TISKOVINA Poštnina plačana pri pošti 2322 Majšperk GLASILO OBČINE MAJŠPERK december 2000 - št. 25 Drage bralke, dragi bralci! Ob iztekajočem letu se vam naj zahvalimo za izkazano zaupanje z željo, da bi naš časopis z veseljem prebirali tudi v prihodnje. Zato vam želimo prijetno praznovanje BOŽIČNIH in NOVOLETNIH praznikov. ^ obilo osebne sreče, veselja, medsebojnega razumevanja ter uresničitev najbolj smelih DOBI*E maIbnje Adventni venček nas spomni, da smo že v zadnjem mesecu koledarskega leta. Vsaka prižgana svečka od štirih, ki jih prižigamo vsako adventno nedeljo, pa nas spomni, da smo vedno bliže BOŽIČU. Božič je praznik, ki se ga vsak rad spominja, kako ga je praznoval kot otrok in že razmišlja, kako bo preživel novega. Slovenci tudi rečemo, da je BOŽIČ praznik družine, ki ponavadi poskrbi za jaslice in lepo okrašeno božično drevo. Otroci uživajo, ko lahko s svojo domiselnostjo prispevajo k temu, da so jaslice izvirne in da je okrašena jelka enkratna. Še bolj pa so veseli, če jim pri tem pomagajo starši in drugi člani družine. Ko vstopiš v trgovino, opaziš, kako ljudje brskajo med kopico različnih božičnih in novoletnih voščilnic in iščejo ter razmišljajo, komu katero poslati. Nekateri si jih naredijo sami in z njimi razveselijo najbližje. V enem delu trgovine je velika gneča, pa ne zaradi razprodaje, ampak na pultu opaziš poleg klasičnih vsakdanjih izdelkov in potrebščin še vrsto novih okraskov. Vse je potrebno skrbno zaviti, dodati cvetico in simbolično zavezati s trakom v prijetno darilo. Največja gneča pa je tam, kjer prodajajo živila, saj je poleg nujno potrebnih v nakupovalni košari še veliko drugih dobrot, a jih je ponavadi manj. Tudi gostinci imajo polne roke dela, saj se iz dneva v dan vrstijo skupine. Praznujejo sodelavci, poslovni partnerji ali pa prijatelji. Tako se ljudje srečujejo, se zahvaljujejo za dobro sodelovanje, si voščijo zdravje, srečo in prijetno praznovanje. V teh predprazničnih dneh je zanimivo prisluhniti gospodinjam, ki izmenjujejo izkušnje, kako speči pravo potico, da ne bi odstopila skorja, s čim jo namazati, da bo zlato-rumena, kako dolgo jo peči, pozneje pravilno ohladiti,... Ob tem počasi spoznavaš, kako veličastni so pravzaprav ti prazniki v decembru, da se ljudje toliko časa posvetijo temu, da bi bilo vse najboljše. Božič navadno praznujemo v krogu najbližjih. Silvestrski večer pa ljudje preživijo v družbi v hotelskih, gostinskih lokalih, na vikendih, pri prijateljih. Nekateri gredo praznovat tudi kam daleč na morje ali v tujino. Drugi čakajo ob televiziji in se ob polnoči podajo ven, da uživajo, ko jim zimsko idilo polepšajo barvni ognjemeti. Pa vendar so tudi takšni, ki si marsikaj od tega ne morejo privoščiti, morda zaradi zdravja, pomanjkanja denarja ali njihove drugačne odločitve. Ne glede na to, kako bo kdo praznoval, ko se bomo zbudili in zagledali na koledarju prvi januar 2001, bomo istih spoznanj in raz- mišljanj, da čas neizmerno teče, koledar pa hitro menjuje letnice. Ja, res je. Novo leto 2001, začetek tretjega tisočletja je pred nami. Ali je sploh mogoče, da tako hitro teče čas. Ni še dolgo, ko smo praznovali, pa že spet. Ja, res je, tudi leto dni smo starejši, pa če to priznamo ali ne. Pa vendar nam misli uhajajo nazaj in premišljujemo: “Ali smo naredili vse, kar smo načrtovali, ali smo s svojim delom komu pomagali, ali smo iskali le svoje koristi in mogoče komu škodovali, ali je kdo tudi nam pomagal, ali pa... ” Vsak bi lahko veliko o tem zapisal. Kaj naj rečem kot župan za leto 2000. Bilo je naporno leto. Veliko investicij smo končali, nekaj pa jih še teče. Lotili smo se reševanja zahtevnih zadev, starih čez deset let in nekatere od njih uspešno zaključili. Bilo je tudi volilno leto. Zato ni čudno, da je bila od posameznikov izrečena marsikatera pikra beseda na račun župana, ki je presegla tudi mejo resnice. Uspehi, ki smo jih dosegli v korist občanov, naj nam bodo vsem v ponos in v veselje, seveda pa izkoriščam priložnost, da se vsem, ki ste pri tem pomagali, najlepše zahvalim. Veselim se z vami tudi uspehov, ki ste jih kot posamezniki dosegli za vašo osebno in širšo korist. Vabim vas k sodelovanju, da bodo naši uspehi še večji. Želim pa vam vesel in blagoslovljen BOŽIČ, leto 2001 pa preživite zdravi, v miru, prijateljstvu, zadovoljstvu in osebni sreči. vaš župan, Franc Bezjak »OB MA Iz občinskega sveta 14. redna seja je bila, 21. julija 2000, sprejete pa so bile naslednje pomembne odločitve: Izvajanje zimske službe na območju občine Majšperk v zimski sezoni 2000-2001 Sprejetje sklep o prijavi na javni razpis za sofinanciranje gradnje infrastrukturnih objektov in naprav regionalnega značaja za leto 2000, vodovod Majšperk-Zetale. 5. izredna seja - 21. septembra 2000: Sprejeta je bila odločitev, da se od Tovarne volnenih izdelkov Majšperk odkupijo štiri stanovanja v skupni vrednosti 12.625.000,00 SIT in se sredstva zagotovijo iz postavke šolstvo in šport. 15. redna seja - 11. decembra 2000: Sprejetje sklep, da župan Občine Majšperk imenuje odbor za dolgoročno rešitev doma krajanov Sestrže, v katerem imajo večino članov odbora krajani Sestrž. Sprejet je bil sklep, da Občina Majšperk pristopi k Sporazumu o združevanju občin v pokrajino Spodnje Podravje. Sprejet je bil program priprav za spremembe družbenega plana Občine Majšperk. PRIORITETE Zimska služba na območju Občine Majšperk, ki obsega pluženje snega in posipavanje ob poledici na lokalnih cestah in javnih poteh, se bo v zimski sezoni 2000/2001 izvajala po naslednjem prioritetnem vrstnem redu: I. PRIORITETA Dela za zagotavljanje prevoznosti cest se izvajajo v času med 5. in 22. uro. Začasne ustavitve so možne v času med 22. in 5. uro ter v dela prostih dneh. Stalno odvijanje prometa je omogočeno z uporabo verig. V času pluženja višina snega ne sme presegati 20 cm. V prvo prioriteto izvajanja zimske službe na območju Občine Majšperk spadajo vse lokalne ceste in pomembne javne površine. II. PRIORITETA Obsega ceste, ki se plužijo dokler je to možno z normalnimi plužnimi sredstvi, potem pa se zapro. Zapore cest so možne do dveh dni oziroma krajevnim prilikam ustrezno. Odvijanje prometa je možno z uporabo verig. V drugo prioriteto pluženja spadajo javne poti, ki povezujejo naselja in je na njih vezanih pet gospodinjstev. Podeljena je bila koncesija za opravljanje mrliško pregledne službe na območju Občine Majšperk Branki SKLEDAR dr. med. spec., stanujoči Majšperk 54. Soglasno je bilo sprejeto, da se nepremičnina na parceli št. 119 - stavbišče, stavba, pripisane pri vložni kšt. 35 k.o. Janški Vrh, odproda najugodnejšemu ponudniku. Kot