Nnročninn mesečno 25 Diu. /m inozem-»tro 40 Din — nedeljska izdajB ce-loletuo tt> Din, za ino/.emstvo 120 Din
U red n lit vo Je ? Kopitarjevi ul.b/lll
Telefoni uredništva: dnevna glnžba 2050 — nočna 2996, 299* in 205«
Uhaja v«ak dan zjutraj, razen ponedeljka ia dneva po praznika
Cek. računi Ljub« Ijano it 10.650 ia 10.349 za inseratet Sarajevo štv. 7565, Zagreb Jtv. 39.011. Prnga-Dunaj 24.797
Uprava: tiopitar-jeva 6. telefou 2999
mm
Naš novi ban
Narodno socialistični kongres v Niirnbergu
Hitler hoče »čisto nemško pleme"
Židje so zdaj v Nemčiji narodna manjšina - Na zunaj ponuja Hitler mir
Imenovanju novega bana naše banovine z dobro premišljenih razlogov nismo posvetili tiste velike pozornosti, kot bi jo bili kot glasilo slovenskega naroda radi in kot jo je to dejstvo tudi zaslužilo. Toda hoteli smo, du se razlega najprej odmev tega dogodka po vsej naši ožji domovini, da bomo lahko slišali brez posredovanja časopisja, brez najmanjše trohice propagande, čisti in nepotvorjeni glas slovenskega l judstva v odgovor nu kraljevi ukaz, s katerim je bil postavljen na čelo dravske banovine. Slovenije, ban dr Marko Natlačen. li'e/ časopisnega navijanja so sumi od sebe zagoreli po vsej Sloveniji v |ietck lil v sob lto zvečer kresovi veselja, z baklami v rokah je šlo ljudstvo nu ulice po mestih in trgih, s jiesmijo v ustih so proslavljale tu dogodek naše slovenske vasi in trepetajoče lučke z nušib bregov, kjer samevajo slovenske kmetije, so oznanjale, da je tudi tam srce drhtelo v sreči, ki ni hotela ostati zaprta. Ljubljana j>a je imela priložnost videti, kako izgledajo sprevodi, ki jim je gonilna sila prepričanje, ki žubori iz veselega srin.
Danes, po preteku prvih dni .sr lahko za-držimo pri tem glasu našega ljudstva, ki je trepetal nad slovensko domovino. Nikdo ga ni izzival, ampak odtrgal sc je kakor skala, ku-dar njena teža postane prevelika Prišel je, ves čist in lep, kakor pesem slovenske mladine, kadar nima nobenega drugega sredstva, da izraža svojo srečo. Ničesar o maščeval,ju in o hudobnosti ni bilo v njeni. Bil jc to čisto naravni oddih po pretrpelih ponižanjih. Viisk srca po dolgem, mučnem molku...
Danes tudi lahko rečemo « slovenskim ljudstvom vred. da smo srcem tega njegovega čistega vriska, presrečni, da nas 'li v našem pričakovanju varal, ampak več kakor potrdil to kar smo o n jem navzlic vsemu krivičnemu nntol.- ■ vanju vsa pretekla leta nazaj pisali z nevklo-njeno doslednostjo Da je nanreč ostalo zvesto Bogu in državi, zvesto svojim voditeljem zvesto svojim davnim tradicijam Da so bila gibn-nja, ki so šla jio naši deželi, li hudourjem, ki tu pu tam kaj zrahljajo, u ki podobe zemlje nc spremenijo.
Novi ban, ki ga nam jc kral jeva volja dala za najvišjega predstavniku države v naš' deželi, jc vriska joči odmev iz dolin in bregov Slovenije
tudi pravilno razumel. Dolgoletno bivanje med molčečim slovenskim ljudstvom, * katerim jc delil trpljenje in upe, inn je šc bolj zojstrilo osluh za utripanje ljudskega srca Zato pa je ila tudi njegova prva izjava, je nagovoril svoje uradništvo v soboto dopoldr«*, kakor topol pozdrav temu ljudstvu zunaj I- mu je dosedaj sltižil kot svetovalec in ki mu hoče odslej zopet služiti kot zastopnik državne oblasti
»V imenu Onega, ki vodi usodo narodov« hoče začeti svoje delo. Da to ni fraza, mini pove vse njegovo dosedanje javno in zasebno življenje in delovanje, kjer je bila zvestoba do krščanskega Boga tista železno smerniku od katere se ni nikoli oddaljil, kuko krasno sc to ujema z našim ljudstvom, pokornim tuli službi krščanske vere, kako krušno se to skluda z n jegovim nepokvarjenim naziranjem. da izvira vsa oblast od Boga in da s< mora tudi oblast držati mej, ki so jih potegnili za vse enako božji in naravni zakoni, ako želi, da bo ljudstvo imelo v njo upravičeno zaupanje. Vera ni samo dobro za ljudstvo, »ker brzda njegove slab- gone« kot smo to že tolikokrat slišali, amnak jc ustvarjajoči in konservativni princip vsakega človeškega občestva, če sta ji enako pokorno oblast in ljudstvo. Na to osnovo je novi gospod ban postavi! svoje bodoče delovanje Zu njega, to vsi vemo, je njegova krščanska izpoved le v novo delovanje prenesena doslednost, ki smo jo na njem občudovali, odkar je stal pred našim l judstvom, toda za nas vse druge jc to zadoščenje, da se je v tem osnovnem vprašanju ustvarila harmonija med ljudstvom in med oblastjo in da bo zvestoba do krščanske vere osnova vsega javnega dela. Iz tega osnovnega načela, ki ga je gosjiod ban toKu jasno izpovedal pred vsem državnim uradništvoni — tudi onim ki gu ( v soboto ni bilo v banski palači — in jired vsem slovenskim ljudstvom, je, pusteč ob sirani ceneno dajanje obljub in prelivanj«? praznili čuv-stev, takoj jioiegnil dva jekleno do-b dnu sklepa.
»Ostanimo stalno v zvezi z ljudstvom,« je dejal. Z ljudstvom, ki orje in seje po naših poljih, z ljudstvom, ki ustvarja ob tovarniških strojih in v rovih rudnikov, z ljudstvom, ki sc peha v pošteni obrti in trgovini, ki s svojim umom doprinaša k bogastvu naše- kulture, z, ljudstvom, ki v trpljenju pošteno vzgaja naš mladi rod, jamstvo našega trajanju. Med uradništvoni in ljudstvom so zazijali prepadi, ki jih nas mora biti strah. l"oda življenjr je k tam, kjer je ljudstvo. Kur se od njega loči. vsilia. gnije, odpada a s svojo gnilobo vendarb vnaša strup v zdravo ljudsko življenje. Trdo delo čuku novega gospoda bana, to vc 011 sum in to vemo vsi, toda položil jc prst na rano ki nas že dolgo boii in čimprej se mu bo s sodelovanjem vseli dobrih volj posrečilo, da vzpostavi zdrav, krvni obtok med ljudstvom - ki je država — in uradništvoni, ki so služitelji ljudstva tem bolj bo utrdil državo in tem bolj' bo tud' sprostil vse ustvaijajoče sile, ki so v .veliki meri dozduj spale v ljudstvu, ki sc je čutilo tuje v svojem domu
»Med narodom je padlo ziupanje v zakonitost in je li'|iela vera v uepristranos' državnih oblasti, Nuša naloga je da to popravimo!« To jc drugi sklej) nov gu banu I rpka ugotoviti v a resnična ISi potrenno utemeljevati je. Vsa slovenska dežela je temu živ dokaz llvula Bogu in v veri zasidrani zvestobi ljudstva, da ni prišlo hujše, /.akon jc bil v očeh našega ljudstva sveli odsev oblasti, ki prihaja od Boga. Zukon mu je bil nedotakljiv, tr uli lahek Delo gioiuikopov se opravljali oni. ki so vero v svetovi zakona sistematično rušili večinoma iz politični neumnosti uli iz sebične oholosti Državotvorno delo najvišjega pomena pa In vršil oni v naši deželi ki bo z železno roko zopel vzpostavil spoštovanje do zuKonu in do d-žavne oblasti tuko, da bo vsakdo, licgledr nu njegovo politično prepričanje, videl v zakonu ncjiri-strauskega zaščitnika, kurnor sc lahko z mirno
Niirnberg, 16. sept. Sinoči ob 9. je zasedal nemški državni zbor. Portal poslopja je bil okrašen s svežim zelenjem, na stopnicah in na hodnikih so pa stale sveže cvetlice, skoraj samo v rdeči barvi. Na obeh straneh poslanskih sedežev, ki jih je 669, jc okoli 300 sedežev za občinstvo, Balkon je bil določen za častne goste in diplomatski zbor. Tudi za balkonom so imeli domači in tuji novinarji svoje prostore.
Poslanci so začeli prihajati v sejno dvorano celo uro pred začetkom seje. Okoli 8.30 so začeli
Po prečitanju zakonov, ki so bili sprejeti brez glasovanja kar z dviganjem rok in z vzkliki, je general Goring p'redal besedo državnemu kanclerju.
Zunanja politika
Nomški narod je našel pot edinstva, po kateri je več stoletij zaman hrepenel. Nemčija ,je spet zdrava. Njene ustanove so na vznotraj in navzven v popolnem redu. Tem večja ,je zato odgovornost vodstva. Naša edina linija je naša velika in neporušljiva ljubezen do miru. Zdi se, da je to potrebno poudariti, ker se nekateri listi neprestano trudijo, ila bi potegnili Nemčijo v krog svojih kombinacij. Pišejo, da ho Nemčija napadla Avstrijo, Rusijo itd. Mislim, da ni niti potrebno naglasiti, da nemška vlada ne izdaja ukrepov zaradi svojega stališča proti katerikoli drugi vladi, temveč izključno na podlagi svoje odgovornosti do Nemčije. Ni cilj našega dela, da bi si uspehe, ki smo jih dosegli, pokvarili s kakšno lahkomiselno pustolovščino. Cilj ponovne uvedbe nemške vojaške obveznosti ni bil v tem, da hi ogražali svobodo kateregakoli naroda, temveč samo to, da bo ta vojska branila nemški narod. Mi ne zavzemamo nikakega stališča do dogodkov, ki se ne tičejo neposredno Nemčije, želimo pa, dn nas tudi drugi ne spravljajo v svoje kombinacije.
Razmerje do Litve
Zato pa s tem večjim vznemirjenjem spremlja nemški narod dogodke v Litvi in v Klajpedi. Že nekaj let je nemški element v teli krajih v nasprotju z mirovnimi pogodbami izpostavljen preganjanju; edini zločin teh ljudi je, da so Nemci in hočejo to tudi ostati. Nemška vlada spremlja te dogodke z veliko pozornostjo in ogorčenjem. Vlada misli, da mora DN posvetiti vse svoje zanimanje avtonomiji Klajpede, preden bi dogodki mogli zavzeti takšne oblike, da bi se nekega dne morali vsi kesuti.
Volitve, ki se zdaj tain pripravljajo, so zasmehovanje pravice in vseh mednarodnih obveznosti. Nemčija ne zahteva ničesar pretiranega, ko zahteva, da Litvo prisilijo, da so ravna po sklenjenih pogodbah.
Mislim, da narod 65 milijonov ljudi ima
vestjo zateka, ne pa dremelj, « katerim bije vsukokrutni režim v imenu države po političnih nasprotnikih.
Novi gospod ban si je natovoril ogromna bremena. Mnogo lažje bi bilo zanj osebno, če bi si bil izbral drugi program Toda potem bi 011 ne bil tisti mož, ki ga je sloven-ko ljudstvo iskreno pozdravilo ker od njega pričakuje, dn bo »v imenu Onega, ki vodi usodo narodov« v svežem sodelovanju z njim krepil našo državo nu njeni izpostavijoni severni meji. B»g gu naj vodi pri vsem njegovem delui
prihajati člani diplomatskega zbora, nato so pa zavzeli svoje prostore člani vlade, med njimi vojni minister general Blomberg, grof Schvvcrin Kro-singk, Kerrl, Seldte in drugi ministri.
Točno ob devetih so poslanci vstali in dvignili desno roko v pozdrav kanclerju Hitlerju, ki je prišel v dvorano v spremstvu predsednika rajhitaga generala Goringa in svojega namestnika Hessa. Nato jc predsednik parlamenta general Goring otvoril zasedanje državnega zbora in dal pre-čitati naslednje tri zakone:
pravico, da ga bolj spoštujejo, kakor spoštujejo kaprice dvomilijonskega naroda.
Obračun s hominterno
Holjševiška Internacionaln, je nadaljeval Hitler, je začela novo načrtno akcijo za druženje naroda. Kongres koiiiiiitcriie jc najbolje dokazal iskrenost, ki jo je Rusija zahtevala zastran politike nevmešavanja v za-(Ieve_ drugih držav. Mi smo vsekako trdno odločeni, upreti se hnljševiškim revolucionarnim agitacijam v Nemčiji in jim postaviti nasproti izdatnejše orožje nacionalno socialistične vzgoje nemškega naroda. Strankarski kongres je najboljši ilokaz, da ni povoda za strah, da bi se posrečil poskus bolj-šcviške revolucije v Nemčiji. Tu gre izključno samo za židovske elemente, ki se pojavljajo kot nosilci destruktivnega uničevanja naroda.
Kršitev nemške zastave v Ameriki, likvidirana na najlojalnejši način z izjavo ameriške vlade, .ie močno potrdilo za točnost iri resničnost naše nar.-socialistične zakonodaje, ki vnaprej odreja ukrepe, da se podobni dogodki na področji; naše uprave in našega pravosodja preprečijo in v nobenem primeru ne dovolijo.
Ženeva, 16. sept o. Pododbor strokovnjakov, ki pripravlja besedilo resolucije za odbor petori-ce, se je sestal že zgodaj, da pripravi končno besedilo. To besedilo jc namreč moralo biti gotovo do 5 popoldne, ko se je sestal odbor petorice in obravnaval način, kako bi bila ta resolucija sporočena zastopniku Italije, ki odbora petorice nc priznava, in' pa zastopniku Ahesinije. Izhod tej težavi se je našel na ta način, da bo resolucija prebrana na slovesni seji Sveta ZN in da bosta na tej seji zastopnika Italije in Abesinije izvedela za stališče Zveze narodov. Vendar pa bo predsednik odbora petorice, španski delegat de Madariaga, jutri dopoldne obiskal barona Ajoisija in mu sporočil zaključke odbora petorice. Nocoj so se raznesle vesti, da bo baron Aloisi jutri zjutraj odpotoval z letalom v Rim, da pripravi skupno z Mussolinijem zaključek, ki bo sprejet na seji italijanske vlade v sredo, Prvotno sc je mislilo, da bo na tej seji Mussolini sporočil izstop iz Zveze narodov, vendar pa sporoča »Tempsov« dopisnik, da položaj v Rimu ni tako brezupen. Današnji »Mes-sagero« namreč piše, da ni izključeno, da bi se Italija zadovoljila z mandatom nad Abesinijo, ki bi bil enak mandatu nad Irakom.
Zagrebška vremenska napoved. Pretežno »hlačno, scmintja deževno, zmerno hladno.
Novi zakoni
Ob koncu svojega govoru .ic drž. kancler omonil zakonske načrte, nnvedono pri otvoritvi rujhstaga in priporočil, du jih parlament sprejme. Prvi iu drugi zakon, jo dejal Hitler, pomenita dolg hvaležnosti nacionalno socialističnemu gibanju, pod čigar simbolom sc je Nemčija vrnila v svobodo. Tretji zakon jo pa poskus, zu zakonito ureditev problemu, ki bi ga sicer morala urediti samo stranka. Za vsemi tremi zakoni, je končal Hitler svoj govor mod odobravanjem ni.jhstagn, sloji stranka, za njo pa vre nemški narod.
En narod, ena država, en voditelj
Zu Hitlerjevim govorom jo vstal predsednik rajlistaga general Goring in v izčrpnem govoru obrazložil vse tri sprejete zakone. Rajhstag jih jo soglasno sprojel. Na vseli klopeh jo trajalo ploskanje več minut. Predsednik rajlistaga sc jo nato zahvalil voditelju v imenu parlamenta. Svoj govor je končal z, besedami: K11 narod, ena država, eu voditelj in nad vsemi naša zastava, naš bojni znak, naš kljukasti križ. Živel naš voditelj!
Nato jc stoiiil naprej voditelj llitlor in se obrnil na poslance:
Pravkar ste sprejeli zakone, katerih j>rn vi pomen se bo v polnem obsegu pokazal šele čez več stoletij. Skrbite za to, da narod sam ne bo krenil s pota tega zakona. Skrbite, dn sc bo naš narod sam ravnal jio tem zakonu. Skrbite, da ho la zakon še bolj discipliniral ves nemški narod, ki ste vi zanj odgovorni
Židje - narodna manjšina
V fiojasnilu o novih zakonih, ki ga je dal pred zbranimi prvaki narodno-socialističje stranke, je državni kancler Hitler izjavil, da ustvarjajo novi zakoni |x>polnoitia jasno sliko o položaju Židov v Nemčiji. Nemčija, je dejal Hitler, želi ustreči zahtevam svetovnega zionisličnega kongresa s tem, da proglaša v Nemčiji živeče Žide za narodno manjšino Zdaj bo na tej jjodlagi mogoče urediti in ulrdui od-nošaje med nemškim in židovskim narodom. Zidov ska narodna manjšina v Nemčiji dobi na podlagi novih zakonov pravico do lastnega nacionalnega in kulturnega življenja. Imela bo laniu svoje lastne šole, svoja lastna gledališča, lastne špoitnc organizacije. Z eno besedo bo lahko živela lastno življenje lia vseli področjih. Razumljivo pa je, da se židje ne bodo smeli mešati v vprašanja nemške državne politike ii nemškega narodnega živl|'.'t:ju.
