ?o ie Soult sprejel, ker mu ni bilo jasno kai hoče od njega. V imenu de-putaciie je neki industrijalec poveličeval maršalove zasluge za razvol in napredek Francile. Oejal je, da ie Soult natvečl! podpornik indnstrije. in zato so se industrijalci severnili departementov dogovorili, da mu poklonijo neznaten dokaz spoštovanj-«, in priznanja. Peputncih mu je izročila zavoj akcij, s katerimi je postal eden glavnih delničarjev največjih podjetij. Maršalu ie ugajalo, da tako visoko cenilo njegove zasluge. Po svoji navadj pa ie vendar spre-* govoril / deputacijo samo par besed ter suhoparno pripomnil, da mu ^sega tega ni treba, da ne dela sa denar in da lahko to zadevo odnesejo tja. kjer so io vzeli. Ali deputacija je soglasno izjavila, da ie to častno darilo v imeriu cele skupine industrijalcev: nato se je naglo poslovila in pustila delnice na ministrovi mizi.
Soult fe poklical svojega intendanta, da se informira o vrednosti teh podarjenih delnic. Intendant je zmečkal papirje, rekoč: »Niso kdove kaj vredne. Ce anektiramo Belgijo, kakor upamo, bi znašala vrednost teh papirjev kakih 80.000 frankov. Če pa Belgiia ne bo anektirana, bi utegnila vrednost takoj poskočiti. V tem slučaju bi jih cenil na okroglo 1 milijon.
♦Kakšen nesmisel je ta aneksija Belgije!* te dejal minister. -Kdo hoče anektirati Belgijo? Taksne bedaste misli nisem nikoli imel U
Na prvi seji ministrskega sveta jc govoril notranji minister Perier proti aneksiji. Z njim se je strinjal pod vplivom delnic tudi Soult. Aneksija Belgije je padla v vodo. Kup delnic je vplival na usodo naroda, da je krenila v drugo smer. Tako se godi v politiki često še dandanes.
Lažni knrvetni kapitan.
Bas, ko je hotela beogradska policija na sami promenadi aretirati nekega kor* vetnega kapetana, ki menda morja ni nikoh* videl, a je znal od beogradskih devojk in drugih naivnežev izrabiti lepe svote denarja, rekoč da jSh prepelje v Kongo je izginil. Izginil pa je tudi njegov prijatelj, ki se je izdajal za sina Luke Celovića. Zasledovanje obeh se je vržllo izprva tamo. Ker pa ni bilo o korvetnem kapetana in njegovemu prijatelju nikakega sledu, je polletja v »Policijskem Glasniku e navedla točen popis čedne dvojice.
Mladi lažni korvetni kapetan se piše De Lebo Paul. Je ofcoh* 27 let star, govori
nemško, francosko, rotrrtmsko, italijansko in angleško ter se predstavlja kot korvetni kapitan belgijske ladje »Tunis«. Kot tak je izvabil od raznih oseb večje zneske denarja, trdeč m zagotavljajoč, da Uh prepelje V Belgijski Kongo, kamor v kratkem odpotuje. Cim je dobil denar ja izginil. Prevarane osebe so lažnega fregatnega kapitana, ki jc nosfl krasno pomorsko častniško uniformo, ovadile policiji, ki ga sedaj pridno zasleduje zdi se pa, da brez aapeha.
Kot prva žrtev korvetnega kapitana De Leoo Paula je postal neki Ros, ki se Je vozil z njim \ prvem razredu brzovlaka od Zagreba do Beograda. Sestala sta se popolnoma slučajno in se kmalu zapletla v tlva-hen, intimen pogovor. Mladi, elegantni pomorski častnik je znal svojega sopotnika tovrstno zabavati s pripovedovanjem o eksotičnih krajih Afrike.