izhodišče za odprodajo se upošteva uradna cenitev nepremičnine. Občinsko upravo pa so zadolžili, da izpelje postopek prodaje nepremičnine v letu 2001. Sprejet je bil sklep, da cesta Sitež - Vinarje ostane javna pot JP 740500 Sitež - Vinarje in da Občina Majšperk zagotovi tri oziroma vse sporne mejnike za ureditev ceste. Podprli so ustanovitev Lokalno pospeševalnega centra Haloz pod pogojem, da se financira po projektih. Za koordinacijsko osebo s strani Občine Majšperk, ki bo sodelovala v programu Lokalno pospeševalnega centra Haloz, je predsednica, podžupanja, Darinka Fakin in namestnik tajnik, Maijan Gorčenko. Sprejeto je bilo poročilo o suši 2000, za sanacijo suše 2000 pa se je potrdilo sofinanciranje nakupa travnih semen in sofinanciranje prevozov pitne vode. III. PRIORITETA Obsega ceste, ki se v zimskem času ne morejo vzdrževati, zato se na njih ne vrši zimska služba. IZVAJANJE ZIMSKE SLUŽBE Z vsemi izvajalci zimske službe je sklenjena posebna pogodba: • na lokalnih cestah zimsko službo izvaja Cestno podjetje Ptuj in na nekaterih odsekih pogodbeniki • na javnih poteh zimsko službo izvajajo naslednji pogodbeniki: - KS Majšperk - Jože ŽOLGER, Leopold Hajšek - KS Ptujska Gora - Vili Šeliga - KS Stoperce - Strojni krožek Žctalanec Vsi navedeni izvajajo zimsko službo na posameznih območjih na lokalnih cestah in javnih poteh. Predlagamo, da se v primeru zapletov pri izvajanju zimske službe najprej obrnete na posamezne izvajalce. Nadzor nad pluženjem cest bodo vršili Darko Rejec, Jože Korez in Marjan Gorčenko. Seznam cest in javnih površin, ki se bodo plužile v zimski sezoni 2000-2001 bo objavljen na oglasni deski Občine Majšperk. S strani Občine Majšperk si želimo, da bi izvajanje zimske službe potekalo v medsebojnem sodelovanju in brez zapletov. 1)01$ 11 MAlB E NJE iZujld]u/jj y feffffl V prejšnji številki občinskega glasila smo vas seznanili s pričetkom izvajanja investicije v zagotovitev preskrbe občanov s pitno vodo na višje ležečih predelih občine Majšperk. Z veseljem ugotavljam, da so planirana dela za letošnje leto pri gradnji vodovoda, končana. Končan je odsek na Ptujski Gori in zgrajen glavni nabiralni vodohran v Narapljah. Končana je tudi obnova mrliške vežice na Ptujski Gori. Zaradi prihajajoče zime bomo okolico uredili v prihodnjem letu. V mesecu november oziroma december smo pričeli tudi z zadnjimi investicijami na območju Občine Majšperk. Prva je izgradnja pločnika od Majšperka proti Lešju, ki ga sofinanciramo skupaj z Direkcijo za državne ceste RS iz Ljubljane. Druga investicija se nanaša na sanacijo plazu na javni poti Slape-Peskov breg, ki se v celoti financira iz državnih sredstev. Z ureditvijo zgradbe stare krajevne skupnosti Majšperk smo v občini pridobili prostore za potrebe občine ter za delovanje občinskih društev in organizacij. S pridobitvijo teh prostorov bo omogočeno lažje in s tem tudi boljše delo društev in organizacij v prihodnje. Marjan Gorčenkoi Miklavž razveselil tudi otroke iz Majšperka Predšolski otroci iz Občine Majšperk so letos ponovno dobili Miklavževa vabila in se v velikem številu udeležili mi-klavževanja v dvorani TVI Majšperk, skupaj s svojimi starši. To leto jih je Miklavž obiskal v nedeljo, 10. decembra, torej nekoliko pozneje, pa saj vsi vemo, da ima ta SVETI mož v tem času veliko dela. Najprej so otroke pozdravile vzgojiteljice vrtca v Majšperku z igrico o štirih živalih - prijateljih. Ti prijatelji so ob koncu igre s pomočjo vseh otrok v dvorani priklicali že težko pričakovanega Miklavža. Miklavž se je otrok zelo razveselil, saj je opazil veliko nasmejanih obrazov. Med temi pa se je našel tudi jokavi otrok, kajti pred Miklavžem sta predrzno korakala še dva črna parklja. Ta dva je Miklavž kaj hitro umiril, saj so mu otroci povedali, da so bili čez leto zelo pridni. Vsi skupaj so nato zmolili molitev Sveti angel, varuh moj in se na svoje domove odpravili z bogatimi darili. Miklavž je obdaril tudi vzgojiteljice, ki so pripravile kratek program. 1)01$ 1» E maIbnje Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vsem, ki ste Miklavžu pomagali, daje ta darila pripravil. To so: OBČINA MAJŠPERK MTD Tadič Milan Trgovina Smreka Avtoprevozništvo Pajnkiher Šiviljstvo Žnidar Šiviljstvo Ida Marčič Šiviljstvo in trgovina Demol Ida Lorber - računovodske storitve Strojni krožek Žetalanec Mizarstvo Anton Vuk Vsem najlepše hvala! KUD Majšperk P. s. Miklavž je razdelil mandarine tudi vsem osnovnošolskim otrokom iz Majšperka, Ptujske Gore in Stoperc. Tudi parklja sta se hotela otrokom približati z darili. Jima je uspelo? Okrog prvega novembra, morda kakšen dan kasneje, so oživela naša mesta. Prve okrašene izložbe so naznanjale, da je božič blizu. Trgovske organizacije so začele pošiljati “prijazne” reklame, ki so zgolj “ljubeča skrb” do potrošnikov. Praznične akcije so se začele s poudarkom, da je najlepši čas leta pred vrati. Še ne dolgo “nazadnjaški” sv.Miklavž je pritisnil na starše, da so po svojih močeh poslali darila svojim pridnim otrokom. Ne velja več jabolko, domače pecivo in še morda nogavice, da o šibi ne govorimo, saj je neumestna. Tako je bil za nekatere bogat za druge pa reven. Ali še prinaša pravo veselje in pričakovanje? No sedaj bo iz daljne Sibirije zopet prišel dedek Mraz na saneh in bo tudi on delil po svojih zmožnostih. Potem bo božič in skrivnostni božiček pod drevešček nastavljal darila, tudi odraslim baje prinese. Po najdaljši noči v vsem letu pa bo nastopil najdaljši mesec januar in list zgodovine se bo znova obrnil. No saj res, da ne pozabim na božič, na božične praznike in na vse kar pride s tem. Vsak dan je bogatejši, ponudbe kar dežujejo od vseh strani, da bi mogli doživeti lepoto tega praznika. Prav vsiljeno se mi zdi vso to “ponujanje” prazničnega, saj ob tem pozabimo na bistveno. Božič je vendar nekaj lepega, kar se ne da kupiti, če pa že kupimo, pa lepo odide mimo nas, brez nas. Darila in darilca bi naj bila samo izraz notranjega razpoloženja in bogastva, ki ga naj prinese praznik Jezusovega rojstva. Tudi po dvatisočih letih naj bo božični praznik, praznik rojstva Človeka, da tistega malega, nepomembnega človeka, ki je pozabljen, morda nekje daleč ali pa blizu nas. Mnogih se nihče ne bo spomnil za te praznike, mnogi so brez službe in se ne bodo mogli obdarovati kakor morda mi, teh ljudi ne bi smeli pozabiti, če hočemo, da bo naš božič zares prazničen. Ne pozabimo tudi ostarelih in bolnih. Tudi oni so ljudje, tudi oni čakajo na praznik Gospodovega rojstva, saj se je Kristus rodil prav za te navadne in pozabljene ljudi in ti so ga tudi prvi iskreno sprejeli, ker jim je prinesel upanje. Nobena bogato obložena miza, noben okrasek na drevescu, nobeno zlagano veselje nas ne bo osrečilo, če ne bomo znali narediti veselja sočloveku, ki nas zelo potrebuje. Prazniki nam bodo prinesli “praznino” in osiromašeni pravega veselja bomo vedno bolj prazni in tudi nesrečni, saj je nesreča pomanjkanje sreče, to pa lahko doživimo samo ob ČLOVEKU. Storimo nekaj lepega v tem božičnem času, za drugega in tudi zase. Voščim vesele praznike Gospodovega rojstva. Habakuk Zahvala Katarini Bajuk, ženi predsednika vlade RS Invalidka, Angela Rober iz Sestrž, se zahvaljujem Katarini Bajuk za obisk in za darila. Bila sem zelo presenečena in vesela, da sem lahko spoznala ženo predsednika Vlade Republike Slovenije. Srečna sem, da kot invalidka nisem čisto pozabljena. Zahvaljujem se vsem, ki so vložili svoj trud in pripomogli k temu obisku. Angela Rober jpl?