: OSFr"VM« KNjlŽHI^ ^ - gPMc____ MORIL IN RAkTn AIDS STA Razkosal žrtvi ozdravljiva! STRAN 7 ŠT. 26 - LETO 60 - CELJE, 15.4.2005 - CENA 300 SIT UŽITEK V DOBRI KAVI! PRAŽARNA: 03/713-2666 S Odgovorna urednica NT: Tatjana Cvirn i ŽIVETI S CINKARNO STRAN 3 mmtt SERVIS IN TRGOVINA ruiirsu SIEMENS L1300 II Intel® Celeron® M360 (Dothan 1.4 Ghz) 15,4" TFT WXGA, 1280 x 800 DVDTR/+RW (double layer) 2x256 MB SDRAM 460BHD vgrajena 2 zvo subwoofer Grafika Intel 8 M UMA do 64MB Microsoft®^ rs®XP HOME angleški, T6HARSKA 24, 3000 C€LJ€ TEL: 03/425-6100, FAX: 03/425-6124 uuuuiti.birobit.si, €-mail:komerciala@birobit.si 39.88CLQQLgIT ŽE 15 tfr UTEON VVD+/-DVOSLOJN/ 8.5 GB 16 X CENA: 13.990,00 SIT K\mmm 256MB DATATRAVPL II PLUS USB 2.0 CENA: 8.280,00 SIT HP 9020 Intel® Celeron® M 350 1.3 GHz 15" TFT XGA (1024 x 678) 256 DDR MB SDRAM m 1 «,40 GB HD ■Pkom M kombiniran DVD in CD-RW pogon zvok in grafika Intel® extreme graphic CENA: 189.900,00 SIT ' ik Vse cene že vsebujejo DOV. Pridržujemo si pravteo do sprememb cen in konfiguracij brez predhodnega obvesUo. CELJE Želite da so vaša okna bolj varna in hkrati vaš prostor prezračevan tudi ko so zaprta? ( prezračevalni sistem GECCO ) MIK d.o.o. Celje, Gaji 4 2 b , P E Celje 0 3 4 2 5 5 0 5 0 080 12 24 www. mik-ce.si _______salon Maribor, Dupleška cesta 10 ©urnost? @@00® SEJEM C*° S0*30te' aP^a 2005 JJ- aPnl 2005 med 9. in 12. uro - S ptički v pomlad Kovinlrade Zunanja trgovina d. d. * NA VSE IZDELKE. Gre za 20% davek na neto ceno, kar predstavlja 16,67% POPUST na maloprodajno ceno. Nakup se šteje kot nakup s popustom in se ne sešteva z ostalimi popusti! 17.4. niso odprte Hervis trgovine v Kranju, Murski Soboti, Krškem in Novem mestu. 2 OGODKI UVODNIK Vadimo sočutje! »V središču Celja, ob robu mestne ulice, je po dolgotrajnem bivanju na prostem zaradi bolezni in mraza umrl človek, brezdomec ...« Takšno bi lahko bilo sporočilo za javnost, če bi se to res zgodilo, pa se na srečo ni. Brezdomec ni umrl. Če bi se to res zgodilo, bi bila javnost ogorčena in bi na ves glas vpila, kako se je to moglo zgoditi: v današnjem času, v socialni državi, kar pomeni tudi humani, v evropski pravni državi z razvejanimi inštitucijami civilne družbe, z občinskimi in državnimi ustanovami in s službami, ki si res ne morejo in ne smejo dovoliti, da človek noč in dan živi pod milim nebom. Bognedaj, da tam umre! Javnost pa so ljudje, tisti ljudje, ki so Milana, ležečega na tleh v zimi, ko se je temperatura spustila tudi pod deset stopinj pod lediščem, ko je snežilo, ko je padal dež, nemo in z zgražanjem nemočno opazovali prezeblega, ubogega človeka, klošarja s steklenico najcenejšega vina v roki. Javnost, tista strokovna, je to dolgo časa dopuščala, ker je bila prav tako nemočna, brez ustreznih inštrumentov za ukrepanje, prisila pa je v naši pravni in socialni državi nedopustna in nezakonita, razen če nima policijskega (sodnega) ali psihiatričnega zaledja. Sam si je kriv! Sam se je odločil za takšno življenje, družba mu hoče pomagati, a on vsakršno pomoč odklanja, ker je pač zapit klošar, je najbolj preprosta razlaga laične javnosti, ki je do neke mere celo upravičena, strokovna javnost pa se sklicuje na nemoč. Nimamo zakonske osnove za prisilo, pravijo v socialnih državnih ustanovah, v policiji in še kje. A prisila bo za takšne in podobne primere v naši državi slejkoprej nujna, ker je (bo) Milanov in njemu podobnih revežev, ki jih je življenje potisnilo na rob družbe, vse več in več. Na potezi so torej predlagatelji konkretnih zakonskih sprememb, strankarski politiki (vlada) in poslanci v državnem zboru. Politiki se, kar se sprememb in vizije stanja na področju sociale tiče, tako radi sklicujejo na skandinavske modele tovrstnega blagostanja, a zaenkrat ostajajo le pri floskulah. Ker pa je socialno blagostanje v naši državi zaenkrat še vizija, bo potrebno več posluha in volje za korake in poteze v okvirih danih možnosti in zakonitosti. »Vadite sočutje!« je dragocen napotek, ki ga je poleti leta 2002 na predavanju o moči sočutja v ljubljanskem Tivoliju Slovencem na srce položil veliki mislec in humanist Dalajlama iz Tibeta. MARJELA AGREŽ Gladovna stavka Slatinčana? Občan Anton Zanjko iz Rogaške Slatine je uredništvom različnih medijev poslal obvestilo, da namerava v ponedeljek, 18. aprila, pred državnim zborom gladovno stavkati. Zanjko je bil lastnik nekoč uspešnega podjetja Anza, d. o. o., ki je moralo v stečaj, sam pa je zdaj brez zaposlitve. Za propad podjetja krivi »organizirano kriminalno združbo«, ki naj bi podjetje ter lastnika namerno uničila ter se pri tem osebno okoristila. V ovadbi, ki jo je poslal Državnemu okrožnemu tožilstvu Celje prejšnji mesec, omenja osem konkretnih imen, med njimi nekaj znanih podjetnikov ter računovodskih delavcev iz različnih krajev celjske regije ter Slovenije. Tožilstvo mu je odgovorilo, naj ovadbo bolj konkretizira. Pri vsem skupaj je Anton Zanjko prijavil Policijski postaji Rogaška Slatina grožnjo s pištolo. V policijskem zapisniku o sprejemu ustne ovadbe je zapisana Zanjkova navedba, da je v začetku tega meseca prišel med vožnjo iz hotela Sava v center mesta v stik z neznanim voznikom mercedesa, ki je po Zanjkovem pričevanju izvlekel pištolo ter dejal »če bi rad crknil od lakote, boš prej dobil tole«. Slatinčan trdi, da so za njegov gospodarski propad krive nepravilnosti v pravosodnem sistemu, državnih organih in inštitucijah, bankah ter delu slovenske politike. »Pred državnim zborom v Ljubljani bom gladovno stavkal, vse dokler mi vlada in ustrezna ministrstva ne dajo pisna zagotovila, da bo izvedena posebna revizija preteklega poslovanja ter bodo ugotovljeni vzroki stečaja mojega bivšega podjetja Anza, d. o. o.,« napoveduje Anton Zanjko. BRANE JERANKO m Mariborska v delo maja Aškerčevo ulico, Krekov trg in Ul. XIV divizije bo obnavljal CM Celje Na javni razpis za obnovo zadnjega odseka Mariborske ceste v Celju, torej Aškerčeve ceste, Krekovega trga in Ulice XIV. divizije je v predpisanem roku prispelo pet ponudb, delo pa je pridobilo podjetje Ceste mostovi Celje. Novico je potrdil predsednik uprave družbe Marjan Vengust: »Sklep o izbiri izvajalca je dokončen in pravnomočen, že v kratkem bomo podpisali pogodbo, vredno nekaj manj kot 800 milijonov tolarjev. Takoj ko bo izvajalec, uveden v delo, bomo z deli tudi pričeli. Kaže, da bo to sredi maja. Ker moramo med gradnjo zagotavljati pretočnost prometa ob gradbišču, bo projekt zahte- ven. A dobro smo ga pripravili in preštudirali. Imamo pripravljene vse različice. Najprej bodo prišli na vrsto arheologi, med njihovim delom bomo skušali obdržati odprt vsaj en vozni pas na Aškerčevi. Ko bodo dela v polnem teku, pa bodo za določen čas potrebne tudi celotne zapore in treba bo uporabljati obvoze, ki so znani že iz gradnje 3. etape Mariborske ceste,« je povedal Vengust. Odsek, ki ga bodo obnavljali, je dolg 702 metra, nekaj manj kot 800 milijonov tolarjev vredna dela pa v 80 odstotkih financira Dars, preostalih 20 odstotkov je občinska naložba. BRST Za gasilce premalo denarja V Gasilski zvezi Celje je včlanje- so lanski program uresničili le 70-od-nih 11 prostovoljnih gasilskih dru- stotno. Najbolj sta bili prizadeti področji štev iz mestne občine in tri iz občine izobraževanja in zdravniških pregledov Štore s skupnim številom gasilcev od gasilcev. Rešili pa so problem osebne pionirjev do veteranov okoli 1.100. zaščitne opreme, tako da se gasilci v boj Gasilci so na občnem zboru opozo- z ognjem spuščajo spodobno opremlje-rili na večen problem pomanjkanja de- ni. Opozorili so tudi na problem ure-narja iz proračuna občin, zaradi česar sničevanja pravilnika o opremljenosti Sejmi znanja in prihodnosti Na celjskem sejmišču bodo danes zaprli specializirane mednarodne sejme orodjarstva, plastičarstva, grafike in pakiranja ter livarstva. Na vseh štirih sejmih, ki so namenjeni predvsem strokovni javnosti, se predstavlja preko 800 razstavljavcev iz 31 držav. Sejme spremljajo številni strokovni posveti, izobraževanja in druge prireditve, na katerih posamezne stroke predstavljajo novosti na svojih področjih in opozarjajo tudi na težave, ki ovirajo hitrejši preboj Slovenije med države znanja in inovativnosti. JI, Foto: AŠ društev po zahtevi GZ Slovenije, ki 010 ra biti urejena do leta 2009. TrenuM" v GZ Celje zaostajajo za okoli 30 45 odstotkov. Ugotavljali so še, da so lani člani at 0 štev imeli 16 intervencij pri požar1 na gospodarskih in stanovanjskih 0 jektih, štiri na individualnih objekt*.^ sedemkrat so posredovali pri požar* v naravi, enkrat v prometu ter dvakr pri tehničnih intervencijah. Petkrat ^ pomagali pri reševanju zaradi močo a deževja, kjer je še posebej preda) .. , 1 w • .—. 1 _c Kjl Sila poplava na območju Slovens . ciplin. Aktivni so bili tudi na po°r^ ju tekmovanj. Na tekmovanju GZ ^ lje nastopilo 64 enot, sodelovanj na državnem tekmovanju enot c A in B ter starejših gasilcev in za P^, hodni pokal GZ Slovenije, kjer s° ^ li starejši člani Teharje peti in člaP'j A Zagrad - Pečovnik četrte. Gasile1 Aj in Jože Ratajc ter Milan Kroflič, c' a PGD Ostrožno, so dobili priznanj^, napredovanje v višje gasilske č°5 ke. d, TONE Vl^ Živeti s Cinkarno Krajane v Bukovžlaku vznemirja čuden rumen prah, ki naj bi se na njihovo lastnino sesedal iz Cinkarne *y n°či s srede na četrtek Je na naših vrtovih, po vil r°bilih> hišah ... poja-j rumen prah. So r ?eh v Cinkarni spet okva-» ' Nas spet zastrupljajo? Se ne da več živeti - stal-n° onesnaževanje, nadlež-. °nlaki pare iz tovarne ti-ovega belila, ki nam kra-s J°s°nce in hrup, nezno-n rup, ki nam tudi pota’ 1 ne sPati...« je vče- n ’ zintraj razburjeno pri-jodoval Franc Cajhen iz “vžlaka 89, praktično L? sosed Cinkarne. sl rah smo se ob industrij-njv® tiru, ki ločuje cinkar-a 0 zemljo od prvih sose-stn ■V BukovžIaku. Hiše, ki Ki/i0 tik ob križišču, ki s lak nCeve ukce vodi v Bukovž-front ° res na udaru. Na prvi m;; tako rekoč. Med nji-ua n oinkarniškimi obrati ni ^ih ovir, ni protihrup- °§raj ... Njihova dvoriš- čih ^ I.JUIOVU uvviio- tli SKT-0ubrn)ena Proti Cinkar-jeiic .v vsakdanji pogled t0v merien na visok dimnik blHn-6 titanovega belila, na čiinm °brat’ iz katerega se uro ,° za minuto, uro za laki' 3n za dnem valijo ob-Vgtj Pa^e ■••Ni preprosto ži- p°djet£niar:n0’ četudi je t0 nje ekJnl’ S )e v zagotavlja--- Ploske varnosti svoje 'dnje vložilo največ. °§ajajo malomarnosti, ki je v zagotavlja-proj 'J1°ške varnosti svoje AseaV°dnle vl°žilo največ. pra Q°gajajo malomarnosti, ‘zpusu kraiani’ Dogajajo se In ueznanih stvari v zrak. tla nStyart Potem padejo na na’vrtov 6’ na avtom°hile> vijo ^na četrtek se je, pra-Pran ^ajani, spet zgodilo. Polsen ie pohitel in s ž0, n ! 0rn Prekril vrtno mi-Števji3 • eia so dobro vidni so? rumeni madeži. Kaj °(jpn. k°d so? Iz česa so? Za govore ie še m™™ godaj, čeprav je Franc prepričan, da so lahko le iz Cinkarne in da so tam imeli okvaro, ki je niso pravočasno odkrili. »Kdo ve, kaj jim je ušlo v zrak in padlo k nam? Življenje je nevzdržno. Zaradi hrupa ne spim po cele noči. Nekajkrat smo že odšli na obiske k sorodnikom, da smo se vsaj kakšno noč pošteno naspali. Zdaj pa še to ...«je razburjeno pripovedoval Cajhen. In tarnal nad dnevnimi težavami, ki jih ima, po njegovem, le zaradi bližnjega gigantskega soseda. »Vsak dan me peče grlo, duši me, z živci sem povsem na koncu. Najraje bi hišo kar prodal, pa se o odkupu v Cinkarni nihče noče niti pogovarjati. Že dve leti so gluhi za vse naše težave. >Pa nas tožite ...,< je vse, kar slišimo od njih,« je ogorčen Cajhen. Jože Cajhen govori bolj umirjeno. Tudi on sicer s prstom kaže na Cinkarno in pripoveduje, daje položaj nevzdržen. »A ne samo pri nas,« pravi. »Pojdite pogledat samo na Mestno pokopališče... Vsi nagrobniki so rumeni,« se priduša. Prav tako ogorčen j e bližnji sosed Marjan Ojstršek, ki tam živi že od rojstva. »Najbolj me jezi, ker se z nami nihče niti pogovarjati noče,« se priduša. Strup, pelod ali pesek? Po prijavi krajanov so si prizorišče ogledali tudi predstavniki Inšpektorata RS za okolje in prostor in celjskega oddelka za okolje, prostor in komunalne zadeve. Nina Mašat, ki ji najraje rečemo kar občinska ekologinja, se je odločila za dva ukrepa. Odredila je odvzem vzorcev Franc Cajhen iz Bukovžlaka 89 je takole kazal na sledi čudnega rumenega prahu, ki naj bi ga k njim prineslo iz Cinkarne. krajanom pa obljubila tudi nove meritve hrupa, saj lanske večjih odstopanj od dovoljenega niso pokazale. Tudi inšpektorica Dragica Hrži-ca se je s tem strinjala, hkrati pa tudi povedala, da je za kakršne koli ocene o tem, za kakšno snov gre, bistveno prezgodaj. Šele ko bodo znani rezultati analize čudnega prahu, bo mogoče reči kaj več. Analizo odvzetih vzorcev bodo v naslednjih dneh opravili v Zavodu za zdravstveno varstvo Celje. Zdelo pa se je, da zaradi usedlin prahu Hržica ni preveč zaskrbljena, saj ga je bilo videti le v sledovih. Močno pa jo je uje- akoj ogledali tudi predstavniki okoljske inšpekcije in občinskega oddelka za okolje in prostor ter odredili odvzem vzorcev in nove meritve hrupa. rih, odsluženih avtomobilov. O najdbi je takoj napisala us trezen zapisnik, ukrepi o odstranitvi teh res nevarnih »odpadkov« pa sledijo. Poklicali smo tudi člana uprave Cinkarne Vilija Raz-nožnika, ki je za domnevno nesrečo izvedel od nas. Potem ko je preveril razmere v družbi in še zlasti v proizvodnji titanovega belila, nam je zatrdil »da v noči na četrtek v Cinkarni Celje zanesljivo ni bilo nobenega ekscesa«. Po njegovih zagotovilih se v Cinkarni zavedajo, da so kot kemijska industrija vselej na udaru in prav zato skušajo z bližnjimi sosedi vzdrževati čim bolj normalne stike. Glede na proizvodnjo v Cinkarni je bila še posebej »zanimiva« rumenkasta barva prahu. »Rumena barva ne sodi v našo proizvodnjo, glede na snovi, s katerimi delamo, bi lahko šlo le za praškasto žveplo, vendar imamo tega skladiščenega v zaprtih prostorih,« je poudaril in dodal, da so na teren takoj poslali dva sodelavca iz oddelka za varstvo okolja, ki sta tudi odvzela vzorce prahu. »Vzorce bomo seveda temeljito pregledali, a prav v ničemer ne spominjajo na žveplo,« je še dejal Raznožnik in pristavil, da je bil prav na prvi pogled še najbolj podoben pelodu mačic, ki jih v tem času kar precej cvete v bližnji soseščini. Za kaj je torej šlo? Je na Bukvžlak padel saharski pesek, cvetni prah, ali pa je le šlo za »strupene padavine« iz bližnje Cinkarne, ki je že leta dežurni krivec za vsa dogajanja v okolju? Na odgovore, kakšna je snov, ki je tako močno razburila krajane, bo treba počakati še vsaj kakšen teden, ko bodo opravljene vse analize odvzetih vzor- cev. BRANKO STAMEJČIČ KJE SO NASI POSLANCI? Opravičevanja Predsednik državnega zbora France Cukjati se je v začetku tedna v svojem imenu opravičil poslanki LDS Majdi Širca zaradi marčevske grožnje podpredsednika DZ Saša Pečeta (SNS), da jo bo nagnal z govornice. A je hkrati ugotovil, da takšnega ravnanja podpredsednika najvišje institucije v državi ne more kaznovati, ker poslovnik tega nikjer ne določa. Peče pa se ni dal motiti. »Od mene ne boste dobili opravičila,« je svoje kritike zavrnil poslanec z najbolj povoskano pričesko in dodal, da so zahteve LDS in SD zgolj izsiljevanje. Opravičil pa se je skesani »poslanec dr. fizike« Mitja Slavinec, ki bo v javnosti poslej znan kot najbolj razbo-riti Prekmurec. Pred dnevi je v zelo rožnatem stanju sredi ljubljanskega lokala tolkel po mizi, ker jim je zmanjkalo njegove najljubše kapljice, za nameček pa poklical še policiste in nato nadrl tudi njih. Policisti ga bodo zaradi nedostojnega vedenja na javnem kraju in do pooblaščene osebe poslali k sodniku za prekrške, Slavinca pa -so menda ostro prijeli tudi v stranki. »Kot generalnega sekretarja LDS me je sram in se tudi sam opravičujem vsem prizadetim,« je svoje dodal Roman Jakič. Med poslanskimi incidenti še ni zbledel lanski boksarski izbruh Branka Kelemine (SDS), ki je napadel varnostnika v garažni hiši, le da se za to ni opravičil, ampak dejal, da »če mi podnevi vsi serjejo na glavo, tega ponoči ne bom dovolil. Sem Slovenec s trdnim karakterjem.« V stranki so takšno ravnaje sicer obsodili (tako vsaj trdi takratni vodja poslanske skupine SDS France Cukjati), a se niso razšli s Kelemino, ampak s svojo predstavnico za stike z javnostmi in članico izvršilnega odbora Alenko Paulin, potem ko je javno izjavila, da nasilnež ne more biti poslanec. SDS se ni pretirano usajala niti ob izpadu poslanca in župa- Ivan Jelen na Destrnika Franca Pukšiča, ko je na veselici v domačem kraju takrat 25-letno hčer zalotil s cigareto in z alkoholno pijačo v roki ter jo oklofutal. Policija ga je prijavila sodniku za prekrške, Pukšič je de- jal, da je reagiral preveč čustveno, da pa ni bil nasilen. Vedno zelo daleč od opravičil je Zmago Jelinčič, ki se je po naših krajih preganjal s fantomskimi vozniki in poškodoval avto, last DZ, policisti pa so ga za volanom že večkrat zasačili precej okajenega. A v SNS ponavadi takšno ravnanje mož postave označijo za zaroto. Seveda je poslancev, ki so imeli težave z vedenjem še več. Zato ni čudno, da vodstvo DZ v zadnjem času vse glasneje razmišlja o sprejetju kodeksa obnašanja poslancev. »Zaradi obnašanja nekaterih v DZ, pa tudi izven njega, mišjim, da je tak kodeks nujen. Čeprav je res, da se da tudi njega vedno kršiti in je vprašljivo, koliko bi to zaleglo. Zagotovo je potrebno narediti red v DZ, na kar kaže nesprejemljivo obnašanje Pečeta,« trdi Ivan Jelen (DeSUS). Po njegovem bi kodeks obnašanja moral veljati tudi izven delovnega časa, čeprav se mu zdi čudno, da se poslanci ne znajo obvladovati in obnašati. Nenazadnje bi morali biti zgled drugim. »Olika ni povezana z izobrazbo, veliko navadnih delavcev je ima več od marsikaterega visokoizobraženca. Je odraz vzgoje in okolja, v katerem si rasel. Kot starejši človek pa opažam, da je lepo vedenje v mestih in njihovi okolici vse bolj redko,« ugotavlja spodnjesavinjski poslanec. Slavko Gaber Slavko Gaber (LDS) je prepričan, da v DZ ne bi potrebovali nikakršnega kodeksa, če bi vodstvo DZ bolj pazilo na obnašanje. Seveda pa bi poslanci morali paziti na svoje ravnanje tudi zunaj sten državnega zbora. »Bom zelo neposreden - če si džek, ne rabiš kodeksov, če si kreten, ti jih tudi tisoč ne pomaga. Nenazadnje imamo poslanci vsake štiri leta preizkus svojega obnašanja, ko volivci odločajo o nas. Na desetine direktorjev pa brez vsakega kodeksa leta in leta zaseda svoje položaje, pa se nihče ne vpraša o njihovi primernosti. Pečeti, Sovinci in Zamerniki bomo čez tri leta morali stopiti pred ljudi in ti bodo naš kodeks,« je Mirko Zamernik (SDS) sočno zašpilil svoj pogled na uvajanje poslanskega kodeksa o obnašanju. SEBASTIJAN KOPUŠAR m OGODKI S pomočjo Erika na počitnice Varovanci centra za cerebralno paralizo Sonček Celje bodo letos odšli na tradicionalno zdravstveno terapevtsko kolonijo v Ankaran tudi s pomočjo Ere. Era jim je namreč namenila tretjino denarja (500 tisoč tolarjev), zbranega v dobrodelni akciji Podariš enega, osrečiš dva. Od vsake prodane igračke Erik po ceni 795 tolarjev so v Eri od decembra lani do marca letos namenili 400 tolarjev otrokom in odraslim s posebnimi potrebami. Zbran denar bo omogočil počitnice ne le varovancem društev za cerebralno paralizo Sonček Celje, temveč tudi varovancem ptujskega Sončka ter varstveno delovnega centra Ježek Velenje. V Eri so z odzivom na dobrodelno akcijo zadovoljni, saj se je v njenem času precej povečala prodaja plišastih Erikov. Seveda so zadovoljni tudi v centru Sonček v Celju, saj bo donacija pomagala 23 družinam z otroki, ki zaradi cerebralne paralize potrebujejo vsakoletno rehabilitacijo. V celjskem društvu za cerebralno paralizo je po navedbah podpredsednika Jožeta Povaleja, ki je tudi vodja centra Sonček, med skupno 520 člani 213 članov s cerebralno paralizo ali nezgodno poškodbo možganov. Zveza društev za cerebralno paralizo Slovenije združuje 4 tisoč članov. MBP Foto: GREGOR KATIC Zlati dijaki V prostorih Društva za cerebralno paralizo Sonček Celje je v sredo namestnik predsednika uprave Ere Boris Krajnc izročil 500 tisoč tolarjev predstavnikom centra Sonček Jožetu Povaleju, Vilmi Oblak in Branku Košenini. Dan Zemlje Ob svetovnem dnevu zemlje sta sinoči Unescov klub Gimnazije Celje-Center in Društvo ljubiteljev umetnosti Celje pripravila večer z dr. Vesno Vuk Godina. Na predvečer svetovnega dneva Zemlje smo v mali dvorani Celjskega doina spremljali pogovor o ZeiU' lji, svetu, svobodi in ljudeh-Dr. Vesna Vuk Godina je redna profesorica sociologi)6 in kulturne antropologije na Univerzi v Mariboru, znana tudi kot kritična kolumnistka. Pogovor z gostjo j6 povezoval maturant Gimnazije Celje-Center Blaž Set-Za glasbeno popestritev so z zimzelenimi melodijam1 poskrbeli: saksofonist Bojan Logar, kitarist Simon Simah vokalistka Marjeta Pušnik in pianistka Katarina Kukovič, dijakinji gimnazije. BS Dijaki Poslovno-komercialne šole Celje so se v petek, 8. aprila, udeležili 11. državnega tekmovanja iz znanja gospodarskega poslovanja Zvezda na ekonomski šoli Novo mesto. Uvrstili so se na odlično 2. mesto in prejeli zlato priznanje. Tekmovanja se je udeležilo 27 šol iz vse Slovenije, vsako šolo pa so zastopali dijaki, ki so dosegli najboljši rezultat na šolskem tekmovanju. Poslovno-komercialno šolo so zastopali Robert Benetek, Jožica Smodej in Jerneja Žgajner z mentorico Suzano Suholežnik. Tekmovalci rešujejo vprašanja v pisni obliki z vnosom odgovorov v računalnik. Na vsa postavljena vprašanja so odgovorili pravilno in zato prejeli zlato priznanje in knjižno nagrado. Za uvrstitev na 2. mesto je bil tako odločilen čas , v katerem so dijaki napisali odgovore. Le za nekaj sekund so bili hitrejši dijaki Ekonomske šole Kranj. S S Kriza zlomila tudi Mont ■ Tekstilna industrija na Celjskem, kolikor je je sploh še ostalo, je izgubila še eno podjetje. Te dni je namreč predlog za stečaj vložila tudi Konfekcija Mont iz Kozjega. Kljub prisilni poravnavi, ki so jo uspešno izvedli leta 2001, je bil Mont vsa zadnja leta v velikih težavah. Njegova proizvodnja je temeljila predvsem na dodelavnih poslih, ki pa jih je bilo iz leta v leto vse manj. Kot so povedali v območni organizaciji svobodnih sindikatov, je podjetje tudi lani imelo veliko izgubo, dušijo pa ga tudi velike obveznosti do bank. Število zaposlenih se je zmanjšalo na okrog sedemdeset, pa še ti so bili velikokrat doma, ker ni bilo dela. ji žene nagrade. Najboljša zidarja Na gradbenem sejmu Megra v Gornji Radgoni se vsako leto pomerijo dijaki, ki se izobražujejo za poklic zidar. Po oceni komisije iz podjetja Xella Porobeton, sta bila letos v konkurenci ekip iz petih šol najboljša dijaka Poklicne in tehniške gradbene šole Šolskega centra Celje: Gregor Vrečer in Ale Šljivar. Dijaki so tekmovali v zidanju z materialom porobeton. Celjska dijaka sta oddelku zaključnega 3. letnika gradbene šole prislužila nagradni izlet v Gardaland. BS /r..„ Držimo pesti! za RK Celje Pivovarna Laško In držali jih bomo vedno! Pridite na eno izmed prireditev, kjer bomo skupaj slavili uspehe naših rokometašev. Sodelujte v nagradnih igrah, ali pa na dvoboj izzovi te svojega najljubšega rokometaša. Tekma ena na ena, iz oči v oči z vašim junakom. Se vam bo zatresla roka? Najboljše čakajo bogate nagrade, zabave željne pa Sašo Hribar in Kingstoni. Petek, 15. april Celje - Mercator Center, od 15. do 17. are Ljubljana - Mercator Center, od 19. do 21. ure < 0 | 1 ti E O g ti ti I ti ti ti k i n o s tri r-3 5 g Sl k S ti £ § Odprtina pod stopnicami, notri pa človek, vsem na očeh. Prizor, ki naj se ne ponovi. Brezdomec na ulici: naša vest in opomin Bolnega brezdomca Milana so končno odpeljali v zavetišče - Bo tokrat le ostal na varnem med ljudmi podobnih usod? V sredo so brezdomca Milana s policijskim vozilom odpeljali v celjsko zavetišče za brezdomce. klonil. 13. aprila 2005 okoli 11. ure so ga policisti na njegovo željo in zaradi premraženo-sti odpeljali v zavetišče za brezdomce. Policiste Policijske uprave Celje so občani večkrat obvestili, da je neka oseba na različnih lokacijah v Celju zaradi alkoholiziranosti obleža-■ la na tleh. Oseba je v nekaj primerih na javnem kraju tudi ovirala promet ali pa kako drugače kršila javni red in mir.« In kako sme policija ukrepati v takšnem primeru? »Policija lahko v primerih, ko zazna kršitev po Zakonu o prekrških zoper javni red in mir, zoper kršitelja poda obdolžilni predlog na krajevno pristojno okrajno sodišče. V kolikor je kršitelj zaloten pri prekršku, je pod vplivom alkohola ali nadaljuje s prekrškom, lahko policisti zoper njega odredijo pridržanje do streznitve.« V zavetišču mu ni všeč Le malokdo, ki je Milana vsak dan videval na javni površini, je vedel, da je težek bolnik, ne le alkoholik in brezdo- mec ter delomrznež, kot na splošno radi označujemo klošarje. Še manj jih je, ki vedo, da je bil Milan nekoč urejen moški, predvsem pa marljiv, vesten in dober delavec. Na neki točki pa mu je sreča obrnila hrbet. Nismo vsi ljudje enako odporni na udarce življenja in mnogi se pod njimi zrušijo. Skoraj vsak brezdomec ima svojo žalostno življenjsko zgodbo. Na vprašanje, zakaj so bili pri ukrepanju v primeru Lorger premalo (pozno) učinkoviti, bi dobili (če bi bili v center poklicali v času uradnih ur) od socialnih delavcev odgovor, da so se ves čas trudili, žal pa nimajo v rokah (zakonih) inštrumentov prisile. In kaj na to pravijo v celjskem zavetišču za brezdomce, kjer se je Milan Lorger občasno za kratek čas nastanil, a je vedno spet odšel svobodi naproti? Odgovor je bil, da zavetišče ni zapor in da ne morejo nikogar prisiliti, da ostane pri njih. Jim je pa v sodelovanju s centrom za socialno delo končno uspelo brezdomca Milana pre- pričati, da se je odločil, da zapusti ulico in se nastani v zavetišču. Tja pa brezdomci menda ne grejo radi, o tamkajšnjih odnosih in razmerah (ne gmotnih!) in vodstvu imajo slabo mnenje. Izvedeli smo, da se stanje v zadnjem času izboljšuje in da že razmišljajo o zamenjavi vodstva. Tu pa je še nemočno zdravstvo. _bbKo smo za Milana Lorgerja uredili zdravniško posredovanje, nas je zdravnica obvestila, da je Milan njeno pomoč odklonil. S centrom za socialno delo se tudi dogovarjamo, da bi mu uredili bivanje v domu upokojencev, a tudi to obliko naše pomoči vztrajno zavrača,« nam je povedala Suzi Kvas iz Zavoda Socio. Ko smo se pred nekaj dnevi pogovarjali z Milanom Lorgerjem in ga vprašali, zakaj noče v zavetišče, nam je odgovoril, da se tam slabo počuti zaradi neurejenih razmer, bolj kritičen do tamkajšnjega stanja in vzdušja pa je bti njegov brezdomski kolega, ki ga je prav takrat obiskal. Seveda je treba te ocene jemati s pridržkom, preslišati pa se jim nikakor ne sme. Milan Lorger je zdaj v zavetišču. V sredo so ga tam lepo urediti in ga spravEi k počitku. Obiskal in pregledal ga je zdravnik in mu predpisal ustrezna zdravtia. Bo Milan tam ostal ati pa bo, ko si malce opomore, spet odšel na utico? Kdo ve. Vemo le to, da mu nihče nič ne more, če se sam tako odloči, če sam tam na utici sredi mesta počiva, spi, popiva, se dere na mimoidoče, prosjači za denar ati pa vas samo prijazno ogovori: »Bi dati kakšen tolarček za siromaka?