Dragi gospod, če hočete zasluziti lept denarce, pojdite r menoi. Tam Je pravi ray o čemur sc boste prepričan sami, ko pridete tja. V ostalem rud; potovanje ni drago m vni stane komaj 10.000 Din. Nikole Pečkov -skega edina zelja -.e bila potovati po svetu in kapetanov predlog se mu je zdel narav-nos: sijajen. Pristal je. da potuje s kapitanom in da piača potovanje v naprej, dočin mu da kapitan potrdfk). da je vožnja do Konga plačana. Dospela Sta končno v Beograd, kjer sta ostala nekoliko dni ni sta pripravila za veliko ootovanje. De Lebo je svojemu novemu prija'.eliu Izjavil, da je «a-r>čil sobo v hotelu »Moakva« in da ga lahko tam dobi kadai hoče. Nato sta se raz-stald.
K'c »c Dc I-ebo loiiral >e pravzaprav ne ve. Znano je le. da se je vsak dan spre-h 'jal po korzu v družbi nekega sumljivega prijatelja. Bila sta skupai kakor bi bila dvojčka. Kapitanov prijatelj se jc hvali! okoli, da ic silno bogat in se je izdajal za sin« Luke Celovića. dasiravno ni zna' besedice srbski. Svoj matemi iezlk !e pozabil na Madžarskem, kamor so ga poslali ie v nei-ni mladosti — tako je vsaj trdil. V Beograd fe prišel, da prevzame očetovo posestvo. De Lebo !*aul je njegov največji priiatcM. ki ga k* spoznal v Belgiji. Scstaiala sta se vsako leto m letos sta se doroenila sa sestanek v Beogradu, odkoder odpotujeta v Kongo, da tam zgradita tovarne in organizirata delo. De Lebo bi ostal v Kongu, doČirn bi se on
vrnil v Beograd, kjer bi skupaj z očetom
upravljal posestvo. Naravno je, da sta mlada eicgana vjela v svoje mreže na korzu marsikatero srce. Oba pustolovca sta vsa znanstva podjetno izkoristila in nasedlo jima je precej devojk. ki so se hotele peljati v Kongo... Cim jc postala policija na elegantna gentlemana pozorna, sta Izginila iz mesra in *ieer Se pravočasno, kajti polici$a Je prejela medtem nebroi ovadb prevaranin oseb. Doscda* še nista i/sledena in sta gotovo io kje v Kongu .. . Seveda y dinarji vred!
Bili ste v Kim« in niste videt! papeža!
Vam s pravico lahko reče vsakdo, če pridete )z Ljubljane, ne da bi obiskali
€Htni Xino Jfatici.
67«tl
• Tečan *a žensko izobrazbo v S vid.
V Curihu posluje komisija za tečaje v svrhe Ženske izobrazbe. Sedaj se vršijo «voe* predavanja raznovrstnega obsega. V ospredju stojijo povsod! stanovanjska vprašanja m tako je primerno temu te dni dr. Briner predaval o ureditvi tri opremi domačega stanovaliia. Slikal ie nekdanje in sedanje stanovanje, podal zgodovino *tano-vanjske kulture, navedel dobro ia slabo stran sedanjega stanovanja Ia podal primerne nasvete. Drugi predavatelj se je bavfl r ozaljSanjem stanovanja. Sledilo bo tretje predavanje, u a katerm se predstavijo modemi stanovanjski prostori.
* Gastronomičnl sejem v CHjonu. Od 8. do 12. novembra ^e bo vrffl v krasni palača burgundskih vojvod in v njeni okolici četrti gastronomični sejem, ki hoče pokazati vse to, kar ustvarja človeku dobro in ugodno 2ivlienje. Dilonfi je središče po svoji ku-hinii in kleti svetovno znanega Burgunda in je v omenjeno svrho gotovo najprimernejši kraj. Prireditvi Je priključena razstava ra2nili gospodarskih produktov skupno z vrtno razstavo. Lani je posetllo dfjonski sejem 400.000 ljudi.
Neprekos;! ji vi   so le
Nedosežniv konatruketii i materijalu. Izredno
nizke cen*.
R*&   C a^# L l& BI
= Stoal?ff sitofl =
Oglejte «*i Jtr->   pred nokupom*
J. 60REC, MnUlana,
Ed. Rlce ĐufTOUShs:
Tarzanu o sin
In tako je ladja »Marjorie« konečno pristala v Angliji. Častniki in znanstveniki, ki so do ubogega Rusa imeli globoko sočutje, so med seboj zbrali precejšnjo vsoto denarja« Izročili so mu jo. da bi m njo kril prve Izdatke. Želeli so njemu in Ajaksu srečno pot ln obilo nspeba v novem življenju.