(s]2lX>filk® xy flote Minilo je leto, leto pričakovanj, naporov, uspehov, prijetnih doživetij in grenkih spoznanj. Preživeli smo ga različno. Nekateri bolj, drugi manj uspešno, eni bolj, drugi manj pretresljivo. Ponovno je pred nami čas praznikov, čas veselja in radosti. Kakor že nekaj let, vas tudi letos pozivamo k mirnim praznikom in praznovanju brez pokanja petard, streljanja raket in drugih pirotehničnih izdelkov. Ne dovolimo, da bi trenutek igrivosti, nepremišljenosti in preizkušanje poguma in znanja prekinil mir, srečo ter ogrozil naše zdravje ali zdravje najbližjih. Preden boste zanetili petardo ali raketo, pomislite na to, da gre za nevarne predmete, ki lahko zaradi malomarnosti in nesreče prizadenejo več trpljenja in škode, kot nudijo užitka. Strmite v uspehe letošnjega leta s premišljenim in odgovornim ravnanjem do sebe, svojih najbližjih, sosedov in znancev. Naj se leto konča tako, kot se je začelo - brez poškodb, ki bi jih povzročili pirotehnični izdelki. Mnogi boste praznike preživeli pri prijateljih, sorodnikih in znancih, mnogi na potovanjih in izletih. Poskrbite, da boste ob vrnitvi domov svoja doživetja prijetno zaključili. Pred odhodom od doma postorite vse potrebno za varnost svojih domov in ostalega premoženja. Ne dajte možnosti “nepridipravom”, da bi izkoristili vašo odsotnost in vam prizadejali nepotrebno škodo. Seznanite svoje prijatelje ali sosede o svojem odhodu in jih prosite, da popazijo na vaše imetje, stanovanje ali hišo. Želimo, da bi praznike preživeli prijetno, v družbi najdražjih in da bi leto zadovoljno zaključili. V prihajajočem letu vam želimo veliko zdravja, varnega počutja in veliko uspehov ter osebne sreče. Mojmir Simunič, komandir PO Podlehnik V Stopercah blagoslovljena obnovljena župnijska cerkev in križ Veliko dela, truda in odrekanja je bilo vloženega v obnovo župnijske cerkve sv. Antona Puščavnika, ki sedaj sije v polni lepoti sredi haloških gričev. Velik zalogaj za maloštevilno občestvo, pa vendar je uspelo v jubilejnem svetem letu obnoviti srce župnije. V petih letih je sledilo več del na župnijski cerkvi. Najprej obnova strehe na zvoniku, ki ima sedaj poseben čar, saj je pokrit s kamnito kritino skril. Sledila je zamenjava vseh oken na cerkvi in to v istem stilu, kot so bila stara, nato pleskanje notranjosti cerkve. V zvoniku je bil postavljen novi zvon v spomin na novo mašo rojaka. Letos, na Antonovo nedeljo, je stiški opat dr. Anton Nadrah blagoslovil doprsni kip blaženega Antona Martina Slomška in obnovljeni tabernakelj. Obnovitvena dela zunanjosti so trajala med petnajstim avgustom in petnajstim septembrom. Najprej je bilo treba ... srečen zaključek. Veselo pri delu ... poodrati celotno cerkev. To so opravili delavci podjetja Jožefa Podrgrajška iz Zreč. Sledilo je odstranjevanje stare opeke. Sedaj seje pokazalo, kako potrebna je obnova. Veliko ostrešja so morali zamenjati. Skoraj vsa opeka je bila v takšnem stanju, da smo jo zamenjali z novo. Tudi fasada je bila poškodovana, še posebno simsi. Vse to delo so naredili domači zidarji. Ker so bili vsi pločevinasti deli popolnoma dotrajani, jih je kleparski mojster Janez Karneža zamenjal z novimi. Pleskarska dela sta opravila domačina. Pri vseh delih so pomagali župljani, nekateri vse dni poteka obnove, skoraj tisoč prostovoljnih ur. Pri obnovi so se izkazale sto-perške gospodinje, ki so vsak dan pripravile malico in kosilo, saj je bilo kakšen dan tudi do trideset delavcev. Moram dodati, da so delali v težkih razmerah, saj se je temperatura prav v času del dvignila nad trideset stopinj. Hvala bogu, vse se je srečno končalo. 1MIB11E maIsnje Najbolj vesel dan je bil 22.oktober, nedelja, obsijana z jesenskim soncem. Prav to jutro je mariborski škof dr. Franc Kramberger blagoslovil veliko delo. Škof Kramberger je navzoče pri maši povabil, naj obnovijo v svetem letu tudi svoja srca. Da bi med griči in dolinami, ujetimi v jesensko sonce in meglice, vse prevevala veselje do življenja in vere v Boga. Nad 600 let je stara cerkev in 130 let župnija, a ljudje tod okrog so prejeli vero v Kristusa že prej. Na vrsti je sedanji rod, da bo baklo goreče vere prednikov predal rodovom v tretje tisočletje. To je misijonsko poslanstvo na domačih tleh. Veselje s farani so delili tudi minoritski provincial pater Slavko Stermšek; rojaka: pater Jože Lampret in pater Janez Ferlež. Hvala vsem dobrotnikom iz župnije, ki ste s fizičnim delom in denarnimi darovi podprli to pomembno delo. Županu Francu Bezjaku in rojakom, ki živijo drugod in so prispevali svoj dar. Da bi dolgovi bili poravnani se še priporočamo dobrim ljudem, ki jih stoperška cerkev nagovarja: “Bog naj vsem povrne z zdravjem. Če bomo živeli v slogi, če si bomo pomagali in bomo zdravi, bomo vse zmogli!” pater Franc Meško Oktober - mesec varstva pred požarom Oktober je mesec, v katerem smo gasilci še posebej aktivni. Kljub delu gasilcev skozi vse leto v tem mesecu še posebej izstopa delo v požarni preventivi. Vsa gasilska društva in Gasilska zveza Majšperk za ta mesec izdelajo plan dela in aktivnosti. Po celotni Občini Majšperk smo razobeseli propagandni material, pregledanega je bilo večina hidrantnega omrežja, pripravljena so bila razna predavanja ter predstavitve gasilske tehnike v osnovnih šolah. PGD Majšperk je pripravilo razstavo gasilske tehnike za osnovnošolce iz OS Majšperk in otroke iz vrtca, PGD Stoperce za otroke iz OŠ Stoperce ter PGD Ptujska Gora, ki je imela v tem času dan odprtih vrat za otroke iz OŠ Ptujska Gora, katerim so pokazali gasilsko tehniko in nove prostore gasilskega doma. V zaključku meseca pa je bila pripravljena skupna operativno - taktična vaja pri Sajku na Slapah - mlin. Na vaji je sodelovalo 60 gasilcev z devetimi gasilskimi