u RUSTl/ v- DOflOLJUBOVA priloga p0sveč£t?a izobrazbi : in našim društvom : ) &—— Stev. 12. Naše društvo. 5. Prijateljstvo. Ko so se začeli dolgi zimski večeri, se je zdelo nekaterim članom premalo, da skrbi izobraževalno društvo za razvedrilo samo vsako nedeljo in praznik popoldan. »Za one, ki imajo daleč v društvo, bi že bilo,« tako so uganili, »za nas Dolince, ki napravimo par korakov, pa smo v društvu, je pa sedaj po zimi to res premalo.« Prihajali so tudi nepevci k pevskim vajam. Vedno človek ne more prepevati, zato so med petje vpletli vsakovrstne pogovore, vendar so vsi čutili, dji nekaj manjka. Nazadnje jo je učitelj uganil. Povabil .ie vse, ki iinajo čas in vesel je, naj pridejo trikrat na teden v društvo k literarnim večerom. Eden je predlagal, da naj se za, poboljšok pripravi še kaka pijača. Naletel je na jako hud odpor, nazadnje so se pa vendar zedi-nili za čaj. Zbrali so nekaj denarja, nakupili si sladkorja in čaja, dobili so dobrega kuharja, in priprave za čajeve večere so bile gotove. Naslednji torek so prvič poskusili. Učitelj je napravil sledeči uvod: »Velike važnosti za društvo je knjižnica. Ne samo knjige poučne vsebine nas izobražujejo, tudi tako imenovane lepe knjige so velike vrednosti. Pri čitanju takih knjig ima človek užitek kakor pri ogledovanju polj in travnikov, posutih s cvetjem, kakor pri pogledu sinjih gora, segajočih do neba, kakor pri uživanju lepote sploh. Lepota je lahko priprosta ali umetna. Lepoto priproste narodne popevke čuti in razume vsak, pri poslušanju umetnih skladb ima pravi užitek samo muzika-lično izobražen človek. Tako se mnogokrat primeri, da cerkvene skladbe velike umetniške vrednosti ne napravijo na vernike po cerkvi nika,kega vtisa, ker so pretežke. In tako je tudi z našimi slovenskimi pesmi in povestmi. V Ljubljani, dne 21. decembra 1911. Leto III. Mnogo so nam ustvarili naši pesniki in pisatelji takega, da razume in z velikim veseljem čita vse ljudstvo. Veliko knjig imamo, ki so priljubljene pri gospodi in priprostem ljudstvu, imamo pa tudi zelo lepe pesmi in povesti, ki se med priprostim ljudstvom niso priljubile in razširile, ker so pretežke, ker ljudstvo ni dovolj izobraženo, da bi moglo vso njih lepoto spoznati in čutiti. Tudi tu ima izobraževalno društvo nalogo. Vsi se za leposlovje, za lepe pesmi in povesti ne moremo navduševati, vseh ljudi tudi ni mogoče pripraviti do tega, da bi radi čitali. Taki čajevi večeri tudi niso primerni za večje množice. Kakih deset do petnajst, kakor nas je danes, je ravno prav, če jih tudi manj pride kdaj, se ne bom pritožil. Če koga ne veseli, je tudi boljše, da ne prihaja. Zelo škoda bi bilo, čc bi kdo po sili sem hodil in se potem tukaj dolgočasil.