2e na krovn in potem na celi poti skozi London je imel Pavlovič silno dosti opravka z Ajak-som. Kadar sta srečala kak nov obraz, sa je opica tako dolgo skrbno opazovala in motrila, da se je tako utrudila, da se je ponovno zatopila v popolno brezbrižnost, iz katere se je le tupatam dvignila, ako je zagledala nov obraz, kateri se fl je zdel vreden posebne pozornosti.
V Londonu se je Pavlovič z Ajaksorn takoj podal k znamenitemu krotitelju in mojstru živali Nanj je opica napravila tako močan vtis, da se je radevolje odločil opico priučiti najrazličnejšim umetnostim. Pridržuj je Ajaksa in Rusa, s katerim sta se dogovorila o soudeležbi na dobičku pri poznejših predstavah fn nastopih z opico.
Tako je Ajaks prišel v London. V kratkem času ga je usoda zapletla v celo vrsto dogodkov, kl so v veliki meri vplivali na usodo prav premnogih hudi, ki dosedaj o opici niso najmanjšega slutili.
POGLAVJE D. Mladi lord Grevstoke.
Gospod Harold Moore je bil resnega obraza in dostojen miad mož. Smatral se je za sila znamenitega, in tako je pojmoval tudi svoje življenje in delo. Bil je učitelj sina angleškega plemiča. Zavedal se je. da sin ne kaže napredka, kakršnega so pričakovali njegovi starši: z vso silo znanosti, vestnosti in prepričevalnosti se je ravno v tem trenotku trudil, materi svojega učenca obrazložiti možnost in upravičenost tega presenetljivega in žalostnega dejstva.
»Ne da bi težko razumeval,« je govoril. »Ako bi bilo to, bi se z vsemi pripomočki najmodernejših pedagoških metod potrudil, da premagam to težavo. Glavna težava je ravno v nasprotnem. — Fant je preveč inteligenten in se uči zelo hitro. Nc morem mu očitati, da bi svojih nalog ne izvrševal redno, in jaz sam v njih ne morem najti nobenih napak. Kar se pa tiče veselja in ljubezni do učenja — tega pa pri njem manjka. Očividno se ne zanima za predmete, katere skupno obravnavava in se jih učiva. Vsako svojo nalogo izvrši sicer hitro, toda samo zato, da bi se te dolžnosti kolikor mogoče hitro znebil, in prepričan sem, da potem do prihodnje ure na učenje sploh ne nrisli več. — Zdi se, da ga veliki Čini junaštva in telesne sile sploh ne zanimajo; toda z živim veseljem prečita vsako knjigo, ki govori o divjih nekulturnih naro-
dih ali o divjih roparskih zvereh. Posebno ga zanimajo zveri. Nad potopisi kakega afriškega raziskovalca bi presedel cele ure. Dvakrat sem ga ponoči celo zasačil pri čitanju Hagenbeckove knjige o ljudeh in živalih,«
Mati se je z nogo nervozno poigravala po preprogi.
»Vi mu seveda to zabranjujete — kaj ne?* je vprašala nekoliko razdraženo in nemirno.
Gospod Moore je kakor neodločen pokašljai.
»No, — seveda, mhm — jaz sem poskušal iztrgati mu ono knjigo,« je odgovoril m zardel prav do korenin svojih las, »toda — Vaš sin. madame, ima za svoja leta zelo razvito mišičevje.
»Kaaj? Da Vam tega ni dovolil?«
»Ne, ni dovolil.« ie priznal učitelj.
»Bil je sicer pripravljen na to, toda samo pod enim pogojem. On jc hotel igrati gorilo in jaz naj bi predstavljal šimpanza. ki ji krade živež. Predno sem mu mogel obrazložiti smešnost in neprimernost takega igranja, se je on že očividno zasanjal v svojo vlogo, planil je nad me z divjim krikom, kakršnega v svojem življenju le nisem slišal, vzdignil me je s obema rokama v zrak m treščil z menoj na posteljo. Ko je nad menoj in mojim prestrašenim začudenjem pantomimično znazornil celo vrsto gibov, se je vspel pred menoj, sklonil glavo nazaj in se tolkel po prsih ter zakričal strašno in rezko. Ta krik je označil za krik zmagovite
opice-samca, ki ie pravkar usmrtil svojega protivnika. Potem me je dvignil in nesel do vrat, me vrgel brezobzirno ven, nato pa se zaklenil v svojo sobo.«
Nekaj minut je vladala tišina in molk. ki ga je pretrgala sinova mati.