vozili. Vajo so si ogledali krajani, župan Občine Majšperk, Franc Bezjak, mag. Darinka Fakin in nekateri svetniki. S to vajo pa se naše delo za letos ni končalo, saj smo gasilci v stalni pripravljenosti, da pomagamo ljudem v nesreči. Gasilska zveza Majšperk Člani PGD Majšperk so otrokom iz vrtca predstavili gasilsko opremo. Otroci pa so se lahko poizkusili v izbijanju tarč. OO SLS SKD Slovenska ljudska stranka Majšperk na prelomu tisočletja Pozdravljeni občani in občanke občine Majšperk, smo na koncu prvega leta novega tisočletja in v predbožičnem času, ob katerem se oziramo na dogodke iztekajočega se leta, ki so zaznamovali leto 2000. To leto bo ostalo vsem nam, ki se politično udejstvujemo v Sloveniji, še posebej v spominu, saj je prišlo do prve združitve dveh političnih strank in sicer: Slovenske ljudske stranke in Slovenskih krščanskih demokratov z namenom, da se ustvari močna, zmerna desnosredinska stranka, ki bi lahko popeljala Slovenijo v novo tisočletje. Dobili smo novo vlado, ki jo je oblikovala koalicija Slovenija. Prišli smo v ustavno krizo zaradi volilne zakonodaje, ki pa vsekakor ne bi mogli rešiti brez državotvorne drže vseh poslancev SLS SKD Slovenske ljudske stranke in njenega predsednika dr. Franca Zagožna. Kasneje je prišlo do razpada koalicije Slovenija, pa tudi do odhoda dela članstva, ki je ustanovilo svojo novo stranko in s tem vneslo razdvojenost med naše volilce. Na ravni občine sta se združila občinska odbora SLS in SKD tako, da smo dobili nov združen občinski odbor, pred katerim pa je bil zelo velik izziv, saj so bile pred vrati državnozborske volitve in imeli smo tudi svojo kandidatko za poslanko, mag. Darinko Fakin. Dočakali smo uro resnice — državnozborske volitve, na katerih naj bi volilci nagradili delo posameznih strank. Izkazalo seje, daje desnica doživela zelo velik poraz, kakor tudi naša združena stranka SLS SKD, ki je doživela največji padec glede na predhodne volitve, saj smo postali šele četrta stranka v državi. Pred nami je bila zelo pomembna odločitev, in sicer vstop v vlado ali ne. Na glavnem odboru stranke smo se odločili, daje za stranko vseeno bolje, če stopi v vlado in tako prevzame odgovornost za našo državo, saj smo na prelomnem času, ki je za usodo Slovenije zelo pomemben (vstop v EU in NATO) tako, daje naša stranka glede na volilni rezultat prevzela tri ministrstva (na področju kmetijstva, prometa in pravosodja). Na občinski ravni pa nas čaka tudi zelo veliko dela, saj bomo na novo postavili naš plan dela oziroma program, ki ga bomo poskusili uresničiti v naslednjem desetleju. K uresničitvi našega programa pa bi želeli pritegniti čimveč zainteresiranih občanov, zato Vas ob tej priložnosti vabim, da se nam pridružite. Na koncu bi Vam drage občanke in občani v imenu OO SLS SKD Slovenska ljudska stranka Majšperk rad zaželel vesel ■BOŽIČ in srečno NOVO leto 2001, veliko zdravja, ljubezni in osebne sreče. Cvetko Pepelnik predsednik OO SLS SKD Majšperk 8. STRAN DOB11E MA11NJK Kot članica uredniškega odbora občinskega glasila Dobre marnje sem že kar nekaj časa razmišljala, da županu Francu Bezjaku o dogodkih na območju občine Majšperk in njegovem delu na različnih področjih zastavim nekaj vprašanj. Območje Haloz in Dravskega polja ste na kandidatni listi stranke N Si zastopali vi, načelen in delaven človek, Župan, ki mu niso tuje življenjske razmere in zahteve tod živečih prebivalcev. Le nekaj mesecev delujoča stranka Nova Slovenija se je tako letos prvič veselila izrednega uspeha na volitvah. Volja ljudi in nadvse dober program sta vas s 13,52% uvrstila v vrh možnih strankarskih kandidatov za poslanca v državni zbor. Teden dni pred uradno razglasitvijo se je vaše ime pojavljalo na televiziji in radiu, pa vendar vas pri objavi uradnih rezultatov ni bilo več na seznamu. Kako to komentirate? Kandidiral sem kot človek, ki želi območju pomagati, zato je bilo moje osnovno geslo “POSPEŠITI JE POTREBNO RAZVOJ HALOZ in DRAVSKEGA POLJA ZA BOLJŠE ŽIVLJENJE LJUDI”. Čeprav to nalogo za naš teren opravljam kot župan, vem, da lahko v vlogi poslanca naredim še več za domači kraj. Po prvih izračunih in brez upoštevanja glasovnic iz tujine, sem bil res na spisku poslancev za državni zbor, pozneje pa ne več. V državni volilni komisiji niso bili enotnega mnenja, kako razvrščati poslance posameznim strankam. Pa pustimo to. Stranka Nova Slovenija je na volitvah po zelo kratkem času delovanja dosegla zavidljiv uspeh in to 8 mandatov in tako ima sedaj tudi 8 poslancev v državnem zboru. Zanima me, kakšen rezultat ste kot kandidat dosegli v stranki, v volilnem okraju in v občini? V volilnem okraju sem med 11 kandidati s 13,52% dosegel drugo mesto. V Sloveniji pa sem bil med 88 kandidati stranke Nova Slovenija na 6. mestu. In ravno zaradi tega, ker je stranka dobila 8 mandatov, se je moje ime dalj časa pojavljalo v medijih. V občini Majšperk pa je bil vrstni red prvih treh strank naslednji: LDS 28%, NSi 26%, SLS+SKD 18,5%. Marsikaj slišimo, da ste eden izmed najuspešnejših županov, vsled česar bi bil volilni rezultat v občini lahko boljši. Kaj menite? Zagotovo je res, če bi bil ta rezultat v občini Majšperk nekoliko višji, bi Haloze danes prvič imele poslanca, ki bi razmišljal o hitrejšem razvoju tega območja. Bil sem presenečen, daje marsikdo v naši občini načrtno delal, da se to ni zgodilo. Kot kandidat sem bil na 25 predstavitvah programa in zelo vesel sem bil, da sem lahko ljudem odgovarjal na zastavljena vprašanja. S podtikanji in lažmi sem se srečal le v občini Majšperk. Prav tako smo občani občine Majšperk prejeli tudi volilni material stranke LDS, v katerem je bila večina investicij pripisana delu LDS-a, kar ne drži in ne velja tudi za osnovno šolo Žetale, saj sem za ta dela moral vložiti mnogo svojega truda in časa. Izredno smo bili presenečeni v času demokracije, ko kabelska televizija Majšperk ni predvajala le moje predstavitve kot kandidata v rednem terminu predstavitve kandidatov za volitve. Manjša občina, dva kandidata. Pojavili sta se torej dve imeni, ki sta pri odločitvah ljudi povzročili zmedo. Kakšen vpliv je imelo to na vaš rezultat? Vsak ima pravico, da lahko kandidira. Zagotovo pa je res, da je to negativno vplivalo na izid glasov kandidatov. Moram pa jasno povedati, da so me že dalj časa iz večih občin nagovarjali in prepričevali v to, da sem kandidaturo sprejel. Javnost je bila o tem tudi seznanjena, zato nobene krivde za zmedo ne sprejemam. Jasno pa tudi lahko povem, da v kolikor bi bil le jaz kandidat na območju občine Majšperk, bi sedaj v vlogi poslanca lahko naredil še več za občino Majšperk. Prav