« Ampak ta bolni siromak lahko na utici sredi mesta, sredi zime in vsem na očeh tudi umre... MARJELA AGREŽ Foto: SIMONA ŠOLINIČ, GREGOR KATIČ 5 x—novem *----------------car-interior-design Smo družba na področju avtomobilske industrije z ambicioznim, mladim in komunikativnim kolektivom, vedno pripravljenim na sodelovanje in razvoj. V uspešen tim bi radi pritegnili sodelavke ali sodelavce s podobnimi lastnostmi za naslednja delovna mesta: 1. Vodja projektov/ interni logistik (m/ž) (razvoj interne logistike, embalaže, planiranja procesov, vodenje projekta...) Pogoji: - srednja ali višja izobrazba tehnične oz. prometne smeri - delovne izkušnje na področju proizvodnje - delo z računalnikom MS Excel, Word - znanje nemškega oz. angleškega jezika - zaposlitev za nedoločen čas s poskusno dobo 3 mesecev * 2. Vodja operativne priprave dela (m/ž) (vodenje, razvoj procesov, koordinacija dela z ostalimi službami) Pogoji: - višja izobrazba tehnične smeri - delovne izkušnje na področju operativne priprave dela oz. vodenja proizvodnje - poznavanje REFA - organizacijsko vodstvene izkušnje - delo z računalnikom MS Excel, Word - znanje nemškega oz. angleškega jezika - zaposlitev za nedoločen čas s poskusno dobo 3 mesecev 3. Proizvodni disponent (m/ž) (zbiranje naročil kupcev, planiranje proizvodnje, nadzor proizvodnje, planiranje odprem, nabava) Pogoji: - srednja ali višja izobrazba tehnične oz. ekonomske smeri - delovne izkušnje na področju proizvodnje, prodaje, nabave oz. planiranja proizvodnje - delo z računalnikom MS Excel, Word - znanje nemškega oz. angleškega jezika - zaposlitev za nedoločen čas s poskusno dobo 3 mesecev 4. Vodja oddelka CNC obdelovalnih strojev (m/ž) (vodenje oddelka, izdelava planov oddelka, usklajevanje z ostalimi oddelki, izvajanje stalnih izboljšav, planiranje vzdrževalnih posegov, nadzor kvalitete ...) Pogoji: - strokovna izobrazba strojne smeri - delovne izkušnje na področju upravljanja s CNC stroji (vsaj 3 leta) - zaželene izkušnje s programiranjem CNC strojev - poznavanje dela v okviru ISO standarda - organizacijske sposobnosti - prednost imajo kandidati z znanjem nemškega jezika - zaposlitev za nedoločen čas s poskusno dobo 3 mesecev 5. Delavec na oddelku CNC strojev (m/ž) Pogoji: - poklicna šola strojne smeri (oblikovalec kovin) - delovne izkušnje pri delu s CNC stroji - zaposlitev za določen čas s poskusno dobo 1 mesecev Nudimo vam: - ustvarjalno delovno okolje - stimulativno plačilo - delo v mladem in dinamičnem kolektivu - delo v mednarodnem okolju - interno in eksterno izobraževanje (tudi v tujini) Vaše prijave z dokazili pričakujemo v 8 dneh od dneva objave na naslov: Novem car interiordesign d.o.o., Ložnica 53 a, 3310Žalec. HITRI KABELSKI INTERNET SEDAJ MOŽEN DOSTOP TUDI DO OMREŽJA ARNES! (samo v Celju) dodatne informacije na Elektro Turnšek d.o.o. tel. 42 88 119 m DARSTVO o cetis Celje želi tehnološko agencijo Celjani bodo napeli vse sile, da v mesto privabijo tehnološko agencijo, ki ni pod vplivom znanstvenih lobijev -Kako se znebiti birokratske pošasti »Prestavitev tehnološke agencije iz Ljubljane v Celje ni nujna, ampak logična. Za to govorijo vsi argumenti, predvsem da dejstvo, da je tukaj kar nekaj uveljavljenih visokotehnološ-kih podjetij in da bomo že prihodnje leto začeli graditi prvo stavbo v tako imenovanem tehnološkem mestu, ki se bo razprostiralo na 17 hektarih nekdanje stare Cinkarne,« je na okrogli mizi o podjetniški viziji celjske regije, ki jo je pred začetkom sejemska trojčka pripravil Gea College, poudaril direktor Razvojne agencije Celje Boris Klančnik. Sedež tehnološke agencije v Celju je pravzaprav edina nova zamisel, ki jo je bilo mogoče slišati na okrogli mizi. Ostali sodelujoči so namreč nanizali znana in že večkrat ponovljena dejstva, ki dušijo podjetniško zagnanost in zavirajo hitrejši razvoj regije in države. Bivši minister za gospodarstvo dr. Matej Lahovnik je opozoril, da bi bilo najprej treba spremeniti strukturo državnega proračuna, saj je sedaj naravnan tako, da za razvoj ostane zelo malo denarja. Nedopustno je na primer, pravi, da za subvencije v kmetijstvu dajemo preko 50 milijard tolarjev, za razvoj tehnologije pa le 8 milijard tolarjev. Za hitrejši razvoj podjetništva bi bilo treba čim prej popraviti tudi davčno zakonodajo, razbremeniti stroške dela in celotno zakonodajo očistiti odvečnega administriranja. »Hitro in enostavno ustanavljanje podjetij ni več tolikšen problem. Problemi nastanejo kasneje, ko začne podjetnik bitko s pridobivanjem lokacijske dokumentacije in z zagonom proizvodnje,« je še dejal dr. Lahovnik in opozoril, da ima Slovenija velike težave tudi s prostorom. Če bi hotel tujec postaviti podjetje s pet tisoč zaposlenimi, ga ne bi imeli kam dati. Prav zato so se v Celju med prvimi ukrepi za hitrejši razvoj podjetništva lotili urejanja poslovnih con. »Mestna občina Celje je ena redkih, ki ima na voljo skoraj sedemdeset hektarov komunalno opremljenih stavbnih zem- ljišč, vendar je problem, ker so zemljišča razdrobljena,« je povedal župan Bojan Šrot ter opozoril, da je pravzaprav največji problem Celja podpovprečna stopnja izobrazbe. Zato občina v svojem proračunu zagotavlja denar tudi za terciarno izobraževanje, ki je sicer v pristojnosti države. O poslovnih conah je govoril tudi direktor razvojne agencije Boris Klančnik in opozoril, da je izvirni greh vseh težav v nedodelanem modelu za ustanavljanje con. »Narobe je, ker so edine pristojne za ustavljanje poslovnih con občine, ki lahko v najboljšem primeru zagotovijo le 15 odstotkov potrebnega denarja. Približno toliko da še država, kar pomeni, da preostalih 70 odstotkov denarja ni nikjer. Za ta del bi morali zagotoviti finančne partnerje, tako kot to delajo v tujini. V Celju se bomo ravnali po njih, ali bomo uspešni, pa se bo pokazalo že letos, ko bomo za podjetnike uredili okrog 8 hektarov zemljišč,« je napovedal Klančnik JANJA INTIHAR ■ fr1 ■■■ii mmmm Minister je za strateškega partnerja Stečajni senat okrožnega sodišča v Celju se še ni odločil, ali bo ugodil prošnji Steklarne Rogaška za podaljšanje roka za oddajo celovitega programa finančne reorganizacije. Kot smo neuradno izvedeli, naj bi se banke v kratkem dokončno odločile, ali bodo finančno podprle obnovo steklarskih peči in s tem tudi sanacije podjetja. Za sanacijo se zavzema tudi vlada. Kot je povedal minister za gospodarstvo Andrej Vizjak, se mora proizvodnja v Rogaški Slatini ohraniti, čim prej pa bi bilo treba poiskati strateškega partnerja, ki bi steklarni poleg kapitala zagotovil tudi nove trge. Gorenjevi nadzorniki zadovoljni Nadzorni svet Gorenja je na nedavni seji sprejel revidirano letno poročilo matične družbe in konsolidirano letno poročilo celotne skupine. Lansko poslovanje je ocenil kot uspešno, saj je skupina dosegla rekordni obseg prihodkov in čistega dobička. Na seji so sprejeli tudi odstop člana nadzornega sveta Tomaža Kuntariča, predstavnika kapitalske družbe, ki se je s 1. aprilom zapo- wnw.(JA4 Z GA €Š€€. ir n ati# a KRATKO slil v Gorenju kot pomočnik predsednika uprave za področje korporacijskega upravljanja. Uprava Cinkarne se sestavlja Nadzorni svet Cinkarne Celje je za petletno mandatno obdobje, ki začne teči 30. junija, za novo članico uprave imenoval specialistko tehnologije vodenja industrijskih procesov Nikolajo Podgoršek Selič. Kot je znano, bo v upravi Cinkarne letos prišlo do velikih sprememb. Predsednik Marjan Prelec in tehnični direktor Vili Raz-nožnik bosta odšla v pokoj, Prelca pa bo zamenjal sedanji komercialni direktor Tomaž Benčina. Nogavice še do konca meseca Ker imajo zadosti naročil, se je stečajni upravitelj Tekstilne tovarne Prebold Branko Dordevič odločil, da bo proizvodnjo v programu nogavic ustavil šele konec meseca. Vseh trideset zaposlenih bo sklepe o prenehanju delovnega razmerja dobilo predvidoma 25. aprila, nato pa bodo do 10. maja lahko koristili še letni dopust. Druga dražba za tovarno bo 4. maja. JI Pekarna na Savinovi ulici je bila zadnji lokal Ludvika Prekorška. Od ponedeljka ima novega najemnika- Včasih največji, danes v stečaju V samo dveh letih sta propadli obe podjetji znanega me' sarja in peka Ludvika Prekorška Znani vojniški podjetnik Ludvik Prekoršek se je v začetku tedna umaknil iz svojega zadnjega lokala v Celju. Pekarno na Savinovi ulici je oddal v najem žalskemu podjetju Aliansa, svoje podjetje Prima Inženiring, ki je bilo sicer uradno napisano na njegovo soprogo, pa je dal v stečaj. To je v komaj dveh letih že drugi stečaj nekoč naj večjega obrtnika na Celjskem, ki je svoj razcvet doživel v začetku devetdesetih letih, ko se je poleg mesarstva začel ukvarjati še z gostinstvom in pekarstvom, leta 1995 pa hotel kupiti celo Mesno industrijo Pomurka. Ker mu načrti niso uspeli, je eno leto kasneje kupil tovarno v Trbovljah ter na podjetje, ki ga je ustanovil v tem kraju, prenesel večji del svoje dejavnosti. Pekarstvo je prepustil podjetju Prima. Trboveljska zgodba je trajala le do leta 2003, ko je bil v tovarni uveden stečaj. Z mesarstvom pa sta začela počasi ugašati tudi gostinstvo in pekarstvo. V Celju je vse tri lokale, ki so mu še ostali (spomnimo, da je včasih imel tudi kitajsko restavracijo in prodajalno s čajem), oddal v najem. Mesnico in gostilno že pred časom, pekarno pa v začetku tega tedna. Najemnik, podjetje Aliansa iz Žalca, je skupaj z lokalom, ki ga je najel za nedoločen čas, prevzel tudi vseh šest zaposlenih. Ti so si pošteno oddahnili, saj so bili zadnje štiri mesece brez plač. Direktor in solastnik Alianse Marjan Bolarič pravi, da so se za prevzem pekarne in pekarske dejavnosti- odločili predvsem zato, ker želijo svojo maloprodajno mrežo z živilskimi in kmetijskimi izdelki, k) 1° imajo večinoma v Savinjs10 dolini, še razširiti. Od pekat ne v Celju, ki ji želijo čim prej vrniti nekdanji sloves, pričakujejo veliko. Upajo na mreč, da bodo z razširjen0 ponudbo zopet pridobili p° ložaj na trgu, ki gaje Prek°| šek v preteklih letih izgub1/ Vendar pa se lahko zgodi’ da se zgodba ne bo odvrte v to smer. Zadnjo besedo prihodnosti Prekorškoveg podjetja in njegovih Pr0 * jaln bosta imela namreč s čajni upravitelj in senat, ur diti pa bo treba tudi preh°^ zaposlenih v pekarni iz en ga podjetja na drugega, m koršek je namreč vso za vo naredili zelo po domac^’ brez ustreznih pogodb, za di česar seje te dni že sre z inšpektorjem za delo- Janja int®a« Foto: ALEKS STEK^ Polzelske nogavice v Švici Kljub velikim težavam, ki pestijo tekstilce, Tovarna nogavic Polzela še vztraja kot kvaliteten proizvajalec vseh vrst nogavic, uspešno pa so sklenili tudi lansko poslovno leto. Po besedah predsednika uprave Alojza Došlerja je na njihovo poslovanje močno vplivala rast cen nafte, vendar pa so zaradi kakovosti in strokovnega pristopa uspeli pridobiti večjega kupca v Švici. Za zagon posla so porabili nekaj dodatnih sredstev, ob tem pa zmanjšali nerentabilne dodelavne posle. Lani so se Polzelani soočali z večjo konkurenco, V »Polzeli« izdelujejo tudi otroške nogavice. (02) < 56-11-762 ivty.fi - mur^ centralni sesalni sistemi ž piment: OMEtjA d.o.o, Ljutomerski c ž marginalija marginalija, d.o.o. rimska cesta 98 a, 3311 Šempeter tel.: 03 703 10 60, fax,- 03 703 10 70 e-mail: info@marginalija.si splet: www.marginalija.si saj se je na tržišču povečala ponudba cenenih nekakovostnih nogavic, ki jih prodajajo tuje trgovske družbe. Kljub temu so v primerjavi s predlanskim letom za 4,9 odstotka povečali prihodke od prodaje, ki so znašali 4 milijarde tolarjev. T ra d0, merno se je povečal biček, ki je znašal ii g0 jonov tolarjev, ob te oCp poslenih. fT Ne živim, da jem Alois Kolar je prepričan, da se da z optimalno prehrano premagati raka, aids in ostale bolezni - »Zdravila so droge, bolnišnice pa hiše bolezni« Alois Kolar, praktik in svetovalec naravnega zdravja in higiene, zagovarja sta-IŠCe> da je mogoče z optimalno prehrano °zdraviti raka, aids in ostale bolezni. Diplomiral je na kolidžu naravnega zdrav-a V ^ana^ in se na vznemirljivo pot pravja podal pred desetimi leti, ko je na astni koži spoznal, da je uradna medici-|^a zgrajena na povsem napačnih teme-hh- Po njegovem prepričanju nam zdravje zpgotavlja samo dosledno izvajanje prin-rpov kluba Naravnega zdravja - narav-j.. ^§iciiG, organizem pa je samoozdrav- Za svoje delo je po izboru slovenskih splet-'n medijev prejel priznanje sončna oseb-ost leta 2003 v Sloveniji. V prihodnje na-^rava svojo dejavnost ozaveščanja ljudi nadaljevati na Tajskem, kjer bo ustanovil kli-.j 0 naravnega zdravja - naravne higiene. k °'s je po poklicu strojevodja na potniš-ni vlaku, kar z veseljem in ponosom vsa-°niur pove. Kako ste živeli, preden ste se odločili, a boste svoj način življenja tako koreni-10 spremenili? Živel sem dokaj običajno življenje za tisti s- Pomembno je bilo kaj popiti, kaj poka-*’ nekontrolirano uživati hrano in temu nežno živeti in uživati življenje. V tistem . °bju sem za dve leti opustil tudi športno Kma'|n0St’ kar ie ^ zame pravi privilegij.' vP- U Pa 50 se pojavile prve težave, kot pri sj j11*. moških okoli" štiridesetih. Rekel sem nlk k i6 treba nekaj ukreniti. Nehal sem piti °uol, drastično omejil kajenje in se spet P0^etil športu. Zg ,v° vedno ni bilo dovolj. Kaj se je 'nipr Ste s* reKb. da tako ne gre več safdel0 se mi je čudno, da težave ostajajo, ^ ®ern takrat ponovno živel v skladu z uradno Se lc‘no, predvsem s športno medicino. Ni-Živl' P*^’ n*sem kadil, živel sem dokaj dober tegJentski slog in jasno mi je postalo, da do makne ^ smelo priti. Knjiga Helmuta Wand-lon 6ria L*°češ biti zdrav? Proč s kuhinjskim Zori6011 mi i'e v tistem trenutku razširila ob-živ,e ln spoznal sem, da poleg že dobrega br, i5niskega sloga manjka le prava in do-a hrana. ločij? to vas je vzpodbudilo, da ste se od-nad-1 štrrdij naravnega zdravja v Ka-Ko Kdi ste z njim pridobili? p0tr Prebral knjigo, sem čutil močno tvj;7- 0 P° POglablianiu znania in nridohi- Preki tvij2. ° P° Poglabljanju znanja in pridobi-Prek0Uwfni’ kasnete tudi po ozaveščanju ljudi "ba Naravnega zdravja - naravne lo je za študij na daljavo, ki se raz-Štnau evropskega in zlasti slovenskega > kior ___ . v vi Je 0 kter učijo vse mogoče »šlamparije.« Predav° sPeciabztran z majhnim številom rrtenti ^e^ev in močno podkrepljen z argu-ne rnprr1 .onemo8očajo manipulacije urad-širig m 1?ne" Pridobiš znanje, ki ga lahko ^ed ljudi. Lahko Zofijo vr a Kratko opišete osnovno filo 8iene j a£avnega zdravja - naravne hi kak0 živit ?k° t0 vPkva na vaš vsakdan iegVSakdan )e resnično čudovit. Slog na Porok 7 zdravia in optimalna prehrana st; Živ j ^ ,a zdravje in to je vsa filozofija. Ne kathestnl^6™’ amPak jem, da živim. Dar tavn vega ajj ltra svežega domačega korenč dovolj l)0rnarančnega soka, kar povsem ^ ska b0 ®e Potrebe do kosila. To je energij hajste n a’M od četrte ure zjutraj do dva vse dele °P° dne telesu povzroči, da izloč !°čanje kresnove hrane in pospeši njeno iz *n s tem h' PrePrečuje nastanek toksikoze olezni. Za kosilo običajno poj en kilogram ananasa ali mandarin, večerjam pa okoli osme zvečer. Moja hrana je sadje, nekaj zelenjave ter semena in oreščki in se o njej odločam povsem instinktivno. Napisali ste dve knjigi, Rak je ozdravljiv in Aids je ozdravljiv. Sta ti dve bolezni res ozdravljivi in kakšni so vaši pogledi na uradno medicino? Ti dve bolezni sta ozdravljivi, kar se tiče naravnega zdravja in higiene. Rak je pod nadzorom Naravnega zdravja - naravne higiene ozdravljiv v več kot 95 odstotkih, medtem ko ortodoksna medicinska znanost beleži več kot 50-odstotno smrtnost. Ta podatek bi moral biti tisti, ki bi spremenil razmišljanje pri večini ljudi in tudi pri tistih, ki te bolezni še niso razvili. Enako je pri obolelih za aidsom, kjer ljudje diagnosticirani kot HIV pozitivni umirajo v več kot 95 odstotkih, pod oskrbo Naravnega zdravja - naravne higiene ni do zdaj umrl niti en bolnik. Ti podatki morajo »zaora-ti« tako med strokovno javnostjo kot med ljudmi. Uradna medicina ne ve, kaj počne in komu pomaga. Zdravila so droge, močno skoncentrirani strupi, bolnišnice pa hiše bolezni in ne zdravja. Ste v teh letih motebiti dobili kakšno povratno informacijo s strani uradne medicine, kako gledajo na vaša stališča? Zaenkrat negativnih odzivov ni, pač pa so vsi, tudi odzivi zdravnikov, pozitivni. Na predavanje in'predstavitev knjige Aids je ozdravljiv pred dnevi v Ljubljani so prišli tudi minister za zdravje Andrej Bručan ter nekaj imenitnih zdravnikov kliničnega centra in strokovnjakov iz ministrstva. Tudi med njimi prevladuje razmišljanje, da bo vendarle treba nekaj ukreniti. V bistvu so izredno inteligentni, da po osmih letih neumnega študija diplomirajo, neumnost prakticirajo in nato ugotovijo, da to niso prave rešitve. Verjamem, da bodo temeljne spremembe v načinu zdravljenja kmalu nastopile in da bo zdravnik prihodnosti počel to, kar zdaj počnem jaz. Kdo je vaša največja ovira pri ozaveščanju ljudi? Zdravnik, homeopat, natu-ropat, bioenergetik, vuduist... Moja največja ovira je neumnost stroke in ljudi. Največje delo na tem področju delajo ozaveščeni novinarji in od njih je odvisno, kakšna novica bo prišla med ljudi. Ljudje imajo tako možnost izbire, da sami izberejo svoj slog življenja. Mnogi menijo, da je skok v posteljo edina, predvsem pa hitra rešitev problemov med partnerjema. Drži to tudi za vas? To ne drži. Spolnost je izredno pomembna. Oplemeniti odnos in brez nje ne more nič funkcionirati. Orgazem je pravi praznik za organizem in hvala naravi, da nas je obdarila z organi, da lahko počnemo te čudovite stvari. Tudi cerkev, ki je na zunaj tako proti temu, ve, da brez spolnosti ne gre. Kako pa so partnerke sprejemale vaš stil življenja? Bili ste dvakrat poročeni in venomer obdani z ženskami. Prva bivša žena ni bila skupaj z mano pripravljena spremeniti stila življenja in je pred dvema letoma umrla za rakom. Večkrat sva se slišala in prepričeval sem jo, naj vendarle spremeni način življenja. Druga pa v svoje prehranjevanje tudi konkretno vnaša vedno več sadja in zelenjave, tako da je vedno bolj zdrava in lepa. Samo lep organizem je namreč lahko tudi zdrav in takšno telo ne potrebuje kirurških posegov. Sedanje partnerke moj slog sprejemajo in so se za ta način življenja tudi odločile, kar se odraža v njihovi lepoti in vonju telesa. So okusne in to je prava poslastica. Ženske so zame superiorna bitja in rad jih imam. Zdaj živite v Celju, pred tem ste živeli v Petrovčah, majhnem kraju, kjer se vsi poznajo. So vas ljudje sprejeli takšnega, kakršni ste »postali«, ali ste bili deležni neodobravanj? Največji kritiki so tisti, od katerih bi pričakoval največjo podporo, in tisti, ki imajo največje zdravstvene težave. Na začetku sem z 98 kilogramov prešel na vsega 68 kilogramov in treba je bilo zdržati, pa četudi je bil ves svet proti meni. Ko so ljudje videli, da sem preživel prvih šest mesecev, so me začeli vzpodbujati, po štirih letih pa so mi celo rekli, da je to, kar počnem, super. Vseskozi sem imel večjo oporo v ženskah kot moških, saj so bolj dojemljive, logično razmišljajo in so brez nekega čudnega ponosa. Čez nekaj mesecev odhajate na »počitnice,« kot pravite. S kakšnim namenom se torej odpravljate v tujino? Sedmega novembra se bodo pokazali osnovni pogoji, da bom lahko zapustil Slovenijo. Odhajam na Tajsko, kjer me v čistem in naravnem okolju že pričakujejo tri izvrstne prijateljice, Tajke, kjer bom ustanovil kliniko Naravnega zdravja - naravne higiene za ljudi, ki sami ne zmorejo spremeniti načina življenja. Ljudje namreč vedno nekaj poskušajo, pa v večini primerov ne izpeljejo do konca. Na Tajskem bomo pridelovali povsem naravno hrano, brez pesticidov in herbicidov. Tisti, ki je kdajkoli obiskal Tajsko, ve, zakaj odhajam tja. Kaj pa prosti čas, ga imate? Bolj malo. Izkoristim ga za spanje, ki je obenem eden ključnih dejavnikov v našem slogu življenja, in za posvečanje svoji sedanji partnerki. Želim si več spanja, pa to zaenkrat ni mogoče. Je pa vredno potrpeti še nekaj časa, dokler ne bodo nastopile dolge počitnice. MATEJA JAZBEC Foto: GREGOR KATIČ m 8 CIJA Jezni puran hujši od psa Silvo Šeško si je poštarsko torbo nadel že pri petnajstih Visoko med priljubljenimi pismonošami je pristal tudi Silvo Šeško iz Vodne, zadnjih deset let zaposlen na domači pošti v Gorici pri Slivnici. Svoje delo opravlja že 22 let, pri čemer si je poštarsko torbo prvič nadel pri rosnih petnajstih. Ko je končal osnovno šolo, si je takoj uredil vse papirje in samo še počakal, da jih je jeseni dopolnil 15 in se lahko zaposlil. »Spominjam se, da je bila v kadrovski neka precej obilna gospa. Ko je pred seboj zagledala takrat še precej drobnega fanta, me je najprej zaskrbljeno vprašala, če bom sploh zmogel nesti torbo,« se spominja Silvo. Prva plača ni bila bogvekaj, saj so v dobrih časih celo štorski štipendisti dobili več, a Silvo se ni preveč obremenjeval. Bil je mlad in poštarski poklic je imel privlačnost, ki je marsikaj odtehtala, reklo pa se ji je motor. A ga je prav ta nemalokrat spravil v nevarnost. In ne boste verjeli, samo zaradi barve. »Prva leta sem delal v Šentjurju in tam pokrival različne rajone. Na Ponikvi je živel nek starejši možakar, ki je imel purana. Ko je ta pernata pošast zagledala moj rdeč motor, sem vedel, da se mi slabo piše. In ko se je tistih 30 kilogramov jezno zagnalo proti meni, brez lastnika niti slučajno nisem mogel dostaviti pošte. Psi, ki imajo poštarje posebej v želodcu, so bili proti temu mala malica. Čeprav mi je enkrat postalo vroče tudi zaradi psa. Ravno sem bil pri vratih, ko se je domač pes strgal z verige. Dobesedno vdrl sem v hišo in skoraj podrl lastnika, a me je pes vseeno >klavsnil< po hlačnici.« Silvo Šeško Silvo pravi, da se tudi poštarsko delo spreminja. Včasih so bile položnice redke. Bilo je manj stroškov, pa še tisto so pobrali inkasanti. O reklamah se nam še sanjalo ni, glavni so bili časopisi. »Danes pa mi do petnajstega polnijo torbo položnice, vse dni v mesecu pa še reklame.« Silvo s svojim motorjem vsak dan, ne glede na vreme in letni čas, prevozi 57 kilometrov. »Avto se sicer sliši bolj udobno, ampak sam nisem čisto prepričan. Če samo pomislite, kolikokrat je treba ven in noter, kolikokrat s toplega na mraz ... Ni vrag, da ne stakneš vsaj revme, če že ne česa hujšega.« Čeprav je še relativno mlad, se načeto zdravje pozna tudi pri njem. In ko pomisli, da bo zaradi zgodnjega nastopa službe moral do upokojitve oddelati vsaj 43 let, ga kar malo stisne pri srcu. »Če seveda vmes ne bodo spreminjali zakonodaje, kar je malo verjetno,« še doda. Vseeno pa Silvo rad opravlja svoje delo. Vse ljudi na svojem rajonu pozna po ime- nu, živi z njihovimi veselimi in žalostnimi trenutki in tudi zato ni bil presenečen, ko smo ga poklicali iz uredništva. »Mislim, da imamo podeželski poštarji v tem srečo. Vsak dan obiščem praktično vse hiše, saj je treba vsaj reklame dostaviti vsak dan. Predvsem v bolj oddaljenih koncih tudi položnice redno plačujejo pri meni. Seveda imam na zalogi še sveče in druge malenko- sti. Če si v mestu in te ves čas selijo iz rajona v rajon, res nimaš časa navezati stika z ljudmi. Sam pa rad spregovorim besedo ali dve poleg obveznega dober dan in adijo. Seveda pa je lepo, če te za to nagradijo in rad bi se zahvalil vsem, ki so glasovali zame.« Ob poštarskih šalah se Silvo zasmeji in vpraša: »A obstajajo?« S policaji se resda ne morejo kosati in zaradi obilice položnic, ki jih ljudje prav nič navdušeno ne čakajo, tudi s »srečono-snimi« dimnikarji ne. »Je pa vseeno lepo z dobrimi odnosi in s prijazno mislijo v srcu hoditi po svetu. In takšen naj bi bil tudi poštar, ki vsak dan pozvoni na vaša vrata.« Ves čas naju ob stari mami budno spremljata sinova, 11-letni Gorazd in skoraj triletni Patrik. Ponosno zreta v očeta in kdo ve, morda kdaj stopita po njegovih stopinjah. »No, ja, sicer pa je do tja še daleč,« doda Silvo in pomežikne fantičema. SAŠKA TERŽAN m KUPON w4 m m ■ Sil' Glasujem za »naj pismonošo 2005« (ime in priimek, točen naslov) Za nove.. v priložnosti Smo uspešna banka v mednarodni bančni skupini Raiffeisen. Z najboljšimi ljudmi dosegamo najboljše rezultate in za izpolnjevanje zastavljenih ciljev potrebujemo strokovnjaka na delovnem mestu SVETOVALEC ZA MAJHNA PODJETJA (m/ž) v PE Celje Vaša znanja in izkušnje bodo dragocene pri: ; - pridobivanju in spremljanju novih in obstoječih komitentov iz segmenta majhnih podjetij in samostojnih podjetnikov, - prodaji vseh bančnih produktov in storitev, - analizi finančnih podatkov in poznavanju gospodarskega okolja, - sodelovanju z drugimi svetovalci, organi odločanja in drugimi oddelki v banki pri procesiranju poslov, - izpolnjevanju drugih strokovnih in osebnih izzivov polnih nalog v okolju ene najpomembnejših bančnih skupin v srednji in vzhodni Evropi. Znanje in sposobnosti; ki jih pričakujemo: • visokošolska izobrazba ekonomske smeri, - 2 leti delovnih izkušenj pri delu s strankami v banki, - aktivno znanje poslovne angleščine, - dobro poznavanje dela z računalnikom v okolju Windows, - dobro poznavanje malega gospodarstva. Samostojni, samoiniciativni in komunikativni osebi s sposobnostjo dela v skupini bomo omogočili dobre delovne pogoje, stimulativno plačilo in ustvarjalno delo v dinamičnem okolju, ter možnost dodatnega izobraževanja v mednarodni finančni ustanovi. Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas 12 mesecev, s polnim delovnim časom in šestmesečnim poskusnim delom, z možnostjo sklenitve za nedoločen čas. Delovno mesto je na sedežu družbe v poslovni enoti Celje. IHoj naslov (ime in priimek, ulica in kraj) Kupon pošljite na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Vsak teden bomo med pošiljatelji izžrebali dobitnika hišnega darila. Z NAMI GRE LAŽJE Raiffeisen KREKOVA BANKA Če ustrezate razpisnim pogojem, vas vabimo, da nam pošljete ponudbo za sodelovanje z življenjepisom (v slovenščini in angleščini) in potrebnimi dokazili v roku 8 dni na naslov: Raiffeisen Krekova banka d.d., Oddelek za osebje, Slomškov trg 18, 2000 Maribor. Vaše prošnje bomo obravnavali zaupno; Informacij po telefonu ne dajemo. Raiffeisen Krekova banka d.d., Slomškov trg 18, 2000 Maribor, http://www.r-kb.ti NAJ PISMONOŠE 2005 Kar 1.048 glasov, ki ste jih porazdelili med 64 pismonoš s Celjskega, je doslej prispelo v naše uredništvo. 1. Gabrijel Novačan (Nova Cerkev) - 156 glasov 2. Damijan Leber (Vojnik) - 117 3. Srečko Pelc (Celje) - 94 4. Silvo Šeško (Gorica pri Slivnici) - 77 5. Gorazd Pihler (Dobrna) - 66 6. Slavko Kršlin (Loka pri Žusmu) - 60 7. Alfonz Pačnik (Frankolovo) - 38 8. Boštjan Kokot (Sotensko pri Šmarju) - 33 9. Boštjan Kokot (Senovica pri Šmarju) - 29 Ivan Gračnar (Planina pri Sevnici) - 29 ■ 6M Za prvo deseterico so se uvrstili še: s 27 glasovi Roman Ulaga (Šmartno v Rožni dolini); s 23 glasovi Zdravko Maček (Škofja vas) in Franček Franjo Špoljar (Pre' bold); z 20 glasovi Zdenko Tacer (Prevorje); z 19 gla' sovi Jože Pušnik (Laško); s 17 glasovi Igor Cesarec (Rogatec) in Branko Žaler (Loka pri Žusmu); s 16 gla' sovi Drago Frece (Laško); s 15 glasovi Robi Vrečko (Šentjur) in Marjan Cvirn (Loka pri Žusmu); z 11 gla' sovi Alojz Verdinek (Šentjur); z 10 glasovi Aleš Gobec (Šentjur); z 9 glasovi Vinko Romih (Štore) in Božo Ulaga (Planina pri Sevnici); z 8 glasovi Janko Završek (Gorica pri Slivnici) in Ivan Vrbič (Vojnik); s 7 glasovi Damijan Rabuza (Kalobje), Zlatan Alagič (Štore) in Ignac Špiljak (Podplat); s 6 glasovi Franci Breznikar (Rimske Toplice); s 5 glasovi Matjaž Goropevšek (Pre' bold), Tomaž Jeran (Ljubečna) in Dušan Ostruh (Škofja vas); s 4 glasovi Matjaž Breznikar (Laško), Zvonko Gračner (Laško), Kristjan Kunej (Celje), Stanko K°' pinšek (Dramlje), Srečko Žnidar (Škofja vas) in Andrej Novak (Laško); s 3 glasovi Alojz Vogrinc (Laško) in Dejan Zemljak (Celje); z 2 glasovoma Robert Jeram (Celje), Marjan Tkavc (Žalec), Leon Lešnik (Celje). Simon Šarlah (Grobelno), Ciril Ključevšek (Laško), Miran Koštomaj (Šmarje pri Jelšah) in Tomaž Jeram (Škofja vas) ter s po enim glasom Daniel Rabuza (K3' lobje), Jože Špiljak (Šmarje pri Jelšah), Simon First (Rečica ob Savinji), Marko Dolinar (Griže), Deja° Dumič (Celje), Ivo Smeh (Rogaška Slatina), Mitja Očko (Šentjur), Branko Švelc (Zidani Most), Aleš Pum geršek (Sveti Štefan), Stanislav Perc (Lesično), Drago Šket (Grobelno), Anton Ceršak (Buče), Boris Debeljak (Polzela), Boštjan Stropnik (Dobrna), Tadej Sel-čan (Socka) in Jožef Teršek (Laško). Med prejetimi kuponi smo izžrebali dobitnika hišne nagrade NT&RC, ki jo bo tokrat prejel Rafko Novak, Sv-Lovrenc, 3312 Prebold. Občina Braslovče Braslovče 22, 3314 Braslovče Tel.: (03) 703 84 00, Fax: (03) 703 84 10 E-mail: obcina@braslovce.si Občina Braslovče na podlagi 28. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 08/03-popr.; v nadaljevanju ZUreP-1) vabi na 1. prostorsko konferenco v postopku priprave STRATEGIJE PROSTORSKEGA RAZVOJA OBČINE BRASLOVČE in PROSTORSKEGA REDA OBČINE BRASLOVČE, ki bo v sredo, 20. 4. 2005, s pričetkom ob 14. uri, v veliki sejni sobi Občine Braslovče, Braslovče 22. 1. prostorska konferenca se v skladu z ZUreP-1 izvede z namenom, »da se pridobijo in uskladijo priporočila, usmeri in legitimni interesi lokalne skupnosti, gospodarstva in inter r, snih združenj ter organizirane javnosti glede priprave pr°st skega akta« (ZUreP-1, 28. člen). Na 1. prostorsko konferenco so tako vabljeni zlasti predstav^ ki lokalne skupnosti, gospodarstva, interesnih združenj, mg nizirane javnosti ter nosilci urejanja prostora, ki se morajo i zati s pooblastilom organa, ki ga zastopajo. Glede nato, da navedeni zakon omogoča sočasnost prostorskih aktov za isto prostorsko ureditev (ZUreP-L člen) ter glede na priporočila Ministrstva za okolje in Pr0 jn občinam, da naj pričnejo pripravljati prostorske strategu prostorske rede istočasno in načrtujejo njihov sočasni sp jem, bo občina Braslovče v največji možni meri sočasno v _ postopka za izdelavo in sprejem strategije prostorskega r ja občine Braslovče in prostorskega reda občine Brasio Zato se 1. prostorska konferenca sklicuje sočasno za prostorska akta. Vljudno vabljeni! Občina Brai sloves 6>aj ne boste slišali za že . ne tabletke in obli-Sr ^ na torkovem prvem c.panju udeležencem ak-ja{e zdravega hujšanja de-» Prim. Jana Govc Eržen, Cj^c\alistka splošne medi-e ir> nacionalna koordi- AEROBIKE ^Plačna vadba za čla-lik ln nečlane Top-Fita(ve- Č^TŠellF>ta' 'PaV" Nedelja, ^ april 2005 ob 17. uri - 18.00 BODY 18 n ATTACK lR'“° ~ 18.30 PILATES 19 20 " 19-10 STEP ' 19.50 MTV ?n dance 00 - 21.00 BODY Vadh PUMP lan' ° 1)0(10 vodili priz-A|Pslovenski vaditelji: >ka Končan, Tina Rosi-šg’ ajaToplak, Saša Dem- ^anta >ura Durakovič' Sane. i , erL Monika Trav-Vre^U^a Pojšek, Tomas Lo- natorka za preventivo srč-no-žilnih bolezni, in nadaljevala: »Niste sami in nihče vas ničesar ne krivi! Hujšamo zato, da bomo bolj zdravi, zato se ne bomo pogovarjali o manekenskih postavah, ampak o tem, da bomo ohranili zdravje.« Udeležence akcije je sprva čakalo tehtanje in merjenje obsega pasu, nato pa so se predstavili in brez zadržkov predstavili svoje zgodbe o nešteto poskusih hujšanja. Hujšanja, ki jim je vedno znova vlilo pogum in jim ga vedno znova vzelo. Jeziček na tehtnici jim je namreč kaj kmalu spet pokazal preveč in znašli so se na začetku zgodbe. »Je kot začarani krog ...«je začela ena izmed udeleženk in nadaljevala so se podobna pripovedovanja. »Sem hujšala in se spet zredila ... potrebujem vzpodbudo ... počutim se resnično slabo ... počutim se odveč ... sem brez zaposlitve in debelost mi dodatno jemlje voljo ... ko sem na dnu, sedem in jem ... težo je težko obdržati ... jočem in jem, pa spet jočem in jem ...