»Gospod Moore,« je začela, *za vsako ceno in na vsak način morate fanta odvrniti od te poti. Oh —c in nadaljevati ni mogla več.
»Hoji« zavpije od zunaj skozi odprto okno. Soba. v kateri sta se razgovarjala mati in učitelj, je bila v prvem nadstropju. Ob oknu je rastlo visoko drevo in njegovo vejevje je segalo skoraj do okna. Na eni teh vej, ki se ie udajala pod težo. se je gngal visoki in lepo raščeni razposajeni deček ter od radosti, ko je zagledal prestrašena obraza matere in učitelja, razigrano vsklikal in dražil.
Učitelj in mati sta hitela k oknu. da dečka posvarita, toda še predno sta dospela do okna, se je deček na veji krepko razgibal, odskočil od razmajane veje ter se po zraku zagnal k oknu, zagrabil za omrežje in se kakor mačka povspel in skočil v sobo.
»Divji mož z otoka Jorneo je pravkar prispel v mesto,« je naznanil ponosno in zmagovito ter okoli prestrašene matere in razjarjenega učitelja
pričel plesati neki divji bojni ples. Ples je zaključil s tem, da se je vrgel materi okoli vratu m jo strastno poljubi! na obe lici.
Zdravstvo.
Primari j dr. Pr. Mina?:
Pomen ortopedije v modernem zdravstvu.
VI.
DEFORMACIJE NA HRBTENICI IN NJIH RELACIJE V SOLL
Obiskovanje šole je v tem oziru pri veČini otrok zelo kritični moment, ki vsled raznih okolšcin povzroča različne oblike skrivljenja hrbtenice, ki jih imenujemo »nabit ualn a skolioza«. šola pazi le malo na telesni razvoj otroka, ker so njene smernice usmerjene le na duševno izobrazbo. In vendar je otrok ravno v tistih letih, ko njegov organizem rabi največ gibanja in svežega zraka, vezan na slabi šolski zrak in stisnjen
v Šolsko klop, kjer mora dan na dan sedeti v popolnem miru. Gotovo to ne more blagodejno vplivati na njegov organizem, zlasti, ker si v svoji gibanja- In svobodoželj-nosf išče vse mogoče lege života, da bi si olajšal mučno mirnost
Iz raznih statistik kulturnih narodov je razvidno, da tudi sedanja preobloženost dene z raznimi več ali manj potrebnimi deli v šoli in doma povzročuje nepravilni razvoj koščenega aparata. To je posebno opaziti pri deci ženskega spola, ki ne izrablja prostega časa po zgledu svojih moških sošolcev z igranjem in gibanjem na svežem zraka, ampak sedi v zaduhli sobi ter se ukvarja s ročnimi deli. kakor: pletenjem, kvačkanjem, itd. Deklice postanejo na ta način slabokrvne, trpijo na glavobolu in vsled duševne, kakor tudi telesne utrujenosti auto-matično krivijo hrbtenico na desno stran. Desnostranska skolioza se vidi pri velikem številu šoloobveznih deklic kar dokazuje te izjave. Dunajska statistika iz 1. 1918. je domala, da je imelo med 237.000 šolo obisku-jočih otrok, 2200 zelo razvito skeliozo.
Iz starejših statistik razvidimo, da ima 20—305o šolske dece napačno razvito hrbtenico. Izvrstni ortoped ni najboljši poznavalec skolioze, prof. Schulthes v Zflrichu
trdi, da jo ima 30% otrok kulturnih narodov. Hagemann v Moskvi je dobil 29% skolioze med šolskimi otroci, a Kohlbach v Pe-trogradu navaja 26%.