« Potem so začeli. Najprej so prebrali sledečo pesem Oton Zupančičevo: »Pa kaj bi jaz dal le za eno roko, da me potreplje po rami in drugega nič ne da mi kot srčen pozdrav in odkrito, iskreno oko. Ah kaj so obljube, in kaj so prisege deklet! kdo šc veruje vanje? Lej sapice pomladanje: tak ziblje se njih šepet od cveta na cvet. Neglej me tako očilaje, obraz bolečin — življenja klic zahteva, da mati omedleva in kakor brez srca na pot se odtrga sin. Prijatelj! to je beseda vseh besedi! Kot meč, svetlč nabrušen, i v ognju i v strupu izkušen — on, ti — in na drugi strani — magari ves sveti O batjuška moj — zapuščen je zdaj moj liram. Kar tvoje oči so umrle, kar so se od mene zazrle, povej ga: pred kom me za svoje najboljše ni sram? Pa kaj bi jaz dal le za eno pošteno roko, da me potreplje po rami in drugega nič ne da mi, kot srčen pozdrav in odkrito, iskreno oko! Učitelj jo je najprej pa j ikra t počasi prebral, poiem je posedal sledeče v razlago: »To je najlepša slovenska pesem o prijateljstvu. Zložil jo je naš sedaj še živeči pesnik Oton Zupančič, ki je napisal lepo zbirko pesmic za otroke in jih je izdal v posebni knjižici, ki ima naslov »Pisaniee«. Kar škoda, da se je ta lepa zbirka tako malo razširila med ljudstvom. Pesmi v tej knjižici so jako priproste, saj so za otroke, lepote je v njih toliko, da jih tudi odrasel človek z užitkom čita. Pozneje enkrat bomo najlepše tukaj skupno prečitali. To pesem je zložil, ko mu je umrl' najboljši prijatelj njegov Josip Murn, ki se je kot pesnik podpisoval Aleksandrov. Osem pesmi jc zložil Zupančič ob njegovi smrti in prebrana se mi zdi izmed vseli najlepša. V prvi kitici vzklika pesnik, kaj bi vse dal za pravega odkritega prijatelja. ne iz sebičnosti, saj ne bi pričakoval in zahteval od njega nobenega dobička, samo srčen pozdrav in odkrit in iskren pogled. V drugi kitici primerja s prijateljem dekleta, na ta se ni zanesti. »Kdo še. veruje vanje?« V tretji se izrazi o materi, ta nas ima sicer res popolnoma nesebično rada, pa vendar nam ne : sme očitati, če se navdušujemo zlasti za prijateljstvo; življenje jc pač tako urejeno, da ne moremo vsi ostati doma pri materi, da se mora mlad fant 9' p odtrgati od doma, da sc ne moro ozirati na to. da mati žalosti omedleva, da mora odpotovati, kot da ne bi imel nič srca. Beseda »p ijatelj« je beseda vseh besed. Pomaga nam kot svetlo brušen, v ognju in strupu izkušen meč v boju. Če ima Človek dobrega prijatelja poleg sebe, se lahko poskusi s celim svetom. V peti kitici toži, kako je zapuščen, odkar nima več prijatelja. Temu je lahko in z veseljem vse zaupal in sedaj? Pred vsakim ga je sram tudi za svoje najboljše. Kakor Človek v bolezni spozna, koliko je zdravje vredno, tako vidi človek, kaj je pravi prijatelj, ko ga izgubi.« Potem je učitelj prebral pesem še enkrat, potem so jo glasno brali tudi drugi in potem je učitelj pripovedoval dalje: »Zakaj smo izbrali za začetek ravno to pesem? Zato, ker je pesem prijateljstva. naša pesem. Naša društva imajo poleg izobrazbe predvsem nalogo širiti in utrjati pravo prijateljstvo. Naš pesnik-duhovnik Simon Gregorčič pravi lepo; »Le tisto omiko ja,z štejem za pravo, ki voljo zadeva, srce in glavo: — vse troje.