« Takšnih zgodb smo na torkovem srečanju slišali precej. So se pa udeleženci akcije odločili temu narediti konec in začeti z novim, zdravim načinom življenja. »Potrebno je spremeniti življenjski slog za vse življenje, se začeti zdravo prehranjevati in povečati telesno dejavnost,« je o osnovnem namenu akcije zdravega hujšanja povedala Jana Govc Eržen. Skupina se bo v delavnicah srečala še šti-rinajstkrat in opravila dva testa hoje (pri tem jih bo nadzirala Brigita Fižuleto, prof. telesne kulture iz celjskega zdravstvenega doma), ves čas pa bo poskrbljeno, da bodo udeleženci akcije tudi telesno aktivni. »Prepričana sem, da bomo na koncu dosegli lepe rezultate in da bodo udeleženci ob zaključku s svojo novo zgodbo zadovoljni,« zaključuje. Tudi letos je prostor za srečevanje skupine prijazno odstopil Zavod za zdravstveno varstvo Celje. Nataša Šuster, inštruktorica fitnesa v Top-Fitu, je za skupino s prekomerno telesno težo sestavila program, ki bo temeljil na vadbi izgorevanja maščob. Gre za aerobno vadbo - kolesarjenje, hojo po tekoči preprogi, veslanje, steper in podobne vaje. Kombinirali jih bodo s krepilnimi vajami na trenažerjih in vajami za lastno težo. »Sprva bomo začeli z manjšimi obremeni- Udeleženci zdravega hujšanja so pripravljeni na boj s kilogrami. Na desni sedi Jana Govc Eržen. Udeleženci delijo podobne zgodbe bdenje prehranskega dnevnika - Sprva od pol do enega kilograma na teden tvami in po vsaki vadbi se bodo počutili bolje ter tako zlahka premagovali nove obremenitve,« pravi. Vsak udeleženec bo imel tudi individualni program in tako vadil zase. »Pričakujemo, da bodo dosegali vmesne cilje, sprva od pol do enega kilograma na teden, kasneje nekoliko manj, in da bodo na koncu lažji od 5 do 15 kilogramov, tisti bolj pridni pa tudi do 20 kilogramov,« je optimistična Šusterjeva. Ves čas zdravega hujšanja bodo udeleženci delali po knjigi Okus po zdravem, vodili prehranski dnevnik in ob vsakem srečanju preverjali telesno težo. Že v tem tednu pa morajo za »domačo nalogo« začeti razmišljati o maščobah, uživati več zelenjave in sadja, manj mastne mlečne izdelke in pusto meso, piti več vode ali grenkega čaja ali razredčenih sokov. MATEJA JAZBEC Foto: GREGOR KATIC Samozavestni tepci Teme samozavesti sem se loteval že neštetokrat, toda nikoli neposredno, imela je zgolj stransko vlogo v veliki drami mojih kratkih člankov. Toda, da si zastavimo nekoliko patetično vprašanje, je res vredna zgolj stranske vloge? Nikakor. Samozavest namreč v številnih primerih vpliva na izide vsakdanjega življenja, če se samo za hip ustavimo ob športnih rezultatih in se spomnimo nenadnih uspehov slovenskih športnikov, ki so ravno s pridobitvijo samozavesti presegli lastne meje in se uveljavili na svojih področjih, potem lahko rečemo, da je samozavest eden izmed generatorjev človekove uspešnosti in kreativnosti. Lahko pa je tudi drugače. Običajno za samozavest pravijo, da je v vsakem primeru pozitivna, da je tudi v primerih, ko je lažna, tisti »psihični doping«, potreben za uspeh in če nekomu uspe, je uspeh edino merilo, tisti, ki prevesi tehtnico na drugo stran. Tu se ne bi povsem strinjal. Včasih je boljše veličastno odmreti kot pa samozavestno stati za svojo lastno neumnostjo. Samozavest ima dosti skupnega z vrtnarjenjem, cepič je v veliki meri uspešen glede na podlago, če je ta zdrava, če ji za njen razcvet manjka npr. samozavest, potem je seveda potrebno uporabiti vse možne finte, da do tega pride, če pa je samozavest zgolj stvar nekakšne mode ali pa temelji na osnovi slabega sa-mouvida, se pravi, če človek ne najde v sebi, pri svoji neuspešnosti pravih razlogov zanje, se s samozavestje odpelje še dlje v slepo ulico in kaj kmalu se vam lahko pripeti, da naletite na samozavestnega človeka, ki je tako opijanjen od svojega lastnega, predvsem pa zelo samozavestnega ega, da je pogovor z njim praktično nemogoč. Piše: MOHOR HUDEJ mohorh@hotmail.com Že stari Židje so lepo zapisali, da bedak zmeraj ostane bedak, ne glede po kateri poti gre, še hujše pa je, če se ameriška psihološka modna muha, priročniška teologija sprejme brez vsakršnih pomislekov in celo kot končna resnica. V takšnih primerih naletiš na ljudi, ki solijo pamet vsem povprek in le korak ali pa trenutek manjka, da se razglasijo za preroke. Takšnih solilcev pameti je v zadnjem času vse več v naših občilih in publicistiki, čas pa je seveda več kot primeren, da dopušča (in nenazadnje je tako tudi prav) vsakomur razglašati svoja lastna razmišljanja. Kako se tovrstnih pametnjakovičev ubraniti? Najboljši recept je seveda dobra izobrazba, ki že sama po sebi ne dopušča koncepta »vdaje v vero«, pač pa vnaša v razmišljanja dvom. Druga stvar je seveda zdrava kmečka logika, kot se radi izrazimo, ta predvsem skrbi za pravo mero in nekako podtalno vnaša v zavest distanco in humor. Tretja stvar pa je predvsem, da na neumnost človek ne reagira, kajti molk je dostikrat zadosten, da se napihnjene žabe pričnejo poslušati, kajti tam tiči tisti kanček dvoma vase, ki ga tudi priročniki o samozavesti ne zmorejo uničiti. Torej, previdno s samozavestjo, ta se namreč zelo rada pari, predvsem z napuhom, demagogijo, samopo-veličevanjem in z medijskim širokoustenjem. ”86 "8 davek na neto ceno, kar predstavlja 16,67% POPUST na maloprodajno ceno. Nakup se šteje kot nakup s popustom 0stallmi Popusti! V nedeljo, 17.4. niso odprte Hervis trgovine v Kranju, Murski Soboti, Krškem in Novem mestu. Nakup sešteje kot nakup s popustom! I ^Restavracija pripravlja v času akcije po zdravniških navodilih izbrane polnovredne menije in jedi z minimalno vsebnostjo maščob in sladkorja. Akcijska cena; Od 15. do 21. aprila v Restavraciji Interspar Celje nudijo: PURANJI RAGU Z ZELENJAVO 750 Sit -brez solate 850 Sit -s solato Sadje je vključeno v ceni m 10 CELJE | ŠTORE ( Kritike ne štejejo Priznanja si zaslužijo ljudje, ki so duše mesta Mestna občina Celje je z izvirno in zanimivo osrednjo proslavo v Narodnem domu proslavila svoj občinski praznik, ki ga praznuje v spomin na ta dan leta 1451, ko je celjski grof Friderik II. Celju dodelil mestne pravice. Večer je bil posvečen predvsem letošnjim nagrajencem in njihovim dosežkom, ali, kot je župan Bojan Šrot citiral nekdanjega ameriškega predsednika Roosevelta, zmagovalcem. »Niso kritike tiste, ki štejejo. Niti človek, ki kaže na tuje napake. Zasluge pripadajo človeku na odru; katerega obraz je posut s prahom, poten in krvav. Tistemu, ki se bori hrabro. Tistemu, ki greši in zopet najde pravo pot. Tistemu, ki pozna navdušenje, predanost in uporablja svoje znanje za ustrezna dela. Tistemu, ki na koncu spozna zmago velikih dosežkov. In tistemu, ki v najslabšem primeru, če ne uspe, to naredi s tem, da si upa. Njegov prostor ne bo nikoli skupaj s tistimi mrzlimi in plahimi dušami, ki ne poznajo poraza ...,« je kot zmago- valce in kot duše mesta župan Šrot opisal letošnje nagrajence. Občane je ob koncu pozval k slogi, ki bo po kitajskem pregovoru s premikanjem kamenčkov premaknila tudi goro. Na prireditvi, ki jo je povezovala Mojca Krajnc, so za častno meščanko razglasili Darinko Pavletič Lorenčak. Zlati grb sta prejela Jože Kuzma in Dom ob Savinji. Srebrni grb je prejel direktor CM Celje, Marjan Vengust, bronaste pa plesna učiteljica Cvetka Špiljar, Celjski oktet, Fotografsko društvo Celje in Komorni zbor Emanuel. Dobitnice celjskih kristalnih grbov so diplomantka mednarodnih odnosov Janja Rebič ter diplomantki prava Meta Ahtik ter Katja Plauštaj-ner. V spored so vtkali nastope obeh nagrajenih zborov ter imenitne plese Ine Berliozi in Blaža Pocajta, plesalcev Plesnega vala, pela pa je Nuška Drašček. BRST Foto: GREGOR KATIČ Letošnji celjski občinski nagrajenci Več vzponov kot padcev 25 let Zdravstvene postaje Štore - Bistveno manj zdravnikov kot pred leti Rojstvo samostojne zdravstvene postaje v Štorah je bilo tesno povezano z velikim razcvetom železarne v 70. letih, njen razvoj pa s vključitvijo v celjski zdravstveni dom in nastankom Občine Štore. Prvih 5 let je delovala kot samostojen tozd Zdravstvenega centra Celje, od leta 1986 pa kot osnovna enota JZ Zdravstveni dom Celje. »Začetno obdobje našega bivanja pod streho JZ ZD Celje je zaznamovala predvsem bitka za potrebna denarna sredstva za vzdrževanje objekta in posodabljanje opreme,« opisuje začetna leta vodja zdravstvene postaje Margareta Selič Amon, dr. med. Margareta Selič Amon Toda nova organizacijska oblika je kmalu pričela rojevati sadove in zdravstvena postaja v Štorah ni posodobila le prostorov, temveč tudi medicinsko opremo. Ob 25-letnici Zdravstvene postaje Štore bo danes, v petek, ob 17. uri, proslava v prostorih Osnovne šole Štore. Poleg splošne medicine in medicine dela so v zdravstveni postaji zaživeli zdravstveno varstvo otrok in mladine, laboratorij, patronaža, fizioterapija, odraslo in mladinsko zobozdravstvo ter zobo-tehnika. Skrbeli so za prebivalce krajevnih skupnosti Štore, Teharje in Svetina ter za več kot 4 tisoč zaposlenih. Takrat je v Štorah delalo 9 zdravnikov. Danes skrbijo za 6.500 zavarovancev in okoli 3 tisoč zaposlenih le še 4 zdravniki. »V tem času je iz krajevnih skupnosti Štore in Svetina nastala Občina Štore, kar pa ni imelo negativnih vplivov na delo naše ustanove. Tudi pojav zasebne dejavnosti ni povzročil večjih pretresov, saj se je zanjo odločila le ena zobozdravnica,« ugotavlja Margareta Selič Amon. No, med zasebnika sta odšla tudi oba zoboteh-nika. Pravzaprav jih še najbolj skrbi, ker z upokojitvijo zobotehnika ostaja prazen zobotehnični laboratorij. Za vse drugo je dobro poskrbljeno. MILENA B. POKLIC Občina Braslovče Braslovče 22, 3314 Braslovče Tel.: (03) 703 84 00, Fax: (03) 703 84 10 E-mail: obcina@braslovce.si Na podlagi 28. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni lis* RS, št. 110/02, 8/03) Občina Braslovče sklicuje 2. PROSTORSKO KONFERENCO ki bo v ČETRTEK, 21.4. 2005 s pričetkom ob 14. uri v sejni sobi Občine Braslovče Na prostorski konferenci bo predstavljen predlog sgrelOSS^ • ' vt uuiui oi\i r\ui llv^l v^l liži pi CUOiaVIJCI I [JI CU^ S&" vinii v Malih Braslovčah. Na prostorsko konferenco so vabljeni zlasti zastopnikinosi ^ urejanja prostora, lokalne skupnosti, gospodarstva, intere združenj ter organizirane javnosti. Udeleženci prostorske konference, ki zastopajo organ, or^ciji zacijo, društvo ali drugo pravno osebo, morajo ob registr udeležbe predložiti pisno pooblastilo. Gradivo je na vpogled na Občini Braslovče, Braslovče 22,3 Braslovče, v času uradnih ur. žup®n °ss&fe Nagrada Roševim kemikom Učenci celjske osnovne šole Frana Roša - Iva Resa-novič, Žiga Lešnik, Aljaž Pavlin in Jernej Lebeničnik so pod mentorstvom Irene Zbašnik-Zabovnik sodelovali na 8. evropskem kongresu učiteljev kemije, v avstrijskem Eisenstadtu. Z raziskovalno nalogo »Vsebnost hranilnih snovi v zemlji in listih hmelja v jesenskem času« so si med 220 šolami iz Avstrije, Nemčije, Slovaške, Italije, Madžarske in Slovenije priborili 700 evrov vredno nagrado. Učenci, ki so pripravi in izdelavi naloge posvetili izredno veliko prostega časa, so se nagrade v obliki raziskovalne opreme zelo razveselili, ob tem pa niso pozabili zahval, zlasti strokovnjakom iz Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo v Žalcu, ki so jim zelo pomagali. Mentorica Irena Zbašnik-Zabovnik pa je posebej ponosna, da so njena in prizadevanja mladih raziskovalcev po prvih začetkih leta 1988 prinesla tako lepe rezultate. »S takšnimi projekti se ukvarjam zaradi veselja do poklica, do dela z otroki in navdušenja ob tem, da otroci dosegajo uspehe. Ta, zadnji, je krona dolgoletnih prizadevanj na področju raziskovalnega dela,« je povedala Zbašnik-Zabovnikova. BRST rt 1 '■ 4* 1 občine S med7; irnem Pr° ;z Saving dom,Tog o do k°če (rajšaraza c0 Starega lizakl)u' Konec gneče ^ UE Žalec vse na enem mestu - Na našem območju ostajata celjska velenjska UE Od ponedeljka dalje je Pravna enota Žalec boga-ejša za približno 230 kvantnih metrov delovnih po-^in, na katerih bodo za . * °kenci uslužbenci lažje bajali idejo »vse na enem •Pestu«. ,E° besedah načelnika žal-e UE Marjana Žoharja je 0 Prvi korak za boljše de-°> Pogoje in tudi zadovoljstvo strank, kar je njihov cilj. atska UE je med največji-1 v Sloveniji, dobrih 40 ti-°c občanov pa seveda želi ar najboljšo uslugo. »V oteklosti se je večkrat iz-azalo, da v nekdanjih pro-orih nismo mogli nuditi akovostnih storitev,« je nenil Žohar in s tem spom-' na dolge vrste ter tudi stePire, ki so v Žalcu na-^ a)ali zaradi neznosne gne- .jjalski župan Lojze Pose-ge ]e spomnil, da občani io j^110 zel° pogosto reče-0(j da »gredo na občino«. Ob Q Prtju novih prostorov je Pozorii še na slabše ure-dostop za invalide, neu-VpnH° Parkirišče in fasado, Dr 5ar Pa dodal, da se ti 10 .J6?1! dajo urediti. De-!Uin. Žalec je pohvalil tudi Gr lster za javno upravo dr. darif°r ^'rant’ ki je pou-__Pomen novih prosto- Na vprašanje o številu upravnih enot v prihodnje, p.a minister Virant odgovarja: »Zaenkrat razmišljamo o številki 14. Zgolj z vidika racionalnosti, bi lahko bilo število manjše. Vendar število UE postavljamo v kontekst bodočih pokrajin. Zdi se, da je prav 14 pri pokrajinah najbolj realna številka, ki tudi najbolj ustreza čutenju in potrebam ljudi.« Izjava ministra Viranta v praksi pomeni, da bi na Celjskem po reorganizaciji ostali celjska in velenjska upravna enota. URŠKA SELIŠNIK Foto: TONE TAVČAR Jubilejni občni zbor GZ Žalec V Libojah je bil v petek 50. občni zbor Gasilske zveze Žalec, ki so se ga udeležili delegati 35 prostovoljnih gasilskih društev iz občin Vransko, Tabor, Braslovče, Polzela in Žalec in številni gostje, med katerimi so bili tudi župani in podžupani vseh petih občin. Iz številnih poročil je razvidno, da je bilo delo zveze lani uspešno. Potekali so številni tečaji, ki sta jih pripravili GZ Žalec in GZS. Predsednik zveze Franci Skok se je zahvalil vsem, ki so našli čas za prostovoljno delo, ki gasilce še posebej plemeniti, saj svoje poslanstvo opravljajo iz ljubezni do sočloveka, ki potrebuje pomoč ob požarih ali drugih naravnih nesrečah. Bilo je več prazno- vanj, gasilci na Polzeli in v Grajski vasi pa so praznovali stoletnico. Gasilci zveze so lani posredovali 90-krat, od tega 46-krat ob požarih, pri čemer je bilo po nestrokovni oceni za malo več kot 25 milijonov tolarjev škode. Veliko dela so imeli tudi s prevozi vode na višje ležeče predele. Na tekmovalnem področju so se najbolje odrezali v' mladinski konkurenci, saj so državni prvaki postali mladinci iz društev Parižlje-To-povlje in Andraž. Na zboru so sprejeli progam dela in finančni načrt ter podelili več priznanj GZS in GZ Žalec. Letošnji jubilej GZ Žalec bodo praznovali skupaj s PGD Dobriša vas-Petrovče, ki slavi 60 let dela. TT Nove prostore UE Žalec, ki imajo tudi svoj vhod, so dogradili v prizidku občinske stavbe oziroma nekdanji veliki sejni sobi. Z OBČINSKIH SVETOV rov. »Ti so pomembni za Žalec in tudi za Slovenijo, saj se vse velike besede in strategije na koncu uresničijo v konkretnih projektih, kot so novi poslovni prostori za UE Žalec. Gotovo to sodi v kontekst prijaznejše in učinkovitejše uprave, kar je naš končni cilj,« je povedal minister Virant ter dodal, da podatki že sedaj izkazujejo dobro delo v žalski UE, ki po mnenju občanov izstopa po korektnosti in prijaznosti zaposlenih. Kar se tiče načrtovane reorganizacije UE, je minister Virant na ponedeljkovi slovesnosti poudaril, da v ministrstvu v ničemer ne nameravajo zmanjšati dostopnosti do upravnih storitev: »Prostori, ki smo jih odprli v UE Žalec, bodo ostali tu. Za okenci bodo še naprej sedeli delavci UE, ki bodo državljanom zagotavljali enake storitve kot doslej. V bistvu nameravamo skoncentrirati samo režijske službe, predvsem upravljanje.« O prostorskem razvoju in redu BRASLOVČE - Svetniki so razpravljali o strategiji prostorskega razvoja občine in o prostorskem redu občine. V obrazložitvi je bilo poudarjeno, da mora biti ciklus priprav novih prostorskih aktov zaključen do 20. julija 2007, ko bodo prenehale veljati prostorske sestavine občinskega planskega akta. Po tem roku, v kolikor ne bi bili sprejeti prostorski akti, ne bi bilo mogoče opravljati gradbenih in ostalih prostorskih dejavnosti, s čimer bi dejansko zastal razvoj občine. Svetniki so pri tem imeli kar nekaj pomislekov in pripomb. Med bistvenimi je bila pripomba, da naj bi te prostorske akte sprejeli vsaj tri mesece pred rokom, takrat, ko se izteče mandat temu občinskemu svetu. Sprejet 10-letni program BRASLOVČE - Svetniki so precej časa namenili razpravi o razvojnem programu izgradnje kanalizacijskega sistema v občini. V občini morajo namreč v naslednjih desetih letih dograditi in zgraditi manjkajočo kanalizacijo, ki je predvidena z nacionalnim operativnim programom, ter osem čistilnih naprav. Za potrebe čiščenja oziroma predelave blata iz čistilnih naprav in greznic pa morajo dograditi čistilno napravo v Kasa-zah. Omenjena naložba je vredna več kot dve milijardi tolarjev, kljub temu pa so svetniki program sprejeli. TT Polna dvorana in zadovoljna Jana Govc Eržen z Majo Slatinšek Vh Zdravje in pesem v Preboldu ditvi Prebold je bila v sredo zvečer prireditev Živeti zdravo s pesmijo. Na prire- ja Preb 0 •em' kako lahko sami najbolje poskrbimo za svoje zdravje, spregovo-'n AnsA„?i.i<'an^a Prim- Jana Govc Eržen, dr. med., sledil pa je nastop Maje Slatinšek Ja " c( 'a Mira Klinca. VaU že v°xTC Eržen ie o zdravem načinu življenja in predvsem o zdravi prehrani veliko preda- Vredrtota t °i,V1 l^er^vi’ Gornjem Gradu, Vitanju in na Dobrni. »Zdravje je zelo pomembna 0(Warja n ° da sem želela 0 tem spregovoriti tudi v Preboldu,« pojasnjuje Govčeva in ^ Pomaea 3 vprašanie> zakaj je po predavanju sledil še koncert: »Ko smo se s sodelavci, ki 0lho verje{° P? Projektu, pogovarjali, smo ugotovili, da smo o zdravju že veliko rekli in da Uv°d v nasi kakšno, je pa tudi veselje oz. smeh pol zdravja.« Prireditev je bila nekakšen s^stva za za n'a Zvrstna predavanja. Ali bodo predavanja še sledila, pa je odvisno od mini-ravje, ki prispeva sredstva za tovrstne projekte. ŠO, foto: GK Z ene od zadnjih vaj komedije Sobote greha Premiera Sobote greha Gledališka skupina Kulturnega društva Galicija se pod režiserskim vodstvom Jožeta Krajnca že dalj časa pripravlja na uprizoritev komedije Alesandra de Štefanija Sobota Greha. V njej bodo nastopili Vida in Ivo Lindič, Peter Vipave, Stanka Pečnik in Marina Srebo-čan. V gledališkem listu je režiser Jože Kranjc napisal nekaj iskrivih misli različnih avtorjev, ki naj služijo za okvir zgodbe in bodo priročnik za iskanje marsikaterega odgovora na vprašanja, ki jih zastavlja ta komedija. Zdi se zapletena in nenavadna, v temeljnem odnosu celo tako, da bi ji tudi tisti, ki so v geometriji in še posebej pri trikotnikih najbolj doma, težko izračunali izid. A kot se v življenju nič kolikokrat pokaže, lahko ima še tako usoden zakaj silo preprost zato. Premiera bo v soboto, 16. aprila, ob 19. uri v kulturnem domu Galicija, ponovitev pa že naslednji dan, v nedeljo ob istem času. TT 12 ŠENTJUR Dnevi, ki pokajo po šivih Dogajanje v Šentjurju od 20. do 30. aprila bo narekovalo tradicionalno 15. Jurjevanje. V tem času se bodo zvrstile številne kulturne, športne in zabavne prireditve. Začelo se bo v sredo, ko bodo v hotelu Žonta ocenili lansko vinsko letino, v Ipavčevi hiši pa odprli razstavo starih razglednic Šentjurja. Zvečer bo v župnijski cerkvi mogoče prisluhniti tretji slovenski orglarski reviji glasbenih šol iz Slovenije in zamejstva. V petek bodo v kulturnem domu odprli razstavo Jurjeve turistične ponudbe, slovenska vinska kraljica pa bo vinogradnikom in kletarjem podelila diplome ocenjenih vin. V petek zvečer bo tudi rokerski dogodek leta, zvezda letošnjega Šentrocka pa bo skupina Leeloojamais. Prihodnja sobota bo od različnih dogodkov kar pokala po šivih. Cel dan bo mogoče obiskati Jurjevo tržnico, izpred OŠ Franja Malgaja, čez Botričnico, Lokarje, Rozalijo in Podgrad do športnega parka bo vodila pot Jurjeve pohodnike. Ob koncu njihove poti bo.verjetno iz različnih kotlov že dišalo, saj bo vmes mednarodna zasedba namreč tekmovala v kuhanju kisle župe. Če so se naj mlajši ob slednjem namrdnili, jih bo gotovo bolj pritegnilo jurčkovanje, ki ga pripravlja društvo prijateljev mladine. Za športne navdušence bo na stadionu 1. Jur-jev atletski miting. Atleti bodo tekli ob mogočnih zvokih pihalnih orkestrov in godb, na krožni poti čez Šentjur pa se bo v Jurjevi povorki zvrstilo kakih 50 ko- njenikov in 20 konjskih vpreg. Popoldansko dogajanje na zelenici v športnem parku bo popestrila manufaktura mojstra Janeza, večer pa revija narodnozabavnih ansamblov in pevcev, ki se bo kot se spodobi z veselico podaljšala pozno v noč. Nedeljski odhod od maše bodo zaznamovali šentjurski pihalci, glavno dogajanje pa se bo zaključilo zvečer z Jur-jevim koncertom in pogostitvijo pred kulturnim domom. Za konec 15. Jurjevanja v Šentjurju organizatorji napovedujejo še 15. Jurjevo revijo pevskih zborov 26. aprila, za 30. aprila pa konjeniško tekmovanje v preskakovanju ovir za Jurjev pokal v Jakobu in pohod po Slomškovi poti s Ponikve na Kalob-je. ST H ima : Z OBČINSKIH SVETOV Za čistejšo prihodnost RADEČE - Svetniki so potrdili program izvedbe odvajanja in čiščenja odpadnih voda na območju občine, ki predvideva tudi dokončanje do 3. gradbene faze zgrajene čistilne naprave. Do njenega dokončanja in zagona bo treba odšteti še dobrih 97 milijonov tolarjev, pri čemer naj bi vrednost izgradnje celotnega kanalizacijskega omrežja v občini stala približno 580 milijonov tolarjev. Po programu bo del denarja primaknilo ministrstvo za okolje in prostor, del pa bodo črpali iz občinskega proračuna, zato so svetniki občinsko upravo zadolžili, naj pripravi strategijo programa razvoja občine za srednjeročno obdobje. Izvedba celotnega pro- grama naj bi bila predvidoma dokončana do leta 2015. Odslej tudi »kulturna« priznanja RADEČE - V pripravi je nov odlok o občinskih priznanjih, s katerim razmišljajo tudi o novem priznanju za posebne dosežke in uspešno delovanje na področju kulture v občini. Priznanje, ki ga bodo posameznikom, skupinam in društvom podeljevali ob slovenskem kulturnem prazniku, se bo imenovalo po domačinu Ivanu Pešcu, ki je v minulem stoletju pustil viden pečat na področju gledališkega ustvarjanja. BA \ t Si »m v • i ; TO J 1 - mm mm * V ŽPZ Laško poje 26 deklet in žena, mnoge med njimi že od vsega začetka. S pesmijo so se dotaknile mnogih src Pevke iz Laškega in okolice, ki so zbor ustanovile kot sekcijo društva upokojencev že leta 1980, so srebrni jubilej obeležile s slavnostnim koncertom v laškem kulturnem centru. Potem ko se je zboru pridružilo več mlajših pevk, so le-te pred tremi leti ustanovile samostojno društvo in se preimenovale v Ženski pevski zbor Laško. Kar nekaj jih je, ki v zboru pojejo 25 in več let in so zato prejele tudi zlato Gallusovo priznanje. Prvih 15 let in najdlje doslej je zbor vodil Julij Gorič iz Laškega, za njim sta za nekaj časa prevzeli taktirko Mateja Škorja in Mojca Vuga, vse do lani, dobrih pet let, pa je pevke vodila Jožica Soko. Letos je vodenje zbora prevzela Vida Bukovac, znana celjska pedagoginja in zborovodkinja, ki je prav na slavnostnem koncertu, med pevkami, proslavila svoj okrogli življenjski jubilej, 70. rojstni dan. S pesmijo so se pevke dotaknile že mnogih src, saj pogosto sodelujejo na številnih prireditvah v Laškem in drugih krajih po Sloveniji, pogosto pa zapojejo tudi gostom v laškem zdravilišču in oskrbovancem v domu starejših, ki ponavadi lepi pesmi prisluhnejo še bolj tankočutno. Pevke so ob srebrnem jubileju v goste povabile mno- S pesmijo v pomlad S pregledno revijo otroških in mladinskih pevskih zborov Mi smo pomlad se je včeraj že začelo šentjursko jurjevanje. Na reviji, ki jo kot drugod po Sloveniji organizira Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, je sodelovalo 12 zborov, v njih pa prepeva skoraj 480 otrok. Slišati je bilo mogoče zbore iz Slivnice, s Planine, iz Dobja, Dramelj, s Ponikve in iz obeh šentjurskih šol. Že tradicionalno je območna enota javnega sklada podelila priznanja tistim pevkam in pevcem, ki zbor obiskujejo vrsto let in se aktivno udeležujejo kulturnih prireditev na šoli. Koncert so popestrili junaki odrskih uprizoritev, ki so jih učenci predstavili na letošnjem srečanju šolskih gledališč. Med pevskimi nastopi so tako pomodroval! Ostržek, Miška Sladkosnedka, Kekec, Županova Micka ter razbojnika Frice in Frače, ki so jim življenje vdihnili učenci iz Dobja, Dramelj, s Planine in Ponikve. ST ge priznane glasbenike in s tem dokazale, da obvladajo pester glasbeni repertoar, v katerem je vse od ljudskih na rodnih do skladb priznani skladateljev in celo odlom ki iz operet. S harmoniko ji je pri dveh Avsenikovih skla bah spremljal Štefan Staro vasnik, na citre Peter Napre ’ na pianino Mojca Vuga, nji hovi gostje pa so bili še so pranistka Danijela Jeršič, a tistka Marjana Velikanje te baritonist Tomaž Kovačič te ansambel Goda express i Celja, ki je polno dvoran spremljal tudi pri drugi skladbah in dvorano navd šil z venčkom ruskih ljudski • MOJCA MAROt Prišel bo prišel zeleni Jurij CMCelje CESTE MOSTOVI CEUE d. d. Družba za nizke in visoke gradnje Gradimo za vas d) CN _ ■■■ Zeleni Jurij bo med sv^° turnejo po slovenskih M. jih prihodnji petek obis tudi Laško in z pu??a(j-sprevodom odganjal h ne zimske dni. . Jurjevanje bodo tudi tos pripravili učenci učitelji OŠ Primoža ti barja v Laškem. V ze e bodo odeli največjega ta v razredu, ki bo m ^ na svoji poti po La s nositi težko opravo svojimi spremljevalci ^ cati pomlad. sPr^,°oV’ali katerem bodo sode jz- učenci nižje stopnje, g pred šole krenil o jj. in pot nadaljeval P •• cah Laškega. Zeleni bo pohod zaključil n skem igrišču, kjer bo dil prikaz rajalmhigen ve, s katerimi bodo ^ rvnmlad. KOZJE I 13 Kalvarija s Kalvarijo V Šmarju pri Jelšah, kjer Zadnja leta celovito obnavljaj0 Kalvarijo, je bil predvčerajšnjim odločilni sesta-o letošnjih obnovitvenih načrtih. Šmarčanom se namreč z začetkom letošnje obnove mudi, do srede Pa še ni bilo znano, koliko namerava za kulturni spomenik državnega pomena Prispevati država. Sestanek o obnovi krajevna simbola sta sklicala ob-ina in župnijski urad, ude-ezili pa so se ga naj višji pred-stavniki državnega direkto-fata za kulturno dediščino, 1 deluje v okviru kulturnega ministrstva, zavoda za vars-v° kulturne dediščine ter re-Pabliškega restavratorskega Centra. Kot so povedali ude-ezenci sestanka s kulturne-j ministrstva, bo država za et°šnja dela namenila iz sko- rajšnjega rebalansa proračuna 19 milijonov tolarjev. V Šmarju, kjer so v preteklih letih obnavljali prvih sedem kapel, želijo letos povsem končati obnovo tretje in četrte ter se lotiti začetka obnove še treh kapel, to je osme, devete in desete. V slednjih nameravajo letos obnoviti poslikave in kamnite dele ter postaviti kipe (kopije vseh 45 kipov Kalvarije so že izdelane). Letošnja dela bo- vstopne provizije. Za več informacij pokličite 080 12 08. do stala 50 milijonov tolarjev, od česar je v občinskem proračunu skoraj deset milijonov, del denarja pa bosta prispevala še župnija in Vrečar jeva ustanova, ki zbira donacije iz gospodarstva. Kot je po sestanku na novinarski konferenci povedal župan Jože Čakš, nameravajo obnovo vseh 14 kapel končati konec leta 2007, v celoti pa naj bi stala 200 milijonov tolarjev (vključno s prostovoljnim delom občanov). »Pomembno je, da se pred štirimi leti začeta dela ter dosedanji obnovitveni tempo ne ustavijo,« poudarja župan. V Šmarju so se na začetku obnove odločili, da bodo obnovili po tri kapele na leto, kar jim tudi večinoma uspeva. Na novinarski konferenci so še posebej opozorili na nujno obnovo krone Šmarčani so si v zvezi z obnovo krajevnega simbola, znamenite Kalvarije, predvčerajšnjim oddahnili. Iz Ljubljane je prišla novica, da bo država namenila iz rebalansa letošnjega proračuna odločilnih 19 milijonov tolarjev. šmarske Kalvarije, na cerkev sv. Roka, ki je biser slovenskega baroka. Ta spomenik naj višje kategorije je prav tako nujno potreben obnove, kar bo trajalo dolga leta. Lani so z zaščitnimi deli ustavili propadanje izjemnih fresk, v prihodnjih letih pa čaka Šmarčane in državo obnova ostrešja ter kritine. BRANE JERANKO Dan Zemlje v Kozjanskem parku Ob desetletju občine Kozje , red desetimi leti je iz ta-at enotne občine Šmarje v 1 Jelšah nastala tudi ob-Kozje, ki so jo kot žu- Častni občan bo postal Beno Božiček Pani vodili v prvem man- > -11 Božidar Šok, drugem ze Planinc in tretjem An-dpC) Kocman. Občina je v J.?1* letih samostojnosti 'ko naredila zlasti na po-žal )u Komunalne ureditve, Sr *)a se vsako leto znova žai U^e z vse težjim polo-gospodarskih družb, sni 50 najbolj pono- Ce na eyropsko priznan in Hp.len Kozjanski park s se-Vpriem v Podsredi, ki se bo nipp61?0 ze d° konca letoš-terim- 6ta z uPravo in neka-Dmo p/Ustavnimi prostori £ehl v graščino v Kozje. bolj °djet)i ie trenutno naj- srJnL°memben Dekor kot de;a, odlične steklarske Janci n°Sb’. P° kateri so Koz-V nk*ardze ved desetletij, jo si cmi zaključujejo več-kom Pn° akcijo s Podčetrt-ke Vp^ri 8radnji nove mrliškem ,fCe v Dobležičah, kjer katero k U/eiaJ° okolico, za pet m-,- 0 ob°ji namenili nja i" I,0nov tolarjev. Zad- ni centPrPO,SOdabIja]0 šP0It-r. s katerim imajo ve- Andrej Kocman like načrte, trenutno pa z novo opremo urejujejo nogometno igrišče. Nadaljujejo s kanalizacijo v Kozjem in pripravljajo asfaltiranje krajevne ceste v vrednosti deset milijonov tolarjev. Letos bodo vse kraje in hiše opremili z enotnimi oznakami in številkami, za kar bodo namenili štiri milijone tolarjev. Župan Andrej Kocman ob tem pravi: »V prihodnje si najbolj želimo ureditev trgov Kozje in Pilštanj, dokončanje kanalizacije, dvig industrijske in obrtne dejavnosti, razvoj turizma ter ob sodobnem šport- nem centru tudi postavitev športne dvorane.