Da je število skolioze v višjih šolskih razredih višji kot v nižjih, je razvidno iz ameriške statistike prof. Whiteman-a, dalje iz stat. prof. Spitzy-ja na Dunaju, ki znaša v prvih razredih povprečno 10—15%, v višjih pa celo 25—35%.
Najbolj kritična doba za otroka je dru-aa žhdjenska sedmica, (t. j. 14 leto), zaradi
že v prejšnjih člankih opisane periode rasti, iti je ponoven temelj neštetih deformacij hrbtenice.
Skolioza je izključno bolezen kulturnih narodov. Pri črnih, kakor tudi drugih divjih plemenih je ta deformiteta nepoznana. Kar pa se tiče spola, se mora z žalostjo konstatirati, da je ravno Ženski spol, ki je v este-tičnem smislu tako delikaten, najbolj prizadet pri tej napaki. Iz ameriške statistike je namreč razvidno, da pride na 8 skolioz 1 deček in 7 deklic.
Zdravljenje skolioze obstoji v glavnem v profilaksi. Že latinski pregovor pravi: >Mens sana in corpore sano!« in tega se moramo držati tudi mi, da ohranimo deco zdravo po telesu, v katerem naj se razvije zdrava duša. Ce pa se že pojavijo deformi-tete, kot ravno soolioza pomagajmo otroku takoj, dokler je čas. Splošno je tudi znano, da so pohabljenci te vrste podvrženi raznim obolenjem dihalnih organov, kakor tuberkulozi in poleg tega je pri njih ovirana cirkulacija krvi. Take osebe navadno ne dosežejo starosti, in podležejo raznim boleznim že v srednjih letih življenja med 40— 50 letom.
Vsled tega bi bilo potrebno, da se šolska deca vsaj enkrat na leto podvrže teme-Uiti preiskavi in sumljivi naj bi se takoj dirigirali v ortopedlčni zavod v svrho profilaktične telovadbe. Razredni učitelj naj se opozori na take otroke in naj strogo pazi, da sede vedno pravilno in ravno. Bradfordt se ostro poteguje za to, da otrok zlasti v nižjih razredih ne sme neprestano pisati več kot 20 minut, ker se sicer navadi držati hrbtenico na desno stran.
Tudi primerne šolske klopi so velikega pomena v tem oziru, ker mnogo vplivajo na otrokovo držanje hrbtenice. Klop mora biti otroku primerna, da lahko sedi lagodno v njej, ne da bi bil stisnjen kot v kleščah. Zlasti mora imeti visoko naslonjalo, ker nizko naravnost sili otroka k lordotičnemu sedenju. Vsled nizkega naslonjala pa se mnogi otroci tudi pomikajo v klopi navzdol ter pri tem krivijo hrbet, ki se s časoma navadi
na kifotično lego.
Zato veljajo tu sledeči predpisi:
1. ) Dolgotrajno sedenje je za otroka nezdravo in se ga mora prekiniti s pavzami.
2. ) Klop mora biti komodna, naslonjalo nazaj vzbočeno (navpična naslonjala so brez pomena, ker ne nudijo nobene opore) in mora segati vsaj do sredine lopatice.
3. ) Naslonjalo ne sme biti mehko tapecirano, ker bi bil to najprikladnejši in izzivajoči moment za lordozo.
4. ) Višina klopi naj odgovarja dolžini kraka i2., dolžine človeškega telesa), širina pa naj odgovarja dolžini stegna.
5. ) Višina mize mora biti prikladna za otroka, da lahko ravno sedi. ne da bi bil primoran kriviti hrbtenico. Sprednji rob mize mora segati približno do žlice, ker prenizek pospešuje kifozo, previsok pa povzroča poševno držanje ramen. Ploskev mize mora biti poševna. V to svrho so konstruirane posebne klopi, n. pr. »Minus« klopi po Rettigovem sistemu, »KuriaU-klopi, Grazer Tischbank-tvpe und Tischsessel-tvpe.
6. ) Svetloba mora padati z leve strani, pri tem se mora posebno paziti tudi na kratkovidne, da se jih da preiskati in nabaviti odgovarjajoča očala.