bi bilo, da končno spoznamo, da to ni bilo dobro. Opravljate funkcijo predsednika občinskega odbora stranke Nova Slovenija, ste tudi član izvršilnega odbora stranke. Kakšne so smernice vašega dela? Načela mojega dela so vedno enaka. Vedno se zavedam, da v vsaki vlogi ostajam človek, ki želim s pridobljenim znanjem in z izkušnjami prvenstveno pomagati drugim, ne pa v tem iskati lastnih koristi. Da so usmeritve stranke Nova Slovenija pravilne, je pokazal rezultat na volitvah, saj lahko rečemo, da je fantastičen glede na tromesečno delovanje stranke. Ob upoštevanju, da stranka ni imela denarja za volitve, lahko z gotovostjo trdim, da rezultat izhaja predvsem iz usmeritev, kot so: načelnost, enakopravnost državljanov, hitrejši razvoj gospodarstva in spoštovanje ljudskih odločitev. V časopisu smo prebrali, da ste bili izvoljeni v Svet območne enote Ptuj in tudi v odbor izpostave na Ptuju Kmetijsko gozdarske zbornice republike Slovenije. K tej izvolitvi vam čestitam, zanima me, kako vam je to uspelo in kakšna bo vaša naloga? Dogovorili smo se, da sem kandidiral na listi “ZDRUŽENJE ZA MED-SOSEDSKO POMOČ” in zelo smo veseli, da je ta lista na območju vseh ptujskih občin bila najuspešnejša. Seveda smo k temu pripomogli vsi kandidati te liste. To ni politična zadeva, ampak gre predvsem za zastopanje kmetov in kmetijstva, kar je vloga Kmetijsko gozdarske zbornice in njenih organov. Ne bo enostavno življenje kmeta v naslednjih letih, saj že vrsto let ni pravega razvoja na kmetijah. Moje prizadevanje je, da mora biti zborniško delovanje učinkovito in dovolj poceni, da bo opravičilo svojo vlogo. Posebno pozornost si zaslužijo kmetije, ki imajo težje pogoje za delo predvsem na hribovitem delu Haloz. Občani vas najbolje poznamo v vlogi župana. Kako uspešno opravljate svojo nalogo in česa ste se v zadnjem času najbolj razveselili? Kako uspešno opravljam nalogo župana, ocenjujejo vsakodnevno občani in to povedo na naslednjih volitvah, če isti župan ponovno kandidira. Novinarji najraje uspešnost merijo z investicijami v občini, zato me vedno vprašajo, kaj smo novega naredili. Z veseljem povem, da so vse investicije plod sodelovanja med občani in prizadevanj občinske uprave ter župana za dodatna državna sredstva. Marsikdo nam zavida število investicij, sam pa sem izredno vesel, ko se občani s tem lahko pohvalijo. Najbolj pa meje v letošnjem letu razveselil dogodek na občinskem praznovanju, ko sem videl, da se je invalidka Ivanka Galun po dolgem času iz srca DOB11K MAlSNJE 'SždiJO Šlo>?&]{. nasmejala, ko ji je uspel nastop, na katerega sem j o preko njenega moža povabil. Izredno je bila zadovoljna, ko je spoznala, da kljub težki bolezni to zmore. Mnogo investicij je bilo zaključenih ob naših dveh praznovanjih v občini. Kaj pa delate sedaj? Uredili smo še prostore v stari krajevni skupnosti v Majšperku za potrebe policije, zavarovalnice, društev in občine. Mrliška vežica na Ptujski Gori je dobila novo podobo. V izgradnji je pločnik Majšperk-Lešje in večletna izgradnja vodovoda za Haloze. Tudi cesta Stoperce-Gnani Vrh se širi in v letu 2001 bo dobila asfaltno prevleko. Sliši se, da večino del v občini izvaja podjetje GRADBENE STORITVE AVTOPREVOZNIŠTVO ŽOLGER Jože, s.p. Ali je izvajalec tudi te ceste? In kdo so nasploh izvajalci investicij v občini? To ne drži. Izvajalec te ceste je podjetje CESTA, d.o.o. Ptuj. Kot župan bi si želel, da bi lahko vse investicije oddali domačim podjetnikom in obrtnikom, vendar to ne gre, saj imamo za vse večje investicije javne razpise v Uradnem listu. Vsi, ki izpolnjujejo pogoje, imajo enake možnosti za izbiro, le če so dovolj ugodni. Poznamo vas kot umirjenega, pa vendar zelo odločnega in vztrajnega župana. Kaj nam lahko na kratko poveste o vaši glavni nalogi? Težko je na kratko predstaviti še vso ostalo delo župana. V vlogi predstavljanja in zastopanja občine Majšperk se trudim, da delam tako, da je v korist občine in občanov. Srečam se tudi s posamezniki in skupnostmi, ki težko razumejo, da nisem sam, saj se vedno zavedam, da zastopam čez 4100 občanov občine Majšperk. Nam lahko zaupate kakšno od nalog, ki jo rešujete zadnje dni tega leta? Veliko jih je, saj je potrebno investicije za leto 2000 zaključevati, kontrolirati številne račune in drugo. Ponovno sem pozval PGD Majšperk, da nam pisno odgovorijo, saj me ljudje nenehno vprašujejo, ali je lastnina že rešena. Zal jim moram še vedno odgovarjati, daje v postopku reševanja. Zadnje dneve pa teče v občinski upravi zahtevno usklajevanje za pluže- nje cest, saj dodatno vključujemo več javnih poti (krajevnih cest) za pluženje. Občinski svet je najvišji organ odločanja. Kaj menite o njegovem delu? Tega, da je občinski svet naj višji organ odločanja v občini se vedno zavedam in kot župan izvajam naloge iz svoje pristojnosti ter izpolnjujem zakonite sklepe občinskega sveta. Ne motijo me odločitve občinskega sveta, ki so boljše od predlogov, ki sem jih kot župan posredoval v obravnavo. Nisem pa zadovoljen, da so nekatere moje predlagane točke dnevnega reda, čeprav so v dobrobit občanov občine Majšperk, zavrnjene. Na splošno lahko rečem, da sem z delom občinskega sveta zadovoljen, želel bi si le več aktivnega dela in sodelovanja pri pripravi novih predlogov za boljše življenje občanov, saj 14 svetnikov lahko pripravi boljše predloge kot župan, ki je le eden. Med občani je slišati: - “Da se na občini ne da popolnoma nič rešiti, - da je za večino nalog odgovoren le župan, - da je to odločitev sprejel župan, - da, ko ni župana na uradnih urah, nima smisla tja hoditi, ker nič ne urediš.” Ali je to res? Da se na občini ne da popolnoma nič rešiti, ne drži, saj veliko stvari občina rešuje, marsikaj pa je že rešeno. Prepričan pa sem, da ni vse tako, kot bi moralo biti, saj je včasih katera izmed strank upravičeno nezadovoljna. Večino nalog mora v občini rešiti občinska uprava, ki jo vodi tajnik občine Marjan Gorčenko. Vsaka stranka mora biti v času uradnih delovnih ur sprejeta, na njeno vprašanje ji mora biti dan jasen odgovor, za kaj je občina pristojna in kdo je odgovoren za rešitev posamezne naloge in kdaj bo rešena. Čeprav imamo izredno veliko dela, je občinska uprava zadolžena, da v dopoldanskem času reši večino zadev, za katere je pristojna. Vesel sem vsake dobronamerne kritike glede neopravljenega dela v občinski upravi in najbolje je, da me o tem osebno obvestite, da lahko tudi posredujem. Ni res, da vse odločitve sprejema župan. Je pa res, da se marsikdo izgo- varja na župana. Včasih se izgovarjajo celo svetniki, ki so sprejeli odločitev ali pa tudi delavci uprave, ki bi jo