« To pravo omiko morajo širiti iz obraževalna društva. Posebno izobrazba volje in srca se dostikrat premalo upošteva. Plemenito srce je več vredno kot prebrisana glava. Slišal sem, da je najboljše merilo za to, ali je kdo plemenitega, srca ali ne, število prijateljev, ki jih ima. Sebičen in neplemc-nit človek nikdar ne bo imel pravih prijateljev. Človek dobi take prijatelje, kak snih je vreden. Povej mi, kakšne prijatelje imaš, in povem ti, kdo si. V naših društvih se zbiramo fant-je in dekleta, ki se hočemo držati katoliških načel in si pridobiti pravo izobrazbo, izobrazbo duha in srca, hočemo se vzgojiti v značajne može in žene, zato ni dvoma, da bodo naša društva zibelka tisočerih pravih prijateljstev. O plemenitosti srca sem govoril. Še nekaj moram omeniti. Ravno naša mladina je bila v preteklosti znana po ravno nasprotnem od plemenitosti, po surovosti, številni pretepi in poboji po naši domovini so nam delali sramotno spričevalo pred svetom. Odkar se širijo izobraževalna društva po deželi, je v tem oziru že mnogo boljše, priti pa moramo tako daleč, da se o kakem tepežu sploh nikdar ne bo več slišalo. Naši nasprotniki se trudijo na vso moč. da bi ja naredili vsakega suroveža. vsakega p etepača za člana katoliških organizacij. Navadno se izkaže, da to ni res. Mi odgovorimo na njih zlobnost s i tem. da bomo še bolj pazili, da bo vse ' naše vedenje vselej in povsod vzgled-no. Mesto smešno otroŽjih sporov in zdražb, mesto jeze in sovraštva širimo povsod pravo prijateljstvo. »Prijatelj, to je beseda vseh besed!« Pesem, ki smo jo danes brali, je v drugi zbirki Zupančičevih pesmi, ki nosi naslov: »Čez plan«. Pesmi v tej zbirki niso tako priproste in vsakemu umljive kot v prvi zbi.ki »Pisanice«. Mi bomo nekatere skupno prebrali in jih vam bom skušal razložiti toliko, da boste uživali lepoto, ki je v njih. Razširile se med ljudstvo ne bodo, ker so pretežke. Tudi v mišljenju se je Zupančič ljudstvu precej odtujil. Živel je dolgo v tujini, tudi o svetinji naroda, o veri, je tujih misli. Škoda zanj!« Tako so se menili o slovenskih pesnikih in pisateljih na teh čajevih večerih. Prebirali so lepe pesmi in povesti, učitelj je razlagal in pripovedoval zraven, izbiral gradivo, tudi fantje sami so začeli razlagati. Vsak je povedal, kaj sc mu zdi najlepše, kaj mu ni všeč. In čas je hitro, le prehitro minul. Kar skrbelo jih je, kaj bo, ko bo minula zima, ko ne bo več časa za čajeve večere. Včasih so tudi pustili branje in se pogovarjali o čem drugem. Tako so se zadnjič enkrat pomenili o časopisju. Do sedaj se v Dolini ni nihče zmenil za naše časopise. Samo gospod župnik je ob koncu leta malo priporočil dobre katoliške liste. Zato so odločili fantje poseben teden za agitacijo za dobre liste. »Obrnimo en teden za to « so rekli. »Bomo le videli, kaj sc da doseči.« In dosegli so, da so se sami čudili. Trikrat toliko naših listov je začelo prihajati v Dolino. Pevski in čajevi večeri so pridobili učitelju mnogo hvaležnih prijateljev. Ko je prišel njegov god, so mu pevci napravili lepo podoknico in kupili &o mu krasen tintnik v spomin, pridobili so tudi veliko večje navdušenje za društvo. St. T. Dom a najboljše. (Konec.) Vrtunka je bila torej v mestu pri svojem sinu. Ej, to je bilo življenje! Nič ji ni bilo treba delati, imela je lepo sobico, lepšo, kot je doma »zgornja hiša« in ničesar ni