Šola se toraj ne sme omejevati le na pedagoško vzgojo duše, ampak mora enako
strogo gledati tudi na telesno vzgojo otroka. Sicer razumljivo, da telesna vzgoja otroka ni učiteljeva naloga, ker je on le pedagog; vendar pa je kljub temu lahko dober svetovalec in kompetentni faktor, ki naj opozori stariše takim hibam podvrženih otrok, da potem oni okrenejo vse potrebno za odpo-moč otroku.
Veliko vlogo v profilaksi isra sport, n. pr. veslanje, drsanje, nogomet, kolesarstvo, turistika, etc. etc, kar vse se vrši na prostem, svežem zraku. Pomen sporta za vzgojo zdravega naroda poznajo najbolje Amerikanci in Angleži, ki ga smatrajo za obvezni predmet telesne vzgoje otroka. Nemalega pomena so tudi sokolska društva v smislu dr. Tjrševe vzgojno prosvetne ideje.
Seveda ima glavno nalogo v profilaktič-nem zdravljenju tovrstnih začenjajočih se deformitet — moderna ortopedija. Dokler zadošča ortopedično zdravljenje na Zander-jevih in Schulthes-ovih aparatih, oz. natezanje na v ta namen konstruiranih zanikan in reklinačnih mizah, ima zdravljenje sijajen uspeh. Žalibog je v zastarelih slučajih, kjer je kriva hrbtenica postala Že stalna in je večina sosednjih vretenc že zraščena skupaj, vsaka ortopedična telovadba brez koristi. Tu je treba začeti zdravljenje z dolgotrajnimi mavčevimi stezniki, po vzorcu d*Abb-a, ali pa nabaviti drage in ovirujoče celuloidove ali usnjate steznike.
Vsakemu je toraj lahko umljivo, kako ogromnega pomena je profilaktična telovadba in pravočasno ortopedično zdravljenje za otrokovo hrbtenico, kakor tudi celokupen otrokov telesni razvoj, v zdravstvenem in estetičnem smislu. Pri nas se je na tem polju storilo še silno malo, medtem ko naše sosednje države razpolagajo z luksurioznl-mi Zandenevimi in Schulthes-ovimi dvoranami, ki služijo izključno le Šolski deci, oz. mladini, ki akvirira v poznejših letih napačni razvoj hrbtenice vsled raznih sedečih obrti. n. pr. čevljarstvo, krojaštvo in sličnih. Srce se širi človeku od veselja, če vidi v popoldanskih urah z mladim naraščajem prenapolnjene dvorane ortopedičnega zavoda »Rizzoli« v Bologni, kjer telovadi dnevno okrog 150—200 klientov, tako da znaša število oseb, ki so obiskovale zave d pri-
bližno SOjOOO letno in tudi več. Nič manj renomiran je »II pio instituto del ahachiticu v Milanu, ki obstoja že okrog 50 let.
Poglejmo na naše sosede Nemce v Avstriji in Nemčiji, kjer ima skoro vsako večje mesto velik ortopedični zavod. Osebno sicer nisem videl, pač pa sem mnogo slišal o velikppoteznem ortopedičnem zavodu v Stockholmu pod osebnim vodstvom izumitelja ortopedičnega orodja — Zanderja. Krasen zavod samo za zdravljenje skolioze ln hrbteničnih deformacij je v Zurichu pod vodstvom prof. Schulthes-a.
Še bolje so razumeli pomen zdravljenja Amerikanci, Francozi in Angleži, ki imajo več velikih zavodov naravnost na morski obali, tako, da prizadeti otroci nimajo koristi le od ortopedične telovadbe, ampak obenem vživajo predober morski zrak in kopelji, kar je ogromnega pomena za otrokovo zdravje.