Mimohod vojske in paradni napad letal
Niirnberg, 16. sepl. c. Današnji dan hitlerjevskih svečanosti v Niirnbergu je bil |xisvečen nrosiavi nemške vojaške moči. Mimo llillcrja je korakala najmodernejša sodobna armada v Evropi, ki je oprem Ijena s pripravami, ki so tehnična ua višku. Danes ie bila tudi prva večja letalska vojaška parada, ki jo ie vodil znani nemški letalec (Jdct, ki je bil nedavno I»višan v polkovnika. Na vojaškem vežbališču je bila zgrajena naselbina z visokimi tovarniškimi dimniki. V zaklonu vasi je bila zakrila najmoderneiša protiletalska arliterija, ki bi morala prepreči'i razdejanje vasi. Udet pa je svoj napad na naselbino sijajno organiziral. Najprej je izvedel napad z bombnimi letali. Artilerija je poslala v obrambo lovska letala, ki pa niso mogla preprečiti napada bombnih letal. Artilerija je morala menjati položaj, medtem pa so bombna letala porušita polovico vasi. Ko je artilerija izvršila ta manever, se je nenadoma dvignil s krasnimi trcinolorninu bombnimi velikani L'det, ki je nalo lahko iz nefiosrediic bližine razdejal ostale dele vasi. Topništvo ni imelo več časa, da bi se moglo pripraviti za ta na|>ad. Današnji jioskus je pokazal da je nemško vojno letalstvo že na izredni višini, dasi jc staro šile eno lelo.
Skupščina Zveze narodov se je sestala ob 10.15. Najprej jc bila izvoljena Poljska za nadalj-no dobo treh let kot članica Sveta ZN. Nato je prvi govoril De Valera, ki je predlagal, da naj se skliče nova velika mednarodna mirovna konferenca, Ta konierenca naj ugotovi, da mirovne pogodbe, ki so zaključile svetovno vojno, niso več v veljavi irj naj zato konferenca izdela novo mirovno pogodbo. Nato sta govorila še zastopnika Paname in Haitija. Zastopnik Haitija jc opozoril Zvezo narodov na to, da bo abesinski slučaj pokazal, ali hoče Zveza narodov ščititi svobodo in enakost vseh plemen.
Beck povzročil incident
Nato pa je nenadoma prišlo do mučnega incidenta, ko se je na tribuni pojavil poljski zunanji minister Beck in izjavil, da mora odbiti i.<apad ni Poljsko, ki ga je v svojem sobotnem govoru zagrešil Litvinov. V svojem govoru je Litvinov na padel metodo bilateralnih paktov, ker je baje nji! namen pripravljati vojno. Beck pravi., da je Litvinov pri tem mislil na Poljsko in tako napadanj« mora Beck T imenu Poljske odločno odkloniti. Sicer ga nič nc moti, kaj misli Litvinov o Poljski, vendar jc Poljska članica ZN. ki ne sme dopustiti takega načina polemike.
Trtje značilni novi zakoni
Zmaga kljukaste zastave
1.	Zakon o državni zastavi: rajhstag jc soglasno sprejel ta zakon, ki se glasi
Državne barve so črno-bcla-rdeča. Državna I in nacionalna zastava je zastava s kljukastim kri- I žem. To je obenem tudi trgovska zastava. Voditelj I in državni kancelar odreja obliko državne vojne ; zastave in državne uradne zastave. Državni notra- | nji minister bo izdal, v kolikor ne bo pristojen vojni minster, pravne in upravne določbe, potrebne za izvedbo in dopolnitev tega zakona. Ta zakon stopi v veljavo na dan proglasitve.
Kdo je nemški državljan
2.	Zakon o nemškem državljanstvu. Rajhstag je soglasno sprejel tale zakon, ki proglaša:
Državljan je tisti, ki pripada zvezi zaščite nemškega rajha in je zato izrečno obvezan. Državljanstvo se pridobi po določbah zakona o državljanstvu rajha in pripadništvu državi. Državljan rajha jc samo tisti državni pripadnik Nemčije ali plemensko sorodne krvi, ki s svojim obnašanjem dokaže, da je voljan in sposoben služiti v zvestobi nemškemu narodu v rajhu. Pravica do državljanstva rajha se pridobi z izdajo lista o državljanstvu rajha. Državljan rajha je edini, ki ima polne polilične pravice po določbah zakona. Državni notranji minister izdaja sporazumno z namestnikom voditelja pravne in upravne določbe, potreb- I ne za izvedbo in dopolnitev tega zakona.	i
,Zaščita nemške krvi in časti'
3. Zakon o zaščiti nemške krvi in nemške časti. Prežet spoznanja da je čistoča nemške krvi glavni pogoj za nadaljnji obstoj nemškega naroda, in poln nezlomljive volje, da zagotovi i-smško čast za vso bodočnost, je rajhstag soglasno sprejel tale zakon:
Prepovedano je sklepati zakone med Židi in državnimi pripadniki nemške ali plemensko sorodne krvi. Ti zakoni so neveljavni, čeprav bi sc bili, da se ognejo temu zakonu, sklenili v inozemstvu. Tožbo za razveljavljenje lahko vloži samo državni tožilec. Prepovedal« je izvenzakonsko spolno razmerje med Židi in državnimi pripadniki nemške ali plemensko sorodne krvi. židje ne smejo najeti v svojem gosjKidinjstvu ženske, državne pripadnice nemške ali sorodne krvi izpod 45 let. Židom je prepovedano razobešati državno in nacionalno zastavo ru nastopati z državnimi barvami. Dovoljeno jim je nastopati z židovskimi barvami. Kdor bo kršil prepoved čl. 1, bo kaznovan z ječo. Moški, ki bi prekršil čl. 2, bo kaznovan z zaporom ali ječo. Kdor bo prekršil določbe čl. 3 ali 4, bo kaznovan z zaporom do leta dni ia denarno globo ali z eno izmed obeh kazni. Državni notranji minister izdaia sporazumno z namestnikom voditelja iu z dr^vnim pravosodnim ministrom pravne in upravne predpise, potrebne za izvedbo in dopolnitev lega zakona. Ta zakon stopi v veljavo z razglasitvijo, ČL 3. pa dne 1. januarja 1935.
Hitlerjev govor
Abesinija pred Zvezo narodov
Italija zadovoljna z mandatom?
De Valera predlaga novo mednarodno mirovno konferenco
Domači odmevi
Avstrija hoče v Svet ZIV
Ko ic nato dr. Bcncš zaključil ob četrt na t sejo skupščine, sc jc nenadoma dvignil zastopnik Avstrije dr. Pfliigl in izjavil, da mora opozoriti na to, da ima vsaka članica Zveze narodov pravico na to, da bi bila izvoljena v Svet ZN. Trdno upa, da bo tudi Avstrija kdaj izvoljena v Svet ZN, Ta izjava avstrijskega zastopnika se tolmači lako, da bo Avsrtija zahtevala zase enega od nestalnih sedežev v Svetu ZN.
Popoldne ob 15.30 se je začela nova seja skupščine ŽN. Na dnevnem redu so bile volitve članov Sveta ZN. Izvoljene so bile za dobo treh let Poljska, Romunija kot zastopnica držav Male zveze in pa Ecuador.
Angleži pritishajo Avstrijo
V večernih urah sc je zvedelo, da je bila avstrijska intervencija zelo resna. IzvrSila se je na
Poljska ima nov
Varšava,. 10. septembra. AA. Pat poroča: Včeraj so bile na Poljskem senatorske volitve za šest volivnih skupin, ki štejejo skupaj '2.000 volivcev, izvoljenih konec avgusta v Var.iavi iu drugih glavnih mestih vojvodin. Te skupine volivcev so izvolile 64 senatorjev, in sicer odlične osebnosti političnega življenja, kakor bivše ministre, poslance, senatorje, znanstvenike, gospodarstvenike itd.
Zunanji minister Beck je tzvolje« v Varšavi in ie dobil največ glasov. Razen njega so izvoljeni prosvetni minisicr Miliajlovski, bivši predsedniki vlade Pristor. Jendjejevič in Kozlovski, bivši minister za
Kakšen bo plebiscit za monarhijo v Grčiji
Atene. Iti. sept. b. Vlada izdeluje naredilo glede vseli plebiscitnih ukrepov za plebiscit, ki se bo vršil 25. oktobra glede vprašanja vzpostavitve monarhije. Kot sc čuje. bodo morali pod grožnjo kazni iti na volišče vsi grški državljani od '20. lela dalje, pa tudi vojaki, orožniki in policija. Za vzpostavitev monarhije bo dovoljnn navadna večina. Spor med ministrskim predsednikom Caldarisom Icr vojnim ministrom Condilisom glede generala Panajotakisa ic rešen tako. da je bil general Puna-jotakis, ki so ga v veži pred sejo ministrskega sve-ia ranili prislaši generala Condilisa, zopet postavljen za poveljnika prvega armadnega zbora. Vendar pa je general Panajotakis dobil popreje trimesečni dopust, ker vsled zadobljenih ran ne more vršiti službe.
London. Ki. sepl. b. Bivši grški kralj .lurij je dal predstavnikom tiska izjavo, v kateri povdarja svoje zadovoljstvo, ker sc vedno bolj pokazuje, da jc večina Grkov za monarhijo. Bivši kralj je izjavil, da grški ministrski predsednik Caldaris hiti ■t. akcijo za restavracijo monarhije, toda to dela Caldaris na svojo roko. Kralj sc nn misli vrniti v Grčijo v primeru državnega puča, temveč samo na podlagi plebiscita, on hoče, da ga grški narod sani pokliče. Samo tedaj sc bo on takoj pozval pozivu grškega naroda in se vrnil v domovino. Končno jc se enkrat izrazil svoje veselje, da je večina grško-grf naroda z njim. prepričana, da pod monarhijo nc 1)0 preživljala težkih državljanskih vojn in sporov, ki onemogočajo normalno življenje in gospodarski napredek države.
★
Zakon o prekrških
Helgrad, 16. sept. m. Pravni odsek notranjega ministrstva .je predložil ministru za not rti n je zadeve dr. Antonu Korošcu načrt zakona o prekrških. Ta projekt ,jo pravni odsek notranjega ministrstva izdelal s sodelovanjem vseučiliških profesorjev in drugih strokovnjakov. Donošenje zakona o prekrških se jc pričakovalo žo del.i času, ker je bil tak zakon kot unificiran v resnici zelo potreben, predvsem zaradi stopanja v veljavo enotnega kazenskega zakonika in zakona o sodnem kazenskem postopku, ki sc nanašata samo na zločinstva in prestopke. Izdelani projekt, ki vsebuje splošen del, v katerem so podana splošna načelu, ter specialni del. ki obsegu postopanje oblasti v pogledu pregreškov, .je notranji minister pregledal ter ga bo z delnimi potrebnimi spremembami to dni predložil mini,str. svetu v pretres, dn ga bo potem predložil narodnemu jircdstavnišl vu v uzakonitev. Danes so tudi pristojni referenti pravnega odseka notranjega ministrstva izročili izdelani predpro-.iekt sprememb političnili zakonov, in to zakona o volitvah narodnih poslancev, zakona o tisku ter zakona o društvih, shodih iu posvetih. Ta izdelan predprojekt ,ic notranji minister vzel v nadaljnje proučavanje iu sklepanje, da bi ga po vsestranskem j)retresu in proučitvi predložil ministrskemu svetu v nadaljno postopanje. Kar sc tiče dela na izdelavi projektov zakona o banski upravi in o baltskih samoupravah, je ministrstvo za notranjo zadeve žc pričelo z delom, ki jc ob sodelovanju strokovnjakov v polnem teku.
Osebne vesti
Belgrad, Iti. se|>t. m. Prihod predsednika kraljevske vlade dr. Stojadinoviča. ki .ie snoči odpotoval
Belgrad, Iti. sept. m. Na službo v kabinetu ministra brez portfelja dr. Mihe Kreka je dodeljen kot kabinetni šef g. Leon Loj k. dosedanji pristav na okrajnem načelstvu v Sin,ju, ki je danes prevzel posle.
Belgrad, 16. sejM. m. Z današnjim datumom sta razrešena dolžnosti mestna svetovalca občine Belgrad, in sicer Jeremija Protič, pomočnik finančnega ministra v p. ter Dragom i r Milovanovič, oba iz Belgrada.
Belgrad, 16. sept. m. S kraljevim ukazom so uj>o-kojenj Milan lluzjak. banski ins|)ektor kr. banske uprave savske banovine, Gustav Puš, predsednik mestne policije v Celju ter dr. Iva Senekovič, sreski načelnik Mnnbor-levi breg.
Belgrad. I(> .septembra, m. S kraljevim ukazom je premeščen /.a agrarnega svetnika v okrajno načelstvo Novi Sad v peti pol. skupini Jan Osojnik. agrarni svetnik banske uprave donavske banovine.
Relgrad. 10. sept. tli. Iz Novega Sada poročajo, da pripravlja novoustanovljeni odbor .lit/ velik političen shod. ki bo v najkrajšem času.
Dunajska vremenska napoved: Naglo prehodno zboljšanje vremena. Nato zopet deževno, nobenih bistvenih sprememb
pritisk angleške delegacije. Londonska vlada misli namreč, da jc treba sedaj naglo prenesti težilie evropske politAe na probleme Podos-ovja in bližnje Vzhodne Evrope. Kakor piše »Morning Post«, jc nujno razčiščevanje problemov Srednje Evrope, in sicer tako naglo, da se bo v vseh vprašanjih, ki se tičejo Nemčije in Srednje Evrope, kmalu lahko ustvarila zveza med Francijo in Anglijo. Londonska vlada jc mnenja, da bi spor med Italijo ii* Abesinijo tokrat v Ženevi ne bil tako zapleten, če bi sc pravočasno razčistila med Francijo :>n Anglijo vsa vprašanja glede Nemčije in Podonavja.
Irski prostovoljci v Abesiniji
Addis-Abeba, 16. scptenibrji. AA. Uradno poročilo navaja, da se je doslej prijavilo v abesinsko vojsko 50G0 irskih prostovoljcev, KIOO Francozov, več slo Angležev, Nemcev, Braziljcev in Rusov Poročilo pravi dalje, da je bil samo de; prijavljenih ! sprejet v abesinsko vojsko.
Senat Ukrajinci 4 senatorj
industrijo general Zarzicki, bivši podpredsednik sejma prol. Makovski, bivši poslanec knez Radzivil, bvši poslance in predsednik kluba ojx>zicijske ljudske stranke v zadnjem sejmu Rog iu drugi.
Ukrajinska manjšina je dooiia (ri senatorska mesta na vzhodnem Poljskem iu eno v Volinui. Nemška in židovska manjšina nista dobili nobenega mesta. Pri volitvali so med drig uu propaJli lin. minister Zaradijski in driivna podhiirka Do ežal iu Zongo-iovič.
Predsednik repul-ike bo zdaj trnenoia. 32 senatorjev še |)red 27. sept'.'111'.i "Oin.
Zaščita k meta
Helgrad, Ki. sept. m. Danes popoldne jc bil v prostorih finančnega odbora Narodne skupščine sestanek poslancev delovnega kluba vladne večine, kateremu je predsedoval poslanec Stevan Jankovič. Ker se jo na današnjem sestanku pretresalo vprašanje rešitve, kmetskih dolgov, so prišli na ta_ sestanek tudi trgovinski minister Vrbauič, kmetijski minister Svetozar Stankovič, finančni minister Dušan Letica in pravosodni minister dr. Miškulin. Prvi jo govoril predsednik finančnega odbora dr. Kožulj, zn njim pa Milan Lazarevič, dr. Mahnič, Niko Nova-kovič, Peter Hogavae in drugi. Dr. Kožulj I sc je izjavil proti individualni zaščiti, za j splošno zaščito. Mnenja je. tla se bo moralo j to vprašanje rešiti z zakonom. Dr. Mahnič I jo predlagal, da bi sc izdali za rešitev kmetskih dolgov boni domačim denarnim zavodom. Miiovan Lazarevič jo stavil za rešitev tega vprašanja tri predloge, in sicer: 1. da sc strogo ugotovi višino kmetskih dolgov in dn država izdn obveznice, ki bi sc poravnalo v roku 20 rlo 25 let: 2. ker jo padec con kmetskih pridelkov zakrivil današnji težak položaj, predlaga znižanje kmetskih dolgov v višini tega padca; 3. predlaga, tla bi se izvršil obračun mod kmetovalci in med njihovimi upniki in da bi so vso to, kar \fc kmotovalce plačal niicl 12 odst., ne računalo. Niko Novakovic je predlagal, da bi bilo potrebno rešiti to vprašanje na soc. podlagi.
Gospodarski odbor ministrov
Belgrad, 16. sejitembra. m. Danes dopoldne j je liila seja gospodarskega-liiiančiiega odbora : ministrov, na kateri sc je razpravljalo o vprašanju prehrane pasivnih krajev. Današnji seji gospodarskega odbora ministrov so prisostvovali tudi bani zelske, vardarske in primorske banovine. Odbor ministrov je skloni!, da sc osnutek uredbe o javnih delili spremeni v toliko, da bi sc določila, odnosno povečala javna dela v pasivnih kra jih v oni meri. ki jo zahtevajo tc/ke razmere teli krajev Na ta način bi prebivalstvo v teli lyajili prišlo do zaslužka, tla lii sc lažje preživljalo Zaradi lega jc bilo na današnji seji sklenjeno, da sc bo I rana jircbi-vulstvu pasivnih krajev razdeljevala potoni Rdečega križu.
Iz Velike Štange na Prežganje
Belgrad, 16. sept. tn. Notranji minister dr. Anton Korošec je na podlagi § 10 in 139 zakona o ob-činali |xxlpisal uredbo o premestitvi sedeža občine Trebelno. Po tej uredbi se sedež občine Trebelno v litijskem okraju premešča v Velike Štange na Pre-' žganje. Uredba o premestitvi občine Trebelno je objavljena v današnjih »Službenih Novinah« icr je tudi s tem dnem dobila obvezno moč.
Stavka v celjski cinkarni
Celje, 16. septembra.