« Na slavnostni seji bodo podelili občinska priznanja, ki jih bodo dobili občinski poveljnik gasilcev Milan Brilej iz Vrenske Gorce, Buče (zlati grb Občine Kozje), podjetnik Robert Volavšek iz Lesičnega (srebrni grb Občine Kozje) in Mihael Perc iz Vrenske Gorce, Buče, za podarjeno zemljišče za novo igrišče (bronasti grb Občine Kozje). Denarni nagradi bosta dobila Cerkveni dekliški pevski zbor Buče in Športno društvo Podsreda. Naziv častni občan bodo tokrat podelili Benu Božičku iz Kozjega. Občina Kozje si je za praznik izbrala 15. april kot spomin na leto 1016, ko je bilo Kozje kot kraj prvič objavljeno v pisnih virih. Ob letošnjem prazniku so pripravili 23 različnih prireditev, ki so se začele 8. aprila (prvo prireditev je pripravilo Muzejsko društvo Kozje, ki je s predavanjem dr. Slavka Ciglenečkega predstavilo arheološka najdišča na Kozjan- skem) in se bodo končale 11. maja s 15. osnovnošolsko atletsko olimpiado v Športnem parku Kozje. Osrednja prireditev bo slavnostna seja občinskega sveta na gradu Podsreda na praznični dan, 15. aprila, ob 17. uri. V programu bodo nastopili Cerkveni dekliški pevski zbor iz Buč z dirigentko Mojco Volavšek, učenci OŠ Lesično in mladi pevci iz Dobležič. TONE VRABL Zmagovalec! KD Rastko, delniški vzajemni sklad. niku. Vsa vodenja se bodo začela ob 13. uri in bodo trajala okoli tri ure. Zaključek praznovanja dneva Zemlje bo 22. aprila v Podsredi s predavanjem mag. Justine Šepetave o predelavi odpadnega papirja ter predstavitvijo rezultatov literarnega natečaja Papir in drevo. Najboljša dela bodo nagradili in objavili v zborniku. V Slovensko-bavarski hiši bodo pripravili razstavo o ročni izdelavi papirja. TONE VRABL 90,6 95,1 Osmo praznovanje dneva Zemlje bo v znamenju mednarodnega leta fizike, saj letos mineva 100 let, kar je Albert Einstein objavil svoje legendarne znanstvene članke s področja relativnostne in kvantne teorije, svetlobe in dinamike tekočin. V Kozjanskem parku v Podsredi se bodo tudi letos vključili v praznovanje s programom, ki se bo začel 18. aprila. V štirih dneh bodo povabili ljudi na štiri učne poti: po pešpoti Podsreda z začetkom pri upravi Kozjanskega parka v Podsredi in zaključkom v Trebčah pri Kolarjevi domačiji, geološki poti Rud-nica-Virštanj od opuščenega rudniškega rova na Slakah do samostana Olimje, skozi sotesko Bistrice z začetkom v Zagaju in zaključkom v Trebčah pri Kolarjevi domačiji in po učni poti Travni na Veter- Vitezi vina za Martina in Klaudijo Združenje slovenskega reda vitezov viifa s sedežem na Ptuju se je odločilo za humanitarno akcijo. Otrokoma Martinu in Klaudiji Bab iz Bistrice ob Sotli, ki sta lani ostala brez matere in očetg., bodo vitezi podarili ček za 500 tisoč tolarjev za pomoč pri izboljšanju njunih bivalnih razmer. Ček jima bo danes izročil ambasador reda Milan Kneževič, vitez vina. Ob županu občine Bistrica ob Sotli Jožetu Pregradu in rejnikih bodo navzoči tudi člani celjskega viteškega omizja in tajnik reda Franci Jankovič. TV Najdonosnejši slovenski vzajemni sklad v zadnjih 3 letih s povprečno letno donosnostjo (2002-20« IM >] [*n: 11 Pocenitev pomoči 95,9 100,3 ^ Rastko, delniški vzajemni sklad - ZMAGOVALEC! Ww*'tow.si Zaupanje ima ime. Vzajemni skladi KD. late jem brezplačno »letnih straneh »da. Realltiranl "thodnji “ d<>"”5* v wihoanosti. Gibanje vrednosti enote premoienia vzajemnega sklada je v veliki meri odvisno od stanja na trgu vrednostnih papirjev. Vrednost enote premoženja lahko rasle ali pada, 5 ,i... - ' lahko višji ali nižji kot v preteklosti. Tekoči podatki so dnevno objavljeni v časnikih Delo, Dnevnik. Flnanre in Večer. Iz izračuna so izvzeti vstopn stroški vlagatelja v enote premoženja vzajemnega - "kazano donosnost. Najvlijl vstopni stroški za KD Rastko, de niški vzajemni sklad, znašajo 3 # In se v primeru višjih vplačil znižajo v skladu z estvlro, oprede Jeno v veljavnih pravilih upravljanja S V občini Šmarje pri Jelšah, kjer znaša cena pomoči na doniu za koristnike 1.000 tolarjev na uro, bo stala po novem 777 tolarjev. Tako se je odločil občinski svet na zadnji seji, saj takšno ceno omogočajo visoke subvencije iz občinskega in državnega proračuna. Dejanska cena ene ure te storitve brez subvencij znaša 2.833 tolarjev na uro. V občini Šmarje pri Jelšah koristi pomoč na domu 37 starejših občanov, kar pomeni dobra dva odstotka od njihovega celotnega števila. Ta je organizirana kot enota v okviru centra za socialno delo, kjer imajo zaposlenih 5 izvajalk. Podobno kot v drugih občinah nudijo občanom gospodinjsko pomoč, pomoč pri osnovni negi in higieni oziroma pomoč pri ohranjanju socialnih stikov. Ugotavljajo, da koristi pomoč na domu vse več občanov. BJ m ■gmo veliko poro- Bodite previdni in pa/1 ■PS8i sc primerih upravičeno zaždcnrfj ■ vat v Sloveniji, podjetja Podvelka PSftj Hro:primerih za iste nejšt- informacije so \aojj ■/moškega spola, na tel. št. 02 K77 03 rt 'Sli' lesenih oken in spletni strani www.mariei Bidvt-lka PSP, sta- Podvelka PSP ponuja ps. Storilci se zani- izdelke vrhunske kakovoe pradnje enodruJin- primerljivi z najvišjimi S pike hiš zapletejo v mi standardi. Les je ma| tltnl ponavadi neo- govori o prefinjenem ob< |»io okna in vrata estetiko in visoki telita PSP. Vse kaže osveščenosti njegovih it( rilci ukradeno blago kov ter po svoji ohsioinosl Jejo svojim sosloril- ki meri prekaša vse ostri |razioga ena izmed riale. Izdelki Podvojil rb. ki je storilcu sle- zagotavljajo kakovp-ti ujela, pri njem ni pestrost jmmrdW| -— DOBRNA VOJNIK ZREČE SL. KONJICE! Pogodba, ki spreminja Dobrno Na Dobrni so v sredo podpisali pogodbo o gradnji treh velikih objektov, ki jih v kraju težko pričakujejo. Župan Dobrne Martin Breči in direktorica Vegrada Hilda Tovšak sta podpisala pogodbo o gradbenih delih, ureditvi komunalne infrastrukture v tem delu Dobrne ter gradnji 17 stanovanj za prodajo na trgu. Objekte, dva pošlo vno-sta-novanjska ter enega stanovanjskega, bodo zgradili na nepozidanem območju v okolici občinske stavbe. V enem od njih bo težko pričakovana dobrnska blagovnica, zgradili bodo tudi nekaj drugih poslovnih prostorov ter vsega skupaj 31 stanovanj. Investitorja 14 neprofitnih stanovanj sta občina ter repub- liški stanovanjski sklad, ki je podpisal pogodbo o sofinanciranju pred nekaj meseci. Začetek del bo v drugi polovici tega leta, saj je potrebno pripraviti še projekte za gradnjo ter izvesti upravne postopke. Zaključek gradnje vseh treh objektov bo predvidoma v sredini prihodnjega leta. BRANE JERANKO Krošlovi vinogradniki: oče Jože Kotnik ter sinova Jože in Vojko. Prvak letnika pri Krošiovih Kljub napadom peronospore, avgustovski katastrofalni toči in slabemu vremenu v času trgatve so konjiški vinogradniki in vinarji vzgojili dobro vino. Na že 14. ocenjevanje vin v organizaciji Vinogradniško-vinarskega društva Slovenske Konjice je 53 članov prineslo 103 vzorce vin letnika 2004. Komisija pod vodstvom mag. Toneta Vodovnika je najvišje ocenila vzorec ledene trgatve laškega rizlinga, ki so ga pridelali na vinogradniški kmetiji Krošl v Kraberku pri Ločah. Z oceno 19,08 je postal prvak letnika. Povprečna ocena vzorcev je bila 17,82. MBP NA KRATKO Konferenca SDS VOJNIK - Občinski odbor Slovenske demokratske stranke Vojnik je pripravil letno konferenco na Frankolovem, kjer so podrobno predstavili lansko delo ter letošnje naloge. Zbrani so prav tako izvolili kandidata za strankin kongres ter podelili priznanje. Konference sta se udeležila poslanec Franc Jazbec, ki je predstavil delo v državnem zboru ter evropska poslanka dr. Romana Jordan Cizej. lf svetu bo Delčnjak VOJNIK - V Psihiatrični bolnišnici Vojnik bo v drugi polovici aprila prenehal mandat članom sveta zavoda, ki ga sestavljajo predstavniki ustanovitelja, zaposlenih, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije ter Občine Vojnik. Občinski svet Vojnika je na svoji zadnji seji imenoval za občinskega predstavnika svetnika Branka Delčnjaka. V sedanjem mandatu predstavlja občino v svetu zavoda svetnik Peter Operčkal. BJ Fouere v Zrečah Občino Zreče je prejšnji teden obiskal ambasador predstavništva evropske komisije v Sloveniji Erwan Fouere. Na povabilo zreškega župana Jožeta Koširja je obiskal Unior in se srečal s predsednikom uprave Gorazdom Korošcem, obiskal pa je tudi Comet in se sestal s predsednikom uprave Marjanom Lorgerjem. Zrečani so ga peljali tudi na Pohorje in mu razkazali Ošiakovo kovačijo in Skomarje, kjer se je sestal tudi s predsednikom krajevne skupnosti Jožetom Hartmanom in z župnikom Stankom Krajncem. Ogledal si je tudi Sko-marsko hišo s spominsko sobo Juriju Vodovniku in tamkajšnjo cerkev. Ervvan Fouere, ki se je še posebej zanimal za sodelovanje Zreč v projektu Twin Towns, saj je za Zreče prvič slišal prav v zvezi s tem projektom na britanski televiziji BBC, je po obisku obljubil, da bo poizvedel, če bi bilo mogoče za sodelovanje med angleškim Sedberghom in Zrečami pridobiti finančna sredstva Evropske unije. EN Ma Rogli še smučajo Naprave Košuta, Jasa in sedežnica Planja na Rogli še vedno delujejo, smuko pa so že pocenili. Celodnevne smučarske karte so zdaj po 3.100 tolarjev za odrasle in 1.700 za "otroke, nočne smuke pa ni več. To smučarsko sezono so na Rogli že našteli več kot 245 tisoč smučarjev, kar je približno toliko kot lani. Poleg smučišč je bilo izredno dobro obiskano tudi sankališče Zlodjevo. MBP ■3 *-■ Ervvan Fouere na dvorišču Uniorja ŠMI GIFMNr POLZELA UGODNA PONUDBA V INDUSTRIJSKI PRODA.IAI Ml GARANT d.d. Polzela Industrijska prodajalna Polzela Tel. 03 7037130,7037131 - program dnevnih sob OLJKA, spalnic KAJA in kuhinj PAMELA z dostavo in montažo - ugodna in pestra ponudba otroških in mladinskih sob ■ 15 % popust na program ADRIA NEW LINE ■ 15 % popust na program kuhinj PAMELA - 50 % popust na program spalnic SABINA-0REH na štirih frekvencah Delovni čas prodajalne: pon-pet od 8. do 18. ure, sob od 8. do 12. ure Informacije po telefonu: 03/70 37 130,03/70 37 131 E-mail: info@garant.si, internet: www.garant.si POHIŠTVO GARANT - POHIŠTVO ZA VAŠ DOM! Tako zaželena so LESENA okna in vrata podjetja Podvelka PSP ■ lepa na pogled » varčujoča z energijo ■ cenovno ugodna neprimerljive kakovosti ODVELKAPSP, proizvodnja stavbnega pohištva d.o.o., Podvelka 3, 2363 Podvelka, Slovenija ajmstvo: 02/877 03 02, prodajni salon: 02/429 45 94, info@podvelka-psp.si, www.podvelka-psp NOVI TEDNIK 15 Teden ob filmu in knjigi Od iskanja najstarejšega izvoda Andersenovih pravljic do prvega slovenskega celovečerca Bližajo se tradicionalni Dnevi slovenske knjige, ki letos v Celju sovpadajo s praznovanjem 100-letnice slovenskega filma. Dogodka bodo s prireditvami in zanimivimi akcijami med 18. in 22. aprilom obeležili v Osrednji knjižnici Celje, knjigarni Antika, društvu Filter in Mestnem kinu Metropol. Sodelovanje omenjenih Ustanov je pri obeležitvi Dnevov slovenske knjige že skorajda tradicionalno, pri Čemer želijo s skupnimi počrni kar čimbolj približati knjige in njihov pomen najširšemu krogu ljudi. Med najzanimivejše akcije zagotovo sodi iskanje najstarejšega slovenskega izvoda knjige Andersenovih pravljic, ki bo trajalo ves prihodnji teden. Osrednja knjižnica Celje bo pripravila razstavo popularnih otroških in mladinskih knjig, po katerih so posneti filmi. Razstava bo od ponedeljka na ogled v avli Mestnega kina Metropol. V torek, na dan uradne otvoritve Dnevov slovenske knjige, bo v knjižnici pri Mišku Knjižku zaživel slovenski knjižni kviz o Ivanu Cankarju in Notranjski, ki ga bodo osnovnošolci lah- V Mestnem kinu Metropol bo v ponedeljek ob 18. uri potopisno predavanje humanitarne narave Otroci Ukrajine. Organizatorji so v goste povabili Andreja Naterer-ja, ki že od leta 2000 raziskuje problem ukrajinskih otrok, ki živijo na ulici. Pri tem so nastali številni fotografski posnetki, zapisi in dokumentarni filmi, ki jih bo predstavil na predavanju v Celju. Zbrana sredstva bodo namenjena nakupu osnovnih potrebščin in hrane za omenjene otroke, in sicer za ponovni obisk Ukrajine, ki ga Naterer načrtuje letos. ko reševali tudi v sredo. Istega dne bo knjigarna Antika pred Mestnim kinom Metropol postavila knjižno tržnico, kjer se bo ob prodaji knjig po bistveno nižjih cenah dogajalo še marsikaj zanimivega. Dijaki I. Gimnazije Celje bodo, denimo, predstavili literarno glasilo Fedra, svoje delo bo predstavilo literarno društvo Hotenja iz Velenja in Šentjursko literarno društvo, z literarnim krožkom pa bo sodelovala tudi Gimnazija Ce-lje-Center. V Mestnem kinu Metropol bodo v torek predvajali prvi slovenski celovečerec Na svoji zemlji iz leta 1948, v prihodnjih dneh pa se bodo zvrstili še Rdeči boogie ali Kaj ti je deklica ter večkrat nagrajeno Predmestje Vinka Moderndorfer-ja. Seveda ne gre pozabiti niti na sredin frankofonski večer, ko bo na ogled francoski film Jules & Jim, ter na koncerta skupine Auto-dafe in Nude. Med pomembnejše dogodke, ki jih pripravlja Osrednja knjižnica Celje sodi še predstavitev knjige Vodili so Celje Janka Ger-madnika, ki v besedi in fotografiji predstavlja celjske župane, sekretarje in predsednike v minulem stolet- ju. Ob tem želijo v knjižnici izpeljati tudi promocijo novega članstva. Prihodnji teden se bo mogoče vpisati v sami knjižnici ali pred Me-tropolom, vsi novopečeni člani pa bodo oproščeni enoletne članarine. Dnevi slovenske knjige se bodo zaključili prihodnjo soboto z razglasitvijo najstarej-šega izvoda Andersenove pravljice ter s predstavitvijo celjskega odbora Društva slovenskih pisateljev. BOJANA AVGUŠTINČIČ Slavje Na kmetih Pred koncem sezone še Let nad kukavičjim gnezdom - Kadrovske spremembe Minca Lorenci bo nova članica SLG Celje. Uspešnica, na lanskih Dnevih komedije nagraje-na komedija Vinka Modemdorferja, Na kmetih, y režiji Dušana Mlakarja, )e nasmejala občinstvo do-1113 in na gostovanjih po VseJ Sloveniji. Minuli torek, na praznik občine Celje, je ansambel odigral 65. ponovitev uspešnice in dogodek Proslavil z družabnim srednjem tehnične in igralske ekipe, ki ga je priredil upravnik Borut Alujevič. Igralci si bolj redko vza-ntejo čas za takšne dogodke, Sal imajo še posebej pred kon-Cem sezone veliko obvezno-sii oziroma predstav za šolsko mladino in odrasle. Tako so se minuli teden kot po ekočem traku vrstile pred-stave Dvojčic, v kateri eno od njih igra Tina Gorenjak, Ti-aa G., drugo pa Barbara Vi-0vič. Tina G. odhaja med Svobodne umetnike, smo iz-Vedeli, umetniška voditelji-d Tina Kosi pa ni držala kri-?ern rok in je, da bi zapolni-a vrzel v igralski vrsti, pojila mlado igralko, Mari-orčanko po rodu, ki že ima ekaj odrskih izkušenj, sicer Pa je končala četrti letnik igralske akademije v Ljubljani, Minco Lorenci. Kolegom jo je predstavila na srečanju po predstavi Na kmetih. Minca bo še pred koncem sezone skupaj z ostalo igralsko ekipo začela s študijem drame Medeja, ki bo na sporedu prihodnjo sezono, s katero bo mlada igralka postala tudi stalna članica SLG Celje. Tina Kosi pa je v ansam- belsko vrsto za prihodnjo sezono povabila še prav tako mladega igralca, absolventa akademije Kristjana Gučka. Repertoar za prihodnjo sezono, je še povedala Kosije-va, je tudi že sprejet. Predstavili ga bomo v eni prihodnjih številk Novega tednika. To bo že tretja sezona, ki jo je oblikovala Kosijeva, ki pravi, da je celjsko gledališče v vzponu, da celoten ansambel trdo dela in da so rezultati vidni. Zato si drzne vsako sezono ambiciozno zasnovati in s takšnim delom nadaljevati tudi v prihodnje. Dobro utečeno je tudi delo v vodstvu hiše. Borutu Alujeviču (upravnik je od leta 1986) decembra letos poteče mandat za upravnika gledališča. Do izteka petletnega mandata umetniške voditeljice Tine Kosi, to sta dve leti in pol, naj bi Alujevič upravljal funkcijo v.d. upravnika gledališča. Potem pa bo gledališče po novem sistemu, kot vsa ostala slovenska gledališča (nekatera so že) prešlo na drugačen način vodenja, kjer bosta funkciji direktorja in umetniškega vodje združeni. Tak predlog vodenja gledališča sta podprla tudi svet gledališča in strokovni Svet. V prihodnjih dneh ga bodo obravnavali še mestni svetniki. V gledališču pa se te dni nadaljujejo vaje za zadnjo predstavo v tej sezoni. Sredi maja bodo uprizorili Let nad kukavičjim gnezdom. MATEJA PODJED Foto: DŠ Sonda v Likovnem salonu j ^ Likovnem salonu v Ce h* bodo drevi ob 19. ur la audio video konste nim6 enota-1008, umet skega tandema son:DA j 8a sestavljata Metka Go J ln Miha Horvat. stvarjalni par pod ime Sj(.rn s°n: DA je širši sloven 1 in mednarodni javnost rflvdn Predvsem po risbah ; ter hnalniško miško’ v ka Žo k avtor)a z ironično dr teli raVnavata svet digitalni Žen110*08*)6’ popolno o mre hik °St družbe in posamez niha v ujej. V audio zvoč lati ^r°)ektih z uporabo re n° Preproste tehnolo gije učinek motnje in globalnega »šuma«, ki ga producira vseobsegajoča digitalizacija, samo še stopnjujeta. Ob razstavi bosta tudi dva spremljevalna dogodka -umetnika pripravljata prihodnji petek in soboto še zvočno slikovno delavnico za srednješolce, študente in odrasle, drugi spremljevalni dogodek pa se uvršča v okvir Media Fokusa in ob zaključku razstave, 12. maja, prinaša projekcijo video del in pogovor z umetnikoma. BA TV Griže v živo Televizija Griže se bo to soboto ob 20. uri v Domu II. slovenskega tabora v Žalcu že petič v živo predstavila svojemu občinstvu. Komedija, parodija na slovenski televizijski program, v režiji in izpod peresa Olge Markovič in v izvedbi KUD Svoboda Griže postaja med občinstvom vedno bolj obiskana in priljubljena. S komedijami so že zabavali občinstvo v Grižah, na Gomilskem, v Laškem, Velenju, Žalcu in Petrovčah. MJ RADIO JE UHO,S KATERIM SLIŠIMO SVET! m f v 1 L L -4fc JI M3M ŠTAJERSKI VAL VEČ KOT 50 LET PRIJATELJSKE BLIŽINE Ljubezen po francosko Dijaki I. gimnazije v Celju so včeraj, s kar štirimi ponovitvami, v Plesnem forumu Celje izpeljali tradicionalni Francoski večer. Dva dopoldanska nastopa kar 31 dijakov, ki imajo kot enega od predmetov tudi francoščino, sta bila namenjena sošolcem in profesorjem. Zvečer so nastopili še za povabljene francoske in slovenske goste ter celjsko občinstvo, ki ima rado francosko glasbo in besedo. Tema letošnjega večera je bila ljubezen. Francoski večeri so tradicionalna prireditev dijakov I. Gimnazije v Celju že od leta 1976, ko jih je pričel pripravljati profesor francoščine Slavko Deržek, zadnja leta pa je mentorstvo prevzela njegova soproga Carmen, prav tako profesorica francoščine. Tokrat so se dijaki predstavili v glasbeno-plesnem večeru z izborom šansonov, ki govorijo o ljubezni in s plesom. BRST Oder mladih drugič V Unionski dvorani Celjskega doma so se v torek predstavila otroška gledališča celjske regije, ki jih je na območnih srečanjih izbral selektor Miha Alujevič. Na Odru mladih so se zvrstile predstave Frice in Frače, Snežna kraljica, Pravljica gre v svet, Pet Pepelk in Kakor napravi stari, je vedno prav, ki so jih uprizorili člani gledališke skupine OŠ Planina pri Sevnici, osnovnošolci Gustava Šiliha iz Velenja ter gledališčniki OŠ Ob Dravinji, Štore in Griže. Kot ugotavlja vodja celjske izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti Marijana Kolenko, je bila letos udeležba nastopajočih skupin nekoliko manjša, a zelo kvalitetna. Medobmočno srečanje si je ogledala tudi gledališka strokovnjakinja Branka Glazer, ki bo izbrala najboljšo skupino za uvrstitev na republiško srečanje. Slednje bo maja v Slovenj Gradcu. ESA Nova razstava na gradu V Galeriji likovnih del mladih Stari grad Celje bodo drevi ob 18. uri odprli razstavo likovnih del otrok Prve moskovske gimnazije in nagrajencev Ex-librisov mednarodnega razpisa mesta Hlohovec na Slovaškem. V kulturnem programu bodo nastopili učenci Glasbene šole Radeče. Prva moskovska gimnazija deluje kot celodnevna ustanova, znotraj katere so gledališki studio, glasbena šola in džez studio ter številne športne sekcije. Mednarodni razpis za mlade Ex-libris je edini tovrstni razpis v osrednji Evropi. Doslej je na njem sodelovalo 8.180 otrok iz različnih držav sveta. BA Kjer so zvezde doma Na programu od 14.4.05! PREVAJALKA 90 min., (The Interpreter), triler Režija: Sydney Pollack Igrajo: Nicole Kidman, Sean Penn, Monty Ashton Levvis ENGROTUŠ d.o.o.; Cesta v Trnovlje 10a; 3000 Celje ra: Družina Plazi (od desne): oče Drago, mama Cvetka, otroci Anita, Simon in Mirjana ter Rok Veter, spremenjen vnete S Plazlove velike domačije na vrhu Graške gore je lep razgled na ogromno travnato kotanjo, ki se na nasprotni strani ponovno zaključuje v bregu, podaljšanem v nebo. Ko so travniki zeleni, so polni domačih krav, ki se med brezskrbno pašo veselo in zdravo redijo, pozimi pa travnike prekrije debela plast snega, ki ga v dolino nanosijo igrivi vetrovi. V reportaži leta 1982, ki je bila objavljena v našem časopisu in v kateri smo predstavljali Graško goro, smo zapisali, da je bil tam nekoč sneg rdeč. Slavna Štirinajsta se je pred 61 leti, tako rekoč ob koncu vojne, pomikala od slovensko-hrvaške meje in bila prav na Graški gori najtežje boje s sovražnikom. Ostali so spomini, spominska obeležja in vsakoletna srečanja. Danes je Graška gora drugačna. Včasih »gora jurišev« je danes prijazna gora za ljudi, ki tam živijo, in za tiste, ki jo obiščejo ob mnogih spominskih in drugih priložnostih - prvomajska srečanja, srečanja borcev, tradicionalna pustovanja občin Velenje, Mislinja in Slovenj Gradec in nenazadnje že trideset let pri- ljubljeno glasbeno srečanje, zadnja leta festival narodnozabavne glasbe, ki je vsako leto avgusta ob prazniku velike maše. In pri vseh teh in drugih prireditvah, med katerimi prednjačijo koledovanja, ver- ski in otroški prazniki ter podobno, ima »prste vmes« družina Plazi, ki domuje na vrhu in ima najlepši razgled daleč naokrog. Plazlova domačija spominja na ponosno, veliko belo ko- Raf. V kraju ni bilo gostij 1 in ob večjih praznikih, ko je zbralo mnogo ljudi, so kar tako točili domač »tovkove Zato je bila gostilna za skoraj bolj potrebna kotc kev. V zgornjem delu hi=e dovolj prostora za sedemo sko družino. . 0 Dragov oče Rafael PlaZ ’ k domače Metulov Raf, ime, ten ljudski godec, je ime mačijo malo niže, v kota Leta 1947 se je poročil in . čel tako rekoč iz nič. NajPkj sta si z ženo Matildo p°s a la hišico in hlevček, ob ^ pa je kupoval njivico za n) co, tako da je bila leta • kmetija s petnajstimi he površine lepo zaokrožena^ Težko delo, ki ga v n° nem letnem času ni zmanJ lo, po večerih, predvse m Pa ob koncu tedna, nikoli tavilo Metulovega Rafa, . ni naložil harmonike 'n . mahnil po okoliških kraji! z~vl-i i r\ Viieo Dnl23 ^ od hiše do hiše. Dolga letja je igral na veselicah. ieijd je igidi iid p ročnih obredih in drugih harmo111 selih trenutkih in s ko razveseljeval ljudi- ,} 1 Rafael in Matilda sta m^. j, tri otroke: Olgo, ki je P0*,. - taUvl. čena z Martinom Pusta kom, ki je lani napisal za ni' mivo knjigo o Graški g‘f sinova Rafka in Draga^ f je fanta kmalu, ko sta o»a “j ^ o sobna, »zastrupil« z glaS~ jet ); Plazlov trio je bil mn0^r^' k znan kot najboljši za vZ°v[e- h vanje dobre volje. Oče )e ^g, it kel meh, Drago je pihal ;a bento, Rafko pa klarine • ^ ie Življenje je teklo kot P fl e z brzicami, otroci s0 go e zrasli in odšli na svoje- .gt h si je dom postavil tart\ mo ' za hrbtom vodi cesta v o proti Slovenj Gradcu. "rr, f šo je velik parkirni pr Jk domač eko vrt pa je ^e^3\o [s za šalo - do njega zaraui ^ , hribom, da se je treba - ^vli ----------•<;« nosti spustiti privezan ^ *a Glasbeni dni* J1 J dirigira man* a Cvetka 15. aprila bo minil0 v IH kar sta se v prijetni c^^zela ^ Šentilju pri Mestinju Družina Plazi na vrhu Graške gore skrbi za ekološko kmetij* o in dobro počutj*e v domači gostilni, oče Drago s sinom Simonom in hčerko Anito pa nadaljuje ohranjanje bogate glasbene zapuščine očeta, ljudskega godca Metulovega Rafa OCillliJU pn iv*--- ' ~ Drago in Cvetka. Zg°°, . o .. .-~ni je za' Stanku njune ljubezm ; ^ nimiva. Drago )e °^eCuPe'e vsakega prvega v me ljal v Mislinjo na p°sto^_^ P a obiskuje srednjo latla pa je zaposlena enega naših najboljših mladinskih pevskih zborov, ki ga vodi Danica Pirečnik. Z zborom je tudi gostoval na Madžarskem, v Kanadi in Nemčiji. Zdaj ob študiju občasno nastopa z različnimi glasbeniki, pripravlja pa tudi ustanovitev svojega ansambla, v katerem bo pela sestra Anita. * palači v °,Pa se dobivajo v , 'a Plasičn !niis štedilnikom * eN p07jm ^Urivo’ Kar še poko nrirT da stanovanju po- i ebnp0zi: X ^cuiUVdllJU UU- We n° barvo in dobro KrnP" en)e- :t’ 6 p° mn°gib zah- v !'» pri2!|t‘ra.n)'ih teta 1999 do-13 K' »Sodir?6 biološke kmečka v rPv°d združenje a" i ^atno nSe )U- pri nas ne (3 r°k nh;i_lc umetnega, celo ‘° Dvakrat let- t' 'ki nam nt!° stroge nadz°-r Podfli-s ugodnih rezul- * t kekmem U'eio status bio-to,venf1e' de hudo in zah-v ^ivig v r prijetno, ker veš, Le r!.V°hrandr,aVem okoliu z Anita se razvija v odlično pevko, glasbenico in izredno komunikativno dekle, ki si želi, da bi nekoč tudi sama vodila glasbeno-zabavne programe. Prvič je javno zapela že s petimi leti v otroškem zboru Glasbene šole Velenje, leto kasneje pa je že posnela prvo skladbo Pisane pravljice. Danes obiskuje 1. letnik gimnazije v Slovenj Gradcu ter hodi v glasbeno šolo za solopet-je in klavir. Mirjana se je zaupala zdravstvu, z Rokom pa bosta še letos začela graditi hišo tam, kjer je bila stara Metulova domačija. Imata nagajivega in prijetnega fantiča Anžeta, ki ga - žal - ob našem obisku ni bilo doma. Bil je na kratkih počitnicah. Najbolj je na Anžeta ponosen Drago, saj že pridno igra harmoniko in napoveduje nadaljevanje Plazlo-ve glasbene družinske tradicije. Brez glasbe bi bilo dolgčas Plazlova domačija, ki leži na tromeji občin Velenje, Mislinja in Slovenj Gradec, je pravo kulturno in siceršnje središče Graške gore. Na najbolj odmevnih prireditvah se zbere tudi po petnajst in več tisoč ljudi. Na Graški gori so znana pustovanja treh občin, prvomajska srečanja, srečanja borcev in planincev, predvsem pa vsakoletni festival narodnozabavne glasbe Graška gora poje in igra, ki bo letos 14. avgusta že tridesetič. Srečanja je začel že pokojni Alojz Klančnik, zdaj jih s sodelavci uspešno pripravlja Drago Plazi. Vsako leto se na Graški gori zbere okoli dvajset ansamblov, za obiskovalce pa pripravijo tudi zgoščenko in dve televizijski oddaji. Prava poslastica pa je skrb za ohranjanje ljudskih običajev, med katerimi še posebej izstopa koledovanje za sv. Tri kralje. Koledniki obiščejo vse hiše, ki so razmetane po širokem usločenem hrbtu Graške gore in bližnjih dolinic, pri čemer z darovanimi dobrotami napolnijo tudi po tri velike nahrbtnike. Ob obisku zapojejo in voščijo, kasneje pa vse dobrote dobro vnovčijo. Plazlovi na Graški gori zmorejo številne aktivnosti uspešno premagati prav zaradi ukvarjanja z glasbo. Oče Drago zdaj namesto trobente igra harmoniko in poje ter ima že več kot dvajset let ansambel Fantje z Graške gore, ki je gostoval tudi v tujini, Avstriji in na Češkem. Če je treba, zaigra v družinskem triu ali pa se na veseljaško pot še vedno kdaj pa kdaj poda z bratom Rafkom. Najbolj veselo pa je ob večjih družinskih praznikih, ko posedejo za veliko mizo in ob veselem pripovedovanju tudi zapojejo. Nekaj posebnega so dnevi ob koncu leta, še posebej sveti večer... Pri Plazlovih se je celo veter navadil mnogih imenitnih melodij, ki jih izvajajo, Drago, Simon in Anita, pa seveda vsi ostali družinski člani in mnogi prijatelji, ki pri njih najdejo topel in prijazen dom. TONE VRABL S^moisK^i! Koledniki sv. Trije kralji z Graške gore, ki jih vodi Drago Plazi (s harmoniko). hk ^0tl Porisana z glas- L 'Cvetfc, nanje tudi zai-!oireŠ1iivaknrPa,je seveda ne-I bPo0|klic,ni Sfasbe- a erknt , °lje hiti a„i— p™č urakLal8/fest,va- H1 k°k‘80ri Pred dvanai-^jSebiu^na^ l*P^ed1iLnUrad- il nri2 glasbo sp • t0 dm ka" j|iD.0Srnihle,h,eprVičsre- sfess&srs Eden prvih skupnih javnih nastopov sestre Anite in brata Simona ob spremljavi prijateljev. V gostilniškem kotu Drago, Anita in Simon, zgoraj pa Metulov Raf ter Anita in Simon Drago in Cvetka sta se poročila 15. aprila 1978. Na lepo nedeljo, 28. junija 1970, je na Plešivcu igral trio Plazi (od leve): oče Rafael ter sinova Drago in Rafko. m 18 Prvaki brez treninga Najboljše košarkarje ima Poslovno-komercialna šola Celje Šest sekund pred koncem finalne tekme državnega prvenstva srednješolcev je Gimnazija Bežigrad povedla za točko. Gostitelji turnirja - zaključni spopadi četverice so bili sicer v dvorani srednje gostinske šole - so hitro podali Sandiju Čebularju, ki se je prebil v bližino nasprotnikovega koša, metal od table in zadel. Sledil je izbruh veselja, najboljši igralec turnirja Sandi Čebular, sicer član šentjurskega Alposa Kemoplasta, je zajemal sapo in dejal: »Celotno srečanje je bilo napeto. Ljubljančani imajo zelo dobro moštvo. Vseskozi vadijo skupaj, igrajo v Šolski košarkarski ligi, mi pa nismo imeli niti enega treninga. Brez skupne vadbe smo postali državni prvaki. To pove vse. Zadnje sekunde? Gledal sem semafor in presodil, da se lahko prebijem v bližino koša. Vse se je izteklo idealno. Presrečni smo!« Zmagovalce, Boštjana Trupeja (11 točk v finalu), Jerneja Peši-ča, Sandija Čebularja (15), Roka Jurjeca, Ti- lena Podplatana, Jureta Krajnca (5), Petra Ciganoviča (8), Tadeja Horvata (8), Mateja Krušiča (7), Anžeta Skazo in Denisa Coceja je vodil športni pedagog Leon Podvratnik: »Čeprav imamo zelo dobro ekipo, nismo pričakovali uvrstitve v finale. Vsekakor pa smo menili, da so ljubljanski gimnazijci favoriti. Fantje so zaigrali sproščeno, na koncu so imeli tudi nekaj sreče, ki pač odloča v tako negotovih obračunih.« Ravnateljica Maja Krajnc je dejala: »Enkratno. Čestitke našim igralcem, kajti zlomili so odpor dveh zelo kakovostnih tekmecev in proslavili ne le našo šolo, temveč tudi mesto Celje.« Trener Bežigrajčanov Luka Bassin je bil razočaran, tudi ogorčen: »Vse štiri tekme so bile dokaj kvalitetne. Finale smo izgubili v zadnji sekundi. Čeprav je zadnjih pet sekund trajalo osem sekund, je Poslovno komercialna šola zasluženo prvak ...« I. Gimnazija Celje je zasedla četrto mesto, za Gimnazijo Kranj. DEAN ŠUSTER Začenja se zares Ta konec tedna se bo začel tretji, zadnji del sezone v slovenski košarkarski ligi pred končnico za prvaka. V ligi bo igralo šest moštev (Pivovarna Laško, Elektra, Union Olimpija, Geoplin Slovan, Helios in Krka), ki se bodo borila za štiri mesta za play off. Istočasno naj bi ta štiri mesta vodila tudi v Jadransko ligo v prihodnji sezoni. Zato je ta del prvenstva za klube še kako pomemben. Morda že ključna tekma Laščani bodo najprej gostili ekipo Slovana v morda že ključnem srečanju tega dela sezone. Po vseh napovedih naj bi bil prav Slovan največja ovira za pivovarje, da bi se ponovno uvrstili v finale državnega prvenstva, zmaga pa bi že na stežaj odprla vrata mednarodne lige. Zaradi tega v Laškem s polno mero resnosti pričakujejo Kodeljevčane, s katerimi imajo to sezono v ligi razmerje v zmagah 1:1 (zmaga v Laškem 72:48, poraz v Mariboru 75:71). Ljubljančani so pred mesecem dni dobili že tretjega trenerja v tej sezoni, Zorana Martiča, ki je bil nazadnje v Podgorici, sicer pa je Celjan. Prav Martič naj bi zložil ekipo odličnih posameznikov, ki jih premore Slovan, v kolektiv in sodeč po zadnjih srečanjih mu to tudi uspeva. Največji motiv bo v Treh lilijah prav gotovo imel še lanski pivovar Saša Dončič, ki proti Laščanom vedno igra odlično. A kljub dobri ekipi in dobri igri Slovana je več ali manj vse odvisno od igre ekipe Aleša Pipana. Če bodo pivovarji igrali, tako kot znajo, potem jim zmaga ne bi smela uiti iz rok. Zadnji porazi po informacijah iz Laškega niso pustili posledic, na treningih se dela dobro, le nekoliko mirnosti in močnejših živcev bo treba v negotovih končnicah, ki smo se jih v zadnjem mesecu dni še kako nagledali. Seveda pa bi bila dobrodošla tudi pomoč navijačev, saj je lahko podpora s tribun v tem srečanju odločilni dejavnik. Še neuigrani V ligi za prvaka jutri Starta tudi Šoštanj ska Elektra, ki sicer javno ne kaže prevelikih ambicij, a potihem se v Šaleški dolini prav gotovo nadejajo presenečenja in morda celo uvrstitve v Jadransko ligo, čeprav tega nihče ne upa povedati na glas. Moštvo se je dva tedna pripravljalo na srečanje v Novem mestu pri Krki, odigralo pa je tudi dve prijateljski tekmi. In kaj sta pokazali, je za Novi tednik povedal tvorec uspeha, trener Ante Perica: »Nismo še pravi, kar še posebej velja za oba novinca, Miloša Mirkoviča in Slavka Duščaka. To je logično, saj pet mesecev nista imela pravih tekem. V samo mesecu dni dela se tega pač ne da v celoti popraviti. Žal se je poškodoval Samo Vidovič, ki zagotovo ne bo igral prvih dveh tekem. V Novo mesto ne gremo povsem mirni. Vemo namreč, da nas čaka mlada domača ekipa, željna dokazovanja na močnejših nasprotnikih. Igrala bo agresivno. Odgovoriti bomo morali z enako mero, če želimo do prve zmage v novi ligi. Gremo korak po korak, v vsaki tekmi na zmago, pa bomo videli, kje bomo pristali. Seveda bo treba igrati s polno močjo že v soboto, saj bi bila zmaga na Dolenjskem dobra napoved in psihološka vzpodbuda za ta del sezone, ki bo še kako naporen.