Pomen morja ne samo za tuberkulozne ampak tudi za take. ki so prestali angleško bolezen, so dobro razumele one države, ki nimajo svojega lastnega dostooa na morje, a so zato ustanovile t zv. »ferlalne kolonije« na morskem obrežju. Nam bi bila lahko za vzor bratska Češkoslovaška država, ki ima že številne take kolonije na Adrl-
Kaj pa je storila v tem oziru Slovenija, ki ima komaj 100 km oddaljeno morsko obal, doma pa na tisoče tuberkulozne in sploh morskega podnebja nujno potrebne dece?? Z mirno vestjo lahko rečemo: Nič! Ker pa se je že enkrat sprožila misel, da se ustanovi že vsaj sedaj ortopedlčni zavod ta v Ljubljani, bi bilo poleg tega treba misliti tudi nekoliko dalj, da se stanje uboge pohabljene in bolehne dece vsestransko Izboljša. Zato je dolžnost vsakega Slovenca — rodoljuba, da po svojih močh — podpira in tudi gmotno prispeva k temu. da dosežemo tudi v tem oziru kak resničen napredek In da se nam ne bo treba sramovati pred kulturnimi narodi kot balkanskim predpotopne-žem.
Darujmo za sokolski Tabor!
M. KRISTOFIČ - BUČAR,
Damska in otroška konfekcija — priporoča ravno došle k r i s n i i  jope tudi za deklice, telovnike, oblekice in druge pletenine
bluze, jumperje, krila, obleke In drugo da m s ko konfekcijo
OTROŠKE OBLEKICE, PLAsčKE S*
112-T
T3 parnice 0sram
kupite najceneje pn
1VA1S BOGATAJ.
Jelef.
it. 3
100-T
k one esijonirano elektroteh. podjetje
InTUS LjtJA^NJL9 Kongresni trg 19. poleg Nunske cerkve
Trgovina in zaloga inštalacijskega materijala, telefonskih aparatov, modernih lestencev in svetilk  ter modernih si-* &na      naPrav Pr°tt vlomu. ^ ^
Šolske zvezke* dnevnike, risanke
nudi po nizki ceni
Narodna knjigarna
Ljubljana, Prešernova ulica 7
BDfopBB—DoaOO—eoOaPOBO— m—oboi * ■ ■ ■ r*JL*jur.mn-rtri-rwirrxx+33ntXj
Samo
Din 198
svilen jumper
z dolgimi rokavi, prvovrsten tricot
v vseh mogočih barvah le pri
A. ŠINKOVEC nasl.
65/IV T      *" tj»bli»»«.
Klarnka iftlanita I
H. UHO m«a
HlUerjeva ulica S.
Popravljam in u glasujem klavirje in harmonije strokovno in ceno
Pisalni stroji. poMOds
mehanična delavnica
3591 fnonrnvlfalnloa)
L. BARAGA, LJubljana, Selenburcrova  ulioa 6.
TJiimillll ILOJUUULJ
Beltridi MM M.
Jbavkar h izlla brošura
3to%e ob poti
L
c7n. Jiohide dramska pesnitev v S deran/ik. Dobiva se v Narodni knjigarni za ceno Din IS.
6180
Vsak lonec električen •kuha v se a t minutah 1
Samoprodaja: Blektro- Hompsny
Ljubljana, Sv. Petra cesta 25
Za o c 90vere uprave
na t se prlfoil 1 dinar.  Plačuje te vnaprej.
HULI OGLHSI
Cesa malih oglasov
vsaka beseda 50 para. — Najmanje pa Din S —
1   protom I	Učenec s primerno šolsko izob* razbo se sprejme takoj v trgovino z mešanim blagom — M. Kovačič, Ljubljana VII, Sv. Jer* ne j a cesta 57. 6835
Damski kožuh (sealskin) od velike moč* ne dame. dobro ohranjen (se da lahko popolnoma modernizirati) se poceni proda. — Vpraša se pri Flux,   Ljubljana, Gospo* ska ulica 4. 6836	
	Knjigovodkinja-bilancistka. samostojna moč, z več* letno prakso, perfektna slovenska in nemška ko« respondentinja,  želi pre*
	