manjkalo, saj sin — gospod je bil tako dober, da je za vse skrbel in gledal samo na to. da bi svoji mamici naredil življenje udobno, brezskrbno. Kaj naj dela v mestu? No, ogledati si mora to znamenito mesto in njegovo življenje. Vse jo je zanimalo! Ulice, hiše, velike in lepe cerkve in seveda tudi obleke. Včasih so kar za-šumela krila mestne gospe mimo pre-p-oste kmečke mamice in ona je govorila potem o mestnem bogastvu in razkošju. In cerkve! To je bilo vse kaj drugega kakor v mali domači vasi, kjer je bilo vse tako enostavno, revno. Nekoč je bila pri slovesni sv. maši v stolni cerkvi. Ej. to je bilo nekaj za našo Vrtunko. Čutila se je tako vzvišeno. da so ji jagode rožnega venca kar zastajale in mislila si je v svoji preprostosti, da še v nebesih ne more biti ve- liko lepše. Vse se je svetilo, migljalo je nebroj lučic in orgije tam zadaj na koru so bučale veličastno kakor bi naznanjale prihod kralja. Vse to je napravilo nanjo tak vtis, da sama ni vedela, kdaj je minula dolga služba božja. Sprehajala se je včasih s s:nom po kostanjevih drevoredih, ki so ravno cveteli in zopet je imela stara mamica kaj občudovati. Vse je bilo v tako lepem redu, nobene smeti na potiti in tu življenje! Ljudje so švigali mimo nje, pogovarjali se in smejali, saj je bil tukaj najlepši mesec — maj. Razni ko-medijantje so razpostavili svo.,e kolibe, kjer so kazali vse nemogoče stvari in vabili ljudi s kričečimi muzikami. Tu jo bilo največ življenja, vsakogar je mikalo, da vidi g ozne divje zveri, čudopolne deklice z dvema glavama itd. Vrtunka se je samo čudila in čudila, saj doma se ne vidi ničesar takega. V maju je šla vsak večer s sinom gospodom v cerkev, kjer je on imel šmarnice, ona pa je poslušala in molila s tako vnetostjo, da ji je čas pri Šmarnicah vedno prehitro minul. Ilitro ji je potekal čas, tako da so je enkrat s čudom zavedla, da je žo cel mesec v mestu. Toda kmalu se je naveličala samo ogledovati in začela je ostajati doma. Kaj naj dela? V kuhinji se ne zna obračati, ker tukaj pre-gosposko kuhajo, samo moliti tudi ni mogla in v njeno srce se je priplazila misel na dom. Kaj delajo doma? Ali so zd avi? Kako je na polju, ali jim jo kaj dolgčas po njej, nadložni starki. Na vse je mislila, tudi Anice ni pozabila, ki je bila njeno največ e veseje in mamice se je prijela naenkrat do-motožnost in njena duša si je zaželela nazaj domov, kjer bi zopet delala po svojih močeh, se veselila lepe narave in bivala med svojimi ljubimi vnuki. Sin je opazil, da se je materina veselost in zadovoljnost polegla in vprašal jo jc: »Kaj vam je, mati, ali ste morebiti bolni?« »Nič mi ni, samo nekoliko dolgčas mi je postalo po domu.« »Se bodete že privadili! Lepočijte se tukaj!« »Dolgo ne bom tukaj, doma me gotovo že potrebujejo in grdo bi bilo, da bi se jim odtegovala.« »Kaj vas bodo potrebovali, tudi brez vas bodo živeli in vi imate tukaj prijetneje.