« Igralo se bo v pospešenem ritmu so-bota-sreda, s prekinitvijo med prvomajskimi prazniki, ko bo zaključni turnir osmerice Jadranske lige v Beogradu. Za prvo mesto V ligi za obstanek v L SKL se igra zadnji krog. Rogla je že v sredo s 15 točkami razlike premagala moštvo Triglava in končala sezono. Zdaj čaka na rezultat Alposa Kemoplasta in videla bo, kje je pristala. Šentjurčani nocoj gostujejo v Kopru in ob zmagi bi bili prvi v tej skupini ali bolje rečeno deveti v Sloveniji. Ob porazu bi prvo mesto pripadlo Rogli. Šentjurčani so vsekakor favoriti v Kopru, ki je izgubil nekaj igralcev, potem ko si je zagotovil obstanek. A velja poudariti, da je Koper v tej sezoni že dvakrat premagal Šentjurčane, ki bodo morali za zmago na Obali in dosego želenega cilja prikazati vsaj podobno igro kot v soboto proti Rogli. JANEZ TERBOVC :avod Slovenije , JA. Veseli »trgovci«, najboljši v Sloveniji Celjanke za finale! Rokometašice Celja Celjskih mesnin v nedeljo doma z Olimpijo Pred sezono je celjski klub najstnicam dodal Majo Grudnik, Lidijo Krajnc, 20-letni Nino Potočnik in Anjo Fic, Jugoslovanka Duška Pršič pa je ostala v ekipi. Večina varovank trenerja Miša Toplaka pa še ni niti polnoletna. Zato so bili cilji sprva skromni, a že izkušeni strateg je ob izredno kvalitetnem delu uvidel, da so dekleta sposobna tudi za kaj več. Zagotovila so si obstanek, potem pa se z uvrstitvijo na 4. mesto prebila v končnico za prvakinje. Po zmagi doma z Burjo s 33:29 in porazu v Škofijah z 32:31 so lahko celo finalistke, zaradi nerazumljivega sistema tekmovanja v končnici pa se lahko spet srečajo z Burjo ali Žalcem. Krim čaka le drugega finalista. Mišo Toplak, čestitke za dosedanji del sezone. Je bilo vroče v Škofijah? Niti ne, saj smo rezultat vseskozi kontrolirali. Še dobrih VIKEND POD KOŠI PETEK, 15. 4. 1. SKL za obstanek, 10. krog: Koper - Alpos Kemoplast (20.30). SOBOTAJd. 4.* 1. SKL za prvaka, 1. krog: Pivovarna Laško - Slovan (19.30), Novo mesto: Krka - Elektra (19.30). 1. B SKL, 25. krog, Sl. Konjice: Banex - Rudar (19), Polzela: Hopsi - Ajdovščina (19). 2. SKL, končnica, 5. krog: Pivovarna Laško mladi - Kolpa (16), Celjski KK -Portorož (16.30). sedem minut pred koncem smo vodili za štiri gole. Potem se nam je pripetil spodrsljaj. Prej izključena Tara Filipovič se je prehitro vrnila na igrišče, storila še grob prekršek za rdeči karton in dve minuti smo imeli dve igralki manj, šest minut smo igrali z eno manj. Zdržali smo pritisk domačink in najnižje izgubili. Veselje je bilo nepopisno. Dekleta so resnično pustila srce na igrišču. Nina Potočnik je pri Žalcu nakazovala, da gre za vrhunsko igralko, a jo je pestila poškodba. Zakaj je »eksplodirala« v Škofijah? Njena močna želja je prisotna že vseskozi, bil pa je tudi že čas, da se ji »odpre«. Odigrala je simultanko. Vse ji je uspevalo. Pred odmorom je dobila močan udarec v glavo. Morda je šlo tudi za pretres možganov, a je stisnila zobe in v »šoku« odlično odigrala v nadaljevanju. Zaustavila se je pri 14 golih. Izstopala je še vratarka Maja Grudnik. Strokovnjaki so ocenili, da so njune mlade celjske soigralke prav tako odigrale vrhunsko. »Mesnine« so prijetno presenečenje, »celjski Žalec« razočaranje po porazu z Olimpijo, s katero ste v Tivoliju izgubili z 29:26, potem pa jo doma premagali kar s 36:25. Za kakšnega tekmeca gre? Predvsem moramo pozabiti na zmago zli goli razlike. S športnim direktorjem Iztokom Ščurkom sva si ogledala tekmo v Ljubljani, žalsko tekmo pa na posnetku. Olimpija ni bila tako dobra, Žalčanke so igrale v krču. Niso se približale igri, ki jih je krasila v rednem delu prvenstva in jih pripeljala do 2. mesta. Je pa res, da je Olimpija po koncu slovenskega pokala spremeni- Mišo Toplak ibrambi. Postavlja se načico obrambe 3-4' ike očitno na to m5 avljene. Zaupam svo :am. Če bodo pon°' nteoKrauw,- orem izrazih-i sodnikov ašaekiP'f inčnega do SS; Neurejenim klubom bije zadnja ura Večni športnik Matej Polutnik o novih izzivih na predsedniškem mestu Športne zveze Celje . 40-lclni diplomirani ekonomist šil« podpredsedniškega mesta pri Us US„Pešen športni delavec in še KZS, kjer sem pripravil obsežen tri-Pešnejši poslovnež. Že celo de- letni program, ki naj bi povzročil dvig Jtetje je prvi mož Cetisovega pod- slovenske ženske košarke, po letu dni Ja v Zagrebu, ki letno ustvari pa ugotovil, da so bili cilji všeč vsem, Ša i?arr*° tolariev prihodkov. S ko- izvedba pa je naletela na nerazume-Pio arSk° seIekci)° Savinja je bil vanje. S kolegi v predsedstvu ŠZ Celo prvak Slovenije, z Libe- lje in zaposlenimi v njej ter s pomočjo v kadetski konkurenci celo dr- Lada Gobca, ki ima izjemno rad vni prvak tedanje Jugoslavije, *ere dres z državnim grbom je ej kategoriji oblekel enkrat. Ak-v^° košarkarsko pot je sklenil entjurju pred šestnajstimi leti. st if6Z šp°rta ni mogel, zato je po-kn« *Unkci°nar v celjskem ženskem ^L^ksrskem klubu. Kot direktor 2 k Merkur Celje se lahko pohvali n yerna državnima in s pokalnim seh °V°m V ^anski kategoriji, še po-^ ponosen pa je na prvo mesto v Uit' inskem DP. In ne pozabi ome- šport, bom vendarle uspel izpeljati program, ki ga bomo obravnavali in - upam - sprejeli na prvi seji. Kot predsedniku ŠZ Celje vam bo verjetno uspelo zagotoviti še več denarja za žensko košarko ... Niti slučajno! Prav s tem, ko ne bom favoriziral »svojega« kluba, bom izzval ostale člane predsedstva, da bomo za skupščino pripravili nov pravilnik o sofinanciranju programov športne dejavnosti v občini in merila za vrednotenje programov. Hiti h ne PozaD1 °me- menia za vrednotenje programov. Peh a vekko zaslug za zadnje us- Za letos še niso.pripravili kategori-s n,!LPriPisuie sodelavcem na čelu zacije klubov na podlagi meril in to s nuptsuje souetavcem na Cele da r®^sednikom kluba Markom Zi jat ,m- Tičo, kot ga kličejo pri-§gr?Jl- je tudi podpredsednik Ko-po] ^ske zveze Slovenije, toda s tega °2aja namerava odstopiti, uko to, da ste se odločili kandi-ah še za predsednika ŠZ Celje? a§OVoril me je sodelavec in ro-hč ^unkcionar Andrej Šušte-VovKandidiral me je RK Celje Pi-Hioi91113 kuško, kasneje še uprava Je§a kluba. ag.^kjsjevanje vseh funkcij bo iUar^z^kar nekoliko zapleteno, ZveJ-3^301, da hom imel v Športni 1 res precej dela, a se bom »re- I ŠPORTNI Koledar _ SOBOTA. 16. 4. 2 NOGOMET Pactork’jg3' kr°§: Rudar Velenje - • Bis^k’ 18. krog: Kovinar Štore 3ejšah1CQg e^ezn^ar " Šmarje Pr* 1S ROKOMET Ua: p- m°ški, 20. krog, Ljubljano n,3 ' Cefje Pivovarna Laško, Žei 1. S^est0: Krka v ----- Gorenje. !Hk či ?enske, polfinale pora- ^kofjje- Burja . Celeia Žalec. ■^NEDEUA. 17. 4. 2. S^ NOGOMET 5r (16 301 D!ael”ia - U- 3. sjut k Tnglav - Šmartno. (l6.30) ’18' kroH: Tišina - Šoštanj i sl .Rokoiv|et !ekipa , hunske, polfinale, prva ie CelUt,Ubljana: Olimpija - Ce-ske mesnine js, KOŠARKA ekuia j i6l?1ke’ P°hinale, povratna * Mubljana; iiirija . Merkur bo primarna naloga posebne komisije. Ko bo opravila nalogo, se bomo ubadali z razdeljevanjem denarja. Kategorizacijo pa moramo sestaviti na novo, saj sta - samo za primer - nazadovala AD Kladivar Cetis in JK Ivo Reya, napredoval pa je ŽRK Celje Celjske mesnine, kar se bo odrazilo v financiranju. Nagibam pa se k skorajšnji modernizaciji normativov. To pomeni, da se bomo zavzemali za množičnost in vrhunskost. Kratko bodo potegnili neurejeni klubi, kolektivi, katerih bilance podpisujejo za to neusposobljeni ljudje. Takšni bodo ostali brez denarja! Kakšna je zapuščina ŠZ Celje, kakšno je trenutno stanje v celjskem športu? Njena vloga ni natančno opredeljena. Stanje v celjskem športu pa je zelo dobro, rezultati vrhunski, množičnost na zavidljivi ravni, prav tako infrastruktura. Zaradi številnih infrastrukturnih naložb pa je trpel sam šport, kar je razvidno iz primerjav z ostalimi slovenskimi zvezami. Za šport so v Kranju namenili 400 milijonov tolarjev, v Kopru polovico tega zneska, v Ljubljani kar milijardo in pol, v Celju pa desetkrat manj! Tudi odstotkovno od proračuna zaostajamo za ostalimi občinami prav zaradi velikih naložb. Katere bodo vaše prednostne naloge? Kategorizacijo sem podedoval od prejšnjega predsednika. Obiskal bom nekaj klubov in jih opazoval. Sledila bo predstavitev programa, potem pa bom v predsedstvu skušal doseči soglasje za štiriletno delo. Zavzemal se bom za statutarne spremembe in pravno dodelavo načina financiranja klubov v sodelovanju z mestno občino. S klubi se želim dogovoriti o trženju zveze, prizadeval si bom uvesti članarino in vpisnino za nove klube. Kako naj bi ŠZ Celje izgledala čez štiri leta, ob koncu vašega mandata? Predstavljam si jo kot organizacijo, ki bo z dogovorom med klubi Matej Polutnik enakopraven partner pri pogovorih z lokalnimi oblastmi. Verjamem, da je ob boljšem delu in večji prepoznavnosti naloga uresničljiva. Želim, da zveza postane servis za klube pri svetovanju o davčni zakonodaji, organizaciji, pravnih zadevah ... Ali lahko kot predsednik vplivate na stanje v panogah, ki so v krizi? Zelo težko, v končni fazi mora vsak kolektiv odgovarjati za svoje delo. Trenutno lahko priskočim na pomoč le z nasveti in izkušnjami. Se boste preizkusili tudi kot nekakšen menedžer? Mar ne bi bilo na mestu tudi lobiranje pri finančno trdnih gospodarskih družbah, ki bi skupaj, morda v kakšnem poolu, združevale moč in denar ter podpirale šport? Prav to načrtujem. Trženje je moj poklic. Od članov predsedstva pričakujem, da bodo svojo resnost po sprejemu usklajenega programa pokazali tudi pri ponudbah za trženje. Morali bodo zagotoviti denar, pa četudi vsak le po sto tisočakov letno. Od nekdanjega košarkarja bi verjetno kdo pričakoval, da bi se zavzemal tudi za oživitev moške košarke v Celju. Je to realno? O tem ne razmišljam. Ob vsem vrhunskem športu v mestu ne vidim pogojev še za en kakovostno organiziran košarkarski klub, ki bi letno potreboval približno pol milijona evrov. Tega denarja v našem bazenu ni. Bom pa z veseljem prisluhnil vsaki ideji in jo ocenil ter pomagal, če bom uvidel, da je predlog dober. Za oživitev so potrebni kakovostna organizacija, delo z otroki, ustrezna infrastruktura, podpora lokalne skupnosti in medijev ... pa vseeno nihče ne zagotavlja lovorik. Le-te pa v sodobni družbi kaj pomenijo. To velja za vse športe, zato moramo spoštovati in ceniti dosežene rezultate ter pozdraviti vsako povezovanje športa z gospodarstvom. TOMAŽ LUKAČ Foto: CK KOMENTIRAMO Celje gre naprej Je celjske rokometne pravljice konec ali še traja? Odgovor je na dlani. Zadnji evropski prvaki so postali še zmagovalci superpokala, v ligi prvakov so prebrodili Pick Szeged in Lemgo ter bili v četrtem polfinalnem obračunu, z Barcelono najbližje uspehu. S tem se strinja tudi Vlado Privšek, ki je po dolgoletnem stažu v klubu objektivno ocenil obračun v Blaugrani. Lastne napake, še hujše sodnikov, ki sta dvakrat pozabila pokazati rdeča kartona, neaktiviranje nekaterih igralskih moči... Majice z napisom Finalisti so bile pripravljene, a so ostale v torbi. Zanimivo: nekaj poznavalcev je takoj po tekmi menilo, da Celju ni bila storjena krivica. Da je pač izbrani kriterij ustrezal bolj enim kot drugim. Kmalu so spremenili mnenje, saj kriterij ni bil dosleden. Veljal je na eni strani, na drugi pa ne. Nekaj celjskih izključitev je bilo smešnih, udarec Hrvata Davorja Dominikoviča v predel trebuha Jureta Natka pa popolnoma nekaznovan, potem ko se je zgodil pred očmi enega od sodnikov. 6. marca leta 1999 so Celjani skušali obraniti prednost treh golov iz Golovca, FC Barcelona pa je praznoval 100. obletnico obstoja: Hansson in Olsson. Dobrih šest let kasneje se Barga vrača po daljšem obdobju odsotnosti med evropskimi velikani, ko ji »beži« domači naslov. Celjani imajo spet tri gole zaloge: Hansson in Olsson. Celjsko moštvo ni bilo »na vrsti« ne tedaj ne danes. Njegov čas je bil v pretekli sezoni, ko bi lah- HA KRATKO Body ffit je hit Celje: Dvigovalci uteži Body fit Celje so z 830 točkami dobili prvo pokalno tekmo v Domžalah, kjer sta poleg domačega kluba (629) sodelovala še ljubljanska Olimpija (765) in velenjski Rudar (603). V slovenski ligi so Celjani doslej ugnali Olimpijo in Domžale, pred gostovanjem pri Rudarju pa je veteran Marko Uranker dejal: »Celjski Body fit je spet pravi hit. Tudi v Velenju bomo zmagali!« Poleg Urankerja sta se izkazala Tadej Kolšek in Matija Močnik, ki na vsaki tekmi izboljšujeta osebne rekorde. Srebotnikova spet obetavno Charleston: Velenjska teniška igralka Katarina Srebotnik je v uvodnem krogu turnirja WTA z nagradnim skladom 1,3 milijona dolarjev ugnala Avstralko Nicole Pratt z 2:0. V 2. krogu turnirja na pesku je bila boljša od Ukrajinke Tatjane Pe-rebijnis z 2:6, 6:3 in 6:1. V 3. krogu se bo pomerila z 11. nosilko, Japonko Ai Sugijama. (DŠ) Upanje umira zadnje Rogaška Slatina: Dobovec bo jutri odigral drugo tekmo polfinala DP v malem nogometu. V goste prihaja ekipa Betona. Čeprav so Do- ko rekli le: hvala, sodniki. In hvala, EHF. A tega zaradi pekočih ran v prejšnjih desetih letih ni bilo moč izdaviti. In ni šlo za kakšno pretirano pomoč- vsiljuje se mi leAde-mar, a morda se motim - temveč so imeli bojevniki Mira Požuna pošteno sojenje in so se zategadelj lahko približali ali pa morda celo dosegli svoje skrajne meje zmožnosti. Za tekočo sezono pa: nikoli ne bomo izvedeli. Madžar Sandor Andorka iz EHF je že v osmini finala pripravil past; v Szegedu so pivovarji pač zasenčili vse okoli sebe. Sledil je srečen žreb in Lemgo je bil za celjske mojstre resnično »mala malca«. Zlatorog pa je pokal in čakal finale. Tudi zaradi Dejana Periča ga ne bo v Celju. »Z Rivero ne govorim že pol leta,« je dejal Francesco EsparMo-ya, ki je postavil obrambo 5-1 usmerjeno proti čudežnemu in vihravemu Slovencu iz Belorusije. Se je tega sam domislil? Morda bi lahko kopirali Bargin recept in bi ob dirigentu Rutenki zaigral bombarder Miladin Koz-lina - Požunovega koncepta le ne velja rušiti, saj je Uroš Zorman priigral štiri sedemmetrovke. Zlati Tone Turnšek naj bi letos zapustil Pivovarno Laško, kluba seveda še ne. Danes bosta enoletni pogodbi podpisala Miro Požun in levičar Boštjan Hribar (že Trimo, Prule, Krka), Medveščakov dirigent Krešo Ivankovič jo je že. Iz Slovenj Gradca pa naj bi prispela trenerska ponudba. V Ciudad Realu norijo, ker ne morejo do Rutenke. Celje gre naprej! DEAN ŠUSTER bovčani v Zagorju visoko izgubili (11:5), so vseeno optimistično razpoloženi. »Upanje umira zadnje. Prepričan sem, da bomo na domačem igrišču veliko bolje odigrali. Pomagala nam bo tudi publika, ki nas vzpodbuja na vseh tekmah,« je povedal kapetan Cveto Kosernik. Dobovec bo odigral v popolni zasedbi. »V primeru neuspeha ne bomo razočarani, saj smo svoj cilj, uvrstitev okoli petega mesta, že presegli,« je zaključil drugi najboljši strelec v ligi (25 golov). Tekma se bo začela ob 20.30. (JŽ) PANORAMA KOŠARKA 1. SL - ženske Polfinale, prva tekma: Merkur -Ilirija 99:48 (22:11, 53:20, 82:27); Laskova 31, Jurše 16, Čonkova,- Jereb 13, Gavriloska 10, Lesjak 7, Komplet, Mlakar 3, Markovič 2, Geltar 1; Škof 16, Gačner 9. ROKOMET 1. SL - moški 19. krog: Koper - Celje Pivovarna Laško 34:37 (15:15); Kojič 10, Doborac 6; Brumen 7, Gajič, Kok-šarov 6, Rutenka 5, Zorman 4, Go-renšek, Natek 3, Mlakar, Kozlina 1. Gorenje - Prevent 30:31 (15:17); Sovič, L. Dobelšek 6, Bedekovič, M. Oštir, Zrnič 4, Sirk, Ilič 3; Vu-čičevič 8, Simonovič 7. 20 NIKA Moril in razkosal žrtvi Celjski policisti prijeli domnevnega brutalnega morilca, ki ga srbska policija išče že več mesecev Srbski mediji so se v minulih mesecih razpisali o umoru 25-letne Jasmine Došič v Aleksincu, ki je, tako kot so sprva domnevali, končala pod nožem neuravnovešenega morilca. Njeno telo so našli dobesedno razmesarjeno, s prerezanim vratom in krvavim križem na prsih in nogah. Sledi so policiste in foren-zike pripeljale do 37-letne-ga Silva Pluta iz Novega mesta, ki je bil do preteklega tedna na prostosti. Prijeli so ga celjski policisti med kontrolo cestnega prometa. V Laškem. Policija o tem ni obvestila javnosti, na generalni policijski upravi, kjer ni celo na njihovih spletnih straneh niti enega obvestila o tem, da obstaja vsaj malo možnosti, da se krut morilec sprehaja po Sloveniji, pa so nam po- vedali, naj se obrnemo na ministrstvo za pravosodje. Tam smo izvedeli, da je Plut v Ljubljani v priporu zaradi ropa in ne zaradi umora v Srbiji. Tudi izročitev srbskim pravosodnim organom ni mogoča, ker državi nimata medsebojnega sporazuma o predaji in izročitvi osumljencev kaznivih dejanj. Lahko pa se zgodi, da mu bodo zaradi umora v Srbiji sodili pri nas, v tem primeru bo potrebno še bolj tesno sodelovanje srbskih kriminalistov s slovenskimi. V Laškem naj bi ga po neuradnih podatkih prijeli še z eno osebo, ki naj bi prav tako imela na vesti kar nekaj kaznivih dejanj, predvsem na območju Aleksinca. Krvavi umor, ob katerem so se zgražali tudi srbski policisti, se je zgodil 18. novembra lani. Truplo nesrečne 25- letnice so našli ob poti na polju, ki vodi od Aleksinca do tamkajšnjega rudnika. Ker Jasmina zvečer ni prišla v službo, jo je dvakrat klicala njena sodelavka, vendar med 21.00 in 23.15 od nje ni bilo glasu. Ravno v tem času naj bi se zgodil umor, pravijo tamkajšnji kriminalisti. Našel jo je lastnik trgovine, v kateri je bila zaposlena, saj se mu je zdelo sumljivo, da se Jasmina ni oglasila, zato jo je odšel iskat. Domnevajo, da jo je storilec najprej udaril s topim predmetom po glavi, dajepad-la v nezavest, nato pa naj bi se nad njo izživljal. Dekle naj bi bilo umorjeno z več vbodi, imelo naj bi več deset glob-jih ran po telesu. Truplo je bilo položeno na sprednjo stran, domnevajo celo, da ni bila umorjena na kraju, kjer fJasmina Dl Nesrečna Jasmina Došič so jo našli, ampak da jo je morilec tja prenesel. Storilec naj bi ji prerezal vrat, na prsih in nogah pa z nožem zarisal križ. Preiskovalni sodnik je že nekaj dni po umoru Večkrat objavljena slika Silva Pluta v srbskih medijih dejal, da so na kraju najdbe trupla našli kar nekaj sledi in tudi predmetov, ki so z DNA-analizo pokazali na 37-letnega Silva Pluta iz Novega mesta. Dva umora Ker so torej sledi, ki jih je morilec pustil na truplu, P°' kazale na slovenskega državljana, so za njim razpisali mednarodno tiralico. Dokazov, da je Plut storil umor, je dovolj, pravijo na srbski policiji. Pluta sumijo tudi nekaterih drugih kaznivih dejanj, ki so se zgodila v Aleksincu v času novoletnih praznikov. Zadnje leto naj bi hi; val v Srbiji, večkrat pa naj bi se zadrževal tudi v BiH in na Hrvaškem. Sicer pa naj bi Plut v sostorilstvu še ene osebe pred leti oropal pošto v Polhovem Gradcu, na več let pa so ga v Sloveniji že obsodili zaradi umora 22-letne Marjance Matjašič iz Božakovega. Ker je ubogo dekle brutalno umoril, potem pa jo razkosal, je več let presedel v zaporu. Vprašanja brez odgovorov Pogreli smo poltretje leto staro šmarsko zgodbo, ker ne poznamo nove Sredi septembra 2001 smo opozorili na problem, do katerega so bili prebivalci šmarskega območja zelo kritični in predvsem zaskrbljeni. Šlo je za prehod ceste čez železniško progo na prometno precej obremenjeni lokalni cesti Šmarje-Dvor, ki je zavarovan zgolj z andrejevim križem in znakom ustavi. Danes je problem še vedno isti, nevarnost, da se spet zgodi kakšna nesreča, je še vedno enaka in ljudje so še vedno zaskrbljeni. Domačini so večkrat opozarjali in še vedno mislijo tako, da so na omenjeni lokalni cesti, ki prečka železniški tir v Kolodvorski ulici blizu železniške postaje v Šmarju, nujno potrebne zapornice. Niso namreč pozabili na tragični dogodek, ki se je zgodil avgusta 2001, ko je čez omenjeno progo, kjer je tudi preglednost občasno zelo zmanjšana (železniški tovori), zapeljal osebni avtomobil ravno v času, ko je mimo pripeljal vlak. V trčenju je ena oseba umrla, dve sta utrpeli telesne poškodbe. Septembra 2001 smo se o problemu pogovarjali s šmarskim županom Jožetom Čak-šem, ki je povedal, da bo ta problem rešen z načrtovano novo prostorsko in prometno ureditvijo v Šmarju. Po tej ureditvi naj bi bil med drugim zdajšnji nevaren prehod na cesti Šmarje-Dvor ukinjen za ves promet, tudi za pešce, od katerih so najbolj »nevarni« šolarji. Na odseku pred t.i. Guzejevim mostom bi Policisti otrokom Vsako leto je v Sloveniji v prometnih nesrečah udeleženih približno tisoč otrok, starih do 14 let. Slovenska policija je tako začela projekt Medvedek Jaka, ki )e tokrat namenjen najmlajšim udeležencem v cestnem prometu. Policisti bodo otrokom od 3. do 7. leta starosti do konca junija ob prometnih nesrečah, ko otroci in njihovi starši ne bodo telesno poškodovani, in tudi ob daljših zastojih med turistično sezono ali okvarah vozil, podarili plišastega medvedka. Od 16. do 30. aprila bodo policisti v preventivni akciji, če pri kontroli cestnega prometa ne bodo ugotovili kršitev, povezanih z varnostjo otrok v prometu in uporabo otroških varnostnih sedežev, otrokom kot nagrado podelili figur0’ ki jo je pripravil svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Gre za mednarodni projekt, v katerega se je let°s vključila tudi naša država. V Sloveniji se bo akcija imenovala Red je vedno pas pripet. Pasavec je otroška gumijasta igrača, oblikovana pa je tako, da jo lahko otrok uporablja kot žogico ah pa jo pripne na varnostni pas. Vse snovi v igrači so bile testirane in tudi sicer igrača ni nevarna. “ Pazite, Jopič! Prometni zakoni v Itali- ne, rdeče ali rumene barve),1■ ji, Španiji in v ostalih evrop- pravijo na Avto moto zve skih državah predpisujejo Slovenije. Pomembno ob te obvezno uporabo varnost- je, da vam italijanski ali špa0 ski policist ne more izreči kaz ni ob pregledu obvezne op me v vozilu, ampak le ob ne Nevarnost na cesti, prekrižani z železniško progo in slabo zavarovani pred nesrečo, ostaja aktualna do nadaljnjega ... promet preusmerili na (z zapornicami zavarovan) železniški prehod ceste, ki vodi v Jelšingrad, sočasno pa naj bi na novo zgradili okoli 300 metrov priključne ceste. S tem in še z nekaterimi drugimi posegi v prostor bi bilo središče Šmarja z bližnjo okolico prometno posodobljeno in urejeno ter varno. Problem slabo zavarovanega in s tem nevarnega prehoda ceste čez železniško progo v Šmarju, o katerem smo pisali pred tremi leti in pol, pa bi bil za vekomaj rešen. Občani so nas februarja letos ponovno opozorili na ta problem ter na dejstvo, da se od že davno obljubljene sanacije pa do danes ni zgodilo nič. Zato smo se z ustreznim vprašanjem konec februarja obrnili na šmarskega župana Jožeta Čakša, da pojasni, zakaj se še ni nič zgodilo, kje in pri kom se zatika, kako kaže v prihodnje - skratka - pričakovali smo odgovor, a ga do danes, kljub županovi obljubi, po mesecu dni in pol nismo dobili. Če je nepoklicni župan prezaposlen, pa so strokovnjaki, ki se poklicno uk- varjajo z obravnavano občinsko prometno in prostorsko-ureditveno problematiko, zato bi se župan lahko obrnil nanje. Mi smo svojim bralcem dolžni odgovarjati na konkretna, smiselna in dobronamerna vprašanja, a smo brez ustreznega sogovornika in posrednika informacij, žal, goli in bosi. MARJETA AGREŽ nega jopiča za voznike vozil tudi tujih registracij, in sicer ob vsakem izhodu iz vozila na avtocesti, kot na primer ob okvari vozila ali ob prometni nesreči, postanku in podobno. me v voznu, ampar, porabi brezrokavnika, saj , zrokavnik v teh državah tu - vezna oprema v avtomo i ’ u in podobno. kot je recimo varnostni tri »Odvisno od države je upo- nik. AMZS priporoča vS raba nekje obvezna za vozni- voznikom, ki se odpravi) tujino, da pred odhodom^ ke osebnih vozil ali za vozni ke tovornjakov ter za voznike avtobusov, za sovoznike je uporaba največkrat le priporočljiva. Za motoriste uporaba varnostnega brezrokavnika ni obvezna. Na varnostnem brezrokavniku oziroma jopiču mora biti obvezno evropska oznaka EN 471 (oranž- novitednik pijo varnostni jopič in 5 pripomorejo k večji varil ^ ni v cestnem prometu i tako tudi izognejo mor nemu plačilu kazni- ^ S 1. majem se bo na °s novega prometnega z državam, kjer je obvezen j nostni jopič, pridružia j. Avstrija. V nasprotju s fP jo in Italijo, kjer pt&v) pič uporabljati zgolj pri v du iz avtomobila, Jfj/jnga www.novitednik.com zahteva. V poslovnih en‘ t, AMZS lahko knpite '' r ed- ne jopiče, ki so vskladuz ^ narodnimi predpisi, P gg 1.600 tolarjev. tl BRALCEV 21 Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu 2 uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravil v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 0 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma Jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. Nepodpisanih pisem ne objavljamo. UREDNIŠTVO PREJELI 1 SMO O prodaji Rimskih Toplic V zvezi s polemiko in komentarji, ki se v zadnjem ča-Su Pojavljajo v medijih v zve-z‘z oživitvijo zdravilišča Rim- skanke Laško naslednjo izja-v° za javnost: SDS 00 Laško ne naspro-uJe obnovitvi zdraviliščne dejavnosti v nekdanjem vojaš-fm zdravihšču v Rimskih To-Phcah. Nasprotno! Tudi naš interes je, da se čim Prej pričnejo vse potrebne ak-lvnosti, ki bodo ponovno us-Posobile zdraviliški kompleks a normalno delovanje. Zave-atuo se, da je zdraviliška ak-lvnost življenjskega pomena s *(raj in bhžnjo okolico, saj Jj 2 zdraviliščem odpira ne-i in še kako potrebnih de-0vnih mest. Odločno zavračamo vsa na- SDs°Van^a’ ^ zebi° prikazati 5 kot zaviralca razvoja zdrahi *ča, ali celo kot tistega, ki Vrh ..wav tak0 Je potrebno neti in se zavedati, da je ob-vitev in oživitev tudi v inte-vlade, ki bo vsekakor po-D . e*a. da se z obnovo čim weJ Prične! Sa ^?stoPki vlade in državne-2bora, ki so pred kratkim ^ ‘Peljali do zadržanja pravi-PlpV uPa zdraviliškega kom-j(Q Sa aktualnim podpisnikom’ omogočili, da se 'n d ^eks Proda P° hžni ceni vjma Se °mogoči obnovo zdravo]- ^ tistemu, ki bo za to imel f°’ 2nanje, vizijo in primer-mančne zmožnosti. piSnelstVo je, da trenutni podžgi. sedai še niso izka-dj ‘ttančne projekcije in tu-t0 ,s‘ Pokazatelji kažejo na sta a nosilec pogodbe ni v srpH)U Pridobiti potrebnih čustev. kJt^l11,0 stan)e Pri podpisni-prvjg bl 0 očitno tudi, ko je s0rn Podpisal najemno po-Uamr0ileta 2000). Podpisnik raZen ni naredil ničesar -komnl Znianjšanja vrednosti 5 eksa za 383 mio SIT. vrea P* iz leta 2000 govori o ta 2o0°stl 563.434.239 SIT, le-nosti i Pa je ocenjena vred-thaj l8 °mPleksa znašala ko-^kon-, , 0 SIT-180 mio SIT m2 ?2^, .eks’ ki obsega 232.115 c‘°tialr, ^ba> 6-681 m2 funk-“T sta?'?§a Zemljišča in 10.544 InStavbnih površin!!! 20qq !sti podpisnik iz leta Posla? ^ bil danes nosilec ^-reAi,?0^!*3 vsako pošte-0 m hitro rešitev prob- lema revitalizacije zdravilišča Rimske Toplice. Ne podpiramo pa nejasnih razpisov, sumljivih cenitev, sumljivega izbora investitorjev, napačnih navedb podatkov, prikrivanja namere javne ponudbe in nedorečenih in škodljivih pogodb podpisanih za predvolilne potrebe. IGOR KNEZ, predsednik 00 SDS Laško 60. obletnica tragedije Lepega sončnega jutra 18. marca 1945 se je dan spremenil v pravi pekel. Tega dne so nemške vojaške sile pričele obkoljevati drugi bataljon Kozjanskega odreda, ki je logoro-val v Langarjevem hribu v gozdu med Resevno in Svetino. Tega dne so nemške vojaške sile iz Celja oz. Štor in Šentjurja krenile v več smeri že v prvem svitu. Kolona okupatorske vojske iz Šentjurja pa je pod Resevno presenetila borko Cvetko Jerin in borca Dušana Laha, ki sta pri eni od tamkajšnjih domačij prespala noč. Ko je gospodinja ugledala kolono nemške vojske, je zaklicala »Nemci!« Cvetka in Dušan sta se pognala iz hiše in hotela zbežati v gozd, vendar je rafal iz nemškega orožja Cvetko zadel, nato je Dušan hotel rešiti težko ranjeno tovarišico. Naložil si jo je na hrbet in pritekel do gozda, takrat pa je bil smrtno ranjen tudi on in tako sta umrla skupaj. Druga kolona nemške sol-dateske iz Štor - Žekovca je presenetila kurirje na kurirski postaji tako imenovani »ajzn-pon«, le da so se kurirji zadnji hip umaknili. Kurir- obveščevalec je o tem takoj obvestil komandanta bataljona Andi-ja Šepetavca, vendar komandant obvestila ni vzel dovolj resno. Partizanski bataljon je bil popolnoma obkoljen že do 10. ure dopoldne, vendar sovražnik ni napadel bataljona vse do 15. ure, čeprav je imel sovražnik desetkratno premoč. Partizanski bataljon je štel približno 110 borcev, nekaj kurirjev s komandirjem Jožetom Radejem in spremljajočo četo s komandirjem Leopoldom Slapšakom - Gaj-som. Ti so se bataljonu pridružili med nemško obkolitvijo bataljona. Med obkoljevanjem partizanskega bataljona je okupatorska soldateska zajela dva kurirja in enega odrednega partizanskega obveščevalca. Kurirja so pod stražo odgnali v Celje, obveščevalca so pa izpustili, ker je bil domačin in ni imel pri sebi nobenega sumljivega predmeta, ker se je že pred tem preoblekel. Obkoljeni partizanski bataljon se je okoli poldneva poskušal prebiti iz obroča, vendar vse zaman. Približno ob 14.30 uri so začeli Nemci bataljon obstreljevati z minometi iz smeri severozahoda. Pehotni napad se je pričel točno ob 15. uri, vendar je partizanski bataljon ob premoči nemške soldateske po približno dvajsetih minutah borbe klonil. Po končani borbi je bilo slišati samo glasne nemške komande in vpitje partizanskih ranjencev. A ne za dolgo, oglasili so se namreč posamezni streli iz pištol in vse težje partizanske ranjence so nacisti pobili na licu mesta. Lažje ranjene partizane in ujete so odgnali s seboj v dolino. Komandant bataljona Andi Šepetave pa si je sam vzel življenje. Nemške kolone so se še pred mrakom v kolonah spuščale proti Štoram. Kolona ki je vodila ujete partizane in ranjene, se je spuščala nazaj proti Žekovcu. Dva težje ranjena partizana, ki sta zaradi prevelike izgube krvi med potjo opešala, so nacisti s puškinimi kopiti pobili do smrti. Med borbo seje manjša skupina partizanov prebila z jurišem na nemško zasedo, na jugovzhod proti Šentrupertu, pri tem preboju sta padla samo dva partizana. Komandir Radej je bil ranjen in ko so do njega pridrveli Nemci, je aktiviral dve ročni bombi, tako da sta bila z njim ubita še dva Nem- ca. JANEZ GRADIŠNIK, Štore Bo slovenščina izginila? Pred dvajsetimi, morda petnajstimi leti je bilo, ko je ozaveščenega Slovenca - Celjana upravičeno vznemirilo poimenovanje nekaterih gostišč, trgovin, podjetij s tujimi, navadno angleškimi imeni. Takrat so bila še v manjšini. Zagrizeno se je proti takemu jezikovnemu onesnaževanju okolja boril pokojni slavist Milan Gombač. Danes nam pogled na javne napise na celjskih ulicah kaže, da se je jezikovni rak razpasel: tuje jezična poimenovanja so postala bolj pravilo kot izjema, slovenščina je potisnjena na obrobje. Ko bi se tujec nenadoma znašel sredi neznanega mu Celja, bi po napisih komaj mogel ugotoviti, da je v slovenskem mestu. V moji neposredni bližini sta me ogorčili in prizadeli dve poimenovanji: pred časom ime Hair-Tris za česalnico, v zadnjem času pa nova kavarnica Sabroso (natakarica je pojasnila, da to v španščini pomeni »f(na hrana«). Komu v čast so taka poimenovanja? Da bi sem drli tujci? Kaj še! To je pomanjkanje samozavesti, manjvrednostni kompleks, da je tuje več vredno kot domače. Kdo je kriv? Seveda v prvi vrsti lastnik, ki mu manjka jezikovna zavest, da v Slovenijo sodijo slovenski napisi. A ker take zavesti lastniki bržkone nimajo, pade po mojem mne- nju krivda tudi na uradno osebo, ki daje uporabno dovoljenje. Morala bi reči: _bbVse prav, dobili boste dovoljenje, le ime morate posloveniti.