1   SUt 1	meniti mesto. — Ponud« he so prosi pod »Jan'iar 1925/6838« na upravo »SI. Naroda«.
Perfektna kuharica se išče za boljšo hišo. — Nastop takoj. Plača po dogovoru.    — Lekarna Fischl,   Koprivnica, Hr* ▼atsko. 6804	1 ffe^reničnin? |
	Kupci nepremičnin! Zahtevajte v vsakem javnem lokalu reklamni list »POSEST«, v kate* rem so obširni popisi raznovrstnih vil, stano* vanjskih, trgovskih, obrt* nih in gostilniških hiš ter posestev, kmetskih in graščinskih posestev, mli* nov, žag, stavbišč itd — Na željo Vam dostavlja list brezplačno — Reali* tetna pisarna »Posest«, d. z 0. z. v Ljubljani, Sv. Petra cesta 24. 119/T
Uradnik z večletno prakso r š č e službe. — Zmožen po* polnoma  slovenskega in italijanskega dopisovanja ter vseh pisarniških del: sprejme tudi mesto skla* diščnika ali stalnega pot* nika. —  Cenj. ponudbe pod »Uradnik 901« na: Kavama »Evropa«, Celje. 6801	
Kupim manjšo stanovanjsko hišo
z vrtom v Ljubljani ali bližnji okolici. — Ponud* be pod »Manjša stavba 6814« na upravo »Sloven* skega Naroda«.
I
JKmm
Biljardne palice
kupim. — Narodna ka* varna, Ljubljana. 6837
Kupim dobro ohranjen
pisalni stroj
z latinico in cirilico. — Ponudbe z navedbo cene pod »Pisalni stroj /6840« na upravo »Slovenskega Naroda«.
I
Cokalt
I
Trgovski lokal
na prometni točki v Ljub* liani ali na deželi — se išče za takoj v najem. — Ponudbe na upravo »SI. Naroda« pod šifro »Pro* meten lokal/6815«.
I  Stanovanja |
Meblovana soba
se odda gospodu. — Naslov pove uprava »Slov.
CfS9 -»BpOJBjSj
Iščem stanovanje
(majhno). Plačam do 750 dinarjev mesečno. Cenj. ponudbe pod Mirni/6828 na upravo »Slov. Nar.«.
I
fazno
I
^Tsvelz b-femi.
Kroje (muštre)
po najnovejši modi, po* Ijubne za dame in go* spode, razpošilja — Kna* felj Alojzij, strokovni učitelj za krojaštvo, Ljub* Ijana, Križevniška ulica št 3. 6839
Trstje za strope
se dobi najceneje pri — Anton Steinerju, Ljuhlja« na. Jeranova ul. 13. 53/T
Slike za
legitimacije
izdeluje najhitreje foto* graf Hugon Hibšer, Ljubljana, Valvazorjcv trg št. 7. 56/T
Perje,
kokošje, račje in gosk. puh, oddaja vsako mne* žino po zmerni ceni — tvrdka E. Vajda. Čakovec 52/T
Kromoir,
lep, suh, trnežen, po 1.20 Din — se dobi pri tvrdki Niklsbacher & Smrkolj v Ljubljani v skladišču na D'inaiski cesti št. 36 (pri Miihleisnu). 6831
Kuverte
priporoča
Narodna tiskarna
HlM taKUtit
vpletke (kite), barvanje las z .L' Oreal Hane«
M. PODKRAJSEK,
rizer za dame in gospode. Sv. Petra cesni 32 1965
frajte 11 li.
UDI VI
i
hočete svoieoa soproga
presenetti z lepim in koristnim božičnim darilom. Najbolj koristno božično darilo te obalni stroj |
„ERIKA"
za pisarniško in privatno uoorabo. 6764 Tudi na neodne mesečne obroke.
THE REX (0. Liubliana, Gradište 10
6752
U oseh špecerijskih prodajalnah se dobi
najboljši pridafeh h hrani.
LJUBLJANSKA   KREDITNA BANKA
Biiiki Hala Din hhdt-Skame nm nad Din ajdov-
ustanovljena lOOO
LJUBLJANA - DUNAJSKA CESTA (v lastni hiši)
PODRUŽNICE: Bratio«, Cslja, CmeaisIJ, Gorica, Kranj, ■arlltor, Metković, Novi Sad,
PoStni ček-račun Ljubljana 10509 Brzojav, naslov: Banka Ljubljana rm. ».r.^ spnt, Trt, A..ncu, Log»t<o. Tel, štev. 261, 413, 502,503,504
■■^^■■■aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaan
Se priporoča za vso v bančno stroko spadajoča dela
■JC
in
tisk   »Narodne tiskarne«.
87
28