« »Dolgo ne ostanem,« je odgovorila Vrtunka. Gledala je skozi okno m mesto se ji je zazdelo tako enakomerno, da celo pusto. Neznani ob azi. samo hifte in vmes polne ulice, ej. doma je vendar lepše. Kako lepo je polje, mlada žita valujejo kakor morje v raiilem tetru, na travnikih vse cvete, metulji letajo semintja, v gozdovih pojejo ptiči in tukaj ni ničesar od tega. In človek dela in med delom mu poteka hitro čas in počuti se veselega m zadovoljnega, ko vidi uspeh svojega dela. CLIMAX motori na petrolej Najceneišl obrat. 8 mm i Bac- rich & Co. tovarua za motorje DUNAJ XIX|6, HeiliscnsIHleritras. 8j|ja. »•Istsrejia Specialna tovar a monarhije za dvotaktne motorje na surovo olje. Na prodal je malO DOSe fVO obstoječe Iz vseh gospodarskih poslopij ter drugih pritiklin. Zemljišče, na katerem so nahaja primerna množina njiv, hoste iu travnikov ter tudi nekaj vinograda, obsega od 12—14 oralov. Natnnčneja pojasnila daje lastnik Mihael Lampret v Temenici, poŠta Šentvid, Dolenisko. i (Jstnnovl|eno 1832. zmlele s ntruji najnovejše sesluve, prekašuio vsako konkurenco no finusti, ki oniugučijo z Jako majhno množino pobarvati veliko površino, razpošilja po nizkih cenah ffidoSf Haupimann-a nasSed. Lfubliana prva kranjska tovarna ol natjh b«rv, flrnežn, laka in steklarskega kleja. Zaloga slikarskih ln p eskarskih predmetov. iiustr. ceniki se flohe brez la^no. Najcenejša ia najhitrejša vožnja "cr ssa e r i ke c i Je s cesarskimi brzoparniki ■ . Kronprin essin CScina" ,.Kaiser VMlheiin II." - ..Kronprlnz Wllhelm" 4t>o Kaiser W Iheim der Giosie". Podrobna pojasnila in potrebni pouk da vsakomur EDVARD TAVČAR, L|ublfana Kolodvorska ulica it. 35, nasproti stari TISlerjevI gostilni. Iščejo se na vseh krajih monarhije pridni potniki za na deželo za nabožne novosti primerne za darila. Naslovi na: Kathol. Devotion. Institut, DunajXVII/1, JOrgerstr. 36. 3629 MniHnliCo nvo odlikovane z zlato ln sre-naiBUIJSE mre brno svetinjo dobavlja priznano najzmoinejša svetovna tvrdk i prva tovarna ur a c. 1. kr. dvorni zal. JAN KONRAD # Bril mm Str»|i polteno, - letno plimeno jamstva. Sistem Iloskopl pat. um K V—Ista 7. <1 vojnim plaščem K 6 80. Svic sistem lloskopt patentna ura KO.— 1'ristna Breb. Itomontoir-ura, ,01oria' kolesje K 8'40. llvojno-ploščata. kovinska - tula Remontoir-ura K 9-50. — Konkurenčna budilka K 2 BO. V 1J a kakovosti K 2-so — Svarzvuldsku ura K 2 50. Nizak riziko! Zamena dovoljena ali denar nazafi Pošilja se po povzetju ali proti naprej-:—: plačilu. :—: Zahtevajte pe tfoplsa'cl mej glival cenik i 4090 slikami, ki si polije zasloaj li peltnlne III! presta. t!!! Lanyen&Wolf DUNAJ X, LaxBnburgerstrass6 531. Zastopnik GaTlel Brinšek, LJubljana, Bleivveisova c. 16 » u □a bencin, benzol, petrolin, surovo olje, sesalni plin. I s ali brez strehe Stroji za obdelavanje lesa. Kompletna naprava za žage in mizarske delavnice. Naprava ledenic in hladilnic. Obisk Inženirjev, nabava proračunov, prospekti 626, A. B. Z. brezplačno. aaC3CaCaC3C3C3C3CaC3C3C3C3C3C3C S Richter-leva ztfravil. ržena kava 5 _ 10 naiboliaa. kot, dnkuziliAio t.i«nri T»ri«mnlnih nkem ~ jo najboljša, kot dokazujejo tisoči priznalnih pisem. ilow' * Sred bo po žolji igrača Vsakemu zavoju po 5 kg so nrifoži lop. poraben predmet iz niklja, steklja, pred božičem krasno zvo- zaslon