« Pravijo, da Evropska unija slovenščini ne grozi z uničenjem. Najbrž res ne, postopno uničenje ji prinaša naša malomarnost, pomanjkanje jezikovne zavesti, navidezno svetovljanstvo, ki pa je v resnici le borni provincializem. BOŽENA OROŽEN, Celje Projekt LIFE lil v dolini Licence Evropska komisija v okviru finančnega programa LIFE, ki ga tvorijo LIFE-Narava, LIFE-Okolje in LIFE-Tretje dežele, že od leta 1992 sofinancira projekte varstva okolja. Program LIFE-Narava podpira projekte, ki prispevajo k ohranjanju prosto živečih rastlinskih in živalskih vrst ter njihovih bivališč v okviru evropskega ekološkega omrežja Natura 2000. To je omrežje posebnih območij, razglašenih v državah članicah EU, z osnovnim ciljem ohraniti biotsko raznovrstnost. Določitev teh območij je obveznost vseh članic EU in evropski strukturni skladi Sloveniji ne bi bili na voljo, če teh območij ne bi določila. Zavod RS za varstvo narave je v sodelovanju z osmimi partnerji leta 2003 na program LIFE III-Narava prijavil projekt Natura 2000 v Sloveniji - upravljalski modeli in informacijski sistem, ki je bil s strani Evropske komisije v lanskem letu tudi odobren. Cilj projekta je priprava enotnih smernic za pripravo upravljal-skih načrtov za območja Natura 2000 ter priprava petih načrtov upravljanja na izbranih območjih z namenom ohranjati ugodno stanje vrst, kisov interesu Evropske skupnosti in njihovih življenjskih prostorov. Projekt se je začel izvajati januarja letos in bo trajal do konca leta 2007. Njegova vrednost znaša 1.686.077 evrov. Polovico sredstev prispeva EU, ostalo pa ministrstvo za okolje in prostor, Zavod RS za varstvo narave in partnerji. Projekt je sestavljen iz dveh delov. Prvi del, priprava smernic, je precej splošen. Smernice, ki se bodo izdelale v tem delu projekta, bodo podlaga za izdelavo vseh predvidenih upravljalskih načrtov na območjih Natura 2000 v Sloveniji. Drugi del projekta predvideva preveritev uporabnosti smernic iz prvega dela z izdelavo upravljalskih načrtov na petih izbranih območjih Natura 2000, in sicer na Snežniku, Jelovici, Jovsih, Ličenci in Boletini. Dolina Ličence blizu Loč je bila kot območje Natura 2000 določena zaradi ene vrste kačjega pastirja in štirih vrst metuljev ter štirih evropsko pomembnih habitatnih tipov. Celotno območje obsega več kot 2.700 ha, aktivnosti projekta LIFE III-Narava pa bodo potekale le na dobrih 37 ha območja okoli ribnikov Štatenberšek, Štepihovec, Polšak in Gajšek pri Petelinjeku. Za to območje bo izdelan upravljalski načrt, ki bo povzel pozitivne izkušnje dosedanjega gospodarjenja z območjem in usmerjal dejavnosti na območju tako, da bodo v skladu z zahtevami Nature 2000. Poleg priprave upravljalske-ga načrta bo v okviru projekta LIFE III-Narava na območju ribnikov izdelana učna pot s trinajstimi informativnimi tablami ter zloženka o območju in poti. Za učence osnovnih in srednjih šol bodo pripravljena predavanja in vodene ekskurzije po območju. Vsi dogodki bodo opisani tudi na spletni strani, ki bo pripravljena v okviru projekta. Na območju Ličence bodo kot partnerji pri projektu sodelovali Zavod za gozdove Slovenije, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije in Zavod za ribištvo Slovenije. Projekt podpirajo tudi Kmetijsko gozdarski zavod Celje, Občina Slovenske Konjice, Krajevna skupnost Jernej, Zveza ribiških družin Maribor in Osnovna šola Loče s podružnično osnovno šolo Jernej. MATEJ PETKOVŠEK, Zavod RS za varstvo narave, OE Celje PISALI_SMO Medved na lov za medvedom Novi tednik pripravlja vsak teden v svojem jubilejnem letu pregled prispevkov skozi desetletja. Pred natanko petdesetimi leti smo se Celjani navduševali nad prihodom maršala Tita - pa čeprav se je le peljal mimo. 15. 4. 1955: »Po Celju se je hitro razširila vest, da bo skozi Celje potoval tovariš Tito. V kratkem času se je na pločnikih Gregorčičeve ulice in na Šlandrovem trgu zbralo veliko Celjanov, predvsem pa dijakov učiteljišča in učencev osnovnih šol. Petnajst minut pred dvanajsto uro je množica čakajočih vzvalovila. Iz ljubljanske smeri je pripeljala kolona avtomobilov Titovega spremstva. Tisti, ki so imeli srečo in ravno v tistem času bili nekje ob cesti, po kateri je maršal Tito potoval, so ga navdušeno pozdravljali in mu klicali.« Naša sedanja vlada se da za razliko od Tita kar pogosto videti. V zadnjih tednih nas je skoraj vsak dan z obiskom počastil kakšen minister. Povedati običajno nimajo kaj pomembnega -glavno, da jih ljudje vidijo. Leta 1965 pa smo pisali o nujni obnovi vodnih objektov v mozirski občini. 15. 4. 1965: »Savinja in Dreta ter njuni pritoki so ob poplavah v zadnjih letih napravili na vodnih objektih in obrežjih znatno škodo. Temu je delno krivo tudi slabo vzdrževanje obstoječih vodnih objektov (jezov in kašt), ki so po prenehanju obratovanja številnih žag veniciank ostali brez pravega gospodarja. Skrb za vzdrževanje nekaterih objektov je prevzela Vodna skupnost Celje, ki pa jih zaradi pomanjkanja finančnih sredstev ne more redno vzdrževati in obnavljati. V kolikor se ne bo pravočasno pristopilo k obnovi in popravilu nekaterih najbolj pomembnih objektov na Savinji in Dreti, je nevarnost, da se obe reki spremenita v hudournika.« Ko udari narava, lahko človek pogosto zgolj nemočno opazuje njeno uničujočo moč. Marsikaj pa je s pravočasnimi ukrepi mogoče tudi preprečiti. Leta 1975 pa smo lovili medveda, ki se je nič hudega sluteč sprehajal po Prevorju. 17. 4. 1975: »Iz Slivnice nas je poklical ravnatelj osnovne šole Ivan Jager in povedal, da seje v okolici Slivnice pojavil medved, ki ga že več dni videvajo otroci in kmetje. Prišel naj bi iz smeri, kjerjevasPrevorje. O tem so že obvestili »jagre« in občinsko skupščino Šentjur. Medveda smo odhiteli pogledat tudi mi, čeprav do zaključka redakcije še ni bilo jasno, ali ga je naš reporter Drago Medved uspel »ustreliti« s svojim teleobjektivom.« O tem, kako se je podvig za oba medveda končal, žal nismo poročali. Če se dandanes poskušamo bratiti z evropslumi mesti, pa smo se pred dvajsetimi precej obiskovali z brati iz južnih republik nekdanje Jugoslavije. 18. 4. 1985: »Srečanja bratstva in prijateljstva so že ustaljena oblika sodelovanja in zbliževanja delovnih ljudi in občanov. Iz našega območja je v to manifestacijo vključena občina Šmarje pri Jelšah, nosilka srečanj bratstva in prijateljstva pa je občina Krapina. Za usklajevanje programov srečanj so se sestali člani koordinacijskega odbora za sodelovanje bratskih občin Slovenije in Hrvaške. Program letošnjih srečanj bo zajel revije pevskih zborov, predstavitev glasbeno-in-strumentalnih skupin, skupne pohode, prvomajska in ostala praznična srečanja, revije pihalnih orkestrov, srečanja mladih literatov, skupne radijske oddaje, zabavne igre, delovna srečanja in podobno.« Žur je pa le bil! Bomo videli, koliko interesa bodo za druženje z nami pokazali novi bratje iz držav članic Evropske unije. Verjetno pa bodo šele mlajše generacije razvile zavest polnopravnega evropskega državljanstva. POLONA MASTNAK m Spargljeva pojedina Sadove bodo obirali celo leto Sezona špargljev se je začela. V restavraciji Štorman na Gradu Tabor Laško so pripravili degustacijo šparg-ljeve kuhinje in špargljeve-ga vina. Za dobrote je poskrbel šef kuhinje, Jernej Podpečan, ki je pred kratkim svoje kuharske mojstrovine prikazoval članom islandske vlade. Šparglji ali beluši, kakorkoli jih že poimenujemo, postajajo vedno bolj priljubljena jed tudi med Slovenci. Sezona bo trajala kakšna dva meseca, zato se jih je treba najesti vnaprej. Divji ali gojeni, beli ali zeleni, znani po svojem specifičnem blagem okusu in po številnih zdravilnih lastnostih. V restavraciji Štorman so pripravili predjed, kjer je beluševa pena lepo legla na jelenovo budjolo, iz špargljev je mogoče narediti odlično juho, katere okus lepo dopolnijo tartufi. Bohotili so se tudi pri glavni jedi, ko smo okušali grati-niran žrebičkov zrezek, teletino, njoke in krompir. Kuhar jih je uspel vtihotapiti še v sladico. Vendar vsako jed zaokroži šele dobro vino in ker je bilo vse ostalo v znamenju šparg- Zvone Štorman s svojo ekipo na laškem gradu Ijev, smo pih tudi špargljevo Ob vsem tem razvajanju s grinjki in jedi pripravljeni vmo. Ne, ne stiskajo ga iz šparg- slow-foodom in z različni- z veliko mero dobrega oku-l)ev, da ne bo pomote, sta nam mi vrstami vina se nam res sa. Kakšna sprememba od razložila Gregor Vovk Petrov- ni mudilo. Gostitelji so nas našega vsakdana, ki ga po-s in Boštjan Protner, ki vse zapletli v pogovor o vinski navadi zaradi pomanjkanja Starmanove restavracije oskr- kulturi v Sloveniji, večino ča- časa zaznamujejo napol po-bujeta z izbranimi odličnimi sa pa smo imeli polna usta. jedeni sendviči. vini- In velike oči, saj so bili po- PM, foto: GREGOR KATIC Slovenska naj smučišča Rogla med velikimi, Stari vrh med srednjimi in Celjska koča med malimi smučišči so letošnji zmagovalci akcije Naj smučišče. Že več let zapovrstjo vodijo akcijo v okviru radijske oddaje »Dobro jutro, Slovenija« in pod okriljem podjetja Alpe Adria Media Marketing. Na zaključni prireditvi v Kristalni dvorani v Rogaški Slatini so predstavniki najboljših smučišč v treh kategorijah prejeli priznanja in bloške smučarje. Letos je glasovalo nekaj manj kot 36 tisoč poslušalcev, glasove pa so porazdelili na kar 48 slovenskih smučišč. Omenimo še, da je naziv Slovenska naj smučarska šola osvojila šola smučanja Rogla. Ekipa oddaje Dobro jutro, Slovenija je od decembra do konca marca obiskala več kot dvajset slovenskih smučišč in ob koncu akcije dosegla namen. Ta je bil vzpodbuditi upravljavce smučišč, da skrbijo za urejenost smučišč, varnost smučarjev in da osnovi, snegu ter skrbno pripravljenim programom, dodajo še piko na i, pestro dodatno ponudbo. BS Župani sedmih občin so bili prešerne volje. Včasih zgolj prazno reklo, da je v slogi moč, je dobilo novo energijo. V objemu podeželja - skupaj Pred dnevi se je v Ljubljani končal sejem Počitnice. Na skupni predstavitvi sedmih občin z naslovom V objemu podeželja se je zbralo sedem županov, in sicer iz Šentjurja, Slovenskih Konjic, Zreč, z Dobrne, iz Vitanja, Oplotnice in Dobja. Projekt temelji predvsem na zavesti, da lahko v turizmu povezani in usklajeni ponudijo več. ST v MAJU jhIh© bmjjši POKLIČITE: 0342 60 100,03 703 1960, 01 750 61 70 v IVOVO akcija.dober-rian.si NOVO y .... —-------~*^-*^*~Z***Z^^**Z~*ZS*#rZ**Z*^ Zdravilišče Laško vabi po kopanju v termalni vodi na ODLIČNA KOSILA in PIZZE v Okrepčevalnico pri mostu. KOPANJE + PIZZA že od 2.000 SIT KOPANJE + KOSILO ali VEČERJA že od 2.600 SIT V lokalu, ki leži v centru mesta Laško boste * lahko izbirali tudi med malicami, testeninami, solatami, sladicami... Inf. 03-7345-166 z°SoCf Po sejmu Počitnice, ki vsako leto naznani začetek turistične sezone, so v konjiški občini ocenili uspešnost svoje predstavitve. Vsi, ki so na sejmu sodelovali, menijo, da je bila predstavitev uspešna, koliko pa je bila tudi prepričljiva, se bo merilo po številu gostov, ki bodo obiskali Konjiško. Pričakujejo jih najmanj 55 tisoč. Na sejmu so se Konjičani predstavili skupaj s sedmimi občinami, ki sodelujejo pri pripravi razvojnega programa podeželja. Sejma so se udeležili tudi nekateri člani GIZ Dravinjske doline in pomembnejši turistični ponudniki, med njimi vodilni iz Zlatega griča, Banexa, Tfebnika, Penziona Kračun, Viva-sane in Čebelarstva Žvikart. Predstavili so se na razstavnem prostoru na Konjiški dan, ko so sejem obiskali tudi direktor GIZ Dravinjske doline, konjiški Župan Janez Jazbec in drugi gosti. MBP VABIMO VAS S PALMO NA NEPOZABNA PRVOMAJSKA POTOVANJA! IZLETI Z LETALOM: MadrW Barcelona In Montserrat ■ 4 dni. 29. 4., 93.900, Andaluzija in Maon - 7 dni. 26. 4„ 169.900, Od Uzbone do Pore - 6 dni, 23. 4., 176.90»' Vikend v Lizboni ■ 4 dni. 28. 4„ 119.800, Pariz - 3 in 4 dni. 26., z ; in 29. 4„ od 88.900, Amsterdam - 3 dni. 29. 4„ 101.800, London 3 dni. 22. In 29. 4., 81.900. Škotska - 5 dni. 27. 4.. od L43-*%Z Meteora in klasična Grčija - 4 dni, 27. 4., 119.800. Kairo Hurga" križarjenje po Nilu - 8 dni, 22., 29. 4. in 6. 5., od l59: M Uletova S P.P, C, Celje, Slovenija Te).: 0342 84 300. Fac M 42 84 322 e-maitW5@palma.1i S rSx V TU. CELJE; 03/42 84 300,03/42 84 302 VELENJE; 03/89 84 370 SStum? ScSJS UUd,d ' ° uni- zo- **■’ 'y-yuu. Kariž, gradovi ob Loan m a PORrOROŽ. 05/67 10 680 4 in 5 dni.,26. in 29. 4„ od 66.900 Provansa, Camargue. Obala - 6 dni, 26. 4.. 89.900. - A rini. 26. 4., IZLETI, KOMBINACIJA AVTOBUS/LETALO: Rim - 4 dni. 29. 4.. 65.900, SorrentoNeapeij-Capri - 4 dni, 26. jn 68.900, Sicilija ■ 5 in 7 dni, 22. in 26. 4.. od 99.800, Costa Bra" Barcelona - 5, 6 dni, 22. In 26.4., od 49.900, Barcelona m obala • 6 dni, 26. 4., 79.900, Pariz, gradovi ob Loari in Eurodis"” . 4 in 5 dni.,26. In 29. 4., od 66.900, Provansa. Camargue. obala - 6 dni, 26. «., 89.900, Nizozemska - 4 dni, 26. 4., 73-gS Nizozemska & Belgija - 5 dni, 25. 4.. 89.900. Peloponez, Atene, WWW palma Sl • Meteora -5 **• 27■ln 30. 4.. od 86.700. Velika balkanska 7 dni, 27. 4., 109.600 AVTOBUSNI IZLETI: 5^inL 22.^23.?28^'in^^A^ o^^B.SOO^^enetke -1 ^ba^Š 4^' 25. in 30, 4.,44.600, Cmque Tene - 3 dni, 30. 4.. 44.600, Rim-4 dni. 21. 25. in 29. 4.4,. 2™*S»n Marino-2 dni, 15,. 28. in 30. 4., 19.900, Italijanska jezera - 3 dni. 26. m 2* 4i, 46.900, Toskana - 3 dni, 29. 4., 49.900, Sardinija - 4 dni, 27. 4., 76.900, Sicilija - 5 dni, V- g 78.900, Španija - 7 dni, 23. in 26. 4.. 51.900. Ažurna obala - 4 dni, 28. 4„ 46.900. Ko@”L s dni, 26. 4., 77.900, Nizozemska - 5 dni, 28. 4.. 53.800, London - 5 dni. 28. 4- 55.900. Srci nttro ladjo - 6 dni, 27. 4., ladja, 81.900, Beograd • 2 dni, .16. 4., 19.800 NAGRAJENKA PALMNE NAGRADNE IGRE je ga. BRIGITA PILKO, ki bo v naši družbi odp<* na VELIKO BALKANSKO TURO 27. 4. ČESTITAMO! $aa JShider’s Gosposka ulica 7,3000 Celje tel.: 83 490 03 36 www.zniders.com Atraktivna potovanja: Peru, Kolumbija, Dominikanska Republika. ^ smučanje, maturantski in sindikalni izleti, obiski evropskih presto < j organizacija izletov po vaših željah. Možnost obročnega odplačevanj | Del. čas: od pon. do petka od 8. do 12. ure in od 13. do 17. ur** Sončkov klub v UMAGU Sončkov klub BOHINJ 3 Sol Polynesia app., darilo karta za 3* hoteli, pester športni program, koncert G. Karana in K. Montene brezplačno za otroka do 12 let 29.4/30/NAJ/os. od 7.500 24.4./2D/POL od 13.900 Sončkov klub v RABCU Sončkov klub na CRESU 2* app, bogata animacija. Športna 2* Kimen, aktivne počitnice, vsebina, brezplačno do 7 let brezplačno za otroka do 12 let 23.4/2D/POL od 7.900 29.4./3D/POL 15.900 Sončkov klub v POREČU 3* hoteli, aktivne počitnice, brezplačna pijača ob večerji 27.4./5D/POL od 25.900 Son. klub “Cvetenje mandarin" 2* app in hotel, 7 polpenzionov, 4 izleti, avtobusni prevoz 23., 30.4/8D/POI od 29.900 PARIZ GRČIJA, Kreta 5-dnevni avtobusni izlet, Disneyland, 3* Orfeas Resort, polet letala odlično slovensko vodenje iz U, (14D samo 105.900) 22.4/5D/NZ 39.900 4., 11.. 18.6./7D/POL 69.900 Sončkov klub na KRFU 2*~3* Oasis, ladja in bus, 3 izleti po otoku 26.4./7D/NZ od 50.800 GRČIJA Rodos 2* Als, polet letala iz Ljubljane, (14D samo 91.900) junij/7D/N2 76.400 Ci SONČEK "V TUI potoval"' cen Celje, Stanetova 20 • 03/425 4» 40 V tUI Tel. prodaja: 02/22 080 33 www.sonchek.com RMACIJE 23 Vodna povračila Bralca Toneta iz Celja visoka podražitev po-?tayke Vodna povračila, ki je opazil na obračunu *a porabo vode v gospo-mjstvu (po novem zna-$a 17 tolarjev za kubični J|Jeter, pred tem je 13), ki jo je poslalo podjetje °dovod-kanalizacija Ce-Je- Meni, da to ni v skla-'J s tem, kar je zapisano , Uradnem listu (v števil-1128/2004). Prav tako je njegovem opažanju Porno, ker so v različnih Hraiih Slovenije različne [erie omenjene postavke, ar po zapisanem ne bi Srtlelo biti. Direktor podjetja Vodo-^d-kanalizacija Celje, Marko Cvikl, odgo-ar)a: »S sprejetjem Zako-Qla o vodah (Ur.l. RS št. 67/ /J in še podrobneje z Uredil o vodnih povračilih (Ur.l. v št-103/02) so bila na no-opredeljena izhodišča ačevanja in obračunava-l),a vodnih povračil. Uredil je bila sprejeta na pod-petega odstavka 124. ena Zakona o vodah, ki v doi61? odstavku tega člena v'°oa, da mora imetnik d^e pravice za rabo vo- de, naplavin ali vodnih zemljišč v lasti države plačevati vodno povračilo, sorazmerno obsegu vodne pravice. Največja sprememba je bila v tem, da se sedaj plačuje vodno povračilo od za-jete vode, v preteklosti pa se je od prodane vode.. Zavezanec za plačilo vodnih povračil je dolžan plačati vodno povračilo za celotno količino odvzete vode. V uredbi je določena cena za rabo vode za oskrbo s pitno vodo v višini 13,10 SIT/m3. Skladno s potrjenim odstotkom izgub pitne vode na omrežju se poveča izhodiščna cena za vodno povračilo, ker se uporabnikom zaračuna pitna voda po dobavljenih količinah, ki so odmerjene na vodomeru. S tem se uporabnika bremeni z ustreznim zneskom, ki ga javno podjetje na osnovi prejete odločbe plačuje Ministrstvu za okolje in prostor (Agenciji RS za okolje) iz naslova vodnega povračila. Odstotek izgub ter iz njega izračunana cena vodnega povračila, ki ga Vodovod-ka-nalizacija, d.o.o. zaračunava svojim uporabnikom, sta bila potrjena na Skupščini družbe Vodovod-kanalizaci-ja 13. januarja 2005 ter znaša 17 SIT/m3. Ravno zaradi različnega odstotka izgub na vodovodnih omrežjih v različnih občinah se tudi cena vodnega povračila pri uporabnikih razlikuje po Sloveniji in-znaša od 14 do 21 SIT/ m3.« Psi na pokopališču Bralec opaža na pokopališču v Šmarju pri Jelšah obiskovalce s psi, kar ga zelo moti. Meni, da bi to morali preprečiti. Občinski inšpektor Občine Šmarje pri Jelšah, Milan Konšak, odgovarja: »Glede omenjenega problema občinska uprava ni prejela še nobenega obvestila ali pripombe. Za vseh šest pokopališč na območju občine skrbi koncesionar, pogrebno podjetje Gekott, kjer smo zadevo preverili ter izvedeli, da tudi tam niso prejeli nobene pripombe, niti niso našli pasjih iztrebkov. Kljub temu smo se s koncesionarjem dogovorili, da bo namestil table, ki opozarjajo na prepoved vodenja psov na pokopališče.« BRANE JERANKO Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/ 569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-190. Hubert Ankerst -90-letnik Skorajda bi nas tiho obšel visok okrogli jubilej svetovljana in Celjana gospoda Huberta Ankersta. Kot sin majorja in štabnega oficirja-Maistrovih borcev za severno mejo se je rodil v Liberecu na Češkem. Ko se je družina leta 1919 vrnila v Maribor, je tam obiskoval osnovno šolo in končal klasično gimnazijo. Na Tehniški fakulteti v Ljubljani je študiral kemijo. Službena pot kot univ. dipl. inženirja ga je sprva vodila od Rač pri Mariboru do Čačka v Srbiji. V prvem povojnem letu 1946 so ga premestili v Celje, v tovarno EMO, kjer je bil več kot desetletje vodja laboratorija. Služba ga je popeljala še v Nemčijo in v tovarno emajlirane posode Gorica v Zagrebu. Vmes je napisal vrsto strokovnih del s področja emajla. Državna založba v Ljubljani mu je že kmalu po vojni izdala učbenika anorganske kemije, sodeloval pa je tudi pri vrsti evropskih strokovnih kongresov in simpozijev o emajlu in barvah. Celjanom se je še posebej zapisal v zavest in zgodovinski spomin s svojima knjigama Spomini malo drugače, L in 2. del, izšli v letih 2002-2004. Malo je piscev, ki bi na pragu devetih desetletij premogli toliko energije, izpovedne moči in še zlasti tako odličnega spomina ter sposobnosti pronicljivega kronista dogodkov in družbenih razmer med obema vojnama in v nekdanji skupni državi Jugoslaviji. V omenjenih delih nam razkriva svojo izjemno ustvarjalno, človeško čutečo in domoljubno osebnost, široko razgledanost v svetu klasične in operne glasbe, kot senzibilen in verodostojen kronist domačih in mednarodnih prelomnih dogajanj ob prihodu novega tisočletja. Ob opisovanju dogodkov v času okupacije je presegel čmo-belo slikanje medvojnega časa. Prispeval je nov pogled na zadržanje in ravnanja ljudi, ki niso bili aktivni borci enot NOB, temveč so, kot patrioti v zaledju delali v dobro ljudi, ki jih je prizadel nacizem. V obeh delih se nam Hubert Ankerst potrjuje kot dober poznavalec zgodovine Celja in Maribora, kot strokovno in gospodarsko široko razgledan in družbeno realen pisec. Širina njegovih antropoloških nazorov, podprta z osebno človeško občutljivostjo, je v njegovih delih prepoznavna tudi v nekaterih humanih pobudah glede vzpostavljanja socialne države. Brez dlake na jeziku je kritičen do ravnanj vrhov RKC v času nacizma, do posameznih negativnih pojavov v socializmu, enako tudi do nekaterih stranpoti naše tranzicije in do ravnanja velesil v odnosu do svetovnega miru. Skratka, visoki jubilant gospod Hubert Ankerst, svetovljan, domoljub, raziskovalec, pisec knjig in glasbenik, zasluži ob svoji nedavni devetdesetletnici ta skromen zapis z izrazi občudovanja in spoštovanja ter z iskreno dobrimi željami za čila in vedra prihodnja desetletja. DR. EMIL ROJC Uresničite zamisli in zaživite v svojem sanjskem domu Z gradnjo, nakupom ali prenovo doma. Naši izkušeni svetovalci vam bodo pomagali pri izdelavi finančnega načrta, ki bo z ugodnim kreditiranjem prilagojen vašim finančnim zmožnostim. Nekaj naših ugodnosti, kijih ne-gre spregledati: • možna daljša doba odplačevanja - do 25 let • brezplačno strokovno individualno svetovanje, tudi na vašem domu • nakazilo gotovine brez dokazil (predračunov ali računov) • zavarovanje kredita s hipoteko • dolgoletne izkušnje na evropskem trgu 0dl'kuje nas prilagajanje željam vsakega posameznika. Naj bo vaš dom narejen po meri. PE CELJE, Ljubljanska c. 5, (objekt Maksimiljan), 03/42 44 500 Delovni čas: pon. - pet. od 9. do 17. ure / y J/m MOORA ŠHiViLKA {(G 080 1802) SPARKASSES Drugačna banka m Novohlačna modna zgodba Kje se znajdete, če greste skozi eno odprtino notri in skozi dve ven? Naj, če morda ne veste, namesto vas odgovori gospod Roza: »V hlačah, kajpada!« Ne glede na to, ali sta tisti dve odprtini široki, ozki, kratki ali dolgi - hlačnici sta zagotovo najboljši par, ki ustvarja enega najbolj priljubljenih oblačil sodobnega vsakdanjika. Ne le za moške, čeprav so bile nekoč zgolj njihov privilegij. Zgodovina sicer beleži, da jih je neka Grkinja nosila že leta 450 pred našim štetjem, da je igralka Sarah Bernhardt ob koncu 19. stoletja, oblečena v hlače, povzročila nezaslišan škandal in da so slavno Coco Chanel pisano gledali, ko jih je v 20. letih prejšnjega stoletja oblekla svojim manekenkam. Do prave hlačno ženske revolucije je prišlo šele v 60. s pojavom uniseks mode. Zadnja desetletja jih z užitkom vključujemo v svojo garderobo tudi me ... Poznate kakšno predstavnico nežnejšega spola, ki jih niti občasno ne bi želela nositi? Brez hlač letošnjim modnim trendom znova ni za živeti in kar se tega tiče obstajajo le variacije na temo hlač. Jahalne, vrčaste, zvončaste, pajkice, gavčo, caprijske, cevaste, bermuda, vroče hlačke? Izbira je vaša! A če vprašamo estetiko - bolj se hlačnice ožijo in krajšajo, bolj zaželeno je, da so noge dolge in vitke. In če vaša zadnjica ni ravno takšna kot tista z oglasa za proticelulit-no kremo, potem pozabite na svetlo bleščeče materiale, ki vas bodo samo še dodatno razširili in sleherno maščobno blazinico poudarili kot pod povečevalnim steklom. Všečna rešitev so v etno stilu zavezane rute čez hlače, tudi v družbi z ozkimi krili in do kolen segajočimi tunikami se hlače še vedno dobro počutijo. Če imate krajše noge, ne izbirajte hlač z ekstremno nizko spuščenim pasom, v tem primeru tudi »pastirska« dolžina ne bo najbolj posrečen nakup, saj vam bo spodnji del telesa vizualno dodatno skrajšala. In še droben nasvet, čisto na uho - naj bodo hlače še tako udobne, dolge, široke in sploh zavezniško zakrivajoče... nikar ne vzemite njihove potuhe preveč dobesedno - hodite in Pripravila: VLASTA CAH ŽEROVNIK predvsem sedite v njih po damsko, s koleni skupaj ali s prekrižanimi nogami ... Saj se vam gotovo ne zdi privlačen pogled na žensko, ki sedi po moško. REPUBLIKA W SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA FINANCE DAVČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE DAVČNI URAD CELJE OBVESTILO DAVČNIM ZAVEZANCEM IZ KRAJEVNE PRISTOJNOSTI DAVČNEGA URADA CELJE in IZPOSTAVE CELJE Spoštovani, obveščamo vas, da se bosta - Davčni urad Celje, ki sedaj posluje na Ljubljanski cesti 1 a v Celju - DU Celje, Izpostava Celje, ki sedaj posluje na Vodnikovi 3 v Celju, PRESELILA NA NOVO LOKACIJO: Aškerčeva ulica 12, CELJE (objekt Celeiapark). Davčni urad Celje bo na novi lokaciji začel poslovati 18. 4. 2005. DU Celje, Izpostava Celje, bo na novi lokaciji začela poslovati 9. 5. 2005. Naprošamo vas, da vse zadeve, ki se nanašajo na poslovanje z davčnim organom, od navedenih datumov dalje pošiljate na naslov: DAVČNI URAD CELJE, Aškerčeva ulica 12, 3000 CELJE oziroma na številke poštnih predalov, ki jih uporabljate. Za vse podrobnejše informacije smo za vas dosegljivi na tel. št. (03) 423-61-00. Upamo, da boste sprejeli spremembo lokacije z odobravanjem, saj vam bomo od 9. 5. 2005 dalje na enem mestu nudili vse storitve. Za razumevanje se vam zahvaljujemo in vas lepo pozdravljamo. DAVČNI URAD CELJE PREMOŽENJSKI KORAKI - VZAJEMNI SKLADI Po dežju posije sonce Po padanjih delniških tečajev ti začnejo rasti. Takšno nihanje tečajev bomo še doživeli, še velikokrat si jih boste lahko ogledali. Tokrat pa si lahko pogledamo, kaj je naložbeno tveganje in kako ga ublažiti. Tvegani, a bolj donosni Kaj je tveganost? To je verjetnost, da se napoved ne bo uresničila. Za najmanj tvegano naložbo velja gotovina, skrita na podstrešju - praviloma tvegate le požar in kakšno miš. Cene rastejo, vaš denar na podstrešju izgublja vrednost, ampak gotovo je tam. Pri delnicah, na primer, je prav obratno. Cena delnice se oblikuje na borzi. Poganjajo jo razumske stvari, kot dobro poslovanje podjetja, in nerazumske, kot so strah in pohlep vlagateljev. In prav ti nerazumski dejavniki omogočajo potencialno veliko višje donose kot vaše podstrešne miške. Vzajemni skladi pa so nekje vmes. Zaradi velikega števila različnih naložb so manj občutljivi na nihanja borznih trgov, pa vendar dolgoročno neskončno bolj donosni kot denar v nogavici. Donos z ublažitvijo tveganja Bolj kot je naložba tvegana, več znanja vlagatelja zahteva in več potrpežljivosti, da dobro unovčimo naložbo. Obenem pa je potencialno tudi veliko bolj donosna. Pri vzajemnih skladih imamo znanje in potrpežljivost upravljavci - '^^KBMInfond Družba za upravljanje d.o.o. torej lahko z nami zaplujete tudi v finančne vode, kjer se sami ne bi počutili doma. Potrpežljivost je mati donosa Kaj je dolgoročna naložba v vzajemne sklade? V tujini od pet pa tudi do deset let. Pri nas je bila doslej že tri leta, ko je prenehala obdavčitev doseženih donosov. Slovenski trg vrednostnih papirjev je v preteklih letih namreč dosegal izjemne donose, ki se najbrž ne bodo več ponovili. V tujini je malo drugače - kadar je trg v padanju, je včasih treba pametno izbrati trenutek, kdaj unovčiti svojo naložbo. Zato so vzajemni skladi primerni za vlagatelje, ki so ob nekoliko višjem tveganju pripravljeni na dolgoročno naložbo. Ste to vi? Za brezplačne informacije lahko pokličete na tel. 080 22 42 IMa Celjskem lahko najdete vpisna mesta za Infondove vzajemne sklade v Celjski borzno-posredniški hiši (CBH), enotah Banke Celje, Nove KBM, poslovalnicah l-svetovanja, Certiusa, Donosa, llirike Turizma, v finančnih točkah KD BPH in večjih enotah Pošte Slovenije. Seznam vseh vpisnih mest je na spletni strani www.infond.si. Na vseh vpisnih mestih lahko brezplačno dobite tudi pravila upravljanja, prospekt in izvleček prospekta ter polletna in letna poročila o poslovanju skladov. Nagradno vprašanje meseca aprila; Kaj je tveganost? Dopisnico s pravilnim odgovorom in pripisano davčno številko pošljite na naslov Infond, d.o.o., Vita Kraigherja 5, 2000 Maribor najkasneje do 30. aprila. Med vsemi pravilnimi odgovori bomo izžrebali 20 prejemnikov nagrade - mini kalkulatorja. < V * , * TEDENSKA • astrološka ★ NAPOVED * * Petek, 15. april: Luna v Raku bo povzročala preobčut ji vosi in tudi romantično razpoloženje. Na poslovnem P° dročju lahko dosežemo največji uspeh, če bomo re^e^a. stare zadeve, ki smo jih dali v preteklem obdobju na ča nje. Močno bo izpostavljena intuitivna zaznava, zato se tokrat prepustimo. Sobota, 16. april: Zjutraj in dopoldne bo napet as pekt med Luno in Saturnom povzročal težave, zato lotevajmo vsega zelo previdno. Popoldne nastopi pr lunin krajec, zato se bomo lotevali novih zadev. Energ ja bo v porastu, zato jo lahko izkoristimo na razli°n področjih. .Q Nedelja, 17. april: Luna prestopi v ognjenega Leva, 2 bo dan vse prej kot dolgočasen. Potrebo bomo imeli P komunikaciji in konkretnih dejanjih. Veliko bomo raznl-a. ljali o prihodnosti in imeli optimističen pogled na dogab nje. Na čustvenem področju je treba delovati previdno, lahko pretiran neosnovan optimizem povzroči veliko s de. vjj| Ponedeljek, 18. april: Vpliv Lune v Devici bo P°vZ!^v0. da bomo delovni teden začeli izredno pridno in manj. Občutljiv bo živčni sistem, pojavijo se lahko tudi 'lZ® jeze in sovraštva. Priporočamo sprostilne tehnike in ve^ za fizične aktivnosti. Direktno gibanje Merkurja je ugodn poslovne odločitve. . 0\) Torek, 19. april: Treba je paziti na prehrano, saj negativnih tranzitih lahko pojavijo težave s prebavo m z s kožo. Na zasebnem področju je priporočljivo delov veliko mero razuma, saj lahko vsi novi kontakti pre Ijajo prej konflikt kot harmonijo. nje Sreda, 20 april: Zgodaj zjutraj Sonce preide v zna Bika. Venera, vladajoči planet Bika, bo s svojo energij0 P^.. zročala velike preobrate v ljubezni in tudi financah- ^ lepše kaže znamenjema Tehtnice in Bika, zato le izkor priložnosti, ki se ponujajo v tem obdobju. , vala Četrtek, 21. april: Luna v Tehtnici bo pozitivno “e jypi na vse odločitve, povezane s partnerstvom - ljubeze in tudi poslovnim. Odločitve, sprejete v tem času, so ^ daljše obdobje, zato pozitivni razplet nikakor ne rn°ruII1et' Povečala se bo želja po spremembah, zanimanje za As„=,09-ia GORDAN ASTROLOGINJA GORDANA QL)0 41 Regresije, bioterapije, astrologija, jasnovidnost. 