morali izvršiti. Res pa je, da so nekatere odločitve le v pristojnosti župana, predvsem tiste, ki so vezane na finančne obremenitve občine. Tudi takrat, ko župana ni na uradnih urah, ima iste odločitve pravico sprejeti podžupanja, ki me po zakonu zamenjuje, zato je bila zagotovo napaka uprave, ki je katerokoli stranko, ki se je prijavila na uradne ure župana, in ga zaradi drugih nujnejših obveznosti ni bilo na občini, odslovila. Če pa se zgodi, da se posamezne stranke želijo izrecno sestati le z županom, jim je to omogočeno tudi izven uradnih ur. Prijetni in neprijetni dogodki so spremljevalci vašega pestrega dela. Kako se na to odziva vaša družina? Zahtevnim nalogam moram nameniti precej prostega časa in če ne bi bilo razumevanja v družini, ne bi bilo rezultatov in zaradi tega so moji najbližnji za marsikaj prikrajšani. Z mano se veselijo uspehov, z menoj premagujejo poraze, zelo so pa razočarani nad nekaterimi nevljudnostnimi potezami posameznikov ali skupin, ki pozabljajo, da moji otroci, žena in babica niso krivi za nezadovoljstvo le teh. Pa da ne bo napačno razumljeno. Za vse nujne primere smo vsi v družini vedno pripravljeni pomagati. Stopamo v tretje tisočletje. Kakšni so vaši načrti v prihodnosti? Delo se nikdar ne konča, zato ga vsak nadaljuje. Tudi v vlogi župana vidim veliko tega kar še nismo storili. Marsikaj, kar načrtujem, bo potrebno storiti in o vseh novih zadevah še javnosti nisem seznanil, nekaj pa je tudi takega, česar sam ne vem in zato vas vabim k sodelovanju. Želim, da vsi občani prispevate svoje zamisli, ideje in se vključujete v delo. In kaj želite reči ob koncu najinega pogovora? Hvala za vaša vprašanja, povedati moram, da ste v času mojega županovanja prvi, ki ste me izzvali za kratek intervju. Izkoriščam priložnost, da vam in vsem bralcem članka zaželim zdravja uspeha pri delu ter zadovoljstva v letu, ki prihaja. Anica Rejec D0B1BE MAlSNJE Devet medalj na državnem prvenstvu za kickboxing klub Majšperk V zaključku tekmovalne sezone so naši tekmovalci svoje uspehe stopnjevali in dosegli vrsto uspehov. MEDOBČINSKO PRVENSTVO OSNOVNIH ŠOL Medobčinsko prvenstvo osnovnih šol je potekalo 30. septembra na Ptuju. Našo šolo je zastopalo osem tekmovalcev, in prav vsi so se uvrstili med dobitnike kolajn. Člani Kickboxing kluba Prvo mesto oziroma zlato medaljo je izmed naših tekmovalcev osvojil Kristijan Purg. Drugo mesto oziroma srebrno medaljo je osvojil Tom Peinkiher, prav tako iz naših vrst. Tretje mesto oziroma bronasto medaljo pa: Tomi Mrčinko, Damjan Voglar, Denis Jus, Robin Fidler ter Sabina in Leon Šerbak, prav tako vsi iz našega kluba. FINALE DRŽAVNEGA PRVENSTVA V finale državnega prvenstva, ki je bilo prav tako 30. septembra na Ptuju, so se uvrstili po štirje tekmovalci v vsaki kategoriji, ki so si ta mesta priborili na prejšnjih dveh kvalifikacijskih turnirjih. Tako se je iz našega kluba presenetljivo uvrstilo kar devet tekmovalcev. Naslov državne prvakinje je osvojila Barbara Murat. Vice prvaki so postali: Boštjan Kovačič, Primož Hertiš, Danilo Serdinšek in Agata Skember, tretja mesta pa so osvojili Janez Mohorko, Sara in Tajda Peinkiher ter Damjan Kaučevič. Tako smo na državnem prvenstvu osvojili eno prvo, štiri druga ter štiri tretja mesta. Skupaj smo torej osvojili kar devet medalj, kar nas med štirinajstimi klubi uvršča na tretje mesto po številu osvojenih medalj. ODPRTO PRVENSTVO SLOVENIJE Odprto prvenstvo Slovenije pa je bilo v Zagorju ob Savi, 7.oktobra. To je eden največjih turnirjev v spodnjem delu Evrope. Sodelovalo je 219 tekmovalcev iz 41 klubov, in sicer iz Avstrije, Češke, Hrvaške in Slovenije. Naš klub sta tokrat zastopala le dva tekmovalca, in sicer Janez Zdavc in Boštjan Kovačič. Boštjan je imel v kategoriji dvajset tekmovalcev. Uspelo mu je premagati nasprotnika iz Avstrije, nakar pa je izgubil s Celjanom ter tako na koncu osvojil odlično deveto mesto. Janez pa je zablestel in z odličnimi predstavami premagal nasprotnika Avstrije in Hrvaške ter nato v finalu povzročil obilo muk tudi Vice prvaku Evrope, saj je Janez v prvi rundi vodil z 2 : 0 ter nato izgubil v drugi rundi z minimalno razliko. Osvojil je odlično tretje mesto ter tako potrdil svoj velik talent. Do konca letošnjega leta nas še čaka državno prvenstvo v FULL CONTACTU, kjer prav tako upamo na kakšen uspeh. Za vse te uspehe se moramo zahvaliti zavzetemu delu vseh članov kluba, v največji meri pa seveda našim sponzorjem: Gostilni DIN - DON in Avtoprevozništvu Jože žolger ter donatorjem: Zobotehnica Ida Aliba-bič, Diskoteka Fijolca, Mipis - Irena Mesarič, Medol - trans, Trgovina Domačija, Demol, Mlinarstvo Sajko, Strojne usluge - Alojz Purg, Strojna dela - Bojan Štern, Dolina Winettu in MTD, seveda pa upamo tudi na naše nadaljnje sodelovanje. Seveda pa imajo vsi naši uspehi tudi temnejšo plat. Letos smo se udeležili štirinajstih prireditev v Sloveniji in tudi v tujini, kar zahteva večja finančna sredstva, kot z njimi trenutno razpolagamo, saj moramo večji delež zagotavljati delavci kluba iz svojih žepov. Tako upamo tudi na boljše sodelovanje občinske uprave pri vrednotenju naši uspehov, saj bi si s kakšnimi rednejšimi dotacijami olajšali delo, kakor tudi ob vseh uspehih izgubili grenak priokus, saj so naši tekmovalci letos na vseh tekmah skupaj osvojili šestindvajset odličij in visoko presegli zastavljene cilje. Dve odličji sta bili doseženi v mednarodni konkurenci. Za konec pa bi še vsem članom, sodelavcem, sponzorjem, donatorjem, simpatizerjem kluba in vsem ostalim občanom voščili vesele BOŽIČNE PRAZNIKE in zaželeli mnogo sreče in uspehov v NOVEM LETU 2001. Uprava kluba »OB11E MASSNJE 2a&®oii8&® Ž2VZ32® jJdajjJJu dva ataUsi E MAlBNJE zastavljen za celotno območje Policijskega oddelka Podlehnik smo k sodelovanju povabili vse osnovne šole na našem območju, občinske svete za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ter seveda občine, pa tudi občane. ” Za najboljšo ekipo razredne stopnje in za najboljšo ekipo predmetne stopnje so bili s strani občin Majšperka, Vidma, Podlehnika in Žetal podarjena štiri kolesa, ki so jih podelili sponzorji koles - to so župani oziroma predstavniki občin. Na koncu je bil zmagovalni vrstni red pri razredni stopnji: OŠ Žetale, OŠ Majšperk, OŠ Podlehnik, OŠ Ptujska Gora, OŠ Stoperce, OŠ Sela, OŠ Videm, OŠ Leskovec. Na predmetni stopnji pa." OŠ Podlehnik, OŠ Leskovec, OŠ Majšperk, OŠ Videm in OŠ Žetale. Vsi prisotni pa so v spomin dobili kulice z napisom “Akcija — pustite nas živeti” ter z navedbo kraja in datuma kviza, ki ga je sponzorirala Občina Majšperk. Kolesa, ki so jih sponzorirale občine: MAJŠPERK, VIDEM, PODLEHNIK in ŽETALE, so se tako odpeljala v Žetale in Podlehnik. Tudi ostali tekmovalci, ki niso prejeli koles, so dobili simbolična darila, ki jih je od sponzorjev pridobil Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Majšperk. Le ti pa so: Emona Merkur Ptuj — Trgovina Volan, Golf igrišče Ptuj, Društvo upokojencev Majšperk, Društvo invalidov Majšperk, Trgovina pri Smreki Ptu[ska Gora, Prevozništvo - Jože Žolger, Špar market — TUŠ — Dejan Topolnik, Planika Majšperk, Tovarna volnenih izdelkov Majšperk, Lekarna Majšperk, Trgovina Zvonček Podlehnik, Trgovina Litož Stoperce, Dolina VVinettu Zgornja Sveča ter Bistro bar Bedrač Stoperce. Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Nataša Mohorko Prometno preventivna akcija "PUSTITE NAS ŽIVETI" na Osnovni šoli Majšperk V mesecu oktobru je na pobudo Policijskega oddelka Podlehnik na naši šoli zaživela prometno preventivna akcija z naslovom “PUSTITE NAS ŽIVETI”. Pod vodstvom vodje policijskega okoliša Majšperk, Franca Šalamuna, so stekle aktivnosti povezane s prometom in prometno varnostjo naših učencev na njihovih šolskih poteh. V prometno preventivni akciji so sodelovali učenci vseh razredov razredne in predmetne stopnje. Resno so poprijeli za delo in ustvarjali po svojih najboljših močeh. Prebirali so literaturo, izdelovali plakate, ustvarjali zloženke, sestavljali križanke in uganke. Napisali so veliko spisov, v katerih so opozorili na nevarnosti, ki jim pretijo na njihovih šolskih poteh. Vsi ti izdelki, nastali pod okriljem te akcije, so razstavljeni v razstavnih vitrinah naše šole. Izvedli smo anketo med starši in učenci prvega in drugega razreda. Ugotovili smo, da je na šolskih poteh v ožji in širši okolici šole še preveč nevarnih mest, ki vsakodnevno ogrožajo varnost naših otrok in tudi drugih udeležencev (predvsem pešcev in kolesarjev) v prometu. Izdelali smo načrt šolske poti v bližnji okolici šole in na njem označili nevarna mesta. Veliko otrok se vozi v šolo s šolskimi avtobusi, zato se izognejo velikemu delu nevarnih poti. Kljub temu pa so nas opozorili na nevarnosti v neposredni bližini avtobusnih postaj. Želimo si varno pot v šolo, zato upamo, da bo ta naš prispevek vzpodbudil vse tiste, ki so odgovorni za varnost v prometu. Zaključek prometno preventivne akcije “PUSTITE NAS ŽIVETI” je potekal v dvorani TVI Majšperk, 25.novembra. Ekipe vseh šol, ki so sodelovale v tej akciji, so se pomerile v poznavanju prometnih predpisov. V kvizu je sodelovalo 13 ekip, in sicer 8 ekip razredne stopnje (OS Leskovec, OŠ Videm, OŠ Sela, OŠ Podlehnik, OŠ Majšperk, OŠ Žetale, OŠ Stoperce in OŠ Ptujska Gora) ter 5 ekip predmetne stopnje (OŠ Leskovec, OŠ Videm, OŠ Podlehnik, OŠ Žetale in OS Majšperk). Mladi tekmovalci so se pripravili na začetek tekmovanja. Na tem tekmovanju so naši učenci dosegli lepe rezultate, saj se lahko pohvalimo z doseženim 2. mestom razredne stopnje ter 3. mestom predmetne stopnje. (Nadaljevanje na 14. strani) Izpitna komisija pri svojem delu. D0B11E MAlSNJE Utrinek z razstave. (Nadaljevanje s 13. strani) “Otrok v prometnem vsakdanu je radoveden, aktiven, v nenehni interakciji z okoljem. Je inciator, raziskovalec, iskalec rešitev, a kljub vsemu še vedno kritično ogledalo nas odraslih. Mi se trudimo, ga pri tem vzpodbujamo, prijazno usmerjamo, usklajujemo in povezujemo njegova hotenja v soočanju z zahtevami zanj trdega in neprijaznega sveta prometne tehnike. Želimo, da bo naš otrok tako pripravljen, da bo lahko sledil izzivom časa vse bolj razvitega prometa in da bo s svojim odnosom do drugih udeležencev v prometu razvil tako kulturo v prometu, ki mu bo življenje olajševala in mu omogočala, da ga živi lepo in zdravo. ” (Viktoria Zmaga Glogovec) Andrejka NEMEC, prof. raz. p o uka OS Majšperk l/yjyJy 2&m)3&© ©(/#© 30 §© Da bi pričarali prijetno predpraznično in praznično vzdušje tudi najmlajšim, so vzgojiteljice majšper-skega vrtca letos že tretje leto zapored ob četrtkih v mesecu decembru pripravile pravljične zimske urice z ustvarjalnimi delavnicami, ki so jih otroci in starši tudi letos z navdušenjem obiskovali. Že prvo letošnje zimsko-pravljično srečanje, v okviru katerega je škrat zbranim otrokom in staršem najprej prebral pravljico z naslovom Vesel božič, Mandi, nato pa so vsi skupaj izdelovali še okraske za božično drevesce, je bilo izjemno dobro obiskano, tako da je zbranim kar primanjkovalo prostora. Toda kljub temu prostorska stiska ni mogla zasenčiti navdušenja, s katerim so starši in tudi otroci letos pozdravili zamisel o tovrstnem načinu preživljanja sicer pustih zimskih dni, ki nam letos še niso postregli s težko pričakovanim snegom. V letošnjem decembru so se tako zvrstili resda le trije tovrstni skupni zimski večeri, ki jih je poleg škrata pravljičarja med drugim s svojim obiskom popestril še božiček, vendar dovolj, da se je jasno pokazalo, da si otroci in starši takšnih medsebojnih druženj še želijo. Tudi za izvedbo letošnjih zimskih pravljičnih uric so s svojo iznajdljivostjo — tako organizacijsko kot finančno — poskrbele vzgojiteljice vrtca na čelu z Vero Korže, ki je letos k sodelovanju uspela pritegniti tudi nekaj sponzorjev. Posluh za najmlajše je vzgojiteljica Vera tokrat našla v TRGOVINI DINO, pri AVTOPREVOZNIŠTVU ŽOLGER, v TRGOVINI PETLJA, pri DR. LILJANI JOVANOVIČ, pri DR.ZORICI TOŠIČ in MTD D.O.O. TADIČ. Vsem sponzorjem v imenu otrok, vzgojiteljic in staršev še enkrat — ISKRENA HVALA. nanje, da je dobro delati dobro. In še nekaj je pomembno: “Spoznanje, da se pravzaprav vse začenja pri majhnih rečeh in malih ljudeh. Saj iz malega nekoč vedno zraste veliko, mar ne?” Katarina Klep-Černejšek ^4 Otroci (še bolj pa staršij so z zanimanjem prisluhnili škratu - pravljičarju, čeprav jim je bilo že takoj ob njegovem prihodu v igralnico jasno, da je to n/i/iova vzgojiteljica Vera. Morda pa bi glede na zanimanje in številčno bogat obisk zimskih uric v prihodnje kazalo razmisliti o organizaciji podobnih predpraznično -prazničnih prireditev za najmlajše tudi z aktivno vključitvijo občine. Ponavadi takšne prireditve niso povezane z visokimi finančnimi izdatki, potrebna sta le dobra volja in spoz- Vsem občanom in bralcem časopisa »DOBRE MARNJE« sporočamo, da lahko oddajo članke za naslednjo številko časopisa na občinskem uradu Občine Majšperk do 15. 3. 