Kakor |ioročatno na drugem mestu, so se po-1 gajanja med vodstvom cinkarne in zastopniki delav-! siva končala brez uspeha. Ob 6 je bilo zborovanje ! cinkarniškega delavstva, da se odloči, ali nadaljuje z delom ,ali gre v stavko. Zbranemu delavstvu sta
Caročala o poteku |x5<rajanj z vodstvom cinkarne g. eskovšek in g. Vodopivec. Oos]xk1 Leskovšek je ob koncu tudi jiozval delavstvo, naj sedaj samo odloči, ali hoče eno ali drugo. Soglasno so zbrani delavci sklenili, da stopijo v stavko. Zborovanje je poteklo popolnoma mirno. Delo v cinkarni je takoj prenehalo, pri pečeh bo pa ustavljeno tekom noči.
Gospodarska javnost pozdravlja novega bana
Trgovski list«, piše o našem banu dr. Marku Natlučcmi, da ic zaradi svo|egu političnega dela doživel marsikaj težkih lir, a jc kljub lomu ostal zvest svoji politični liniji. Naloge, ki čaka jo novega banu, niso lahke. I oda bun ima krepko podporo v osrednji vladi iu bo mogel marsikaj izvesti. Zato sprejema javnost novega banu z optimističnim pričakovanjem in upa, du bo gospodarstvo tuiše banovine našlo v njem krepkega pospešcvatclju To upa zlasti gospodarska javnost, tembolj, ker je bila ena glavnih progruriiatičnili točk stranke, h kateri jc pri-padal novi ban z vso zvestobo, gospodarska in kulturna samouprava Slovenije. Upravičeno upu zato tudi slovenska gospodarska .javnost, da bo novi ban posebno tej točki posvetil svojo pozornost, tla bo mogla Slovenija v polni meri uno-rabiti vse svoje sile zu svoj gospodarski napredek. Potrebno je v prvi vrsti zboljšanje naših prometnih razmer, potrebna jc zlasti zveza Slovenije z morjem. V deželi jo treba obnoviti zaupanje, velika so tudi davčna bremena itd. List zaključuje: / optimizmom, da bodo njena pričakovanja tudi izpolnjena, sprejemu zato gospodarska javnost novega bana.
Organizacija JRZ
Belgrad, 16. sept. m. Z delom na organiziranju JRZ se forsirano nadaljuje. Tajništvo stranke, ki ima svoje prostore v hotelu »Pariz«, neumorno dela ter daje mnogoštevilnim deputacijam, ki prihajajo vsak dan v Belgrad, podrobna navodila za organiziranje stranke v posameznih krajih. Kakor smo že poročali, vrši vsak dan v tajništvu službo po en uglednejši prvak iz organizacijskega odbora stranke. Tako sta tekom današnjega dne dežurala gg. Miša Trifunovič in Krsta Miletič, ki sta poleg šefa pisarne g, Ivkoviča sprejemala vse deputa-cijc, ki so prihajale semkaj iz notranjosti države. Miša Trifunovič in Krsta Miletič sta nocoj kot delegata izvršnega odbora organizacijskega odseka JRZ odpotovala v notranjost Srbije, kjer bosta v svojih volivnih okrajih ter v sosednjih organizirala krajevne in mestne odbore. Od vseli strani države dobiva tajništvo JRZ poročila, da vlada povsod zelo veliko zanimanje za novo stranko.
Organiziranje Jugoslovanske radikalne zajed-nice v celjskem okraju tudi zelo lepo napreduje in vlada za novo stranko med prebivalstvom veliko zanimanje. V nedeljo sc je vršilo v raznih krajih več ustanovnih občnih zborov. Udeležba je bila povsod zelo zadovoljiva, po nekaterih krajih naravnost častna. Prislaši bivše SLS vstopajo v stranko kompaktno, zanimajo se pa zanjo tudi nekateri pristaši raznih bivših strank.
V	Petrovčah jc bil ustanovni občni zbor v nedeljo popoldne. Za predsednika jc bil soglasno izvoljen g. Jelovšek Stanko.
V	Laškem jc bil v nedeljo zjutraj ustanovni občni zbor krajevne organizacije JRZ za občino Marija Gradec, Ustanovnega občnega zbora sc je udeležilo nad 100 mož in fantov. Za predsednika ja bil izvoljen g. Deželak Matevž. — Za mesto Laško je bil ustanovni občni zbor stranke že med tednom.
Veliko zanimanje za novo stranko v Celju.
Da vlada v vseh krogih celjskega prebivalstva največje zanimanje za Jugoslovansko radikalno za-jcdnico, je pokazal ustanovni občni zbor krajevne organizacijo za celjsko mestno občino, ki je bil v nedeljo zjutraj v mali dvorani Ljudske posojilnice. Kljub zgodnji jutranji uri in zelo majhni reklami se jc zbralo nad 200 zavednih mož in fantov. Za celjsko občino so bili ustanovljeni trije pododbori, za predsednika krajevne organizacije je bil soglasno izvoljen župan g. Mihelčič,
Mladonemci stopijo v JRZ
l)r. Iliisslingcr, vodju t»k«zvnnega mlatlo-ncinškcga gibanju, ki jc v opoziciji proti Schvviibisch-dcutschcr kultiiibuiKlu, jc sklical v nedeljo sestanek svojih pristašev v uredništvu mladoncinškegu glasita Deutsche 1'ressc . Dr. I liisslingcr ima namen prijaviti pristop svoje skupine v Jll/ v Novem Sadu O sprejemu lnludoncmcev bo seveda odločili odbor JRZ.
Nadškof Bauer o Cerkvi in narodu
Ob odkritju spomenika znanemu arheologu Franu Ruliču v Zagrebu je livarski ffcof Pušič prebral nagovor nadškofu dr. Bauerja, W ni sam prisostvoval svečanosti. Govornik je omenil, da navzoči slavijo duhovnika katoliške cerkve, ki se je odlikoval s svojim izredno svetim življenjem, a je hil obenem znanstvenik, ki je ime našega naroda dvignil pred vsem svetom; on je še enkrat poditi jasen dokaz vsem katoličanom in nekaloličanoni, kako jc v katoliškem svelu mogoče spraviti v čudovit sklad vero in strogo znanost. Mi slavimo danes nesebičnega odločnega hrvatskega rodoljuba, ki je z vsem srcem ljubil svoj narod, ki je želel iu,' kolikor je mogel, tudi delal, da bi njegov mili narod užival svoje pravice v današnji državi, da bi užival polno enakost, zakonitost in enakopravnost — kakor jo 011 večkrat dejal — in v tem je tudi videl srečo in blagostanje svoje milo domovine in države sanic, ker so zadovoljni narodi najboljša opora in trdnost vsakega državnega organizma.' Dalje ic škof Pušič v imenu dr. Bauerja izvajal: »Tudi katoliška cerkev se pridružuje proslavi tega velikega in vzornega duhovnika, slovitega učenjaka, nesebičnega rodoljuba. Katoliška cerkev je vo-
dno v toku hrvatske zgodovino pokazala, da je narodna cerkev, ker ona po božji zapovedi ljubi svoj narod, culi za svoj narod in nesebično dela za svoj narod. Njena intornacionalnost, ki jo mnogi napačno pojmujejo, ker 110 proučujejo verskih zadev pri izviru, a ki obstoji v tem, da iz svoje ljubezni 110 izključuje nobenega človeka in nobenega naroda in da vsakemu želi samo dobro — njena interna-cionalnosl ji ne preprečuje posebno ljubezni nasproti svojim najbližjim in v tn najbližji krog jo spadal naš narod, iz kalerega smo, v katerem živimo iu delamo. Zaradi tega z veseljem gledamo današnjo slogo cerkve iu naroda in gotovo tipalno, da ne ho nobena spletka tajnih sil. ki hočejo v kalnem loviti, motila tega naravnega lepega sklada in to tio enako dobro, za srečo vero in naroda. Katoliška cerkev je, kakor nas zgodovina uči, uvedla nurotl v kolo civiliziranih narodov, katoliška vera je v teku stoletij ohranila njegovo individualnost, pa bo katoliška vera morala biti zdaj in v bo-dočje njegova hramba iu rešitev..,
Hrvati in država
Na velikem shodu v Križevcili pri Ljutomeru jo minister dr. Mihu Krek pouduril željo, da pride do sporazuma s Hrvati Dejal jc: želimo iskrenega sodelovanja z brati Hrvati. Treba jc vse storiti, da bi bili odnosi med nami in Hrvati lepi iu znosljivi. To zahteva skupno življenje v skupni državi.« Tudi v svojih prejšnjih govorili je minister dr. Krek govoril o odnosih s Hrvati v istem smislu. Med ostanke Jevtičevega režima, ki jih namerava sedanju vlada likvidirati po izrecnem zagotovilu lipnistrskegu predsednika Stojadinoviča. jc tudi napetost med Zagrebom jn Bclgradom, ker so jo ustvarili jirav ncdemokralski režimi.
Zanimiva so v tem pogledu izvajanja dr. Boža Markoviča na shodu združene opozicijo v Nišu. Dejal je, du bi bilo oi> zedinjenju treba razgovur.juti sc s Hrvati o njihovih željah, ki so bilo tudi legitimne; potrebno jc tudi bilo, du se Hrvati odrečejo svojim umbicijum. llrvato je privabil v današnjo državo demokratizem Srbije. Ol) času zedinjenju so splošno mislili, dn jo dovolj, uko odpravimo plotove 111 napolnimo jarke, ki so uus ločili, da st pa '.cm razširjenem prostoru ustvari edinstvu Srbov, Hrvatov in Slovencev. Vidovdunska ustava 111 akcija, ki ji jo sledila, sta uničili, kar je nekdaj Srbijo dvignilo, to jc demokracijo in nravi parlamentarizem. Državno edinstvo ni Inlo postavljeno nu demokratično podlago, ampak jo bilo enostavno proglašeno, du smo sc zlil.' v eno Jugoslovan-stvo jc bilo dckrctirano čez noč s jem jc bilo kompromitirano narodno edinstvo in jugoslo. v anstvo.
Na shodu nn Ubil ji" tir. Dragoljub Jovanovič govoril o istem vprašanju tn omenil, da jc Jugoslavija šc bolj potrebna Hrvatom in Slo. vencem, ker so ob meji in tla so prav radi tega tj prav tako zvesti državi kakor Srbi. Govornik jc dejal, da 11111 je dr. Maček izjavil du želi, da rešuje hrvatsko vprašanje s.Si I,i Ko jc vprašal dr. Mačku, /ukaj je šel s frankovci, mu je odgovoril: »Jiiz ne hodim /. njimi, ampak 0111 z menoj. Oni gredo zato /. nami, ker ie na Hrvatskem seljački narod velika moč. Oni bodo .šli menoj, dokler so nc i/voju.jc svoboda: ko sc to zgodi, bomo 1111 rudPcvci se nadalje delali s Srbi in lo /a vsako ceno, kei tudi mi Jiočomo veliko državo. Mi moramo iti « srbskim kmetom; ako lic pojdemo, postanemo sužnji židovskega tujega kapitala. Mi pojdemo s Srbi, ker srno Slovani in južni Slovani.« Dr Jovanovič je nadalje dejal da bo združena opozicija skušala rešiti najprej hrvatsko vprašanje, nato se bo lo tilu socialnega delu.
Komunistični neredi v Belgradu
Belgrad, 16. septembra. AA. Na včerajšnjem shodu Jugoslovenske narodne stranke pri savskem mostu v Belgradu je skupina kakih 50 do 60 inlade-ničev in dijakov, ki so znani levičarji in komunisti, razdeljevala letake komunistične vsebine in vrgla proti govorniškemu odru jajce, da bi povzročila nered in preprečila zborovanje. Ogorčena nuiožica je izzivače napadla, nakar so jih organi redarstva ta-Itoj identificirali in jih odstranili s shoda. Med spo. padom so bili lahko ranjeni s palicami Ivan Mersa, trgovec z mlekom, Gajič Milorad, dijak sedmega razreda gimnazije, Milankovič Radoslav, zasebni nameščence in Djurdjevič Cedomir ,pravnik, vsi iz Belgrada. Poškodovancem so dalj zdraviliško pomoč v splošni državni bolnici, nakar so jih pustili domov, z izjemo Gajiča, ki se mora zdraviti.
Poštni uradniki pri ministru
Belgrad, 16. sept. m. Dne 10., 11. in 12. septembra t. I. je bila tu seja širšega odbora poštnih uradnikov kraljevine Jugoslavije. Pred prihodom na dnevni red so vsi funkcijonarji tega društva obiskali svojega resornega ministra dr. Kaludjar-čiča, katerega so ol) tej priliki opozorili na slabe zdravstvene razmere, v katerih morajo delali poštni uslužbenci. Poudarili so tudi, da že več let semkaj samo 25 do 30% jiošlnih uslužbencev lahko izkoristi zakonit letni dopust in to radi stalnih redukcij poštnega uradništva. Funkcionarji tega društva so svojemu resornemu ministru predočili, da ima poštna stroka tretino manj uslužbencev kol pred KI leli. Radi lega je poštno osebje preobremenjeno iu ne more opravljali svojega dela hitro in ločno, o čemer pričajo mnogoštevilne pritožbe javnosti. Poštni minister dr. Kaludjerčič je depu-taeiji obljubil, da bo upošteval vse upravičene želje podrejenega 11111 osebja, v kolikor 11111 bo to največ mogoče.
Zapustil nas je za vedno naš nad vse ljubljeni soprog, oče, stari oče, stric in tast, gospod
Anton Slo vsa
mesarski mojster
dne 16. t. m., po dolgotrajnem bolehanju, previden s tolažili sv. vere, Na zadnji poti ga spremimo v sredo, dne 18. t. m. ob štirih popoldne iz hiše žalosti, Poljanska cesta 77, na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 16. septembra 1935,
Globoko žalujoči: Ivana, soproga, rodbini Dolinšek, O r a ž e m
ter ostalo sorodstvo.
V nedeljo 15. t. m ob 21 nama jc, previdena s tolažili sv. vere, umrla najina predobra soproga oziroma mamica, gospa
Marica Cermelj
Pogreb bo v torek 17. t. 111. ob pol šlirih popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. L i u b 1 j a n a - K a m n i k , dne 16. septembra 1935.
Avgust, soprog, Lidija, hčerka.
Irsserirajte v ,JiovenciPT
Zahteve našega delavstva
Na seji vodstva Jugoslovanske strokovne zveze, ki je zborovala v nedeljo, dne 8. septembra 1935, so navzoči pretresli socialni in gospodarski položaj našega delavstva in soglasno sklenili predložiti odločujočim činiteljem spomenico sledeče vsebine:
Naša dolžnost je, da o nevzdržnih razmerah našega delovnega ljudstva izpregovorimo odkrito in jasno besedo in pokažemo na minimalne in najnujnejše zahteve našega in vsega jugoslovanskega delavstva za omiljenje bede in vsaj delno ozdravljenje žalostnih gospodarskih in socialnih prilik v državi. Gospodarske in socialne razmere našega delovnega človeka so postale nevzdržne in ogrožajo zdrav razvoj naroda in države. Borbe, ki se v zadnjem času zaključujejo s štrajki, niso plod hujskanja, marveč samo obupen poskus priboriti delu spoštovanje in pošten zaslužek. Vsa teža gospodarske krize se rešuje predvsem na račun delovnega ljudstva. Ta način reševanja krize pa iz-podmika tla tistemu resnemu in smotrnemu gospodarskemu občestvu, ki bi edino moglo dvigniti kupno moč širokih plasti delovnega ljudstva in tako dvigniti iz krize naše gospodarstvo. Delovno ljudstvo je kljub svoji pridnosti postavljeno pred najtežji problem: kako s sredstvi, ki jih dobi kot odškodnino za svoje naporno delo preživi sebe in svoje družine.
Delo danes ni več sredstvo, s katerim bi si človek mogel ustvariti primerno eksistenco. Plača 1.20, 1.50, 2.50 Din na uro, kar znaša v prvem primeru 230.—, v drugem 288.— in v tretjem 480.— Din na mesec, ne zadostuje za preživljanje niti ene osebe, kaj šele šest do osem in tudi več-članske družine. Današnje delavske plače v veliki večini ne dosegajo eksistenčnega minimuma niti za eno osebo. Zato delavske družine dobesedno stradajo. S tem propada fizično in moralno cel rod, kar ogroža zdrav razvoj naroda in načenja glodati na korenini naše gospodarsko, narodno in državno občestvo. Da se delavstvo pred to bedo reši in rešuje, dela za vsako ceno dan in noč. To seveda rodi samo novo zlo. Stotine in tisoči ostajajo zaradi tega brez dela in zaslužka.
To nezdravo in neznosno stanje se je rodilo zaradi tega, ker se socialno politična zakonodaja v pogledu zaščite delovnega človeka ne izvaja z zadostno in nujno strogostjo in doslednostjo. Smo tako daleč, da se delavstvu v posameznih podjetjih odreka tista osnovna pravica, katero ima vsak državljan: pravica do združevanja v obrambo svojih gospodarskih, socialnih, kulturnih in moralnih interesov in to kljub temu, da mu je po zakonu o zaščiti delavcev zajamčena. Osemurni delavnik je uzakonjen in ratificiran na podlagi mednarodnih delovnih pogodb. Vendar je delavstvo pod silo opisanih razmer po veliki večini primo-rano delati dvanajst in tudi več ur dnevno, ne da bi moglo uveljaviti določila zakona o osem-urnem delavniku. Neizvajanje zakonito določenega delovnega časa ima za posledico brezposelnost ogromnega števila mladih delavcev. To uničuje tisoče mladih eksistenc in jih žene v družbi in državi nevarne ekstreme, kar mora roditi zle posledice v moralnem, gospodarskem in socialnem oziru. Prav tako je potrebna odločna intervencija od strani države v pogledu revizije zaposlenih inozemskih delavcev. Vse kontinentalne države ščitijo v tem pogledu svoje delavstvo in repatri-irajo priseljence. Le pri nas izdajajo državne oblasti še nadalje dovoljenja za zaposlitev inozemcev, kakor da bi ne imeli nc le zadosti, ampak celo preobilico lastnih izvežbanih moči, ki seveda ostajajo vsled tega brez dela.