J! J-i 6 kg stane franko po povzotju K 4'— brez darila K 3-40 po Iflipr DlfHTFff tovarna 7.H z.lra-pošti. Mnu llilillll.ll, vilno rzooo kavo Lewln 30. CeSko. — Vsakemu navoju se priloži zasnamok zastonj sh i h predmetov. T 3) 3C3C3C3C3C3C3C3CrC3C3C=3C3C3CJQ 0 □ s a s Sirolin" Roche se je tisočkrat preizkusil pri pljučnem kataru zgodnjem in zustarelem kašlju, oslovskem kašlju in po vnetju pljuč. Prost omamljivih sredstev. Priporočam svoje izborne neprekosljive amerikanske kosilnice »Deering«, vsakovrstne poljedelske stroje najodličnejših tovarn, motorje enostavne konstrukcije, pluge, čistilnice, mlatilnice itd. V zalogi imam vedno črpalke za: vodo, vino in gnojnico, cevi: železne, svinčene in __ ^ gumijaste, štedilnike, peči, blagajne, žeiezn. šine, traverze, cement in vse druge jtif^ stavbene potrebščine kakor tudi razno orodje za ključavničarje, kovače, kleparje itd. ^m« FR. STOPICA'v LJUBLJANI, Hulle Terezije testu 1. Kongresni trg 19 registrovana zadruga z omejenim poroštvom Kongresni trg 19 sprejema hranilne vloge vsak delavnik od ^^ Zi 3 / brez odbitka' ,ako' da dobi vla8ateli 8. do 12. ure dopoludne in jih obrestuje - M'-' * /O vsakih vloženih 100 K čistih 4 K 75 v na leto. Rentni davek plačuje dništvo samo. Daje tudi svojim članom predujme na osebni kredit, vračljive v 7 in pol letih (90 mesecih ali 390 tednih) v tedenskih, oziroma mesečnih obrokih, kakor tudi posojila na zadolž-nice in menjice. Dr. Fr. Dolšak I. r., Prelat A. Kalan 1, r., Kanonik I. Sušnik 1. r, zdravnik v Ljubljani, podpredsednik, predsednik. podpredsednik T3cr Avstrijska družba z omej. jamstvom za Benz-motorje, Dunaj X., Mannhartgasse 4. ! s DIESEL -SESALNI PLINO BENZOL -NASUR0V00LJE BENZIN -ELEKTRO - 856 Glavno zastopstvo za Kranjsko: Zavod za tehnične in elektrotehnične naprave, Ljubljana, Dunajska cesta. Istotam so motorji na ogled. *• ti ■JUiZ Id^r (fcjjr Najboljša in najsSgurnejža prilika za šfedenje! HzJl "feJI I Stanje vlog dne 31. decembra čez 21 milijonov kro IG .enarm promet do 31, decembra 1910 čez 87 milijonov kron. Lastna glavnica K 608.996 84 LJUDSKI POSOJI registrovana zadruga z neomejeno zavezo 6 bii&iiana. Miklošičeva cesta št. 6, pritličje, v lastni hiši nasproti hotela ,.Union" za frančiškansko cerkvijo sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po ~ ni brez kakega odbitka, tako da prejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih 4*50 kron na leto. Dr. Ivan Šusteršič, predsed. Josip Šiška, stolni kanonik, podpredsed. Odborniki: Anton Belec, posestnik, podjetnik in trgovec v Št. Vidu n. I-. Fran Povše, vodja, graščak, državni in deželni poslanec. Anton Kobi, deželni poslanec, posestnik in trgovec, Breg p. li. Karol Kauschegtj, veleposestnik v Ljubljani. Matija Kolar, stolni dekan v Ljubljani. Ivan Kregar, podpredsednik, trg. in obrt. zbornice iu hišni posest, v Ljubljani. Fran Leskovic,hišni posestnik in blagajnik »Ljudske posojilnice«. Ivan Pollak ml., tovarnar. Karol Pollak, tovarnar in posestnik v Ljubljani. Gregor ŠUbar, župnik na Rudniku. Za nalaganje po posti so poštno - hran. položnice n