2001. Sprejemamo pa tudi reklamne oglase. DOK11E MAlSNJE Dan šole - OSNOVNE ŠOLE MAJŠPERK “Kdor jih bere, vsak drugače moje pesmi sodi;” Mogoče je prav v teh Prešernovih verzih izpovedana tista skrivnost, ki ohranja njegove pesmi vedno žive, vedno nove. Ko smo se v razposajeni mladosti s silo prebijali skozi njegove mračne verze in se jih marsikdaj učili na pamet, ne da bi jih razumeli, smo se naučili tudi tolikokrat povedano misel: “Prešeren je naš največji pesnik”, ne da bi dojeli njen pomen. Prešeren je pesnik, ki se nam odkriva postopoma. Ko iz knjig pobiramo znanje, spoznavamo veličino njegovih misli in odkrivamo bogastvo njegovih idej. Da bi nebesa milost nam skazale, Otajat Krajna našega sinove, njih Slovencev vseh okrog rodove, z domač’mi pesmam Orfeja poslale! Da bi nam srca vnel za čast dežele, med nami potolažil razprtije in spet zedinil rod Slovenšč’ne cele! Ko si nabiramo življenjske izkušnje, ki nas delajo obupane in malodušne, šele razumemo njegov krik: “Prijazna smrt, predolgo se ne mudi!” in njegovo vdanost v usodo: “Navadile so butare se pleča in grenkega so usta se bokala, podplat je koža čez in čez postala,” Strmimo za tistim, česar nimamo, cenimo pa tisto, kar smo izgubili. Ko je Prešeren utrujen in strt omahnil v grob, je njegova pesniška zapuščina postala vrednota, ki žari vedno močneje. Dvesto let po pesnikovem rojstvu, v Prešernovem letu, se preroško še vedno uresničuje njegova misel: “Sele po moji smrti uvidi moj narod, kaj sem storil zanj.” Na koledarju smo obrnili zadnji list Prešernovega leta. Tudi njegove Poezije smo prelistali skoraj že do zadnje strani. Čisto na koncu se skromno in sramežljivo ponujajo v branje njegove prepesnitve ljudskih pesmi. Prešerna je prevzela nji- Obveščamo vse občane Majšperka, Stoperce in Ptujske Gore, da bomo v šolskem letu 2000/01 izvedli projekt z naslovom: “OJ, TI MODERNI ČASI”. K sodelovanju želimo poleg učencev pritegniti še starše, društva in ostale krajane. Dne, 7.decembra smo imeli prvi sestanek s predstavniki društev. Sestanka so se udeležili predstavniki osmih društev. Ostali se sestanka najverjetneje niso udeležili iz objektivnih razlogov. Na sestanku smo se dogovorili, da se ponovno srečamo v januarju. Takrat bi uskladili konkretne predloge o izvedbi pustne povorke. Želimo, da se srečanja udeleži čim več predstavnikov društev z zanimivimi predlogi. O datumu sestanka bodo obveščeni z vabili. Vodstvo in kolektiv JZ OS Majšperk Utrinek z razstave ... hova vsebina, saj se v boleči izpovedi marsikdaj zrcalijo resnični tragični dogodki kot del zgodovine naroda, ki je tudi z “velikimi možmi” dokazoval, da obstaja. Prešernovemu tankočutnemu ušesu so zvenele preveč preprosto, zato jih je nekaj popestril, vendar je kmalu spoznal, da jim je s tem vzel tisto pravo naravno lepoto, zato je zbiranje in zapisovanje ljudskih pesmi prepustil svojim prijateljem, sam pa jim je Utrinek z proslave .... pomagal le z drobnimi redakcijami. Mnoge so zapisane postale naša lastnina ravno po Prešernovi zaslugi. Dan osnovne šole Majšperk sovpada z obletnico Prešernovega rojstva, zato smo se v letošnjem, Prešernovem letu, učenci in učitelji odločili, da predstavimo ta, manj znani, del Prešernovega dela. Učenci so ob glasbi recitirali in deklamirali balade: Desetnica, Neusmiljena gospoda, Nesrečni lovec, Nuna, Sv. Matija ubije mater in očeta, Od Rošlina in Verjankota, Nezakonska mati v ječi in Lepa Vida. Vsebina prireditve je dobila svojo popolnost z ubranimi glasovi MPZ OŠ Majšperk, ki so obiskovalce očarali s tisto govorico, ki seže do srca. Lepota drevesa se zrcali v krošnji, moč pa ji dajo korenine, in ljudske pesmi so prav gotovo močne korenine vsakega naroda. Danica Lorber D01tl> E maIsnji; IZ KRAJA STOPERCE 'fudl hihts, Jitlfojšl obŽ4til, §\y®jj Jun y Ja/L/ Vse življenje delaš, ustvarjaš, si prizadevaš, se žrtvuješ, prenašaš, daruješ,.. Skratka vse življenje seješ, zalivaš, pleješ svojo “njivo” in se veseliš žetve “klasja”, ki dozori na stara leta. Seme je velikokrat izpostavljeno raznim preizkušnjam, a mu uspe. In po vsem tem je vprašanje za vse nas; ali znamo ta dozorel žitni klas ceniti, ga imamo dovolj radi, smo mu hvaležni...? Krajevna organizacija rdečega križa Stoperce je tudi v letu 2000 organizirala že tradicionalno srečanje starejših občanov v mesecu oktobru. Namen tega srečanja je razveseliti ostarele in onemogle krajane, jim polepšati dan in jim tudi javno pokazati pripadnost domačemu kraju in njegovemu podmladku. Samota je za vsakogar nekaj bolečega, še posebej za starejšega človeka, ki mu pešajo moči. Hudo je, če ni nikogar, s katerim bi se lahko pogovarjal in težko je, če ni nekoga, ki bi ti pomagal pri najpomembnejših opravilih. Srečanje se je pričelo v farni cerkvi, kjer sta sveto mašo darovala, in ostarele z lepo besedo opogumila in nagovorila, p. Gavdencij Skledar in p. Franc Meško. Da bi bila žalost, skrb in bolečina vsaj za trenutek pozabljena in da bi bilo vzdušje čim bolj prijetno, so poskrbeli učenci OS Stoperce s kratkim kulturnim programom ter ljudski pevci domačega kultumo-prosvetnega društva z lepo slovensko pesmijo. Tudi Ivanka Galun, ki ji bolezen ni tuja, je prispevala svoj delež s tem, ko je svoje občutke preko lastnih pesmi delila z drugimi. A to še zdaleč ni bilo vse. Veselje se je stopnjevalo. Le kako se ne bi, ko pa je med njimi bila slavljenka Slavljenka sprejema čestitke ob visokem jubileju. devetdesetega rojstnega dne, Katarina Jerič. Devetdeset let, to pa že ni kar tako! Za tako visoki jubilej je sprejela slavljenka šopek z željo še na mnoga zdrava leta. Po končanem programu je odbor rdečega križa pripravil kosilo, ob katerem je bilo veliko priložnost za klepet tudi med tistimi, ki se vidijo le enkrat na leto. Bližajo se božično novoletni prazniki, zato vam vsem, še posebej vam starejšim, ki vasje bolezen prikovala na posteljo in ki ste osamljeni, preko časopisa voščimo lepe in blagoslovljene praznike. Vse, ki pa si želite nekoga osrečiti, vabimo, da s svojim obiskom ponesete v te domove delček tega prazničnega vzdušja. Angela Kitah 2507 MARIBOR, Cankarjeva 3 tel.: 02/233 2100, fax: 233 2530 Predstavništvo Slovenska Bistrica: — 02 / 818 01 95 — 02 / 793 16 91 — 041 / 749 706 — 041 / 966 102 VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 2001 ELEKTRO STORITVE / KODRIČ Branko s.p. 1' Naraplje 1,2322 Majšperk Elektroinstalaclje, strelovodi, servisi” GSM 041-617-077 '5^ DOBRE MARNJE je glasilo Občine Majšperk, ki je tudi izdajatelj glasila. NASLOV: Občino Majšperk, Majšperk 32, telefon 062/79 50 830 in fax 062/794 422. UREDNIŠKI ODBOR: Jože Trontura, Jože Rakovec, Anico Rejec, Katarino Klep-Černejšek, Natašo Mohorko LEKTOR: Morijo Krušič UREJANJE IN TISK: Tiskarno Vili Polojžer s.p. Ptuj. Lokalno informativno glasilo DOBRE MARNJE dobi vsako gospodinjstvo brezplačno, zo katerega izdajatelj plačuje 8% DDV (Uradni list RS št. 89/98).