Da se položaj delovnega ljudstva izboljša in vrne zaupanje naroda v državno upravo in njene zakone, je treba:
1.	Državne oblasti naj skrbe z vso strogostjo, da se delavstvu v nobenem primeru nc krati osnovna pravica, katero uživajo vsi državljani — pravica združevanja.
2.	Da se socialno politični zakoni v pogledu varstva delavcev in nameščencev striktno in dosledno izvajajo.
3.	Inšpekcijam dela je treba dati sredstva in možnost, da morejo zares postati delavske javno zaščitne ustanove, kar sedaj niso.
4.	Istotako naj državne oblasti dosledno skrbe za izvedbo osemurnega delavnika, da morejo brezposelni vsaj delno dobiti zaposlitev.
5.	Izvesti je treba temeljito revizijo dovoljenj za zaposlitev inozemcev.
6.	Kolikor bi gornje mere ne omilile brezposelnosti, je za njeno omiljenje izvesti temeljito brezposelno zavarovanje, po vzorcu modernih držav.
7.	Ker so delavske plače padle daleko pod eksistenčni minimum in jih delavstvo pod silo gospodarskih razmer nc more primerno varovati, je v najkrajšem času izdati zakon o minimalnih plačah, diferenciranih po teritorijih posameznih Delavskih zbornic, na osnovi eksistenčnega minimuma.
8.	Ogromna razbremenitev delovnega trga bi bila izvršena z izvedbo starostnega zavarovanja. To zavarovanje je čimpreje oživotvqriti, za kar jc v zakonu o zavarovanju delavcev iz leta 1922 že dana osnova.
9.	Izvede naj sc starostno, invalidno in nezgodno zavarovanje poljedelskega in viničarskega delavsta.
10.	Zavarovanje rudarskega in plavžarskega delavstva je na robu propada. Zato jc še posebno potrebna takojšnja izvedba sanacije pokojninskega zavarovanja bratovskih skladnic. Uzakoni naj sc projekt, katerega so predlagali zastopniki delavstva.
Da sc položaj delovnega ljudstva izboljša in vrne zaupanje naroda v državno upravo in njene zakone, je treba:
1.	Državne oblasti naj skrbe z vso strogostjo, da se delavstvu v nobenem primeru ne krati osnovna pravica, katero uživajo vsi državljani, pravica združevanja.
2.	Da se socialno politični zakoni v pogledu varstva delavstva in nameščencev striktno in dosledno izvajajo.
3.	Inšpekcijam dela jc treba dati sredstva in možnost, da morejo zares postati delavske javno zaščitne ustanove, kar sedaj niso.
4.	Istotako naj državne oblasti dosledno skrbe za izvedbo osemurnega delavnika, da morejo brezposelni vsaj delno dobiti zaposlitev.
5.	Izvesti jc treba temeljito revizijo dovoljeni za zaposlitev inozemcev.
6.	Kolikor bi gornje mere ne omilile brezposelnosti, je za njeno omiljenje izvesti temeljito brezposelno zavarovanje po vzorcu modernih evropskih držav.
7.	Ker so delavske plače padle daleko pod eksistenčni minimum in jih delavstvo pod silo gospodarskih razmer ne more primerno varovati, je v najkrajšem času izdati zakon o minimalnih plačah, diferenciranih po teritorijih posameznih Delavskih zbornic, na osnovi eksistenčnega minimuma.
8.	Ogromna razbremenitev delovnega trga bi bila izvršena z izvedbo starostnega zavarovanja. To zavarovanje je čimpreje oživotvoriti, za kar je v zakonu o zavarovanju dclavcev iz leta 1922 že dana osnova.
9.	Izvede naj sc starostno, invalidno in nezgodno zavarovanje poljedelskega in viničarskega delavstva.
10.	Zavarovanje rudarskega in plavžarskega delavstva je na robu propada. Zato jc še posebno potrebna takojšnja izvedba temeljite sanacije pokojninskega zavarovanja bratovskih skladnic. Uzakoni naj sc projekt, katerega so predlagali zastopniki delavstva.
11.	Zavarovanje zasebnih nameščencev Slovenije in Dalmacijc je razširiti na celo državo.
12.	Za hišno-gospodinjske posle je izdati po-selski zakon.
13.	Da sc obvarujejo delavske družine pred moralnim in fizičnim propadom, naj se uvedejo izravnalne blagajne za družinske člane po zgledu Francije in drugih modernih držav.
14.	Izvesti je pri vseh socialno-političnih zavodih popolno depolitizacijo s svobodnimi volitvami, da bodo v resnici lahko služili delavski zaščiti in izboljšanju položaja širokih plasti delovnega ljudstva.
15.	Konvencije Mednarodnega urada dela, katere je naša država že ratificirala,, naj se strogo izvajajo, predložene a še ne ratificirane naj vlada v najkrajšem času sprejme in uzakoni.
16.	V zaščito naših izseljencev-delavcev, naj vlada sklene potrebne reciprocitetne pogodbe, kakršno je n. pr. sklenila z Nemčijo, in to z vsemi državami, v katerih se nahajajo naši izseljenci.
17.	Vlada naj izda čimprej pravilnike in uredbe k obrtnemu zakonu in to v sporazumu z Delavskimi zbornicami in strokovnimi organizacijami.
Kakor iskreno pozdravljamo povratek k demokraciji, smo vendar mnenja, da samo politično-strankarska demokracija ne bo zadovoljila v skrajno bedo in obup pahnjenih delavskih množic in da je zato silno nujno pristopiti k reševanju gospodarskih in socialnih vprašanj.
Neizvedba teh minimalnih zahtev našega in vsega jugoslovanskega delavstva bi rodila katastrofalne posledice v moralnem in fizičnem pogledu našega naroda, mora roditi zle posledice za red in mir v državi, kakor tudi za zdrave odnose med posameznimi stanovi in sloji našega naroda. Zavedajoč se velike odgovornosti, ki nam jo nalagajo izredno težki časi, in v skrbi za zdrav razvoj našega naroda, apeliramo na vse odločujoče čini-telje, da čimpreje uveljavijo naše predloge v korist celote in šc posebej v korist delavstva.
Spomenica je bila poslana kraljevim namestnikom, ministrskemu predsedniku, ministru za notranje zadeve, ministru za socialno politiko in ba nu dravske banovine ter osrednjemu tajništvu delavskih zbornic v Belgradu in DZ v Ljubljani.
V nedeljo so blagoslovili občinsko bolnišnico na Bulbulderu v Belgradu. Blagoslovitvi so prisostvovali zastopnik Nj. V. kralja letalski polkovnik g. Dragotin Savič (sredi), minister narodnega zdravja g. M. Kamnenovič, belgrajski župan g. Vlado Ilič itd.
Marij Avčin:
Nekaj slik iz Poljske
Mej akademsko mladino prijateljskih evropskih držav obstoja zadnja leta dobro sredstvo medsebojnega zbližanja in strokovne izpopolnitve: izmena praktikantov. Tako je tudi letos prišlo k nam dokaj dijakov, predvsem tehnikov in medi-cincev iz Bolgarije, Češke in Romunije, pravtako, kakor je naših odšlo v te države. Najjačja je izmena praktikantov. z republiko Poljsko.
Okrog 50 jugoslovanskih tehnikov in medi-cincev, od teh ena tretjina Slovencev je letos preživelo počitniško dobo v poljskih bolnišnicah, rudnikih, tovarnah, na železnicah in ladjah. Kar dobro smo se priučili jeziku, spoznali mesta, zemljo in ljudi. Zemljepisa, ki ga v šoli podajajo tako suhoparno, si se priučil v trenutku: tu raste to, tam ono, tukaj so te tovarne, take železnicc, taka reka, tak svet, Z barbarsko radovednostjo si gledal, dojemal .užival in bil srečen, da ti je bilo dano priti vsaj malo v širni svet.
Stanovanje in hrana zastonj, pravtako vozni listek drugega razreda v brzovlaku, slovansko po-kolcnje, smisel za jezike, malo denarja, oster jezik, ki vsakemu hitro postreže z informacijami o Balkanu, fotografije iz domače žemljice in peresno lahek kovčeg z ene strani, neverjetna kolegialnost in ženeroznost poljskih kolegov in nadrejenih in njihov smisel za Jugoslovane, ki jih razveseljivo točijo po telesnih znakih, vedenju, reakcijah na lahne namige, ostrosti duha in uporabi jedilnega orodja, smislu do čistega perila in sanjavemu vda-janju nastrojenjem v nas in v naravi v tri neenake skupine, to vse z druge strani so bili vzroki in pogoji prijetnega bivanja med brati Poljaki,
Sicer pa Slovenci opazujemo na prav svojski način. Kjer vidimo kaj slabejšega, kakor imamo sami, takoj rečemo spri nas je to boljše, lepše, pametnejše urejeno. Če vidimo kaj boljšega, kakor
kovosti, naprej je pa luksus in skrivamo in se bo-iimo vrlega davkarja.
Velik križ najinih mamic je zadostoval, da sva s prijateljem srečno izstopila na glavnem kolodvoru v Varšavi. Takoj naju je obdal »ruch«, kakor pravijo Poljaki velikemu gibanju in prometu. Gradijo novi kolodvor, ki bo ves pod zemljo. Zaenkrat zija le še rdeče železje, ki bo nosilo ogromno ploščo, katera bo velik trg. Delavci sc kakor najezdniki vzpenjajo, zvirajo po traverzah, spajkajo, zakujejo in tolčejo po železju. Dvigalca prenašajo in brnc. Kolodvor raste hitro, kakor raste pri nas osat, pleve in parazitske ovijalke, neprekinjeno, brez etap. »Ruch« je tu geslo poštenja in delitve dobrin.
Maršalkovska — glavna prometna žila v Varšavi. V oči ti pade neverjetno število »dorožek« — konjskih izvoščkov. Kočijaži imajo kroje: suknje, čepice in številke na hrbtih. Kliuseta gredo, kakor da bi jedla arsenik. Avtomobili, rdeči tramvaji, črna tla. Judje z gosmi pod roko, tujci, častniki, dva, trije Japonci, policija in sploh izredno mnogo uniform, po kakšen zamorec — vse brzi v tempu prestolice, kakor da bi iskalo zločinca, ki je ljudem ukradel njihov mir,
Nad vsem tem truščem in beganjem sc prezirljivo dvigajo pročelja cerkva, palač in gradov.
Veliko mesto ie v poletni vročini peklo. Srečno jc le, če ima kje v bližini reko. Zato je Visla vsa posejana z malimi čolnički, večjimi jadrnicami, barkami s štirikotnimi, izbuhnjenimi jadri. Vsa reka živi, valovi in nosi čolne vseh vrst, ki izkoriščajo ugoden zahodni veter. Rečni par-niki razkropc in zaorjejo brazde v prešerno druščino belih jaderc.
Crrad, dvorci, cerkve, muzeji, knjižnice, mostovi — vse to naj nc muči bralca.
Mesto najine prakse jc bil mestni sanatorij za pljučno bolne v Olvvocku, kakih 25 kilometrov vzhodno od Varšave. Zato sva sedla v avtobus, ki naju jc vodil skozi vso prelesl zgodnjega ravninskega Dopoldne julijske polnosti, zlatih žit, z ve-
Tretja obrtna razstava v Kranju
Razstavili bodo obrtniki, trgovci, rejci malih živali in OUZD
imamo sami, šele čez čas povemo: kaj takega pa si mi ne moremo privoščiti. To zato, ker ni nič plemiškega in gosposkega v nas, ker smo zvesti uradniki vsake sape in računarji in evo — to jc bistvena razlika med nami in Poljaki. Mi vse dodelamo do neke standardne »stanu primerne« ka-
Stolp katedrale sr, J»n«,
trom hotečih borov in peskastih, napihanih vzpetin. Ravnina, kamor nese oko. Nezanimiva? Kakor šahovnica je: njive in borovi gozdiči so zlata in zelena polja. Hišice: ncpobcljenc, lesene ali modro obarvane kot kmetje, mlin na veter, dvorec, obdan
z vodo, šole, cerkve in velika gospodarstva _
važne, smotreno razpostavljene figure. Zanimiva
Iz ravi.une.
je ravnina: na tej ogromni šahovnici brez teža» in pregledno proučiš poteze kmeta, cerkve in države, uvidiš situacije, ki jih jc ustvarila zgodovina ia kultura.
Vse te misli in toplo ob srcu jc minilo, ko sva izstopila v Otwocku,	(Nadaljevanje.)
Kranj, 16. septembra.
Odveč bi bilo mnogo govoriti o gospodarskem in propagandnem pomenu tretje kranjske obrtno razstave, ki so bo letos vršila od 29. sept. do 7. okt. in za katero se vrše naj-intenzivnejšo priprave. — Dovolj sta že prvi dvo razstavi s svojimi uspehi izpričali važnost to kranjske gospodarske institucije.
Letošnja, to je tretja obrtna razstava v Kranju bo pa mnogo lepša in pestrejša od dosedanjih. — Polog vesolja in žrtvovanega truda vodijo danes razstavljale« izkušnje, pridobljene v zadnjih letih. — Dobre izkušnjo pa so pri vsakem delu pozitivna postavka. Razstava bo letos tudi mnogo večja, zavzemala bo vse prvo nadstropje kakor tudi pritličje Majdičevega mlina. V številkah izraženo, bo letos razstavna ploskev večja za nad 500 kv. metrov. Razstavili bodo poleg obrtnikov vseh strok in panog tudi »Društvo rejcev malih živali«, OTJZD v Ljubljani potom tukajšnje ekspoziture s svojim statističnim ter higijenskim oddelkom, ter končno
tudi trgovci.
Tako vidimo, da upoštovajo danes pomen obrtno razstave in se je udeležujejo tudi oni faktorji, ki so doslej skeptično stali ob strani. — Kranjska obrtna razstava ima kot vsakoletna revija vsega obrtnega stanu, ter njegovih iz leta v loto napredujočih in dovršenih izdelkov, najlepše izglede za bodočnost. Vsuko leto bo večja, obsežnejša in lepša, njen pomen pa sega daleč izven mej kranjskega okraja. — Zato je dolžnost vseh onih faktorjev, ki imajo kakršnekoli zvozo z obrtništvom, kakor tudi dolžnost vsoga prebivalstva iz Kranja in okolico, da s svojim zanimanjem in obiskom razstavo pokaže vso naklonjenost in moralno kol matorijelno podporo obrtniškemu stanu, da se pri svojih naročilih oklepa domačega obrtnika ter podpira njegovo delo in ustvarjanje. Zato žo danes opozarjnmo občinstvo na svečano otvoritev ITI. obrtne razstave v Kranju, ki bo dne 29. septembra dopoldno ter vabimo k obisku, o
monarhije je bil nekaj let dodeljen avstrijskim konzulatom v Nemčiji, I. 1921. pu je bil postavljen k avstrijskemu poslaništvu v Belgrad, leta 1922. pa kot tajnik avstrijskega konzulata v Ljubljano, kjer je ostal v tej sunkciji do leta I9'5'5. Iz Ljubljane je bil pokojnik dodeljen na odlično mesto tajnika pri avstrijskem poslaništvu v Varšavi, odhoder se je pred tremi mescci pripeljal na dopust nazaj v Ljubljano.
Pokojni g. j. Stradner si jo s svojim 10 letnim delom na konzulatu v Ljubljani pridobil veliko število prijateljev, ki so umerjenega, a zelo družabnega g. Stradnerja od srca vzljubili. Znana jc bila zlasti n jegova izredna uslužnost, ki bi mogla biti vsakemu v uradnem poslovanju vzor. Strankam je bil vedno in vsak trenutek na razpolago, in da bi mogel ustreči tudi tistim, ki niso razumeli nemškega jezika, se je gosp. Stradner z veliko vnemo in marljivostjo lotil i učenja slovenskega jezika, ki ga je v teku 4 let že obvladal vzorno. Ob premestitvi v Varšavo je pustil v Ljubljani družino, ki je orav invn kakor on, vzljubila Slovenijo in belo Ljubljano. Njegova največja želja je bila, da bi se mogel vrniti nazaj v Ljubljano, ki mu je bila doslej med vsemi službenimi mesti najbolj všeč. Pred tremi meseci sc je vrnil v Ljubljano nu dopust že bolan na želodcu in ledvicah. Kl jub zdravljenju in skrbni negi gospe soproge in hčerke, ki obiskuje gimnazijo v Ljubljani, se je bolezen stalno slabšala in prav na dan. ko bi se moral vrniti nazaj v Varšavo, je previden s svetimi zakramenti pokojno v Bogu zaspal. Ljubcznji-vega pokojnika, ki ga bodo vsi številni znanci in prijatelji ohranili v nailepšem spominu, bodo položili k počitku v torek ob 4 popoldne. Težko prizadeti gospe soprogi in hčerki naše sožalje, blagemu pokojniku pa večni mir in pokoj!
— Motnje v želodcu in črevesu, ščipanje v trebuhu, zastajanje v žilnem sistemu, razburjenost, nervoznost. omotičnost, hude sanje, splošno slabost olajšamo, če popijemo vsak dan čašo >Frant Josefove« grenčice
f Jožel Stradner
V nedeljo jc ob pol 7. zvečer izdihnil po dalši mučili bolezni tajnik avstrijskegu poslaništva v Varšavi, g. Josef Stradner, ki se je mudil na dopustu v krogu svoje družine v Ljubljani. Pokojnik se je rodil I. 1887. v Radgoni ter je po dokončanih srednješolskih študijah 7. uspehom končal konzularno šolo na Dunaju. Kot konzularni uradnik je bil nato precej let v Združenih državah Severne Amerike kot uradnik v avstrijskih konzulatih Pittsburghu (Pa) in v Clevelandu (O).Po razsul u avstrijske
Ljubljanske vesli:
Velika Ljubljana
83.000 prebivalcev
Ljubljana. Iti. sept.