26 (250 sit/min). Osebna naročila: 041 404 935 ASTROLOGINJA DOLORES .1 Astrologija, prerokovanje: 090 43 61 (250 sit/ Osebna naročila: 041 519 265 m 11 DENSKI SPORED RADIA CELJE l°° Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna me-' dlia tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo.OKC, 6.45 Horo- 80 tih, 11.00 Podoba dneva, 11.15 Čisti ritmi 90-ih, 12.00 ovice, 12.15 Aktualni ritmi, 13.00 Ponovitev oddaje Odmev, -OO Regijske novice, 14.30 Izbiramo melodijo popoldneva, 15.00 P°rt danes, 15.10 Jack pot, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, "■00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Hit lista Radia Celje, 19.00 ovice, Večerni program z Majo, 23.15 Oddaja Živimo lepo s Č7? Einsidler, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih in tonalnih radijskih postaj Slovenije (Koroški radio) ■ F, mamkm lnH° ^četek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna me-“aJ)a tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Ho-Dnt 0p’700 2' iutranla kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack inv Euč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred 5 kolonom - Alojz Uran, 11.00 Podoba dneva, 11.05 Domačih in 00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke Pozdravi, Po končanih čestitkah ponovitev oddaje Znanci MM m*krofonom, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokal- regionalnih radijskih postaj Slovenije (Radio Triglav) l*]0 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna me-sk®ia tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horo- ]a P’ Z00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poroči-pj °-25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.15 U1 Nedeljkovo športno dopoldne, 11.00 Podoba dneva, 12.00 No-15 2'15 BinS° iack-14-°° Regijske novice, 15.00 Šport danes, l/dn ^°S°dki in odmevi RaSlo, 16.20 Top 5 glasbenih želja, yrn° Kronika, 18.00 Radi ste jih poslušali, 19.00 Novice, 19.15 Li * nolk in valčkov. 24.00 SNOP - slmnni nočni nroerram Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna me-sJa tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, 6.45 Horo-la> g ZOO 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečajnica, 8.00 Poroči- [ n w jun dirja i\dOiU, ICLdJlUUd, O.UU JTUIUU- Pod '"5 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 13p dneva> 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, nes Paraonova ruleta, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport da-kg ' '5-3° Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 V stiku, 17.00 Kroni- Ka i7 " uuguuM in uumevi naoiu, io.zu v s uku, l/.uu MOm-l9.Qn \5 Jack Pot’ 18-°° Kviz'Ni vse zafrkancija, je še znanje, Joviče, 19.15 Radio Balkan, 21.00 Saute surmadi, 24.00 Post ■ č skuP™ n°čni program lokalnih in regionalnih radijskih aJ Slovenije (Radio Kum Trbovlje) na 2ačetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavne r°dija tedna> 5-50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo TeM- 6,45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Jack 1Ca’ 8-°° Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 d°ba H0t' 10-°0 Novice, 10.15 Hujšajte z nami, 11.00 Po-nepa ne.va, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 12.15 Do pol-ske nv°zička brez mošnjička, 13.30 Mali O, 14.00 Regij-^aSl0OV,lce" 15-00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi Pot, ,* 16-20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jack rnejf^k jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna 6/ir ,Ja tedna. S sn Pni-n^iln amvc: a nn nvr ; ,!)a tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, o°nr°skoP’ Z00 2. jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečaj- 6-45 tica »nn' - - ,______-/_______________________________ m „1 -U0 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, tž.oo M>Vlce’ 10-30 Dopoldanski prepih, 11.00 Podoba dneva, šport h 0Vlce’ 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 15.00 ^a, Qanes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kroni-Pot> Klonirano servirano, 18.30 Na kvadrat, 17.45 Jack Holoreš -> tXiovice- 19.15 Poglejte v zvezde - z Gordano in ' skPpni °'°-° MJ-C- club- 21.30 White Label, 24.00 SNOP Postaj qi program lokalnih in regionalnih radijskih ovenije (Radio Kum Trbovlje) ^‘lodjjčČ* jutranjega programa, 5.30 Narodno-zabavna ■45 Hom vna’ 5 50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC, qica, 8 onDP’ 700 2- jutranja kronika RaSlo, 7.45 Tečaj-';15 D0 1 oročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, p'a, 9.40 h ,eva po Slovensko, 9.30 Halo, Terme Oli-.Ndoba d n 3 °’ Zdravilišče Dobrna, 10.00 Novice,111.00 Č-40 Halo j’ IZ;00 Novice, 13.00 Od petka do petka, nbiraitt0 'Zdravilišče Laško, 14.00 Regijske novice, 14.30 is°8°dki ;n e °dijo popoldneva, 15.00 Šport danes, 15.30 č °0 20 v °dkmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, niČ° sNop _ ,Rc 19.00 Novice, 19.30 Študentski servis, ^^ijskih skupni nočni program lokalnih in regional-Postaj Slovenije (Murski val) RADIO 25 Vem, čas Je za oddajo Od petka do petka! Ob petkih dopoldne je na programu Radia Celje Simona Brglez, ki med drugim med 9. in 12. uro pripravlja oddajo Do opoldneva po slovensko. V oddaji lahko izveste vse o tem, kaj se dogaja na slovenski glasbeni sceni in slišite slovenske uspešnice minulih let. Ima pa nekaj težav Špela Oset, ki mora ob 13. uri Simono dobesedno - to je razvidno tudi iz fotografije - potisniti iz studia. Čeprav se Simona Brglez mikrofona res oprijema, pa Špeli Oset vsak petek uspe pripraviti oddajo Od petka do petka. V oddaji opozori na najpomembnejše dogodke tedna, kijih na svojstven, nekoliko sarkastičen način predstavi v oddaji. NE PRESLIŠITE NA RADIU CELJE 20 VROČIH RADIA CELJE TUJA LESTVICA 1. SHIVER - NATAUAIMBRUGLIA (4) 2. LONELV NO MORE - ROB THOMAS (3) 3. VV0NDERFUL NIGHT- FATB0Y SUM (4) 4. 0RDINARY LIFE - LIOUIDO (6) 5. VVAKEMEUP-GIRLSALOUD (1) 6. NEG0TIABLE WITH Y0U - RACHELSTEVENS (2) 7. I JUSTVVANNA LIVE - G00D CHARL0TTE (5) 8. WRAP MY W0RDS AR0UND Y0U- DANIEL BEDINFINGER (1) 9. ANOTHER VVORLD - SONIOUE ONTOMCRAFT (3) 10. ALL AB0UT Y0U - McFLY (1) DOMAČA LESTVICA 1. KLONER-SIDDHARTA (3) 2. IZ PEKLA 00 RAJA-JAN PLESTENJAK & EVA (5) 3. AREY0USURE?-OTOPESTNER FEAT. MAYA (3) 4. HOČEŠ, NOČEŠ-ŠANK ROCK & NATALIJA VERB0TEN (2) 5. STOP-OMARNABER (1) 6. SPEZZACUORI-TINKARA KOVAČ (4) 7. INSTANT PRINCESKA- NUŠKA DRAŠČEK (2) 8. PTICE NA JUG- PANDA (5) 9. DVIGNIVA MALO PRAHU- POVVER DANCERS (1) 10. EXXTRA-ALYA (6) NEDELJA, 17. APRILA, OB 10.10: ZNANCI PRED MIKROFONOM ALOJZ URAN V oddaji Znanci pred mikrofonom bo tokrat gost nadškof in metropolit Alojz Uran. Med drugim bo pripovedoval o svojem zadnjem srečanju s pokojnim papežem Janezom Pavlom II., novih slovenskih škofijah, imenovanju Antona Martina Slomška za svetnika in drugih aktualnostih v cerkvi. Alojz Uran je poznan tudi kot odličen pevec in človek, ki je kljub obilici dela v cerkvi tudi izven nje rad veliko med ljudmi. Z Alojzem Uranom se bo pogovarjal Tone Vrabl. PONEDELJEK, 18. APRILA, OB 19.15: VRTILJAK POLK IN VALČKOV ZMAGOVALEC SLOVENSKE POLKE IN VALČKA V 603. Vrtiljaku polk in valčkov bomo predstavili zmagovalce 11. festivala Slovenske polke in valčka, ki bo v nedeljo, 17. aprila, v Ljubljani. Z jubilejno zgoščenko in napovedjo koncerta, ki bo 24. aprila v Slovenj Gradcu, pa bomo predstavili ansambel Rosa iz Slovenj Gradca, ki praznuje 20 let delovanja. Oddajo pripravlja Tone Vrabl. ■■■■■■■■■MnHMHnnHnHNHMnMHHHnMMnMMH SREDA, 20. APRILA, OB 16.20: FILMSKO PLATNO ZASTONJ NA OGLED PREDMESTJA IN KONCERT SKUPINE NUDE V petek, 22. aprila, ob 19. uri si bomo v Mestnem kinu Metropol ponovno lahko ogledali slovenski film Predmestje, ki ga je režiral Celjan Vinko Moderndorfer, v glavni vlogi pa lahko vidimo prav tako Celjana Renata Jenč-ka. Po ogledu filma bo ob 21. uri zabava s skupino Nude. Štiri srečneže, ki bodo prejeli prosti vstopnici za oba dogodka, bomo izžrebali v oddaji Filmsko platno, odgovore pa pričakujemo do srede pa na naslovu Novi tednik & Radio Celje, Prešernova 19, 3000 Celje s pripisom za Filmsko platno. Vprašanje se glasi: Kaj poskušajo posneti štirje prijatelji v filmu Predmestje? a) brenčanje čebel okoli cvetov b) katastrofo s pokvarjenim pralnim strojem c) sosedov par pri njunih spolnih akcijah d) najnovejšo filmsko uspešnico v Mestnem kinu Metropol Poleg imena in priimka pripišite še telefonsko številko (priporočamo GSM), saj bomo prejemnike nagrad obvestili po telefonu. srki Mfp - na štirih frekvencah 95.1 95. Mtattag www.radiocelje.com novitednik m www.novitednik.com PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: MUST GET ON - MAR00N 5 L0NELY-AK0N PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: S.O.S.-PIKA BOŽIČ LE NAPREJ-DAN D Nagrajenca: Matej Križman, Ptujska 77b, Celje Franc Potočnik, Ljubljanska 117, Celje Nagrajenca dvigneta kaseto, ki jo podarja ZKP RTVS, na oglasnem oddelku Radia Celje. Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsak petek ob 20. uri. VRTILJAK POLK IN VALČKOV CELJSKIH 5 plus 1. NAJIN SIN-DORI (4) 2. DEDKOVA URA-POLKA PUNCE (7) 3. ZAPLEŠITA MAMI IN ATI - HARMONIJA (3) 4. POŠTAR PEPI-OKROGU MUZIKANTJE (1) 5. REKA ŽIVLJENJA-ZREŠKA POMLAD (2) Predlog za lestvico: VRNIL SEM SE DOMOV-ANS. BRATOV SLATINEK SLOVENSKIH 5 plus 1. POMLAD-ŠIROVNIKI (3) 2. ČE TE LUNA NOSI - RAZPOTNIKI (2) 3. POJMO, L'UB'M0-VITA (8) 4. GORSKE VASICE-ANS. STORŽIČ (1) 5. S PRIJATLJI VEDNO JE LEPO - RUBIN (4) Predlog za lestvico: ZVONČEK ŽEUA-HIŠNI ANSAMBEL J0Ž0VC Nagrajenca: Jože Kušar, Gorica pri Slivnici 10a David Lampret, Nova cerkev 56 Nagrajenca dvigneta kaseto na oglasnem oddelku Radia Celje Lestvico Celjskih 5 lahko poslušatevsak ponedeljek ob 22.15 uri, lestvico Slovenskih 5 pa ob 23.15 uri. Za predloge z obeh lestvic lahko glasujete na dopisnici s priloženim kupončkom. Pošljite jo na naslov: Novitednik, Prešernova 19,3000 Celje. m 26 OMOBILISTE Oplova akcija Opel je za slovenski trg pripravil posebno akcijo, ki bo trajala do konca junija. V Oplovi prodajni mreži bo na voljo kakšnih 150 avtomobilov, ki jih bo mogoče vzeti na preskus do največ tri dni. Dnevno bo mogoče z enim avtom prevoziti do 150 kilometrov, plačati pa bo treba le porabljeno gorivo. Z akcijo bi radi obdržali sedanjo raven prodaje, ki je razmeroma ugodna, čeprav posel z novimi avtomobili v Sloveniji v zadnjih dveh mesecih ni bil ugoden. Prihaja novi BMW serije 3 Slovenski trg je bogatejši za dokaj pomembno ali vsaj zanimivo novost - začela se je namreč prodaja novega BMW serije 3, tokrat že pete generacije. Kot računajo, naj bi letos prodali do 400 novih trojk, avto pa je na voljo s štirimi motorji. Bencinska ponudba se začenja z izvedenko 320i (150 KM), sledi 325i (218 KM), na vrhu je 330i, ki ima 258 KM. Dizelska izvedenka z oznako 320d razvije 163 KM. Menjalnik je ročni in 6-stopenjski, za doplačilo je na voljo tudi avtomatika. Pogon ostaja na zadnji kolesni par, kar pomeni, da BMW v svojem programu nima avtomobila s pogonom na prednji kolesi. Nekaj kasneje bodo na voljo še drugi motorji in tudi druge karoserijske variante (kabriolet, touring oziroma karavan,..), ponudili pa bodo tudi različico s stalnim štirikolesnim pogonom X. Najcenejša trojka je na voljo za 6,8 milijona tolarjev. S Opel tudi v ZDA? Opel je že dolga desetletja v naročju General Motorsa, vendar ta doslej v ZDA oziroma na severnoameriškem trgu ni prodajal Oplovih vozil. Morda se utegne to prav kmalu spremeniti. Tako naj bi verjetno začeli prodajati signu-ma in enoprostorsko zafiro (na sliki), ki so jo letos nekoliko prenovili. Oba naj bi se torej vozila v razredih, kjer je po mnenju nekaterih še nekaj tržnega prostora. Bomo videli. AVTO CliUI-d c Sedež in prodaja: Ipavčeva 21, Celje Tel.: 03/426-11 78 in 426-12-12 TIP VOZILA LETNIK CENA V SIT AUDI A6 TDI karovan 2000 3.299.000 BMW 318 diesel 2003 4.998.000 FORD M0NDE0 2.0TDC1GHIA 2003 4.399.000 FORD M0NDE0 2.0 TDCI 2003 3.999.000 FORD M0NDE0 2.0 TDCI GHIA 2003 3.397.000 FORD MONDEO 18 Ahient 2001 2.199.000 FORD MONDEO 1.8 GHIA 1998/99 1.398.000 FORD MONDEO 1.8 karavan 1999 999.000 FORD MONDEO 1.8 SIX karavan 1999 1.299.000 FORD F0CUS 1.4 2002 1.798.000 FORD F0CUS1.6 2003 2.590.000 FORD F0CUS 1.4 2001 1.830.000 FIAT BRAVO 1.6 1998 790.000 FIAT PUNT0 1.2 SX 2004 1.799.000 PEUGEOT 206 SW1.4 HdiXline?003 2.498.000 PEUGEOT 206 1.4 Hdi 2003 2.149.000 PEUGEOT 206 1.4 X line 2003 2.150.000 PEUGEOT 307 1.6 X5 testno 2004 3.400.000 PEUGEOT 307 1.6 XT 2001/200? 2.599.000 RENAULT SAFRANE 2 5 1999 IJSlM RENAULT LAGUNA 1 6 2001 2 RENAULT SCENIC 19 PCI 7001 2J50JM RENAULT CLI01.2 n"° RENAULT CLI0 1.4 CITROEN XSARA 1.6 SX CITROEN XSARA 1.4 HONDA CIVIC 1.6 LS HYUNDAI SONATA 2 0 GLSi ivvo -^Tn OPEL ASTRA 1.7 OTI_________2002_12B^ OPEL ASTRA karavan 1 8 7001 VW PASSAT 1.9 TDi karavan 2000 VWPASSAT 1.8comfortline 1998/99 VW GOLE 4 1.9 tdl___________200L-MSE VW GOLE karavan 1,9 TDI 1999 VW GOLF 4 1.6____________aOOL-USfi®! MERCEDES BENZ C 200 Cdi 2004 MERCEDES BENZ C 270 1999/00 ERCEDES BENZ A 140 SUBICHICARISMA16 OTA RAV 4 4X4 Diesel CARNIVAL 2.9 CRDi IX t SP0RTAGE 2,0 CLARUS 1.8 SLX 1998/99 Z nafto do minus 20 stopinj? Ob zadnjem mrazu se je pokazalo, da Petrolova nafta ne zmore odpraviti težav, ki nastajajo zaradi izločanja parafina in s tem posledično odpovedjo motorja. Pokazalo se je tudi, da v Sloveniji nimamo predpisa, ki bi natančno določal standarde na tem področju. Zato je po svoje razveseljiva novica, ki prihaja iz slovenskega inštituta za standardizacijo: po novem naj bi na našem trgu točili nafto s filtriranostjo do minus 20 in ne le do minus 15 stopinj Celzija kot doslej. Kaže tudi, da takšna nafta oziroma dizelsko gorivo ne bo nič dražje. Tudi trivratni colt CZ3 Na slovenskem avtomobilskem trgu je začel japonski Mitsubishi, tovarna, ki je pri nas nekoliko v senci večjih in uspešnejših japonskih tekmecev, ponujati tri-vratno izvedenko dokaj novega colta. CZ3, kot se ta varianta imenuje, je za pet centimetrov krajši in za tri centimetre nižji od petvratne različice, po tovarniških podat- kih ima tudi nekaj nižje te- KM. Menjalnik je ročni in žišče. Ker je avto nekaj kraj- stopenjski, za dodaten den^ ši, ima tudi manjši prtljaž- ponujajo pri močnejši iz^ nik, ki ima 210 litrov prostor- denki tudi 6-stopenjski m nine (petvratna izvedenka tizirani ročni menjalnik-229 litrov). CZ3 je izdelek Najcenejši colt CZ3 je evropskega oblikovalskega prodaj za 2,29 milijona centra omenjene tovarne in larjev. Ta hip še ni jasno, ^ bo naprodaj samo na evrop- in kdaj naj bi začeli skih trgih. Motorja bosta ozi- tudi različico z 1,5-litrsk' roma sta dva, oba bencinska: dizelskim motorjem, . 1,1-litrski tri valj nik (75 KM) jo pa, da naj bi letos pr°d in 1,3-litrski štirivaljnik s 95 do 150 coltov CZ3. ORIGINAL MOTORNO OLJE OPEL -107, 10VV/40 4 litre že za 3.447 SIT AVTODHI metlice brisalcev hercog10% 430mm 950SIT KATALIZATOR UNIVERZALNI že od 22.200 naprej Mariborska 86, Celje PLOČEVINA, SVETLOBNA TELESA IN HLADILNIKI tel.: (03) 428-62-70 LAMOASONDE www.avtodehregnemer.5i ,zpušn,sistemi -20%DO29.4.2005 HITRO NAROČITE Podjetje za inženiring, trženje, gostinstvo in turizem Reška cesta 27, 3312 Prebold Tel.: 03/705 30 12 Fax: 03/705 30 13 GSM: 041/678 775 VSE VRSTE PNEVMATIK traktor, viličar, damper, tovornjak, osebna vozila in skuter Dvakrat na teden, ob torkih in petkih, zanimivo branje o življenju in delu na območju 32 občin na Celjskem. Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika 130 tolarjev, petkova pa 300 tolarjev. Naročniki plačajo za obe izdaji le 1.300 tolarjev, kar pomet11’ da mesečno prihranijo več kot 400 tolarjev. Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do treh brezplačnih malih oglasov in do ene čestitke na Radiu Celje. www.toyota.si Posebno bogata oprema po posebni ceni! Toyota Variš R'n'B Posebna serija vozil Toyot» Vari* R*n'B vam daje na Izbiro dva Variš«. Variš z progresivni servo volan, meglenke, ekskluzivni pokrovi koles, kromirana notrunjosijg v modri barvi za elegantne in tod ter Variš / notranjostjo v rdeči i/pcrin* cev, posebne okrasne krivke, CD predvajalnik, usnjeni volanski obroč s / ,OTX barvi ta strastne in ognjevite, izberite tistega, ki vam ustreza! Posebno serijo st Mi za upravljanje audto sistema in usnjena prestavna ročka. Variš Se ni bil 2 vTsT , Toyote Variš R'n'B odlikuje posebno bogat nabor dodatne opreme: titma, nikoli tako posebno opremljen - in po tako posebni «nH Zapeljite se v ritmu ABS, digitalni 3D-zoston, električni pomik stekel, daljinsko centralno zaklepanje, rhythm'n'bkies* s Toyoto Variš R'n'Bl TOYOTA AVTO CELJE Ipavčeva 21, Celje, (03) 42 61 280 POZOR, tudi letnik 2005 s prilogo TV-OKNO! Vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave. Mi; 1 Prešernova 19 3000 Celje naročilnica Ime in priimek: Kraj: Ulica: Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev podpis: mmi tednik Obvestilo oglaševalcem! Novi tednik izhaja dvakrat tedensko, in sicer ob torkih in petkih. Zadnji dan za oddajo malih oglasov, osmrtnic in zahval za torkovo izdajo Novega tednika je sobota od 8. do 12. ure, 2a petkovo izdajo pa torek do 17. ure. 'o . <5SM $3120-50-60 < Motorna vozila prodam MAT . Un°' ^e,n^ 1996, karamboliran, v si Ih* s,aniu> Pr”dam za dele po 49™ Pičeni. Telefon 041 506-844, f|n " “• 20092011 Panda, 4*4, letnik 1999, prodam. ^03,3844,2. D. ' e,nik 1996, odlično ohranjen, 588 J Z” 590 000 SIT- Telefon 041 POLO I . ' 1 S299 L JJJ ^97, prva registracija novem-Itjjt' Prevoženih 63.000 km, drugi fon 051 VnA o?!'0"’6"'prodam-Tele- D0BR0 . d°6"919- 2035 dn °?nien moped Skuter kimko pro- 2“ ki,:: '- bel, pet vrat, servisna Uia' Tl-000 km, odlično ohranjen, 17o|f v Sloveniji, prodam za ■'30.000 SIT. Telefon (03) 5793-442. "»ih'Mi' l""i mi. m- do OPEL L„J , , Š308 Prodal '6 *’ le,nik ,989- 5 vrat, 407.524 Z” 90 000 SIT' Telefon 041 ASTRn , . ' 2066 2005 4°L: 1992-H 3 vrata, reg. 10/ dam ' ,,!ne' 4’ za stanovanje, cena za oba objekta je 33 mio SIT. LJUBEČNA - stanovanjska hiša, etažna velikost 80 m2,1.1969, parcela 4.900 in 2000 m2 njiva, lepa atraktivna lega, vseljiva takoj, cena 27 mio SIT. ZABUKOVICA - montažna hiša, bivalne površine 77 m2, starost okrog 60 let, parcela 2000 m2, cena 6,5 mio SIT. Če prodajate ali kupujete nepremičnine, vam uredimo vse potrebno za varen in zakonit prenos lastninske pravice. m GOZDARSKI VITLI mehansko ali elektro-hidravlično upravljanje od 35 kN - 80 kN ( 3,51- 81) t hidravlični cepilniki Od 6 do 201, pogon preko elektromotorja ali traktorja MOŽEN TUDI NAJEM CEPILNIKOV ► OSTALA GOZDARSKA OPREMA .... .. .... terra - daljinski upravljale - žične vrvi l - NOVO - AGILITY TUNELI ZA PSE Uniforest d.o.o., Dobriša vas 14,3301 PETROVČE, tel.: 03 713 14 10 www.uniforest.si V ŠTORAH prodam dvoinpolsobno stanova-nje, 63,49 m2, v stolpnici, dvigalo, dobro vzdrževano. Telefon 040 742-132. 1937 DVOINPOLSOBNO obnovljeno stanovanje, na dobri lokaciji v Celju, prodam. Telefon 031 633-880. 1753 CEDE. Prodam stanovanje, 46 m2, Dolgo polje. Telefon 5418-304,040 899-294. 2016 STANOVANJE, 82 m2, v Kajuhovi ulici v Celju, prodam. Telefon 031 395-216, 041 799-993. 2015 ŠTORE. Enosobno stanovanje, 34 m2, prodamo za 4.200.000 SIT. Telefon 041 649-549. Ž169 NOVO dvosobno stanovanje v Rogaški Slatini ugodno prodam. Telefon 041 337-789. 2043 KOZJE. Štirisobno stanovanje z balkonom, 121,82 m2,1. nadstropje stanovanjske hiše, z lastnim plinskim ogrevanjem, prenovljeno 1998, prodamo za 9.950.000 SIT. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje, e-mail: janez.janez@gmail.com. n CEUE, Hudinja. Dvosobno stanovanje, velikost 51,02 m2,2. nadstropje, Ulica frankolovskih žrtev, prodamo za 9.800.000 SIT. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje. n CELJE, Otok. Dvosobno stanovanje, velikost 51,09 m2, 4. nadstropje, adaptirano 2001, prodamo za 11.200.000 SIT. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje. n CELJE, Zadobrova. Večsobno stanovanje, velikost 150 m2, v pritličju in 1. nadstropju (v pritličju možnost manjšega poslovnega lokala), z lastnim parkiriščem in vhodom, leto izgradnje 1980, prenovljeno 1995, prodamo za 16.800.000 SIT. Telefon 041 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbavac s. p., Gorica pri Šmartnem 57 c, Celje, e-mail: janez.janez-©gmail.com. n DVOINPOLSOBNO stanovanje, 72,5 m2, v Štorah, vsi priključki, balkon, prodam. Telefon (03) 5771-882,051 305-712. 2077 ODDAM HRVAŠKA, Sukošan pri Zadru. Nove apartmaje in sobe (nočitve z zajtrkom, možnost večerje), 50 m od morja, 100 m od glavne plaže, oddam. Telefon 00385 9153-19064. 1302 APARTMA v Termah Banovci oddam v najem. Telefon (03) 7001-611, 041 476-104. APARTMA na Rogli oddam v najem. Telefon (03)7001-611,041 476-104. n SOBO z ogrevanjem, uporaba kuhinje in kopalnice, oddam. Telefon 5418-139. 2024 SOBO oddam urejeni osebi. Telefon 041 976-162. 2051 APARTMA, od 3 do 5 oseb, v Savudriji, oddamo za l. maja, pred sezono in po sezoni 30 % popust. Telefon 041 424-086, Terezija. Ž175 mam PRODAM REGAL za dnevno sobo, 360x230x55 cm, ugodno prodam. Telefon 5418-139.2024 NOVO masivno hrastovo posteljo, z jogijem in dvigom vzglavnika, prodam. Telefon 5743-576. Š303 KUHINJSKO mizo in 5 stolov, rumene barve, prodam za 25.000 SIT. Telefon 040 542-110. 2050 MOKRO suhi sesalnik Igea compact bata-gel, malo rabljen, prodam za 95.000 SIT. Telefon 040 651-057. 2068 SEDEŽNO garnituro, usnjeno, kotno, staro tri leta, za 60.000 SIT in dnevni regal Lip, star tri leta, prodam za 30.000 SIT. Telefon 031 516-917. 2075 SPALNICO, jedilnico, kuhinjo, kavč, mizo in nekaj manjših stvari ugodno prodam. Telefon 051 305-502. Ž176 KOTNO sedežno garnituro, črne barve, imitacija usnja, regale za dnevno sobo, temno rjave barve, prodam po simbolični ceni. Telefon 041 335-214. 2086 ODDAM KNJIŽNO omaro, vitrino, kotno stensko vitrino in kotni element za TV oddam. Telefon 041 804-189, Laško. 2047 PRODAM STREŠNO opeko Kikinda, novo, 1.500 kosov in opeko Navadni zidak, za obokanje kleti, novo, prodam za 60 SIT/kos. Prodam tudi plastične valovitke. Telefon - 041 645-898. šsos STREŠNO opeko Kikinda, 1300 kosov, zelo ugodno prodam. Telefon 748-2075. Š311 KUPIM JAVOR na panju, premer nad 50 cm in ostali suh rezan les, odkupujemo. Telefon 041 691-913. 2133 PRODAM JARKICE, grahaste in črne, prodajamo. Kmetija Winter, Lopata 55, Celje, telefon 5472-070,041 763-800. 927926 KMETIJSKA zadruga Laško vam nudi rjave in grahaste jarkice v začetku nesnosti, cepljene, dostava. Telefon 041 375-677, (03) 734-4378. n PIŠČANCE, bele, za nadaljnjo rejo, prodajamo vsakdan razen nedelje.Žilnik,Tabor 45, telefon 041 619-372. žm NESNICE, rjave, grahaste, tik pred nesnost-jo, prodajamo. Zagotovljena takojšnja nesnost. Brezplačna dostava na dom. Telefon (02) 5821-401. P NAJNOVEJŠE hibridne jarkice pred nesnost-jo: rjave, črne, sive, grahaste, bele susex, jerebičaste italijanke in bele težke piščance za dopitanje prodajamo vsak delavnik na farmi Roje pri Šempetru. Večje količine dostavimo. Sprejemamo naročila za enodnevne piščance. Telefon (03) 700-1446. 1951 V Gotovljah pri Žalcu odpiramo prodajalno z materialom za centralno ogrevanje in sanitarno opremo, zato vabimo k sodelovanju mlade in ambiciozne sodelavce: 1. POSLOVODJA (1 kandidat) - V. stopnjo strokovne izobrazbe trgovsko-komercialne smeri - poznavanje dela na računalniku - najmanj 3 leta del. izkušenj 2. PRODAJALEC (1 kandidat) - IV. stopnja izobrazbe ustrezne smeri - poznavanje dela na računalniku - najmanj 2 leti del. izkušenj Pisne ponudbe pošljite v roku 10 dni po objavi na naslov: ACIUATERM d.o.o., Salara 32A, 6000 KOPER. Informacije: 05/6120-510. OVČKE, breje ali z jagenjčkom in jagnjeta za zakol prodam. Telefon 5773-302. 1965 BURSKE kozice in kozliče, za nadaljnjo rejo ali zakol, so rodovniški, prodam. Informacije po telefonu 031 847-273.2022 BURSKEGA kozla in samičke prodam. Telefon (03) 5738-214. L333 PURANE za nadaljnjo rejo ugodno prodam. Telefon 031 344-215, Ž161 KOBILO haflinger, staro 3 leta, »pripušče-no«, ugodno prodam. Telefon (03) 7057-027. Ž164 BELE piščance, težke 2 do 3 kg, primerne za zakol ali nadaljnjo rejo, prodaja kmetija Deželak, Lopato 41. Telefon 041 437-149. 2026 TELICO, težko 300 kg, prodam. Telefon (03) 5794-155. Š302 OVCO z dvema mladičema, starima 4 tedne, prodam. Telefon 041 257-666. 2109 TELIČKO simentalko, staro 6 tednov, prodam. Telefon 031 730-234. L337 KRAVO simentalko, brejo 9 mesecev, prodam. Telefon 5717-525. Ž168 ŽREBIC0 norik, 8 rodovnik, prodam. Možna menjava za govedo. Telefon 5795-540, 031 719-461. Š304 OVCO z večjimi mladiči ter ovna in kozico prodam. Telefon 040 703-127. 2052 TELICO simentalko, brejo 8 mesecev, težko 550 kg, prodam. Telefon 040 746-970. š 309 TELIČKO simentalko, težko 140 do 150 kg, od dobre mlekarice, prodam. Telefon (03) 5794-237, zvečer. šsio BREJE ovce, ovce z jagnjetom, mlade ovne in jagnjeta za zakol ali nadaljnjo rejo prodam. Telefon 041 980-720. 2059 7-mesečno belo kozlička za nadaljnjo rejo ali zakol prodam. Telefon 5740-261.2055 PRAŠIČA za zakol, težkega 160 kg, krmljenega z domačo hrano, prodamo. Telefon 041825-810. 2062 MLADO kravo, brejo v 9 mesecu, prodam ali menjam za bika ali mlado jalovo kravo. Prodom tudi bikca. Telefon 541-3019, 041 357-024. 2083 DVA tedna starega bikca prodam. Telefon 031 833-066. šsi3 KRAVO simentalko, s teletom, staro 5 let, prodam. Telefon 5799-140. 2085 PRODAM SENENE bale, težke do 25 kg, blizu Celja, prodam. Telefon 041 526-980 ali 5419-710. 1865 SENO in otavo prodam. Telefon (03) 4270-165,051 248-849. igeo CIPRESE smaragd in navadne, za živo mejo, ugodno prodam. Telefon 5718-839,041 317-588. 1750 KRMO v kockah prodam ali menjam za rezan les. Telefon 5489-122. 1990 SADIKE pušpana prodamo po ugodni ceni. Telefon 051 422-120. 2010 SEMENSKI stročji fižol (strok dolg 1 m, kuhan v 20 minutah, zelo dober) ter seme holandskih buč (teža ene 100 kg in več, zelo dobre za zavitke, kompote in za prašiče), prodam. Telefon 031 305-074. 2012 VEČJE količine hlevskega gnoja prodam. Telefon 5771-582, po 20. uri. Uspešno izvozno proizvodno podjetje zaposli: DELAVCA ZA DELO NA HIDRAVLIČNIH STISKALNICAH Pogoji: - poklicna šola tehnične smeri - izkušnje pri delu na klasičnih stružnicah - VESELJE DO DELA! Pisne vloge oddajte do 22. 4. 2005 na naslov: ELASTOMERI d.o.o. Bežigrajska cesta 4, 3000 CELJE 2021 CIPRESE in česmin za žive meje ugodno prodam. Telefon 5461-063. 1791 CIPRESE za živo mejo ugodno prodam. Telefon 050 331-073. žieo KRMO, v razsulu, prodam. Telefon 5772-448. 2025 BELO in rdeče vino, modra frankinja in žametna črnina, prodam. Telefon 031 237-193. 2036 SILAZNE bale in silažno koruzo prodam. Telefon 041 573-863. 2037 SENO, balirano v okroglih balah, prodam. Kličite zvečer, telefon 031480884.2040 VINO, mešano belo in sortno, prodam. Telefon 5795-540,031 719-461. Š304 SLADKO seno in otavo ugodno prodam. Telefon (03) 5793-294. Š306 SUHO seno v rifuzi prodam. Telefon 041 759-704, Celje-Hudinja. 2046 JABOLKA iz hladilnice, rdeče in belo vino, prodamo po ugodni ceni. Telefon 041 685-662. žito SENO v kockah in koruzo v zrnju prodam. Telefon 5717-512. Ž172 VINO, belo in rdeče, prodam v Celju po 200 SIT/liter. Telefon (03) 5414-338.2072 KROMPIR, semenski, bel, prva množitev in jedilni, prodam. Telefon 031 768-334. 2088 OSTALO PRODAM OTROŠKO kolo BMX (16 col), primerno za otroke v starosti od 4 do 6 let, prodam. Telefon 041211-151. 2109 ČOLN Elan 495 family, motor Suzuki, 50 KM, pocinkano prikolico Satellite, prodam. Telefon (03) 4921-450,040 659-999. p BIRMANSKO obleko, dolgo, marelične barve, ugodno prodom. Telefon 031 811-316, od 20. 1958 FANTOVSKO obleko za obhajilo, številka 146 in stroj za čiščenje piščancev prodam. Telefon 031 295-260. 1971 PRIKOLICO za kampiranje Adria 450, primerno samo za stabilno, prodam za 350.000 SIT. Tejefon 041 201-259. 1982 DEKLIŠKA oblačila, od 6 do 8 let in od 10 do 13 let ter ženska, št. 36-38, vse ohranjeno, ugodno prodam. Telefon 5763-961, 041 547-272. 2006 ŠR0TAR, sode, škafe, prešo, sadni mlin, starinske vozičke, pasjo hišo, novo in poni motor prodam. Telefon (03) 5474-081. 2019 ŽELEZNO konstrukcijo za streho, razpon 7 m, 3 prečke s stebri in cirkular, manjši, 3-fazni, prodam. Kličite zvečer, telefon 5731-377. l 336 KOZLA in koze z mladiči ter dva šivalna stroja prodam. Telefon 041 530-885. L335 STEBRE za vrtno ograjo, osovino za cirkular in model za betonske cevi, fi 100 cm, ugodno prodam. Telefon 5718-323. Ž163 HLADILNIK Gorenje, rabljen, strojeno govejo kožo in slamoreznico prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 974-108. 2028 FANTOVSKO obleko za birmo, s srajco in kravato ter krožne brane, prodam. Telefon 041238-166. 2029 VEČ moških oblek za močnejšo postavo zelo ugodno prodam. Telefon 5461-187.2057 TRAJNO žarečo peč in sekular, manjši, primeren za mizarja, s trifaznim tokom, s kovinskim stojalom, prodam. Telefon (03)5452-694. 2032 MOŠKO obleko, kot novo, velikost 52, prodom po simbolični ceni. Telefon 041 526-988. Š301 ŽAGAN les, smreka, kostanj, bukev, primerno za mizarje ter slamo v okroglih balah, fi 130, prodam. Telefon 051 265-012. Ž167 MOTOR in karoserijske dele Opel vedra 1,8, letnik 1990, prodam. Telefon 041 759-704. 2048 TRANSPORTER, 8 m, škropilnico, 3001, risalno desko, rezkarico, glave za les, motor, 1,5 Kw, knakerl, stebre za brajdo, prodam. Telefon 041 593-572. 2044 TRIKRAT pocinkane hlevske rešetke, 1 mx80 cm, 9 kosov in domačo slivovko prodam. Telefon 040 796-388. Š307 DOBRO ohranjen jedilni kot, mizo in tri stole, 3 sobna vrata, 1 vhodna vrata, banjo za kopalnico, 160 cm in umivalnik, prodam. Telefon 031 640-415. 2049 OTROŠKO kolo, primerno za starost od 4 do 6 in od 610 let, ugodno prodam. Telefon (03)5413-371. 2058 PSE rohveilerje, čistokrvne in fižolovke različnih dolžin prodam. Telefon 041 610-409. 2061 OPREMLJENO vdno hiško ugodno prodam ali menjam za drva. Telefon 5717-376. Ž 171 20001 cisterno, peč, gorilec z bo jlerjem, z vso napeljavo, prodam. Telefon (03) 771-924,041 867-216. 