Z ukazom o združitvi Ljubljane z okoliškimi občinami jo pridobil« Ljubljana precej uu prebivalstvu, še bolj j)a ua jiovršini. Ljubljana je jiri zadnjem ljudskem štetju I. 1981 imela 1)9.770 (1921 ,">3.298) prebivalcev, občina Vič pa je imela islega lela 0950 (1921 .">01)7 (prebivalcev, Šiška 11884 (11)21 2340), Moste pa 0702 (5-139) prebivulca. V občini Moste odpade na Vodinat, Kodeljevo in Zeleno jamo istega lela 3737 prebivalcev, na Selo 2108, na Moste pu 857 prebivalcev. Stopanja vas je štela 1931 letu 1019 prebivalcev. Sumo s priključkom občin Moste, Viča, Šiške in Šlepanje vtisi je pridobila Ljubljana 18.55") prebivalcev že po štetju iz 1. 1931. Vjioštevati je sedaj treba, da je pridobila občina tudi še nekaj prebivalstva iz občine •ležicu in Polje.
V I letih pa jo že naravni prirastek v mostu povečal število ljubljanskega prebivalstva. Po podatkih lligijeiiskegn zavoda je imela Ljubljana s 1 .januarjem 1935 (12.389 prebivalcev, po podatkih policijske uprave, kjer so vračunani ludi tujci, ki Ir za kratek čas bivajo v Ljubljani, |>a 03.000. — lasno je, tla bo torej Ljubljana presegla 80.000 prebivalcev, zlasti še zalo, ker moramo v okoliških občinah računati najmanj z istim odstotkom naravnega priraslka kakor v Ljubljani. C"e vračunamo lega. poleni povečajo vse tri občine s Šte-panjo vasjo število ljubljanskega prebivalstva za 19.370 prebivalcev. Mali tleli ostalih občin pa dajo gotovo toliko, da lahko računamo s prirastkom
celili 20.000 prebivalcev. Velika Ljubljana bo to-rej s tujci vred štela najmanj 83.000 prebivalcev.
Obseg ozemlja veliko Ljubljane, ki je merilo doslej 3830 hn, se bo skoraj podvojil, kar je razumljivo, s.ij je Ljubljana pridobila z občinami precej travnikov in njiv, torej nezazidanega sveta. — Obseg mestne občine ljubljanske se že od francoske dobe ni več dosli spremenil. L. 1892 so je pridružil občini Podlurn, 1. 1890 del katastralne občine Vodinat severno od Ljubljanice in zahodno od dolenjske proge. L, 1914 se je pridružila mestu občina Spodnja Šiška, ki je povečala število ljubljanskega prebivalstva za celih 5000 in 1. 1929 pa se je priključilo mestu nekaj parcel s pokopališčem pri Sv. Križu. Vsekakor je sedanja veliko Ljubljana povzročila bistveno spremembo v obsegu ljubljanske mestno občine, ki bo zaradi tega brez dvoma doživela v bodočnosti nov in svojevrsten razvoj.
Zanimivo je nadalje, kako je naraščalo prebivalstvo Ljubljane v zadnjih 80 letih. Koncem leta .1857 ie štela Ljubljana 20.750 prebivalcev, koncem 1. 1809 22.593, koncem 1. 1880 20.284, koncem lela 1890 30.500, koncem 1. 1900 30.550 iu koncem lela 1910 41.730 prebivalcev. Od I. 1857 se je število ljubljanskega prebivalstva do 1. 1910 že podvojilo. Koncem 1. 1921 je štela Ljubljana že 53.000 prebivalcev in koncem 1. 1931 59.770 prebivalcev. — Ker bo sedanja velika Ljubljana štela nad 80.000 prebivalcev, se je ljubljansko prebivalstvo glede nn I. 1910 zopel podvojilo
Pri zaprtiu, motnjah v prebavi
vzemite ziutrai na prazen želodec kozarec
naravne FRANZ JOSEF grenčice.
Registrirano od Min.soc. pol. in nar. /dr. S. br. 15.485 od 25. V. 1935.
Nova tramvajska tarifa
V kratkem bo stopila v veljavo nova tarifa za vožnje po cestni železnici v Ljubljani. Vpeljani bodo zopet pasovi, kakor so bil nekdaj, pri čemer bo najnižja vozna cena 1.50 Din za Iri iiasove, 2 Din za štiri |)asove. 2.50 Din za pet pasov, J Din za šest pasov iu 3.50 Din za vse proge večje od b pasov, vse omrežje cestne železnice bo razdeljeno na 0 pasov. Kol jjosebna novost bodo vpeljane jutranje vozne karte, ki bodo veljavne do 7.15 zjutraj. Taka jutranja karta bo stala za vse proge v poljubni dolžini samo en dinar. Pripravlja se tudi sprememba ccne nočnih voznih kart. Za gospodinje, ki se vozijo na Irg bodo ugodne povratne karte, ki bodo stale samo 1 Din in bodo seveda veljavne le z listkom, s katerim se jc oseba že pripeljala v meslo. Znižane bodo cene mesečnih voznih kari, ki IkkIo veljavne za poljubno število voženj. Cena take mesečne karte na določeni progi in v obsegu štirih |iasov bo znašala 00 Din, za vse daljše proge pa bo stala mesečna karta °0 Din. Mesečna karta za poljubne proge in brez ozira na število pasov pa bo stala 120 Din. Študentovske mesečne karle za dolžino do štirih pasov bodo slale samo 30 Din. Za kratke proge pa bodo mogli dijaki kupovali za dolžino štirih ivislaj vozne listke, ki bedo stali samo en dinar.
• Nov kino v Ljubljani. V soboto zvečer je bila krslna predstava novega kiti; »Sloge«, ki ga vodi železničarsko glasbeno društvo ".Sloga« v Ljubljani. Društvo -Sloga« je staro dvorano kina »Dvor<- jx>polnoma predelalo in opremilo.
.0 Ameriški Slovenci odpotovali. V nedeljo zvečer Je odpotovala zadnja skupina ameriških Slovencev, ki so prišli lelos nn obisk v domovino pod vodstvom g. L. ZnkrujSku. brala p. Zakrajška. Z večernim hrzovlnkom so se odpeljali nn Jesenice iu odtod naprej čez Beljak, Innshruek, Curih in liano! v Pariz, kjer bodo porabili en duu zn ogled inesla. IN. septembra botio že v Havre. kjer se bodo vkrcali ua purnik francoske linije Nor-niandie--'. Ameriški Slovenci, ki so se pripeljali v domovino s pnrnikoin ('huinpluln . so si izbrali zn pol nazaj največji prekmornik, ki si je na svoji prvi vožnji pridobil modri Irak in s leni priznanje najhitrejše potniške ladje. Vseh ameriških Slovencev, ki ho se sedaj vrnili v Ameriko, je bilo 2fc. Med njimi je bil tudi 8letni fantek, ki je popolnoma sum potoval k očetu v Cleveland. francoska linija je priredila popotnikom pred odhodom večerjo v hotelu Melropol , nato pa so popotniki odšli k vlaku, kjer sla so poslovila od go-,
i slov p. Zakrujšek iu izseljenski komisar g. Fink. I Marsikomu je bilo slovo težko, zlasti onim, ki so j pustili v domovini starše, ki so se s solzami v očeh poslavljali od svojih sinov in hčera.
Q Seja občin, odbora mestnega sveta ljubljanskega bo v sredo ob 5 popoldne v mestni dvorani. Dnevni red obsega med drugim '.udi spremembo tarife električne cestne železnice in nekaj zamenjav | mestnega sveta kakor tudi odkupa zemljišč v sveto-1 kriškem okraju. Pri poročilu tehničnega odbora bo odločal svet o spremembi zazidave pri zgradbi šol-j ske poliklinike, o parcelacijah in o opustitvi ulice Zagata in opustitvi (»kopališča pri Sv. Krištofu. Obravnavale se bodo še personalne pravne zadeve, tia lajni seji pa prošnje magistr-atnih uslužbencev.
0 Dobrodelna akademija Rdečega križa, ki
jo priredi ljubljanski pododbor v sredo 18. septembru t. I. ob 20 v dvorani Dcluv-ke zbornice i bo nudila poslušalcem mnogo užitku, ker ho polog vojaške godbe sodelovala tudi koncertna pevka Štefanija 1'rnukovskn ter tri e naših najbolj |»oznanili pevskih zborov, iil *icer: pevski odsek narodnega železničursk,'gn glasbenega društvu Sloge« v Ljubijani. mešani pevski /bor i društva Tabor« ter Bežigrajski moški zbor«. Vstojjninu je določena /a sedeže t,') in T Din, /n stojišča pa 2 Din. tako. da je omogočen obisk vsem slojem ljubljanskega prebivaUtva
Mesto venca nu grob pokojnega g, \loj-/ijo Plankur.ja darujejo prijatelji 110 Din za Stolno \ineeneiicvo konferenco
3 Zveneči signali trobentača na avtomobilu, na katerem bo vihral prapor Rdečega križa, bodo danes doivoldne med o in 12 ler popoldne med 10 in 18 jx» ljubljanskih ulicah naznanjali, da je nabiralni avto že prišel in /e čaka na svežnje a ponoseuo obleko, perilom, pokrivali, obutvijo, odejami iu podobnim, ki so jih dobrosrčni Ljubljančani pripravili za Rdeči križ, da la porazdeli za zimo med resnično potrebne ljubljanske siromake iu brezposelne, kar bo le dni v
Tednu Rdečega križa« — zanje nabral. Ker bo nabiralni avlo mogel prevoziti vsako ulico samo enkrat, prosimo, da gospodinje odn. njih služkinje nekoliko popazijo.
• Kspornnto služi vsakomur in je vsem nujno potreben. Naučile se gu kmalu in poceni v tečaju, ki ga bo otvoril nocoj ob 20 iKlub espernntistov j v Ljubljani . Tečaj se bo vršil dvakrat na teden I v prostorih II deš. mešč. šole, Bcthovnova ulica i (nekdanji prostori 111. drž, real. gimn.). i 0 Gostilna »Bobrnček« priporoča novodošlo bizeljsko portugalko.
Mariborske vesti:
Po jubileju Cirilove tiskarne
Ko jo bila ustanovljena lota 1885 tiskarna sv. Cirila v Mariboru, jc bilo to ravno sredi narodnostnih bojev na bivšem Štajerskem. In" Cirilova tiskarna si jts vzela za nalogo, da z vsomi sredstvi dolnjo zn utrditev' slovenstva, da deluje proti nomškutarstvu, da deluje za pravo prosveto mod Slovenci. Vse to pa v smislu delovanja prvega slovanskega prosvotitolja sv. Cirila in pa po načelih škofa Slomška: jmtva vera bodi vam luč, materin jezik bodi vam ključ do pravo narodne prosveto. Toga načela se jo Cirilova tiskarna vedno dosledno držala. S tem si .ie sicer nakopala nasprotnike v vrstah onih, ki jim jo goli nacionalizem vse, začetek, vsebina in konec. Večkrat so pridrli naliuj-skani šovinisti pred Cirilovo tiskarno tor so napadali urednike listov, ki jih .ic izdajala Cirilova tiskarna, tudi mrtvih strojev niso jjustili. Bali so so delovanja Cirilove tiskarne, ker so vedeli, da je njeno delo usjiešno, videli so, dn .je prava prosvota, osnovana na katoliški etični podlagi, ki sc širi iz Cirilove tiskarne, vsak dim bolj globoko zusi-drana v narodu.
Tako jo delovala Cirilova tiskarna ne samo za najožjo svojo okolico, to jo za Slovence na bivšem Štajerskem, pripravljala je pot za združenje teli delov z Jugoslavijo. Zato je. čisto pravilno povdarjal minister dr. Krek na včerajšnji proslavi Cirilove tiskar-
ne, da ji mora izraziti priznanje ob njenem jubileju 00 letnega delovanja, ne samo ožji dol naše domovine, da ji mora biti hvaležna, vsa Jugoslavija. Da so tudi mariborska javnost toga zaveda, je dokaz včerajšnji dan, ko so prihiteli v tako obilnem številu vsi prijatelji Cirilovo tiskarno liajjircjo k zahvalni daritvi v stolnico, popoldne pu so so zbrali vsi sodelavci v prostorih tiskarne in vsi so se čutili kot ona velika družina, katerim jo Cirilova tiskarna pravi dom.
Ko so slavnosti jubileja končano, ko jo zaključena dolgu doba 50 letnega izredno uspešnega delovanju, ko prehaja tiskarna v drugo polstoletje, ji vsi pač želimo, do .ie drugo polstoletje njenega dela še uspešnejše, da bo delokrog njen šc bolj razširjen, njeno delo pa naj. bo kronano čimprej z uresničitvijo skupno našo želje in kateri je zlasti Cirilova tiskarna sklonila posvetiti vse svoje delo, da dobimo Slovenci svetnika. Saj jo veliki slovanski apostol sv. Ciril ohranil naše kraje slovenstvu in drugi apostol, škof Slomšek, jih je ponovno rešil s prenosom stolico lavantiuskih škofov v Maribor. Kakor so sodelavci Cirilovo tiskarne v Mariboru smatrajo kot ena skupna družina, tako bodo skupno z njo delovali tudi na tem, dn so čim prej uresniči tu skupna želja vseh Slovencev.
Smrt v kamnolomu
Maribor, 16. sept.
V Sp. Gašteraju v občini Jurovski dol imata Alojzij Mozgei: in njegova žena Oti-lija svo.i dom in posestvo. Od stanovanjskega poslopja je oddaljen kakih 15 korakov mali kamnolom. V tem kamnolomu stu bila oba sinova Mezgečcva, 13 lotili Janez in 7-lotni Milan. Oče usodnega dne ni bil doma, mati pa ,jo imela opraviti v hiši. Okrog 3 popoldne jo šla mati pogledat proti kamnolomu, kje stil sinova in kaj delata. Kamnolom .je spodaj tako izjiodkopan, da tvori gornji del kamenja in zemljo nekako streho, ki pa ni bilu prav nič podprta. Ko jo bila mali oddaljena od kamnoloma šo nekaj korakov, se jo nenadoma od gornjega dola kamnoloma odtrgala velika plast kamenja v sum kamnolom, v katerem sta bila oba Mezgečcva sinova. Plast kamenja je pri toni pod-snla Janeza, dočim so jo Milan inogel še pravočasno rešiti. Tudi mati, Mezgec Otilija, jc opazila, da se ruši kamenje in se je hotela šo pravočasno umakniti, ker je bila tudi v nevarnosti, da .io podsuje. Bila pa .io žo toliko blizu udirajočega so kamenju, da jo je tudi zadelo kamenje in zudobiln pri tem težje poškodbe ter so jo morali takoj prepeljali v mariborsko bolnišnico. Do kamnoloma jc prišel v tem posestniški sin Franc Gajzler iz Gašteraja. ki jo sicer takoj od-kopal Janeza, vendar pa jc bil ta že mrtev — kamenje in pesek ga je zadušilo, vsak poizkus obuditve je bil znmun.
□	Iz Avstrije se vračajo v zadnjem času vedno pogosteje naši državljani, ki so živeli v Avstriji v raznih zaposlitvah žo od prevratu, pa niso takrat optirali za Avstrijo. Mnogo med temi ,je že poročenih in s skrbjo gledajo v bodočnost, ker so tudi pri nas tujci, četudi so naši državljani in bodo lo težko mogli dobiti primerno zoposlitev.
□	Letošnji gledališki abonma ostane rezerviran za lansko abonente samo še do vštevši četrtku, 19. t. m. Po tem roku bodo ta mesta na razpolago drugim aboiioiitoin.
□	Ravnatelj Franc. Hrastelj — duhovni svetnik. Ob jubileju Cirilove tiskarno je imenoval prevzvišeni knezoškof lavantinski ravnatelja Cirilove tiskarno Franca Hrn-stel.ia za duhovnega svetnika lavantinske škofijo. Naše iskreno čestitke!
□	Cirkus sredi mesta. Že nekaj dni se pritožujejo stanovalci Maistrovo in sosod-n.jili ulje, da morajo vsak večer pozno v noč poslušati cirkuško godbo, ki je nameščena na prazni parceli v tej ulici. Če veljn za vse predpis o nočnem miru, tudi na ta način ne bi smolo bili dovoljeno, da sc kali nočni mir. Pristojbine, ki .iili mogoče dobi mestna občina od te godbo, pač niso nikako opravičilo
□	Seznam o davčnih osnovah je razgr-njen na podlagi zakona o neposrednih davkih v vložišču mest noga poglavarstva od 17. do 26. septembra od 8—12.
□	Laket je zmečkal stroj 30 letnemu delavcu Korenu Alojziju, ki je bil zaposlen v tovarni papirja na Sladkem vrhu. Delavec, je prišel z desno roko po nesreči v stroj, ki mu jo isto potegnil med kolesje in mu zmečkal laket, da so morali ponesrečenca prepeljati v bolnišnico v Maribor.
□	Izginila jc neznano kam Emilija Semič iz Betriavske ceste 84 v noči od potka na soboto. Na njenem stanovanju so našli pismo, v katerem piše Semičeva, da je obupala, zaradi neozdravljive bolezni.
□	Z opijem se je zastrupil jio neprevidnosti, ker je zavžil preveliko količino tega mamila, 26 letni krojaški pomočnik Martin Kovačič iz 'Pozna. Morali so ga prepeljati v bolnišnico.
Celje
0 Katoliško prosvetno društvo v Celju je imelo v nedeljo dopoldne v Domu v Samostanski ulici ob lepi udeležbi članstva svoj redni občni zbor, Ker je zadnji društveni predsednik g. Granfola med tem odšel iz Celja, je vodil občni zbor podpredsednik g- dr. Hodžar. Funkcijonarji so podali društvena poročila za zadnjo poslovno dobo. Iz poročil je razvidno, da je bilo delovanje društva pred razpustom zelo agilno. Izvoljen je bil novi odbor s predsednikom g. prof. Kovačičem na^jče-odbor s-predsednikom g. prof, Kovačičem ni,čelu.
J3 Uprava mestnega gledališča v Celju razpisuje za sezono 1935-36 abonma, ki obsega tri skupine: dramsko, operno in koncertno, Dramski abonma obsega 12 gostovanj ljubljanske drame, operni 3 gostovanja ljubljanske opere in koncertni 4 koncertne prireditve. Abonenti iz lanske sezone imajo do 20. 1. m. prednost pri rezerviranju sedežev. Prijave za abonma sc sprejemajo v knjigarni Domovina na Kr. Petra cesti in bodo zaključene 30. t, m. Abonenti imajo 10 odst. popusta.
-©■ Pogajanja v Cinkar. < ostala brezuspešna. V soboto in v nedeljo se je posvetoval upravni svet Cinkarne d. d. o zahtevah, ki jih je predložilo delavstvo podjetju. Po dvodnevnem posvetovanju je prišel upravni svet do sklepa, da pri najboljši volji ne more ustreči željam in zahtevam delavstva. Upravni svet se je postavil na stališče, da ima cinkarniško delavstvo v vsej celjski okolici relativno najvišje plače, da je imelo delavstvo iste plače 10 let, da so cene življenjskim potrebščinam v zadnjih letih padle. Poudarjalo se je tudi, da so cene cinku zelo padle. Da pa pokaže podjetje dobro voljo, je sklenilo, da da vsemu delavstvu običajno božičnico v dvakratnem znesku. Včeraj dopoldne so se nato vršila posvetovanja med upravnim svetom in zastopniki delavstva. Poleg upravnega sveta ie bil navzoč tudi zastopnik rudarskega glavarstva g. inž. Kubias, zastopnik Delavske zbornice ravn. g. Kopač in g, Leskovšek za delavsko organizacijo Pogajanja so trajala od 10 do pol 1 in je bil rezultat razglašen delavcem ob 5 uri popoldne.
Knjige Slovenske Matice za I. 1935
4. Ccrvames: Bistroumni plemič don Kihot iz Man-
če. — Poslovenil St. I.ehen. Prevodi iz svetovne književnosti, XVIII. str. 338.
Poleg gojitve znanstvenih knjig ter domačega ! leposlovja si je stavila Slovenska Matica tudi na- -logo, da Slovencem da klasična dela svetovnega slovstva, taka ki bi jih moral poznati vsak izobraženec, o katerih pa je dvomljivo, da bi jih izdale ; kdaj privatne založbe bodisi radi obširnosti, bo- ! disi radi zgolj literarnozgodovinske pomembnosti, i Tako je prav Matica v zadnjih letih izdala taka j monumentalna dela kot so Keymontovi »Kmetje« i ali Tolstega »Vojna in mir«. Ta dela spadajo med j zaklade izobraženega svetovnega človeka in po j njih prevodih sodijo kulturno stanje naroda. S tem, da se je Matica odločila, da uvrsti med svoje prevode klasično delo španskega duha iz začetka XVII. stoietja svetovnoznanega »Dona Kihota«, se je odločila za veliko kulturno dejanje, ki ga moramo samo z največjim zadovoljstvom pozdraviti. Zdaj bo tudi povprečni slovenski bravec imel priliko seznaniti se z enim najpopolnejšim delom evropskega duha sploh, z umetnino, ki je živa žc par stoletij in bo živela večno.
Prevajalec dr. Lcben je opremil prevod z dolgim uvodom (66. strani) iz španske kulturne zgodovine sploh, poudaril španski zlati vek, njih svetovno mogočnost na morju in v književnosti, Posebej razbira življenjepis bednega Cervantesa, vojščaka, ujetnika, sužnja, uradnika, izterjevalca davkov itd. in vso bedo njegovega napora, da se uveljavi vsaj kol pisatelj. Res nam spričuje pisar Don Kihota«, »kakošna Parnasa pota«: sama mu ka in delo. Poleg življenjskega lika, dobimo jasen
pogled v snovanje njegovega duha in zapovrstnih njegovih del. Posebej je označen vznik in pomen pričujočega romana, o katerem je bil pisale! sam prepričan, »da ga ne bo ne naroda nc jezika, v katerega nc bi bil preveden«. Prirediteljev uvod je sam zase uspela monografija ter dozdaj največja in najizrazitejša študija v slovenskem slovstvu o predmetu iz španske književnosti, na osnovi španskih lit. virov
Letos je izšel samo prvi del romana, ki bo obsegal štiri debele knjige. Po obsegu bo torej roman enakovreden žc gori imenovanima, Verjetno pa je, da bo manj privlačen od njiju, čemur se ni čuditi: snov je namreč žc starejša, ler je bila še posebej namenjena svojemu času kot satira in ogledalo smešnosti. Toda kljub temu časovnemu elementu v romanu, ki nam danes da samo slutiti, kaj vse jc mogel pomeniti v XVII stoletju, temu stoletju avanturističnih romanov, truba^urske romantike, predstavljanju najnesmiselncjših prigodb, je vendar le lako resničen, izrazit in svež, da more biti zanimivo branje prav tako tudi človeku XX. stoletja. Da, v vseh stoletjih so živeli veliki duhovi, ki so prav prigodbe tega »viteza žalostnega lica*, in njegovega oprodo med vsemi svetovnimi deli najraje prebirali. Ni čuda: saj je lik 'bistroumnega plemiča don Kihola iz Manče«, tega plemenitega blazneža, tako prepričevalen, lako izrazil in za večnost postavljen, da jc v njem enkrat za vselej ponazorjena — kot še nikdar pred njim in za njim — ena plat človeške dušev-nosti, namreč d u h , ki jc navezan na zunanje predstave in oblikuje svet po svoje. Don Kihot jc namreč največji idealist v svetovni književnosti, tako enostransko poudarjen, da jc žc karikatura, On predstavlja romantičen element v človeštvu, navdušenost in dobroto, čistost in junaštvo ... idealističen pogled na svet, ki ne prenese nobenega realizma, nikake stvarnosti. To je pogled vsakega mladega človeka od paintiveka, človeka, ki spoznava življenje Ic iz knjig ter sc nc more znajti v resničnosti. Iz starih avanturističnih po-
vesti je skočil prenapeti vitez naravnost v banalno resničnost ter se ni znašel: gleda mline na veter in jih smatra za 01 iake, ki ga izzivajo na boj; vidi čredo ovac, ter jih naskoči kot četo sovražnikov; gre mimo krčme in jo smatra za grad in vlačuge v njej so mu čiste princese, Jašc svojega konjiča Rosinanta ter sanja kot najzvestejši trubadur o svoji ljubezni, umišljeni Dulcineji, ki jc postala slavna kot Laura in Beatricc, in v njenem imenu opravlja svoja junaška dela. Don Kihot jc tip krščanskega viteza, ki potuje po svetu, da kaznuje vsako krivico. Toda ob svoji »sveti preprostosti«, ki jc pozneje dobila novo črto v Dosto-jevskem Idiotu, plača vsako usmiljenost na svoji koži (rešitev kaznjencev, namenjenih za galeje itd), Te osnovne poteze don Kihola, ki so tako živo, resnično in izrazilo prestavljene v tem čudovitem romanu, so žive v vseh časih, kot je večno živo nasprotje med duhom in materijo in to mu daje ceno n e s ni r t n o s t i. In tako roma blazni don Kihot po vsej zemlji, doživlja nove prigodbe, katerih nobena mu ne more odvzeti življenjskega optimizma, nc vere v drugi, resničnejši svet. kjer bo vladala le pravica in ljubezen. Ob njim pa stopica njegova boljša polovica«, topi pa življenja željni, trezni, praktični oproda Sančo Panca zavaljen in na nizkih nogah, ki sc posmehuje vitezovim dejanjem. On je" pač človek resničnega sveta, matcrialist, ki gleda lc na korist, pripravljen da takoj oropa žrtve vitezovega kopju. Tako romala po svetu, vsak zase dve človeški polovici, ki bi šele skupaj v enem telesu mogli dati popolnega človeka. Že prireditelj je opozoril, da Cer-vantes pri lej simboliki nikoli nc pade v alegorije, temveč je vedno in povsod življenjsko resničen in poln. Zato je njegov roman veledelo umetnostnega oblikovanja, ter danes prav tako živo kot nekdaj: umelnost je pač nesmrtna, Pač pa so drugi momenti, ki nas danes motijo ler nam kale pravo uživanje, ki ga dobivamo šele iz lit. zgodovinskega uvoda: ne navdušujemo sc več tako nad romanom, kot satiro na takrat splošne in mod-
ne avaturistične romane, ker le osti ne čutimo več tako živo, niti več nad smešenjem pastoralne erotike, ki je nam danes tuja. Tudi prenašamo težko množico teh prigodb, ki je ena enaka drugi, v katerih pa je značaj glavnih junakov že od vsega počelka enak, nespremenljiv. Zgodba pa je enaka zgodbi, lo določasi, v vseh pa se kaže velika moč oblikovanja, prikazovanja oseb in pripovedovanja, ki bo privlačila vedno, pa če se prav raztegne v nedogled.
Ime! bi povedati še veliko, tako o čiščenju knjižnice don Kihota, ki je služilo Cankarju v »Hlapcih« za model, zlasti pa o prevodu samem, pa sem mnenja, da tukaj ni prostora za to. Čudim se, da so pesmi prevedene v tako nepoelični prozi, da žali uho ter uničuje pesem. Sicer je v notranjščini knjige nekaj sonetov prepesnjenih, ki kljub vidni delanosti, vendar le bolj predstavijo pesem kot prozni prevodi. O jeziku pa hi se dalo povedati od sile, veliko več, kot je povedal svoj čas obzirno Glonar. Oblike kot: kljusa, Uljusc kljuscta, oslela... kot akuzativ; najzakletejši itd. nc bi smele biti v leposlovni knjigi. Prav tako ne tvorbe kot: zahititi se na konja, dopili se, razde-lanost, zagreznili sc .,. pristavili si konja . . . kadar inc sestanejo pri zdravi pameti ... itd. itd., ki človeka nc malo zmotijo pri branju in ki nc morejo pomenili obogatitve našega jezika iz ljudstva, temveč iz svojcvoijnosti. In takih primerov imam šc več, tičočih sc pravopisa tujih imen (Dulsineja Manča itd., ki bi vodile v pisavo Hugo-. Igo-, morfologije, zlasli pa sintakse, ki je včasih zelo ne slovenska ter našim šolskim, to jc uzakonjenim določbam »španska«.
1 ake so letos knjige Slovenske Matice. Brez dvoma pomenijo veliko obogatitev slovenske knji ževno6ti. Iz vsega navedenega — mislim — si odbor lahko napravi sodbo o našem odgovoru, na priloženih letakih, v katerih prosi za mnenje, kaj komu v knjigah ni všeč; za bodočnost pa naj objavi načrt za nekako »petletko«, da &c ob njej razvije anketa, ki jo odbor želi.	td.
Velik požar v Grahovem
Štirje posestniki hudo prizadeti
Cerknica 16 septembra.
Mirno smo legli prebivalci Grahovega v nedeljo zvečer k počitku. Nihče ni niti slutil, da bo ta noč za .štiri kmetovalce tako usodno
Ob pol 12. ponoči so fantje ki so šli na svoje domove, opazili, kako je iz skednja, ki je last Josipa Kranjca, p. d. Urbasa št II, švignil plamen proti nebu. Takoj so alarmirali vso vas. Skedenj, v katerem je bilo seno in poljsko orodje, jc bil na mah v plamenu. / bliskovito naglico se jc razširil ogenj ua hlev, v katerem je bila živina. Rešili so jo deloma vola, krava in telica pa so ostali žrtve ognja Še predno so prišli gasilci, je plamen objel tudi hlev in svinjak Kovača Antona, p d Adatna št. 12. Tudi njemu je zgorelo seno in orodje. Nato je plamen upepelil skedenj, hlev in svinjak siroti brez starišev Logar Ivanki (njen oskrbnik je Ule Jakob). V pogorelih objektih pa je bilo seno, last tamkajšnjega peka In šc četrtemu ni ogenj pri-zancsel. Andreju Krajcu, p d l.ovrim je pogorel hlev in svinjak. Zgorel je tudi prešič. Vsi so le delno zavarovani.
Da sc jc ogenj tako hitro razširil, je bi! kriv veter in pa dejstvo, da so bili objekti zelo blizu skupaj. Na kraj nesreče so prišli gasilci domačini, iz Žerovntce, Dolenjega jezera, Dolenje vasi in Cerknice. Rešili so, kur se je rešiti dalo. Dasi je bilo troje motornih in dvoje ročnih briz-galn, jc bila gašenje otežkočeno ker tli bilo vode. Pri reševanju je sodelovalo tudi veliko vojakov, ki so tam na vajah, za kar jim najlepša hvale in priznanje — Vašemu poročevalcu so pogorelci izjavili, če ne bo pomoči jim obstoj ni mogoč. Ljudje jokajo, se ozirajo oo pogoriščih tn gledajo niše, ki so tudi vse poškodovane in ožgane Požar je bil tako močan, in je ogorke nosil veter tako daleč du sta se vneli dve, s slamo kriti hiši skoro t1)' m oddaljeni od kraja požara. Vendar so ju rešili
Ogenj je bil brez dvoma podtaknjen Orožniki so pridno na delu in upajo, rin bodo, kot lansko leto. zločinca kmalu izsledili.
Pri reševanju se je po rokah tn po glavi močno opekel orožniškt kaplar Lainbergar Franc, ki so ga pripeljali v ljubljansko oolnišnico.
Vaclav Vondračeh -70 letnik
Podbrezje, 15. septembra.
Naša župnija je zadnjo nedeljo doživela vesel praznik: slavilu ,je dvojni jubilej g. župnika Vondraška — 70 letnico njegovega življenja in 25 letnico njegovega pastirova-nja meti nami.
G. V. Vondrašek jc po rodu Gob iz Pur-karca v budjeviški škofiji. 1\ nam ga je pripeljala prošnja tedanjega ljubljanskega se-meniškega ravnatelja tir. Kulavica, ki jo iskal med Čehi kandidatov za naše semenišče. Od 7 tovarišev, ki so tisto leto prišli v Ljubljano, je živ Ie še naš jubilant. Po ordinaciji 189(1 jo služboval v Sv. Križu pri Kostanjevici in v Št. Jerneju, kjer je tudi častni občan; po kratki službi v Dobrniču pa je odšel na prozno župnijo v Ambrus. Tam .jo ostal U let. Leta 1909 pa je prišel v prelepo podbreško župnijo, ki jo vodi tlo danes.
Zupljani so se lepo pripravljali za proslavo. da pokažejo svojemu dušnemu pastirju vdanost in ljubezen. V soboto zvečer so mu zapeli pevci podoknico in mu izročili lop dar. Drugi dan pa se je zbrala potna cerkev farmi o v k slovesni zahvalni daritvi. Prvi župnikov krščenec v Podbrezjah. gosp. kaplan Franc Jeglič je v lepih besedah žup-ljanom razložil, kaj jim je župnik, knko je treba razumeti njegovo delo v župniji, kako jo včasih težko in neprijetno, a tedaj najbolj potrebno.
Popoldne pa so je dvojnemu jubileju pridružila še tretja slovesnost: g. župnik jo za spomin na svoji obletnici kupil Marijinemu vrtcu lepa zastavo, ki tiaj bi bila ta dan blagoslovljena. Lep nagovor, ves pesniški in poln globokih misli je imel g. Anton Kotn-ljanec. Slovesno blagoslovitev zastave so zaključile jietc iitanije. Potem so župl.iani povabili g. župnika k akademiji v skromno dvorano prosvetnega društva, kjer so bile izrečene prelepe čestitke v petju, deklamti-cijah, darovih, nagovorih in svežih prizorih. Društva, šole, žunljnni, vrtec, otroci, fantje so se vrstili nu odru in v živi besedi poudarjali tlelo g. župniku Tnko se je, lepi družinski praznik zaključil s prijetnim občutjem ljubezni in spoštovanja.
Ostale vesti
— Prva slovenska ENOLETNA TRGOV-SKA ŠOLA znani »CHRISTOFOV UČNI ZAVOD«, Ljubljana, Domobranska cesta 15, VPISUJE. Šolnina za vse trgovske predmete, stenografijo, strojepisje 120. —Din Lastno novozidano poslopje. Poučujejo kvalificirane učne moči, profesorji. Pouk prične 1. oktobra. Radi mnogoštevilnih prijav, priporočamo takojšnji vpis.
Volitve esen
Lutz
—	Pevska šola. Spisal profesor M Bujuk. \ sem glasbenim šolam iu /uvo lom, kakor tndi učiteljem petja sporočamo du ,inn ceno profesor M. Bajukove Pevske šole znižuli na 20 Din, na kar šc posebno opozarjamo Tu pevska šola jc priznano najboljša in tiajohširiiejšu, kur jih "mimo v slovenskem jeziku Izborilo bo služila tako samouku, kakor onemu, k! se hoče temeljilo posvetiti študiju petia.
—	Občili zbor Zveze knielskilt fantov in deklet je bil v Ljubljani 15. septembra. Pri volitvah so bili izvoljeni v Glavni odbor '--....,-•• ,loško Tomažič iz Vitanja pri Ptuju, Ladi Surla iz Straže pri Novem mestu, Tine Horvati? iz Krške vasi, Tone Merslavif iz Sv. Primoža pri Št. Jurju ob juž. žel., Ivan Korošec iz Nove vasi pri Blokah, Martin (iriim iz Loč pri Poljčanah in Alojz Avscc iz Beričevega. V Izvršilni odbor pa za predsednika tov Ivan Kronovšek, za podpredsednike tovariši Tine Janliar iz Žej pri Medvodah. Tine Horvatič in Joško Tomažič: za tajniku Slane škra-bur in namestnika France Hočevar; za blagajnika Jakob škrabar ter člani odbora; Viktor Hrovatin, Pavle Marc. Viktor Rozman, dr. Srečko tioliar, dr. V iklor Maček, inž. Ivo .Tclačin, Lojzka Jamovi?, Jože Blaž. Dolfe šauer in France (ieržolj: v nadzorni odbor pa tovariši: Stanko Tomšič, inž. Ivan Zajilotnik in Franjo Pavlica.