2094 DELAVCA za delo v kamnoseštvu zaposlimo-Edi Vrečko s. p., Breg 9,3000 Celje. Sam® resni kličite po telefonu 041 708-9^ STROJEPISCA-strojepisko, z odličnim zrnjem desetprstnega slepega tipkanja, zaposlim. Pisne ponudbe pošljitena naslov: Odvetnica Mateja Končan-Ver-stovšek, Ljubljanska cesta 5 a, 3 Celje. USPEŠEN prodajalec ve, da sreča ni zabava, ampak uspeh v zasebnem in poslovnem življenju. Zaveda se, da se mora nene no truditi v svojem poklicu, saj bo le to ” uspel. Pridružite se nam v prodi, 150.000 do 200.000 SIT. Telefon 310-875. Anistar, Anica Špoljar s. h Vojkova ulica 7, Celje. VEČ KOMISIONARjEtf za delo v Celju. Prijave pošljite: Manpovver d o. -Gregorčičeva 27, 2000 Maribo Informacije: 02 234 82j>£- Zaradi širitve poslovanja sprejmemo 8 oseb- Izkušnje niso potrebne. Začetek ta L Inf.: ponedeljek in torek od 10.00 dot_ 03/4256150,041/71°jf3 Jakoma d.o.o., Marihnrcka c. 44, -' ' Zaposlimo natakarja/"*®® z izkušnjami v piceriji Verona v Mercator v Celju. Informacije na e ■ 03/705-90-50 ali051/3l°-1s v dopoldanskem času. SRD D.O.O., BRASLOVČE46.3314BBASLOV —-- ZAPOSLIMO šoferja za prevoz zasloPnlk"v na terenu. Telefon 041 417-27 ■ star, Anica Špoljar s. p., Vojkova u ia> ^ OZlEZI 2DF POGODBENO zaposlimo urejenega gosp®* 1 za prodajo in razvoz rib. lnformaci|e P° telefonu 040 733-669. Dualna d-0.,/ SEM vdova, vesele narave. Želim spoznati moškega enakih lastnosti, starega do 55 let. Pisne ponudbe pošljite na Novi tednik pod šifro NAJLEPŠI JE MAJ. Šlandrova ulica 26,3250 Roga- ška So- tina. 2034 Ljubiti in biti ljubljen je največja sreča v življenju. Pomagamo vam spoznati ljubljeno osebo. 01/729-2316.041406-639 Tatjana K. Markovič s.p.. Ljubljanska c. 83, Domžale pošljite na naslov: Peter P«®k ‘ „ Lopata 17, 3000 Celje ali po l' ef5 tolpfnnu mil 497-1420, od o.ao 29-letni fant, doma z dežele, iščem dekle ali mamico, ki bi prišla k meni. Telefon 041 870-574. 2053 ZAPOSLITEV GOSTILNA Kladivar, Ida Atelšek Petrič s. p., Kersnikova ul. 31, Celje, zaposli kv natakarico in kv kuharico. Prijave po telefonu (03) 4916-060 ali 031 393-832.1898 F bar 2000 Štore redno ali honorarno zaposli dekle za strežbo. Informacije in prijave po telefonu 041 203-914. Franc Žurej s. p., Javorje 32, Gorica pri Slivnici. n K SODELOVANJU vabimo sodelavce z znanjem s področja alternativne medicine. Telefon 041 666-311. Marjeta Kunst s. p., Spodnji Boč 33, 2352 Selnica ob Dravi. n RAZNAŠALCA hrane, za restavracijo in picerijo, zaposlimo. Telefon 041 322-889, AGM Primož Nemec s. p., Sedraž 3,3270 Laško. 1998 NATAKARJA, za restavracijo in picerijo, zaposlimo. Telefon 041 322-889, AGM Primož Nemec s. p., Sedraž 3, 3270 Laško. 1998 BAR F16, Preserje IB, Braslovče, vabi k sodelovanju več stevardes za strežbo. Pokličite Nino po telefonu 041 442-302. Ž162 ZAPOSLIMO natakarico za delo v vodjo izmene za delo v trgovin^ ^ ^ pekli telefonu (03) 492-1420, od 8- ^ ure, Klavdija. z„ ZAPOSLIMO 14 sodelavcev, oklici'6 delo v komerciali, vodenje delo v servisu. Telefon (03) ,ggg Lindigo d. o. o., Kidričeva -V CEUU v dnevnem baru zapo5^^ ^ rico in študentko. Telefon 54 ^ Park, Maistrova 2, Celje. MS KOMUNIKACIjAj^- Kosovelova ulica 16 3000 Celje Razpisujemo prosto delovno mes SKLADIŠČNIK komisionar PrV9stpnja izobrazbe trgov- ske smeri - starost do 35 le ■ ofjje - vozniški izpit - rjSta - zaželen izpit za vihcan - nekaznovanost . kušnie -ŠKrbnSh^ Delovno razmerje b°m skU- nili za določen ca sno dobo 3 mes ' r0- k?SdnTo“oS^»IOSana FORMACIJE 29 Oče dragi, dedek dragi, prehitro nas zapustil si, mi v srcu bomo te nosili, a v večnosti se bomo spet združili. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega ata, starega ata, tasta in strica STANKA HLADINA iz Jurkloštra, Polane se iskreno zahvaljujemo sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje in sveče. Hvala g. Juliji Goriču in pevcem, g. Brečku za govor in g. patru Karlu za lepo opravljen obred. Hvala vsem in vsakemu posebej, ki so kakor koli priskočili na pomoč. Hvala vam, g. Volavšek, g. Bratec, g. Ocvirk in g. Horjak. Hvala gospodoma zastavonošema. Še enkrat hvala vsem, in ohranite ga v lepem spominu. Vsi njegovi najdražji. 2065 Možu, očetu, tastu, staremu atu in pradedku MIHAELU BEVCU (22.9.1917-15.4.2002} SPOMIN ... ... edini, ki ostane močan nad vsem. dini cvet, ki ne ovene in edina luč na svetu, ki nikdar ne ugasne. Tvoji najdražji. 2069 STRESNO življenje? Pomagamo z individualnimi terapijami, sprostitve, meditacije, delavnice. Telefon 7102-753,041 363-996, AUM Branko Šarlah s. p., Vrbje 20, Žalec. ži57 J 1 odvetniško dejavnost aasasu. "—l£ifjrne: Zagata 4, Celje. Bagat liknlhT^ VSeh vrst šivalnih strojev in Pozno „ .. ž 114 izjgi .ra i,e^' P° konkurenčnih cenah de T0|?° Slroine ome,e. doke in fasa- oeTee,°n 031 598-355, Tr-Grad d. o. SANAcijr,"040-8290 Sevmca. 1396 Vani« ,,0?a'n't ter Popravilo in vzdrže-rek d ° °™dnih naprav. Sončni Ža- Š267 za zdr Kvariš >ske,S krčnih Sl. globoke J*1 log. StrnV°Ze’ otek*'h in bole- Vet°vanie ;n°vne mer'tve nog ter STALEKA™'SERbUVanie ^^VA13vceRuu ^eiovod,J7 ---------------- •"injša Dnnelava' mantaža, meritve in 0peke, m0nP, °,nDS,rehlPre|aganje Gledališkj trn7° Mb°V'Jože Kline s- p., 229 9 7Telje, telefon 041 736- muSAiMB 8 - 12 kg mesečno in oblikovanje postave —ri»i iinnaiM— »252132 55,01 /519 35 P X. Dr. Pirnat d.o.o.. Razlagova 29. Maribor J MARJAN Jug s. p., Dramlje 13 b, Dramlje, obveščam stranke, da s 14. 7. 2005 preneham z opravljanjem prevozne dejavnosti. 2023 Servis štedilnikov, priklop na zemeljski plin, servis sesalnikov SPEEDV in UV. Rado STRNAD s.p., Tremerje 6, Celje. Tel.: 03/548 82 14, gsm: 041/558 370 ELEKTROINSTALACIJE, računalniške mreže, razsvetljava z optičnimi vlakni. Elektro Igor s. p., Ahtikova 7, Vojnik, telefon 041 813-875. 20802081 Ne veste, kaka naprej? Poiščimo j odgovore skupaj! ZALA 090 4282 Plačilo preko položnice 03/810 11 48 (100 sit/min od 9.-21.ure) ZALA s.p.. Pijovci 26, Šmarje pri Jelšah Male oglase lahko oddate le osebno na oglasnem oddelku NT & RC d. o. o., Prešernova 19, Celje. Objava malega oglasa na spletnem mestu izberi.si je vezana na predhodno plačano objavo malega oglasa v Novem tedniku. Male oglase, ki jih pošiljate po internetu, je tako potrebno pred objavo plačati. Zaman te iščejo naše oči. Zaman te kliče naše srce. Srce ljubeče zdaj že spi, nam pa rosijo se solzne oči. Odšla si, več te ni in v srcih spoznanje nas to boli. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice, sestre in prijateljice ŠTEFANIJE COLNARIČ iz Celja (23.12.1921-24.3.2005) se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti ter ji darovali cvetje in sveče. Še posebej se zahvaljujemo duhovniku gospodu Hrenu za tolažilne besede, opravljen pogreb in sveto mašo, ki so jo obogatili tudi cerkveni pevci z lepim petjem. Žalujoči: hčerki Milica in Berta z družinama ter ostalo sorodstvo. 2002 Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše, brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. ZAHVALA V 71. letu nas je zapustil dragi mož, oče in dedi JAKOB POVALEJ iz Šentjurja Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraženo sožalje, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala pevcem, govorniku gospodu Čandru, celotnemu kolektivu podjetja Alpos ter gospodu župniku za opravljen cerkveni obred in mašo. Vsi njegovi. 2007 Odšel si kot tiha reka, a spomini nate ostajajo v naših srcih... ZAHVALA Prenehalo je biti plemenito srce, utihnil je glas in oči je po kratki bolezni zaprl naš ljubi in ljubeči mož, oče, deda, brat, stric, svak in tast VINKO MEJAČ iz Celja (8.7.1931-29.3.2005) Iskrena hvala sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za vse izraze sožalja v tem težkem trenutku ter za darovano cvetje in sveče. Hvala za izražena pisna in ustna sožalja ter vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo zdravnikom in sestram oddelka za anesteziologijo in intenzivno medicino operativnih strok bolnišnice Celje. Hvala Zvezi šoferjev in avtomehanikov Celje za častno stražo, za nepozaben poslovilni govor gospodu Golouhu ter gospe Ivici Kos za tople besede, ki jih je izrekla v svojem govoru. Prav tako iskrena hvala župniku gospodu Srečku Hrenu za lepo opravljen obred. Hvala pogrebni službi Raj za edinstveno organizacijo, • hvala pevcem in trobentaču za odigrano žalostinko. Žalujoči: žena Pepca, hčerka Majda z družino, sin Roman z družino in sestra Majda z družino. ___________________________ 2027 V cvetoči pomladi tiho si odšla počivat v stvarnikov objem... V SPOMIN PAVLI VOGA (6.1.1955-13.4.2000) Prižiga se luč spomina, v srcu ostaja tiha, skrita bolečina. Vsi njeni. L 340 Zdaj ne trpiš več, zdaj počivaš, kajne, sedaj te nič več ne boli. A svet je mrzel, prazen, opustošen za nas, odkar te več med nami ni. (S. Makarovič) ZAHVALA Ob nenadomestljivi in mnogo prezgodnji izgubi dragega moža, očeta, dedija in tasta JOŽETA TURKA iz Vrbja 28 a pri Žalcu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, sv. maše ter nam izrazili ustno in pisno sožalje. Hvala stricu Ivanu in patru Vikiju za opravljen obred, govorniku g. Banku za ganljive besede slovesa, pevcem za odpete pesmi in pogrebnemu zavodu Ropotar iz Šempetra za opravljene storitve. Iskrena hvala dr. Rovanovi in osebju Splošne bolnišnice Celje za vso skrb in prijaznost. Vsem in vsakemu še enkrat hvala. Vsi njegovi. 2097 V celjski porodnišnici so rodile: 30.3.: Jožica KOVŠE iz Zreč - deklico, Simona RIBIČ iz Slovenskih Konjic - deklico, Ferida HADŽIČ IZ Celja -dečka, Marija ŠARLAH iz Celja - dečka, Zimšek KARMEN z Ljubnega - dečka, Veronika BEZGOVŠEK iz Šmarja -dečka, Tina GORJUP SLAPNIK iz Slovenskih Konjic - deklico. 31. 3.: Danijela PAHOLE STANOEVA iz Slovenskih Konjic - deklico, Jožica METLIČAR iz Celja - deklico. 1. 4.: Mateja BRGLEZ iz Loč - dečka, Lidija KAČ s Polzele - deklico. 2. 4.: Dragica FILIPČIČ iz Celja - dečka, Barbara CAJHEN iz Laškega - dečka, Mihaela PODPEČAN iz Celja - deklico, Andrej ka HORVAT iz Celja - dečka, Branka ZLATEČAN iz Celja - deklico, Kristina ŠEŠKO iz Celja - deklico, Zvonka VOGA s Prevorja - dečka. 3. 4.: Gordana SELIŠNIK GERM iz Šmartnega ob Paki - deklico, Mateja ČRMELJ SVEČAK iz Celja - dečka, Polona MAZI BLATNIK iz Celja - deklico. 4. 4.: Marija ENCI iz Tabora - dečka, Regina ZLATEČAN iz Celja - deklico, Karmen ZORE iz Zagorja ob Savi - dečka. ... le moja drobna lučka še brli... DEDIJU v slovo Nina. 2097 KOKE Celje 50 let skupnega življenja sta z zlato poroko potrdila zakonca Ciril in Marija ANDERS iz Celja. Šentjur pri Celju Poročila sta se: Anton JUG iz Stopč in Darja GAJŠEK iz Šentvida pri Grobelnem. Šentjur pri Celju Umrli so: Angela VNUČEC iz Bolehne, 83 let, Alojz ŠORI iz Tratne pri Grobelnem, 71 let. Velenje Umrli so: Franc Jožef KOLŠEK iz Šmartnega ob Paki, 64 let, Franc POZGANJE iz Lepe Njive, 30 let, Gabrijela KLINAR iz Velenja, 48 let, Miroslav MIKLAVŽIN iz Šoštanja, 55 let, Juljana ŠPINDLER iz Velenja, 81 let. NURC 30 DNIK Iger so zvezde domu Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Prouaiallia 14JJ0.16,20.18.30,20.40,22,50 Bodi kul M. 15.20,18.00,20.30.23.00 Krog 2 1410, 16.30, 18.50, 21.10, 23.30 Misija: Cucelj 20.00(sreda) Življenje pod vodo 15.00 Hitch: Zdravilo za sodobnega moškega 12.00. 17.30.20.00(v sredo odpade), 22.30 Medvedek Pu in Siovon 11.00. 14.30 16.10 17.50, 21.00 Prepovedan dotik 21.30 Constantine 13.30.16.00. 19.00.234/7 Sivi kamion rdeče barve 13.00. 18.40 Kinsey 15.50,20.50,23.2/7 Srhljive skrivalnice 18.10,237/7 Spangleščina 11.30.15.30,20.20 LEGENDA: predstave so vsak dan predstave so v petek in soboto sg# KOLOSEJ Bodi kul 14.00. 16.30.19.00 (razen srede), 21.30,00.00 Lepotica pod krinko 2: Čudovita in nevarna 19.00{sreda) Prevajalka 13.20.16.00. 18.40.21.20.23.55 Kraljestvo morskega psa 13.40 Masaji 15.40.17.40.19.40 VVicker park 21.40, 00.10 Propad 18.00, 21.10 Melinda in Melinda 17.30,15.20 Jesen prihaja, Dunja moja 19.50 Constantine 21.50 LEGENDA: predstave so vsak dan predstave so v petek in soboto predstave so v soboto in nedeljo ineiropol PETEK in SOBOTA 18.00 Viski 20.00 Munje! NEDELJA 19.00 Viski PONEDELJEK 18.00 Otroci Ukrajine, predavanje SLOVENSKE KONJICE PETEK 20.00 Zaporedje nesrečnih dogodkov SOBOTA 19.00 Zaporedje nesrečnih dogodkov 21.00 V iskanje dežele Nije NEDELJA 20.00 V iskanju dežele Nije ŽALEC NEDEUA 18.00 * Motoristov dnevnik 20.00 Zaporedje neskončnih dogodkov ŠMARJE PRI JELŠAH PETEK 20.00 Napad na policijsko postajo št 13 NEDEUA 18.00 Napad na policijsko postajo št. 13 VELENJE PETEK 18.00 in 23.00 Krog 2 20.15 Propad mala dvorana: 20.30 in 23.00 Stranpota SOBOTA 18.00 Propad 20.45 Krog 2 22.45 Stranpota mala dvorana: 18.30 Stranpota 21.15 Art kino Propad NEDEUA 18.00 Krog 2 20.30 Stranpota mala dvorana: 17.00 Garfield 19.00 Art kino Propad P0NEDEUEK 18.00 Stranpota 20.30 Propad mala dvorana: 20.00 Oskarjevci 2005: Ray TOREK 18.00 Propad 20.30 Stranpota mala dvorana: 20.00 Oskarjevci 2005: Ray SREDA 18.00 in 20.00 pred slovenskim startom Misija: Cucelj ČETRTEK 18.00 VVicker park 20.30 Srhljive skrivalnice PETEK, 15.4. 18.00 Galerija likovnih del mladih ______Stari grad Celje______________ Likovna dela učencev I. moskovske gimnazije, Rusija in pregledna razstava nagrajenih ex-librisov odprtje razstave 19.00 Likovni salon Celje Performativna zvočno-slikov-na konstelacija Son:DA/situa-cija št. 5002 otvoritveni performans 19.00 Dom Sv. Jožefa, Celje Andreja Golež (orgle) in Tina Žerdin (harfa)' večer orgelske glasbe 19.00 Terme Dobrna - Zdraviliški ______dom 5. srečanje odraslih pevskih zborov 19.00 Galerija Mozirje Stanislava Borovšak: Ko sva bili še čisto majhni predstavitev knjižice 19.00 Knjižnica Velenje Silvestra Rogelj Petrič: Savi-tri pogovor o knjigi 19.30 SLG Celje M. Zupančič: Igra s pari Oderpododrom, abonma po posebnem razporedu in izven 19.30 Narodni dom Celje Razstave Muzej novejše zgodovine Celje: razstava ob 60-letnici izida Pike Nogavičke in 200-letnici rojstva Hansa Christiana Andersena, avtor Marjan Marinšek, do 2. 5. Galerija Mozaik: umetniška dela iz ateljejev Mestne občine Celje v starem mestnem jedru, do 23. 6. Galerija sodobne umetnosti Celje: pregledna slikarska razstava del Jožeta Ciuhe, do 6. 5. Galerija Borovo: slikarska razstava del Franca Polanta, do 19. 5. Galerija Mozirje: likovna dela Cvetke Kravos Osrednja knjižnica Celje: Celjanke in Celjani 2005 - nagrajenci Mestne občine Celje, avtor Janko Germadnika, do 3. 5.; Celje na zemljevidih od 16. do sredine 19. stol. iz zakladnice Osrednje knjižnice Celje - prodajna razstava Zgodovinski arhiv Celje: Mesto v senci gradu, avtor mag. Aleksander Žižek, do 13. 6. MNZ Celje - Otroški muzej Hermanov brlog: Zvezde Evrope, do 30.12. Galerija Mik Celje: olja in akrili na platno akademske slikarke Vide Slivni-kar, do 16. 6. Kulturni klub Ivan Cankar: tempere na platno Majde Žličar, do 30.4. Galerija Volk: Celje v slikarjevi podobi, s slikarskega Ex-tempora ljubiteljskih likovnikov ob prazniku Mestne občine Celje, do 30. 4. Pokrajinski muzej Celje: Odsevi davnine - Antično steklo v Sloveniji predstavlja dediščino stekla od začetkov v prazgodovini preko rimske dobe do srednjega veka, do maja 2005, Ku-harca - kako in kaj so kuhale gospodinje na Celjskem v drugi polovici 19. in v prvi polici 20. stoletja, avtor mag. Vladimir Šlibar, do 30. 4. Fotografski atelje Josipa Pelikana: Poletne impresije, do 30. 6. Stalne razstave Galerija Vlada Ceršaka Celje: olja na platno Vlada Geršaka. Galerija Dan: prodajna razstava del različnih avtorjev. Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju in Slovenska zobozdravstvena zbirka, nova postavitev. Stari pisker: stalna postavitev. Pokrajinski muzej Celje: arheološka razstava z lapidarij em, kulturna in umetnostnozgodovinska razstava, etnološka razstava, razstava Schutzove keramike, razstava o Almi M. Karlin, numizmatična razstava. Tamara Goličnik (klavir) ob spremljavi orkestra Musiča ca-merata koncertni večer 19.30 Kulturni center Laško Spomladanski koncert nastop bivših učencev PGŠ Laško 20.00_Dom II. slovenskega tabora Žalec Duo Balyak koncert, abonma klasične glasbe in izven SOBOTA, 16.4. 10.00 Otroški muzej Hermanov brlog Hermanova sobota 10.30.Atrij Krčme TamKoUčiri Izdelovanje nakita ustvarjalna delavnica 19.00 Dom krajanov Galicija KD Galicija: Sobota greha premiera igre 19.00 Kulturni dom Šoštanj Učenci GŠ Velenje koncert 19.30 Hmeljarski dom Petrovče KD Svoboda Liboje: Glavni dobitek komedija 20.00_Dom II. slovenskega tabora Žalec KUD Svoboda Griže: TV Griže 5 komedija Izobraževalni center Štore: Železarstvo v Štorah. Mestna galerija Riemer: stalna zbirka Franca Riemerja: beneška šola Leonarda Da Vincija, Modigliani, Cezanne, Klimt, Rodin, Diego Velazquez, Rihard Jakopič, Ivana Kobilca, Jože Tisnikar, Bidermajersko pohištvo, freska iz 14. stol iz Žičke kartuzije; gostuje prodajna razstava KD konjiških likovnikov. Mladinski center Patriot Slovenske Konjice Petek: 19.00 prostočasna delavnica: izdelava mozaika, 20.00 TGV -dobri stari rock & video projekcija Sobota ob 22.00: Povver šok, koncert Nedelja ob 20.00: Filmska nedelja Redno: Petek: 19.30 - 21.00 košarka, namizni tenis, 21.00 - 22.00 aerobika Sobota: 17.00 - 18.30 odbojka, namizni tenis, 18.30 - 20.00 badbin-ton, namizni tenis, razno Klub Smeh Stalnice delavnice modnega oblikovanja oblek in nakita (ponedeljek od 13.00 do 15.00); gledališke delavnice (sreda ob 13.45); pomoč pri učenju (četrtek). Lokacija: Prostor (Kulturni dom Šentjur, vhod zadaj). ItlTERilET KRURRPIH STFME STFMETOM 118. CELJE Stanetova 17a, Celje (pri kinu Metropol) Razstave fotografij Janka Gabona Cyber caffe. Info na www.filter-slovenia.org Ustvarjalni pristan - Prešernova 11 Likovna delavnica: za predšolske in mlajše otroke, v ponedeljek in torek od 16.30 do 17.30 ure; oblikovanje gline: za šoloobvezne otroke, v ponedeljek od 18.00 do 19.30 ure; likovna delavnica: za starejše šoloobvezne otroke, v torek od 18.00 do 19.30 ure; likovna delavnica: za šoloobvezne otroke, v sredo od 16.30 do 18.00 ure. ' ' ' * ; a 22.00 Rdeča dvorana Velenje 1 Edo Maajka & Frenkie koncert 1 HP s 10.00 Velenjski grad Kovček Ji, muzejska ustvarjalnicaza otroke Predmeti iz muzejskega depoja spregovorijo 19.00 Dom krajanov Galicija KD Galicija: Sobota greha ponovitev igre 20.00 Plesni forum Celje Boban Markovič orkestar koncert |: 18.00 Narodni dom Celje Iskanja modna revija 18.00 Osrednja knjižnica Celje - Levstikova soba ■ Metode samopomoči pri obolenjih notranjih organov predavanje iz alternativne medicine 19.00 Dom sv. Jožefa, Celje Kulturni, zgodovinski in duhovni temelji Evropske ustave predavanje 19.30 Glasbena šola Velenje - orgelska dvorana Duo Dialogue koncert Tine Žerdin (harfa) in Andreje Golež (orgle) MLADINSKI CENTER VELENJE Petek ob 21.00 Izbor za Rock Otočec in Zlato činelo 2005 koncert Sobota 18.00 Zoran Furman: ZDA potopisno predavanje 20.00 Klubski večer Ponedeljek ob 19.00 Šola afriškega bobnanja, delavni- Petek ob 20.00, P2: odprto prvenstvo 4 v vrsto Trenutna razstava Prostor - galerija 3 oko: Deep&Blue, avtor: Zvonko Pušnik Redno ŠKMŠ: Petek ob 18.00 nadaljevalna skupina, 19.30 začetna skupina v vrtcu na Pešnici: vadba joge (mesta zapolnjena) Sobota ob 21.00 Kino - stimulativni film Nedelja ob 16.00 šah francoščina za začetnike Podjetje NT&RCd.o.o. Direktor: Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 130, petkovega pa 300 tolarjev-Ta številka je bila natisnjena v 14.629 izvodih. Naročnine: Majda Klanšek Mesečna naročnina je 1.300 tolarjev. Za tujino je letna naročnina 31.200 lobijev. Številka transakcijskega računa-06000-0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% dave na dodano vrednost. Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn _ Urednik fotografije: Gregor Katič _ Tehnični urednik: Franjo Bogadi Računalniški prelom: Igor Šarlah Oblikovanje: Minja Bajagn-E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si; E-mail tehnicn ga uredništva tehnika.tednik@nt-rc.si :: t st I Petek ob 18.00 Stripburger - odprtje razstave >- Sobota Dan M - Študij in Evropa 17.00 o reformi visokega šolstva 18.30 izobraževanja v tujini s 19.30 predstavitev zveze slovenskih ■s I mednarodnih študentskih organiza- 1 cij in društev i’ 20.00 KUD Desanke Maksimovič or- ■ J ganizira ogled jugoslovanskega fil- ji ■ 6 ma Zona Zamfirova iSmrn /■ : . v : v:.,.,;: Odgovorna urednica: Simona Brglez Telefon studia (za oddaje v živo): (03) 49 0 0 880, (03) 49 00 881 . E-mail: radio@nt-rc.si E-mail v studiu: info@radiocelje.com_ UREDNIŠTVO Milena Brečko-Pokkč, Janja Intihar, Brane ' Špela Oset, Rozmari Pete , Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Ivana Stamejčič,, Simona Šolinič, Dean Suste , Tone Vrabl —« AGENCIJA Opravlja trženje °g*fsn5^n prostora v Novem tednik Radiu Celje ter nudi ostai agencijske storitve. Pomočnica direktorja in.J Agencije: Vesna Lepe Organizacijski vodja. Franček Pungerčic Propaganda: Vojko GraT“3jc, Zlatko Bobinac, Petra Viktor Klenovšek, Alenk* Zapušek Telefon: (03) 42 25 Vu fax: (03) 54 41 032, (03) 54 43 511 ki SPtredjti.rc.si KRIZNI CENTER ZA MLA°E Telefon 493-05-30 DRUŠTVO REGIONAL VARNA HIŠA Telefon 492-63-50 materinski dom Telefon 492-40-42 DRUŠTVO OZARA. v pomoč ljudem s tezakoV trg 3, duševnem zdravju, Kr -g Celje, tel.: 03 492 57 CENTER ZA POMOČ N DOMU „ 03 Telefon 03 427-95^ 427-95-2» za duševno zdravje P pilita socialni in psiholo-k tnjarni Telefon 03 428-88 ’ j ZAVOD VIR, CENTER ZA P J odvusniM Telefon 490 00 031 288 82/ Nagradna križanka 1. na8tM Nagradni razpis Kivieri tt ,Ta' vst0Pnici za 3-urno kopanje in za savno na Rogašk 2. n r Kuharske bukve Radia Celje 3. -5 ®rada: dve vstopnici za savno na Rogaški Rivieri prj ^ aSrada: vstopnica za 3-urno kopanje v Termah Olimia ^rtionrpba!1,'U bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jil celje dn * na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19,300C . Danesnhrtkv2Laprila2005- l2šla § Javljamo izid žrebanja križanke iz Novega tednika, ki j ^ ’ aprila. Pricmolz-, Iza i i n z: — jPhla. Prispelo je 1.106 rešitev. vJfritew nagradne križanke iz št. 24 j^ATA Bttn^0PGLASBA’ OKORISTEK, STRINA, RS, TORN, MOLI p EvILK A ’ iET’PLENA’ALA’ NIL, LŠ, NOVI SAD, IONA, STRELOVOD m A.00?;tZARIL0' ČOKETA, NAURU, IR, ER, LAST, DR, RIVA A,MY IRvint P AT°MIK, ONI, HARMO-NIK, TASOS, JO, RIL, TVAR SESUALKA, ARZA, NEON nJatelja spoznaš v nesreči. R 1 Ogrado IZ"d ŽrebanJa p lvIerj ter v ^stoPnici za 3-urno kopanje in za savno na Rogašk atleče 401 uharske bukve Radia Celje, dobi: Darinka Zamuda 2. nagr^’ H lRimske Toplice. Raroiin°,'dartir|I bon Modetexa Laško v vrednosti4.000 SIT prej D ■ • nagr j°dlšek> Frankolovskih žrtev 15,3000 Celje. ,>ejo. An °, vst°Pnico za 3-urno kopanje na Rogaški Rivier ^Per,Gripni3 Gradič> Rifnik 12 b, 3230 Šentjur pri Celju, Miji v U7> 3302 Griže in Mirko Škratek, Lutrje27,3232 Ponik ,ag^de KFa?encem čestitamo. bodo prejeli po pošti. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 ! 11 12 13 14 15 16 17 18 j 19 20 j 21 22 ! 23 24 25 26 27 28 Ime in priimek: Naslov: _______ Davčna številka: HOROSKOP OVEN Itat Ona: Hvalo, ki ste je sicer tako veseli, izreka nekdo s povsem določenim namenom. Pazite se, da vam ne bo pozneje še žal. Vse skupaj se lahko kaj hitro obme proti vam in vam za dalj časa pošteno zagreni življenje. On: Na zdravstvenem področju se vam obetajo manjše težave, zato nikar ne pretiravajte. Posebej pazite na zdravo prehrano, ki ste ji zadnje čase posvečali premalo pozornosti. Zdravje je najboljša naložba za prihodnost. Ona: S prijatelji se boste odločili za nekaj povsem nenavadnega. Glejte le, da vam kdaj kasneje ne bo še žal. Do problemov lahko pride predvsem v primem, če pride celotna zadeva na napačna ušesa. On: Nepričakovano vas bodo obdarili in morali boste pokazati, da ste darila resnično vredni. Nikar se preveč ne obirajte, saj se vam lahko hitro zgodi, da bodo prijatelji precej razočarani. Kaj še čakate? DVOJČKA ^ Ona: Izgovarjali se boste zaradi preobilice dela, vendar sami najbolje veste, da so resnični vzroki povsem drugje. Avantura, v katero ste se zapletli, vam bo vzela veliko več časa, kot si lahko privoščite. On: Nekomu boste dali še eno priložnost, saj mu tega enostavno ne boste znali odreči. To se vam bo vsekakor dobro obrestovalo in to že veliko prej, kot si mislite v tem trenutku. Ona: Poslovni dobički bodo precej presegali najbolj optimistična pričakovanja, zato je sedaj idealen čas, da to tudi pošteno proslavite. Pri tem nikar ne pozabite na tiste, ki so vam stalno sjali ob strani. On: Še vedno vam ne bo odpustila napake iz preteklosti, vendar nikar ne obupajte. Tudi ona si vse bolj želi pomiritve, to pa ji preprečuje njen ponos. Poskušajte se ji približati nekoliko drugače ... Ona: Pustite zlobna obrekovanja in se posvetite pametnejšim stvarem, kot je na primer prijatelj, ki vas že dalj časa opazuje. Ljubezen bo prišla vse prehitro, četudi se boste na vse krip-Ije skušali »upirati«. On: Naredili boste izredno pametno potezo, saj se boste dokončno odločili o prihodnjem ljubezenskem življenju. Še najbolj bo tega vesela partnerka, ki je zadnje čase že začela počasi sumiti v vašo resnost. DEVICA jd Ona: Je že tako, da večino napak opazimo šele, ko je že prepozno in nimamo nikakršne možnosti, da bi jih popravili. Pazite, da se vam tudi tokrat ne bo primerilo kaj podobnega, saj imate težav že več, kot dovolj. On: Le zakaj tako hitite, ko pa je lahko življenje lepo in ugodno. Pomislite malo na romantiko in na osebo, ki si že dalj časa prizadeva, da bi vzbudila vašo pozornost. Ne bodite slepi! EiniiHnsi Ona: Odlično se boste počutili, saj vam bo šlo naravnost fantastično. Oglasil se bo prijatelj in skupaj bosta preživela nor večer. Nikar ne odlašajte, saj vam lahko v nasprotnem primem marsikaj uide. On: Vaše sedanje stanje je malce konfuzno, pa nič ne de. Vse stvari se enkrat uredijo in tudi ta zadeva bo šla počasi v pozabo. Do takrat jo nikar ne obešajte na veliki zvon, ampak jo potisnite v najtemnejši kot! Ona: Dober glas seže v deveto vas. Tudi vam bo dobra poslovna poteza odprla preneka-tera vrata v prihodnost. Zgrabite priložnost, dokler je še tu, kajti kasneje bodo vsa prizadevanja popolnoma zaman. On: Pričakujete lahko precejšnjo spremembo življenjskega ritma, kar vam bo pustilo precejšnje posledice; tako pozitivne kot tudi drugačne. Bodite previdni, da ne zaidete v težave, ki ne bodo ravno malenkostne. STRELEC Ona: Izpolnilo se vam bo veliko pričakovanje. A kar naenkrat se boste zavedli, da tudi to ni tisto, kar ste iskali. Tako se boste znova zagrebli v delo in skušali najti še boljšo rešitev. Premislite o takšnem ravnanju ... On: Ljubezenske težave bodo kmalu le še preteklost, saj boste spoznali osebo, ki vam bo spremenila življenje. Nikar se preveč ne zaletite, raje ravnajte tako, da bo iz vsega nastala trajna zveza in ne le avantura. KOZOROG ^ Ona: Zasanjan pogled vam bo popolnoma spremenil načrte zaprosti čas. Nikar se ne obirajte, da vas ne prehiti kdo drug. Prav ničesar si niste “rezervirali", ampak se boste morali za to presneto boriti. On: Prijeten nasmeh bo povzročil hitrejše bitje vašega srca, ki tudi drugače ni kdo ve kaj stabilnega značaja. Kaj hitro se boste zapletli v prav prijetno avanturo, ki pa ne sme priti na ušesa partnerke. VODNAR jfe Ona: Ugotovili boste, da se prijeten znanec, ki ste ga spoznali na zadnji zabavi, vse prepogosto znajde v vaši bližini. Najprej ste mislili, da je to slučajno, zdaj se boste prepričali, da počne to povsem namena- TTLCL. On: V tem trenutku se boste morali izkazati predvsem z veliko mero tolerantnosti do partnerke, saj se trenutno nahaja v precej neugodnem položaju. Prisluhnite težavam in skupaj bosta našla rešitve. Ona: Spomin na preživeto bo vse preveč živ, da bi se uspeli otresti misli na osebo, ki ste jo izgubili. Telefonski klic vam bo sicer delno pomagal, za kaj več pa ne boste zbrali poguma. Res škoda, morda pa ... On: Vse predolgo ste bili prepričani, da ste popolnoma neobčutljivi za ljubezenske namige določene osebe,-a zdaj seje izkazalo nasprotno. Toda vseeno raje malo počakajte, saj si boste morebiti še premislili. Večni atlet Stan- Kulturnica Marijana Kolenko si je brez dvoma zasluži- jo Lorger in grb la grb za izzivalnost, drugačnost in neverjetno samo-za apetit. zavest. Ženska v rdečem. Od glave do pet. Za vedno. RUMENA STRAN Grbi po grbih Ker so vam imena celjskih nagrajencev že nekaj časa znana, smo se odločili, da podelimo nekaj prav posebnih, izvirnih in domiselnih grbov po svojem izboru. Zahvalnih govorov seveda ne bo, hrano in pijačo pa smo pojedli že v ponedeljek, ko je naš fotografski objektiv ujel naslednje zmagovalce. IZTOK GARTNER Bivši župan Jože Zimšek, grb za večno resen izraz na obrazu. Legendarna Nika Svetko, tajnica skoraj vseh naših županov, dobi grb za posebne dosežke. Resnično me zanima, kdaj bo dobila tudi pravega. Prvi steber zavarovalnice Adriatic Marjan Krajnc in grb za eleganco ter simpatično kramljanje s svojimi prijatelji in prijateljicami. LEPOTIČKA TEDNA Ime: Mojca Priimek: Slatinek Starost: 21 Hobiji: sončenje na plaži Hrana: čisto vse, še posebej pa morska hrana Moški, ki ji zavrti glavo: igralec Pierce Brosnan Dosežki: da si 14 dni ni kupila niti ene obleke Prvi poljub: pri 15-ih, bilo je zanimivo Za koliko denarja bi se slikala gola: ni tega denar- Skrivnost, ki jo bo prv^ izdala na glas: seks v parku, na travi Inteligenčni kvocient: ga še ni nikoli merila PO NAVA ste bili POŠKODOVANI V PROMETNI NEZGODI? v ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO? PE CELJE, Ljubljanska cesta 20 tel. številka: 080 13 14 OsT,1-vV ZpriZ* AHACU I ‘•Sto* Qoslilna pri '^Ikacu vali k omizju s pristnimi jedmi novih okusov in iz j ledov Info: 03-746-6640 www.omizje.com Milji Udovč, s.p„ Šlandrov lig 32. Žalec A □AMAS PE Celje Lava 7, 3000 Celje Tel.: 03 425 35 00 Fax: 03 545 17 72 www.adriatic.si Adriatic zavarovalna družba d.d. Smo vaši zastopniki Adriatic zavarovalne družbe za Slovenske Konjice in Zreče z okolico Z našimi zavarovalnimi storitvami skrbimo za vaš varni vsakdan in varno prihodnost. Za vas imamo pripravljeno vrsto osebnih, zdravstvenih in premoženjskih zavarovanj -zagotovo potrebujete vsaj' enega izmed njih. Mladen Majcen 041-934-593 Za vas skrbiva tudi zastopnika: Ivanka Selih Stanislav Kraljič 03-759-35-40 041-748-203 Mojmir Bračun 031-393-280 Gregor Gasparič 031-886-202 Z veseljem vam homo predstavili našo ponudbo. Mladen, Mojmir in Gregor!