—	Dva turista obvisela v skalah. V petek sta 1 se podala skozi Hudi prask nn Mrzlo goro ljub- i Ijanska turista akademik g. Lujo Glavnik in me- 1 hanik g. Vidmar Ivan. Med potjo sta zašla, ob- | stala v steni ter nista vedela ne naprej, up nazaj. ' Začela sta klicati na pomoč. Res so ju slišali Iti risti na Turški gori, ki so o tem obvestili reševalno postajo SPD na Okrešlju Takoj sla se podala reševat turista oskrbnik g. Robnik in še neki turist. katerima se je posrečilo, da so ju spravili na j varno. V skalah sla prebila Glavnik in Vidmar dva dni in eno noč.
«4
Ako Te šef ravno ob 7. uri zadrži, ko Tvoja zaročnica čaka na Tebe .... ne vznemirjaj sc ... jCj
M'
bMOIl
PROIZVOD: .UNION. ZAGREB.
Radio
Naš novi listek
Jutri pričnemo v podlistku prinašati lepo izvirno novelo z našega Barja
NA JEZERSŠČU
ki jo je spisal mladi pisatelj Jože Likov i č.
Novela je zajela življenje barskega kmeta v bližnji preteklosti, tedaj, ko so začeli graditi železnico čez Barje, kako se bori za svoj košček sveta, ki je vedno v nevarnosti- da ga žalijo po-vodnji. Čolnarjenje in delo na lehah ga skromno preživljala. Mladina pa si hoče boljše bodočnosti, zato beži sin k železnici, hči pa v gostilno kot točajka. Na koncu pa vendarle zmaga zemlja in ljubezen.
Največja vrednost povestice so vsekakor izredno lepe slike našega Barja pod Žalostno goro in Krimom, podobe povodnji, večernih razpoloženj, zažiganja trav ter voženi po Ljubljanici. Pod Likovičevim peresom zaživi vsa ta naša močvirna pokrajina v novih, dozdaj nepoznanih barvah. Prepričani smo, da ho znala vzbuditi v vseh privezanost do naše zemlje, ki je tako potrebna močnih rok in trdne družinske ljubezni.
Novi grobovi
•f V Prevaljah je v 44. letu starosti umrl rudarski invalid Jakob Bisternik Celih trinajst let je bil navezan na trikolico, s katero sc je vozil okrog, vedno vedrega obraza. Kot veren katoličan je prav pegosto prihajal v cerkev, dasi jc bil hrom. Naj 11111 »veti večna luč!
-f V Ratečah nn Gorenjskem je umrla 11, septembra gospa Marija K a j ž a r, mati gostilničarja in posestnika. Pokopali so jo v petek. Naj počiva v miru, svojcem naše sožalje!
Osebne vesti
— Iz vojaške službe. Postavljena sta za pogodbena uradnika - inženjerja zrakoplovstva vojska strojni inženejr Ernest Eger, na službi v 7. zrako-plovncm polku ln strojni inženejr Luka Beleslin, na službi v 2. zrakoplovnent polku s skupno letno nagrado po 30.000 Din. — Odrejeni so na službo v fntendanco štabov I. armijske oblasti peh. kap. II. razr. Jakob Blažon; II. arm. oblasti peh. poročnik Radoslav Marušičt III, arm. oblasti peh. kap. II, razr. Juro Sič in IV. arm. oblasti ing, kap.
II. razr. Ivan Singcr. — Odrejen je za vršilca dolžnosti nadzornika krojačnice v delavnici zavoda za izdelovanje obleke int. poročnik Josip Božič.
Izpit za čin rezervnega konjeniškega podporočnika so napravili naslednji kaplari - dijaki XVII. dijaškega eskadrona konjeniške šole in sicer z odličnim uspehom Bogdan Krizman; s prav dobrim uspehom Stanko Božič, Miroslav Plančak, Milan Drobnjak, Lucijan Berjak, Valentin Polak, Ladislav-Dragotin Pcčarič, Božidar Jankovič in Borislav Lungin in z dobrim uspehom Ivan Šank, Milan Krašovic, Leo Petier. Miroslav Babič, Fran Kraus in Jožef Ki*
Cenik- Tovarna Lutz-peči. Ljubljana — Šiška
. - VELIK LJUDSKI SHOD PRI NOVI ŠTIFTI NA DOLENJSKEM bo v nedeljo 22 septembra popoldne ob treh Govoril bo dr. Miha Krek, naš minister — Prvotno bi imel biti shod dopoldne: ker pa sovori minister dr. Krek dopoldne v Konjicah na štajerskem, je naše zborovanje popoldne.
—	Sprejemi pri g banu. Ker je ta teden rezerviran za sprejem konzularnih zastopnikov in drugih odličnikov, bo g ban spri jemal stranke prteenši s prihodajim tednom. Sprejeinui dnevi se bodo objavili
—	Cenjene inseranfe v Kranju in okolici opozarja uprava našega li«ta. Ob orizna sumo plačila po poštnih položnicah alt pa opravljena v upravi v Ljubljani. Za sprejemanje plačil ni v Kranju nihče pooblaščen
—	Uršulinsko učiteljišče v Ljubljani sprejema v prvi letnik pod i"imi pojoji kakor v škofji Loki. Reflektantinjc- naj pridejo nemu-doma s starši in prinesejo s seboj potrebne listine.
Dobro iutro ------—-v Lutz
Cenik: Tovarna Lutz-peči. Ljubljana — Šiška
—Neznan kolesar je podrl v Pirničah pod šmarno goro g. Lavriča Antona, uradnika v notranjem ministrstvu v Belgradu, ki se jc sedaj mudil v Pirničah na dopustu. Prt padcu je Luv-rič dobil težke notran je poškodbe tako, da so ga v ponedeljek pripeljali v ljubljansko bolnišnico.
—	Kongres pravnikov v Belgradu. Priprave za kongres so končane in so bile vsem prijavljenim članom že tazposlune ligitimacije; spomenice se razpošiljajo te dni, stanovanja v Belgradu so preskrbljena. Udeleženci iz Ljubljane potujejo skupno dne 21. t. m z brzim vlakom oh
0.	uri s prihodom v Belgrad ob 20 20 uri kjer bo tudi oficielni sprejem. Temu brzovlaku bosta priklopljena v Ljubljani dva po«ehna vagona, dočim bo priklopljen istega tlnp v Mariboru osebnemu vlaku, ki odhaja ob 5 12 uri, en poseben vagon ki bo v Zagrebu priklopljen ljubljanskemu brzemu vlaku. Posebnega vlaka iz Zagreba ne bo Vsi. ki st nameravajo udeležiti po-klonitve na Oplencu ali izleta v Smederovo dne 24. t. m., ter banketa v Beltrranu anc 25 t. m. naj sc takoj prijavijo potom prijavnic, ki so bile razposlane obenem z legitimacijami ter nakažejo generalnemu sekretariatu kongresa pravnikov v Belgradu, Aleksandrova 5 za potovanje na Oplenac 100 Din (vračunan prevoz in prehrana za ves dan) za potovanje v Smederovo 70 Din (vračunan prevoz in kosilo) ter 40 Din za banket Ta plačila sc bodo cvcnt tudi pobirala med vožnjo v Belgrad, kjer bodo dobili udeleženci tudi vsa ostala podrobna pojasnila. Obenem sc naprošajo vsi govorniki ki nameravajo govoriti na svečani ctvoritvi kongresa in na banketu, da radi večje publicitete napišejo ali vsaj skicirajo svoje govore tn jih po možnosti tlo 18. t. m. pošljejo kongresnemu sekretariatu v Belgrad. — Odbor društva »Pravnik«.
Kapital v zimi	_k>~ Lutz
Cenik: Tovarna Lutz-peči. Ljubljana — Šiška
—	Naloge Rdečega križa. V sredo 18. t. m. bo predaval o tem predmetu v ljubljanskem radiu ob 19 25 predsednik dravskega banovinskega odbora RK gospod dr. Viljem Krcjči, advokat. Lastniki zvočnikov posebno na deželi, sc naprošajo dn jih po«tuvijo na okna, tako da bodo čim širše plasti naroda poučene o plemenitih nalogah Rdcčepa \ri/n
—	V zdravilišču Dobrna se priredi dne 19 t. m. ob 20.30 v korist Rdečega k'iža odličen koncert, pri katerem sodelujtjo: gospodična VTi-linkovič Gjurgjica, operna pevka Narodnega gledališča v Zagrebu iu gg Vladimir Huber, iti/. Žepič Stanko, dr. Manzoni Aleksander in Pre-voršek Uroš. Ta zadnja prireditev letošnje sezono ho srečna zaključitev letošniih uspelih prireditev v lem priljubljenem zdravilišču.
—	železničarskim vdovam' Mesecu maja
1.	1954. jc generalna direkcija državnih železnic v Belgradu ukinila premog po režijski ceni železničarskim vdovam. Generalna direkcija jc ukinitev premoga motivirala « totn, da je čl. 88 pravilnika »sporednih prinadležnosti« pomanjkljiv, da po tem pravilniku vdove nimajo pravico na režijski premog Zveza društev železniških upokojencev i" v tem oziru žc večkrat pismeno in osebno na vseh merodajnih mestih ukrenila vse potrebno, da sc vdovam storjena krivico popravi. Obljubljeno je bilo, da sc bo pravilnik v toliko popravil, da so vdovam vrne odvzeti premog po režijski ccni. Ker se pa to do sedaj še ni zgodilo, je Zveza društev železniških upokojencev ponovno ukrenila vse potrebno in se prečakuje ugodne rešitve. — Toliko na vsa povpraševanja žclczn čarskim vdovam v vednost. — Društvo železniških upokojencev v v Liubliani.
Jug. pat. kiobučevinasto kovinskega zatesnila za okna in vrata A. Mrlič, Zagreb, Gajeva ulica
— Odprle planinske koče Osrednjega društva SPD: Jesenski čas vabi izletnike v planine, kjer nudi pestrost barv posebni užitek. Izletniški vlak ter na novo vpeljani \veekend-lislki omogočujejo planincem ccnen posel planili. Odprte so sledeče postojanke Osrednjega društva SPD; do 22. sept. t. I. Krekova koča na Ralitovcu — izlet preko Baselskega sedla na Malnarjevo kočo ter preko Skr-bine na Orožnovo kočo i,a Črni prsti sestop v Bohinjsko Bistrico. Obe koči na Črni prsli sta oskrbovani do 22. I. m. V Triglavskem pogorju vabi Staničeva koča — najprimernejši dostop iz Vrat !>o Tominškovi poti. Aleksandrov dom, odlod ua Velo Polje v Vodnikovo kočo ter preko llribarice ali Planine v Lazu h koči pri Triglavskih jezerih, sestop preko Planine na Kraju ter mimo novo gradnje planinskega doma na Komni. V Kamniških planinah: Češka koča pod Grintavcem. prehod preko Mlinarskcga sedla na Pode do Cojzove koče na Kokrškeni sedlu: za prehod v Logarsko dolino je najprimernejše prenočišče v koči na Kamniškem sedlu. Do 29. septembra: Spodnja koča na Golici — krasen razgled na Triglavsko pogorje, s četrt ure oddaljenega sedla prostrani pogledi na Koroško. Za posetnika očaka Triglava bo oskrbovan Triglavski dom na Kredarici do 29. t. m. Erjavčeva koča na Vršiču bo stalno odprta do j 29. I. ni., nadalje po ob dnevih pred nedeljo in prazniki ter ob nedeljah in praznikih. Do 6. okt. bo stalno oskrbovan Aljažev dom v Vratih, kamor je edinstven izlet iz Mojstrane mimo Perič-nika pod severno Triglavsko steno. Stalno bodo odprti še nadalje do zimske dobe Dom v Kamniški Bistrici — slavnostna otvoritev pešpoti dne 6. 10. t. 1.; koča na Veliki Planini — primeren izlet v sobolo do koče, kjer se prenoči in v nedeljo nadaljuje pot preko Dola v Kamniško Bistrico ter vrne po novi pešpoti v Kamnik; tudi Dom na Krvavcu jc stalno odprt in lahko dostopen iz Cerkelj. Ob Bohinjskem jezeru nudita vse udobnosti postojanki »Zlalorog:: in sSv. Janez«. Planinci, ki niso sočasno smučarji, naj porabijo jesenske dneve, da obiščejo v čim večjem številu planine, ki so ravno v tem času najmikavnejše.
Kamiie krem«
vnetij i, t. d. in jo ohrani čisto in svežo. V lekarnah, drogerijah, parfumerijah in trgovinah. Glavna zaloga za Ljubljano ..Venus" pred pošto
Kamnik
Slana. V treh zaporednih jasnih noeeh preteklega tednu jc v nekaterih krajih v kamniškem okraju temperatura tako padla, da je slana pobelila polja. Učinek zgodnje jesenske slane se pozna predvsem na krmilni koruzi, nn papriki in paradižnikih, ponekod pa jc prizadeta tudi ajtla.
šolske težave. O pomanjkanju prostora v nekaterih občinah v kamniški okoliei smo žc pisali. Ta nedostatek jc predvsem v škodo najmlajšim učencem ki jih ne morejo sprejeti v šolo in postopajo doma. Kričeči printer jc predvsem v šolski občini Gjzii Tan..»o pred štirimi leti zgradili zo 300 000 Dii Srl-ko po«'opje, ki je danes žc premajhne tnko do tnora 34 šoloobveznih otrok, ki so žv- izpolnili sedmo tn osmo leto. ostati doma brez pouka.
Programi Radio Litihtinnat
Torek, 17. septembra: Ob modrih vodah havajskih (plo^ee) 12.1.1 Vreme, poi-oeiln 1:1.00 ros, obvestilu 1:1.1.1 Pesoin, Kod Im, plast i Kij e l)r. Zauar s spreniljeviuijein ltadljskenn iuz/.zi 1-l.ihl Vreme, borza 1s.oo 1'vcrturi; t?, vaja Hud. ork. Is tli Zkoiioviiui »iarena Kitnja iPran.; fersouluv tli.00 Cas vreme. [MU-očila. spore, 1. obvestila ltl.:l0 Nue ur;t: N*a>n najnovejša novela C/. Mtltf-ovid t/. Holffrnda) M.HO Vokalni sol. koneert trde f.iipcvčovo 20..M NokaJ veselili llapevov, uiaildoliliiatičui sekiri 21.10 švicarski mednarodni koncert, prenos Iz bornskecn studila 22.ih) Cas. vreme. poročila, sporni 22.10 Ilr. Ivo Sorti: Tabli,au - vtvsrl prizor icraio i\biui radijskega dram. studijo 23.30 Angleške ploi.ro. Konec ob 2,1.
Drugi programi t
Torek, iseptembra: llelijrart: 20.011 Klavirski kvintet .'0.40 Narodne pesnit 21.10 lt.-idi.iski orkester 2-2.HO Prenos iz kavarne - /.ameb. 20.011 o kitajskem uledu-Itsčit 2t.no Koncertna ura 22.1.1 1'lesnn ehisba — Dunaj: 17.:in Koncertna ura 20.1.1 Konc del l.eona Kalin 22 III
Ordarska glasba 2:1.03 Vokalni kol.....rt na ploščah —
ttuillmneitil: .UIIO litra 21.21) PlošV SjU Ciganska glasliu 23.00 Plesna glasba TrsI Milmi: (7.0.1 Zabavna (,-tas.tia 20.1,1 Oiknšku volviMliuja, opereta. Kalnimi — llhn-llnri: 21.00 Pester koncert 22.00 Petje in klavir Prana: 19 25 MandotinisMenl koncert IS.2.1 1'romepadnl knm-erl i v IX)iidona 21.50 Klavirska trbisba 22..HI IMomV i'arinva: 20.10 t.ahka irtasba 21.1.1 Mamut, opera. Mas,-ene! (plo-Sčel 22.45 Plesna plasba (plošče) - l.iprko. Ilerlin: M Iu Pester koncert iz llrn/.ilnn _ fratlslara: 2o.ni t?, oporet - Frankluil: 20.10 tilaslmne iiKanko Monakom: 2fi.lt: Veseloiirra 21.00 Plesna i-lnaba.
IS/oLZcncmilci
Liubliana
1 Nočno slttibo imajo lekarn* • dr. Km»>tf TyrSova costa 41; mr. Trokoezj« loti.. Mestu' i, iu mr. Tstnr. Šelonburprova ulicn 7.
1 Pevski zbor Glasbene Matice: Drevi ob 20 vaj.i inuša lejjra /.bora.
Poizvedovanja
Našla .sem v sredo na ve.losejnr liiauJSo \><>1o din narja. Komatar Mnrija, .loprličovu o. 10, I no<lstx. 6 stopnišče 35 vratii
Našla Kom v sobolo zvefer v Kolodvorski ulici blizu hotela Štrukelj poročni prstan. Dobi so v botolu Lloyd, <oba Sv. Pelra c. 7.
Poročni prstan .jo bil najden v nedeljo zjutraj v Kolodvorski ulici. Dobi sc v pisarni -/111111110 Marijinega Oznanjenja.
Zgubila boju v soIkiIo »večer od Starega tr«;a do Hriifiloo -J para ženskih nogavic jn vrstr blafra. Po šton najditelj naj odda v upravo »Slovenca*.
PluJ
Bolničarski tečaj v Ptuju. Okrajni odbor društva Rdečega kri/a v Ptu j i priredi trimesečni bolničarski tečaj ki m- b" pričel dne 14. oktobra t. I. -— Namen tečaja jc usposobiti čim večje število prebivalstva zu pomoč in nego bolnikom, ranjencem in drugim ponesrečencem v slučaju vojne, raznih elementarnih nesreč, epidemij itd. —Predavali lindo plinski zdravniki in drugi teoretično in praktično v ptujski javni bolnišnici. — Obiskovalci tečaja se bodo morali obvezati, da bodo tečaj redno obiskovali (predvidoma dvakrat nu teden po tri ure) in bodo polagali izpit ter dobe po končanem i/.|)i(u |>o-sebne legitimacije, ki bodo posebno moškim v slučaju vojne nudile prednost za vršenje bolni-čarske službe, še posebej sc vabijo kandidati-uje. — Interesenti zn tečaj naj «c prijavijo tlo sobote 25. t. m. pri tajniku Rd"čega križa učitelju Benu Brtiinntt na prosvetnem oddelku okrajnega glavarstva.
Nezgode in nesreče. Hudo sta sc ponesrečila 24letni bogoslovcc Anion Lesjuk iz Studcuccv pri Mariboru in 5t) letni Ivan S|ačck otganist pri Bolfenkn v Slov. goricah. Vozila sta se s svojimi kolesi iz Haloz in sta padla tnko nesrečno, da sta sp hudo poškodovala, posebno Sinček iina nevarno rano na glavi. Obu «o spravili v ptujsko bolnišnico.
Braslovče
Novo zastavico Marijinega vrtca je blagoslovil g. Jože Košiček, urednik iz Ljubljane v braslovški cerkvi Obenem z blagoslovitvijo pa je bil tudi svečan sprejem otrok v Marijin vrtec. Istega dne popoldne pa se je vršila v našem Društvenem domu obnova in občni zbor Prosvetnega društva Nn občnem zboru je bilo najbolj zanimivo predavanje g. Jožeta Košičkn, ki je razlagal pomen in naloge, ki jih imajo Prosvetna društva, končno nuni pa jc s pomočjo ski-optičnih slik razlagal še, knko mistitnc tiskana beseda in o važnosti katoliškega tiska. Po predavanju je zupel domači pevski zbor nekaj narodnih pesmi
Po nad 20 lelncnu bolchanju je umrla za rakom v Orli vasi pri Braslovčah pos- stnit-o ga. Ivana 11 r u š e v a r Dasi je dosti trpela, vendar je kljub temu bila vzorna gospodinja ter skrbna mati svojim otrokom, tuko da je pri tem docela pozabila na svojo bolezen. V zadnjih mesecih so bile očividno njene bolečine neznosne, vendar jih jc prenašala z, izredno vdanostjo pruv tlo zadnjega. Žalujočemu možu in otrokom ter vsem sorodnikom Izrekamo Iskreno sožalje, rajnka pa naj uživa večni mir in pokoj!
Šoštanj
Rodovniško premovanje. Mtado, u zelo de-luvno Sclekcijsko društvo zu belo co«edo bo v torek 17. t. ni. pokazalo uspehe svojega prizadevanja Z začetkom ob 9 dopoldne bo vršilo pred Slomškovim domom ul> ccstt premovanje vpisanih marijadvork. Zgleda, tla bo to ena nnj-vrčjilt tovrstnih gospodarskih prireditev v šal dolini. Vse vabimo k udeležbi!
Rakek
Temelj za novo cerkev je končan. S tem pa so — kakor je predvideval načrt — ustavljena za letos tudi vsa druga dela. Spomladi pa z božjo pomočjo naprej!
Afriška Massaua se<e zb"dila
Poleg mrtvega krmarja
Iz La Rochellea poročajo o strašnem doživetju neke zakonske dvojice, ki je bila na počitnicah v Chatelaillon-Plageu. Krog 10 zvečer sla stopila v motorni čoln, da bi šla na nočni ribji lov. Pa sla oba zadremala In se ob treh zjutraj prebudila. Pogledala sta krmarja, ki je nepremično zdel ob krmilu in sta videla, da je — mrtev — od kapi zadet. — Ker niti mož niti ženn nislu znala vodili motornega krmila, sta se morala z mrličem vred prepustiti valovom, šele zjutraj jih je dohitel neki ribiški čoln in šele čez več ur sta bila rešena ne-i prijetne vožnje z mrličem.
Največji rekord; V banji čez Atlantski oceani
Massaua, pristaniško mesto ob Rdečem morju, je videti že nekaj časa ko mravljišče, ki jo kdo po- j bezal vanj. Prej je bil ta kraj tih in miren, le | včasih je pristala kaka japonska ladja s soljo ali z grškim tihotapskim blagom Sicer so domačini ždeli po kočah. — Zdaj pu se je nenadoma vse spremenilo. Massua re postala središče Italijan- i skih prevozov vojakov in nekoč malo, neznatno mestece je zdaj naglo in hrupno zaživelo. Od vseh strani prihajajo ladje semkaj, vsakršne ladje pristajajo, velike in majhne, pnrniki in jadrnice, povsod kar mrgoli ljudi in dnevi so polni bučnega hrupa.
Vendnr je ves nered in dirindaj samo navidezen. Tovorni vozovi, ki prihajajo in odhajajo in domačini, ki begajo sem in tja — vse to se ravna IX) točkah. Nekje v nekem belem uradnem poslopju sedi mož, ki ureja ves promet. Po petnajst ur na dan, v hudi afriški vročini, je admiral Pietro Barone odgovoren za življenje in stremljenje več ko 10.000 ljudi. Takoj, ko se je začelo veliko iz-krcavanje laških čet, je prevzel admiral poveljsko mesla in okolice. Veliko imen generalov je bilo po časopisih, a teh ni bilo nikjer, ki tu že leta in leta delujejo, ki poznajo kraj, ljudstvo In vedo, kaj je mogoče doseči in česa ni mogoče. Tudi admiral Barone je vešč te dežele in se dobro zaveda, koliko morejo ali ne morejo prenesli vojaki v teh vročih pokrajinah. Vedel je tudi, kako težko bo urediti promet z italijanskimi četami, Naglo je spremenil Massauo v veliko pristanišče. Še nedavno so ondi izkrcavali na dan po 2000 ton j blaga, zdaj ga po 5000 ton. V nekaj tednih 60 zgradili nove mostove in železniške proge. Zdaj ! jo v Massaui prislanišče dolgo 1 km, pa morajo j ladje že čakati po dneve dolgo, da pridejo na vrsto, i Na stotine arabskih bark prihaja, na katerih so Arabci in zamorci, ki se prostovoljno javljajo za I na bojišče. Mnogo teh se je v svetovni vojni borilo j
nn angleški strani zoper Turke.
V Massaui slišiš vse afriške jezike in italijanščino. Zneno z vojaškimi četami prihajajo tudi pristaniški delavci iz Genove, Neaplja in Benetk. Še v polmračnem jutru začno delati in nehajo ob desetih. Radi vročine počivajo do šestih zvečer in delajo spet do sončnega zahoda. Med 10. in 18. uro pa delajo zamorci, ker le zamorci morejo pre-stajnti v tej strašni afriški vročini. Ti Afričani so velikanski orjaki iz Somalije, iz Sudana in z Je-mena. - Kakor večina južnoafriških pristaniških mest, je tudi Massaua na otokih. Mesto je na dveh otokih, ki sta z mostovi zvezana. To je za sedanji velikanski promet seveda zelo težavno. Na tisoče vojakov mora dan na dan po teh mostovih in nn stotine voz in avtomobilov. Ker tukai ni vode, so napravili še en vodovod iz daljave 10 km. Vsak dan priteče na dan 1 milijon litrov vode. Čeprav bi bile vse te hiške priprave zdaj odveč, pa bodo koristile z.a prihodnje čase. Sa,i hočejo Mnssauo razširiti in prezidati. da bo veliko moderno pristanišče, pristanišče, ki bo v zvezi v celino in bo imelo železniško zvezo z zaledjem Massaua je ludi izhodišče za italijansko kolonizacijo po vzhodni Afriki. Vsa ta orjaška dela pričajo, da se Italija resno bnvi z mislijo, da si pribori novo kolonijalno ozemlje — V prislanišču se vrele ladje druga poleg druge. Najprej odpravijo vojaške prevozne ladje, da pridejo vojaki čim prej iz Massaue na vojno ozemlje. Majhna ozkotirna železnica drži v Asmaro- a na stotine avtobusov brzi po hrapavem ozemlju brez pravih potov. — Podnebje je tu silno nezdravo. Na milijone je mrčesa in strupenih b in nikjer nobene sence — Vsak dan pride p: ladij. V admiralovi sobi neprestano brenči telefon. Dan na dan prihaja vojaštvo, dan nn dan ga je treba oskrbovali z vsem potrebnim in zmeraj je delo v hudi tropski vročini enako neznosno.
Ob Orinoku: OftSfSf3J p||cl
Trpinčeni otroci kličejo
Jože je prišel iz gozda. »Iloko<c je dejal. Ciko je takoj razumel, da je treba ognja, nakar sla oba izginila v goščavo. Preveč sem bil utrujen, da bi mogel z njima. Vlegel sem se v mrežo, pa tudi ognju navzlic so me obletavali nadležni mo-skiti. Nažgal sem si pipo, zalučal v ogenj naročaj zelenih lian, ki sta jih Indijanca zategadelj že prej narezala z noži. Ta vrsta lian da v ognju strašno dušeči dim, ki odpodi mrčes.
Zdajci sta se vrnila moja spremljevalca. Pel debelih bokijskih put in divjega petelina sta p, i nesla s seboj. Ponoči je lov na te okusne ptiče kaj tahak. Prenočujejo ua spodnjih vejah. Kot se znajo varovali plazečih se jaguarjev in strupenih kač, tako niso kos Indijancem, kadar jih iščejo. Ogenj jih slepi. Ostanejo tako kot so, ne da bi se premaknili. Grabijo jih kar z rokami.
Po večerji smo naložili na ogenj vejevja in zelenih lian ter smo tudi lajajočim opicam in rjo-vecim jaguarjem navzlic zaspali v mreži.
Skozi pragozd
Podali smo se na pot. živež je nosil Čiko, Jože posodo, tobak, mreže, jaz orožje in samokres, ona dva še lok in puščice, nekakšni laso pa še vsak zase, Z noži smo si morali utirati pot skozi pragozd. Bodeče ovijalke so nam trgale obleko in nas praskale do krvi. Drevesne stenice — tako lepo pisane — so se spuščale na naše ler grizle, grizle; velike črne mravlje so nam uhajale pod srajce na golo kožo ter pikale. Komaj pol metra dolga kača nas je kanila naskočiti. Čiko pa ji je ua mah odsekal glavo, »Xararasa, senor,< je do dal Jože, medtem pa je Ciko previdno pobral kačjo glavo. S strupom bo namazal svojo smrtonosno puščico.
Sredi pragozda smo zagledali cvetočo livado. Modre, modre kot nebo, ko lilije velike rože: redke amaryllis procere. Sicer ne orhideje, le go-moljnice, pa zelo dragocene. Vesel, kot sem bil, sem kar skočil med to cvetočo lepoto, pa na mah obtičal do vratu v globokem močvirju. Žalostno bi končal, če Jože ne bi vrgel lase okoli mojega vratu. Skoraj zadušil sem se, preden sta me Indijanca z združenimi močmi potegnila iz močvirja. Kakšen sem bili Kakasta tropska obleka je smrdelo, od nje pa je kapljala umazana voda. K sreči sem nosil mehke, gibljive škornje, ki so mi segale do pol beder ter bile zadrgnjene tesno, sicer bi bile ostale v močvirju. Za zmeraj pa sem si zapomnil, da amaryllis procere rastejo samo iz močvirij.
Zagledali smo pet metrov dolgo kačo: piton. Zver — najhujši sovražnik vseh velikih živali, nje-
Zunuiijc ministrstvo v Addis Abebi, kjer je največja politična kuha.
Tisti, ki delajo vreme.
Ta mesec bodo v Varšavi zborovali vremeno-slovci vsega sveta. Menda se zato vreme ne bo ustavilo za te dni, ko 74 vremenoslovskih ravnateljev ne bo doma in bodo v Varšavi m v Krakovu in na izletih v Visoki Tatri.
Zveza kristjanov vseh ver — zoper boljšeVlke
Te dni je krščanska zveza izdala oglas: »Krščanstvo ne napada ruskega naroda, tudi si noče lasi iti pravice, da bi izdajala predpise, kakšna bodi vlada v Rusiji. Pač pa bo z vsemi postavnimi sredstvi pobijala protiverski in brezbožni nauk sovjetske Rusije.«
Za ženevskimi kulisami: zadaj Laval v pogovoru z E d e n o iti , spredaj abesinska zastopniku lla-variate in Jeze, ki prisluškujeta.
Angleški Mussolim
Nedavno je Sir Samuel Hoare. angleški zunanji minister, govoril vpričo Zveze narodov in je zaradi tega govora zaslovel tako, da se je ves svet ozrl vanj. Sir Samuel lloare je sin angleške uradniške plemiške družine in se je šolal po slavnih šolah v Harrovvu in Oksfordu. Za jezike je bil jako darovi t in tako navdušen za šport, da je bil odlikovan. In govoril je lako odlično, da je bil že kot dijak slaven govornik. — Ko je imel šolska vrata za seboj, je služboval v angleškem
kolonijalnem ministrstvu. To je bilo v času, ko so minile burske vojne in angleško zunanjo politiko je zastopal gosposki Joe Chamberlain, ki se je kmalu zavzel za mladega Samuela. Dve leti je živel Sir Samuel v ministrovi bližini. Ko je Cham- | berlain stopil v pokoj in je prišel minister Sir i Lyttleton na površje, je poslal Hoare njegov tajnik j in je služboval v ministrstvu za kolonije do lela j 1914. Dotlej je večkrat potoval po angleških kolonijah in jih do dna spoznal. V svetovni vojni je bil letalec. Leta 1922 je posta! državni tajnik vojaškega lelulslva, kjer je 09tal do 1. 1929! — Sir Samuel lloare ni tisto, čemur bi rekli, da je imeniten, gromovit govornik. Saj govori s tihim, skoraj enakomernim glasom. Komaj da se zgane, niti ne napravi kretnje z roko. A njegove besede so skrbno izbrnne, izklesane, jedrovite in vsak stavek je na pravo mesto postavljen. Nikoli se ne razburi, se ne zmeni za vzklike in medklice in se vedno obrača le na predsednika. Hoare je izvrsten šahist i n to igro uporablja v politiki. Spričo Musso-linija je ko hladen, a uspešen curek vode in ker ga podpira svetovna moč Anglije, bo pač zmaga na njegovi strani.
Steklene britve.
Iz Prage poročajo, da so iznašli poseben način, kako bi iz stekla izdelovali britve. Dosedanji poskusi so se dobro obnesli. Le to napako imajo take kline, da jili ne moreš nabrusiti. Ta nedostatek bo pa poplačan s tem, ker bodo steklene britve zelo poceni.
*
»Pomisli,« je rekla zdravnikova žena svojemu možu, mladi Tomšič mi je povedal, da se mu ponoči zmeraj sanja o naši Olgicil«
»Tako, tako... Pa me je zadnjič prosil, naj mu dam zdravila zoper moro ..
nemu mišičastemu objemu niti jaguar ni kos — se je pravkar nažrla. To smo videli na njenem napihnjenem truplu. Lena in sita je ležala tamkaj ler spala, sicer bi se morali boriti tudi z njo. Spotoma me je po obrazu oplazila nekakšna kopriva. Peklo me je in srbelo ves dan, preden so se mi na licih spustili gnojni mehurčki.	Ab.
med živino, v kleti, na podstrešju, o čemer beremo v dnevnih vesteh. So matere, ki umorijo otroka, ki ga vržejo v vodo, ki ga pustijo do smrti stradati. So očetje, ki pretepavajo otroke dan za dnem kar tako, le da jih mučijo, ki se v pijanosti znašajo nad. njimi. Pri vseh takih novicah se začudimo, osupnemo in zgrozimo in se vprašamo, kako da niso oblasti že prej zvedele za ta ali oni slučaj. — Trpinčenje otrok je nekaj, kar človeku noče v glavo in nemogoče se nam zdi, da starši lastne otroke mučijo. To gnojišče moramo razčistiti, moramo I Tega madeža naš majhen narod ne sme imeti!
Drobtine
Turisti 19 držav v Moskvi.
Na moskovske gledališke svečanosti (od 1. do 10. t. m.) so prišli turisti iz 19 držav in sicer iz: USA, Poljske, iz Angleške, Cehoslovaške, Franco-ske, Holandske, Grške, Litve, Letonske, Finske, Švedske, Avstrije, Španije, Švice, Kanade, Peruja, Mehike, Perzije, Egipta.
Iznajdba za letala.
Velika nevarnost preti letalom, ko priletijo v mrzlejše plasti, ker se nabere led na letalu. Že dolgo so iskali, kaj bi varovalo letalo spričo tega. Pa so na Angleškem iznašli aparat, ki ga pritrdijo na letalo in ki bruha iz sebe neko tekočino, da se letalo ne pokrije z ledom.
Nemci so izdelali statistiko o otrocih, ki so jih domači trpinčili in mučili. Leta 1934 je bilo za 40 odsttokov več otrok mučeni hkot leta 1933. Leta 1933 je bilo 15S takih slučajev, a 1. 1934 kar 2251 Na Angleškem je pa še hujše, ondi je bilo v istem času 1. 1934 — 4814 mučenih otrok, prejšnje leto (1933) pa 4208. — Zal, so te številke še pomanjkljive, saj policiji niso znani vsi taki grozotni dogodki. Otroci sami so tako preplašeni, da se ne upajo povedati, kaj se dogaja z njimi in skoraj nikoli ni kak otrok naznanil oblasti, da ga kdo muči, zmeraj so to storili sosedje. — A da bomo uspešno zatrli lo strahovito sirovost, se moramo pobrigati vsi. Nihče se ne sme obotavljati in mora koj naznaniti policiji vsak tak slučaj. — Tako Nemci, ki imajo posebno društvo, ki pazi, da se taki nečloveški slučaji zatro in koj objavijo. — Kolikor vemo, pri nas še nimamo takega posebnega društva in vendar je — žal — tudi pri nas, ki sino tako majhni, veliko slučajev trpinčenih otrok. So starši, ki pustijo otroka v hlevu
Zahteve slovenskega trgovstva
Zborovanje Zveze trgovskih združenj v Ljutomeru
Kot smo že poročali, je bila v nedeljo v Ljutomeru skupščina Zveze trgovskih združenj, katero je vodil zvezni predsednik g. Jos. Kavčič, ki je v daljšem govoru izčrpno orisal položaj iu težnje slovenskega trgovstva.
Zbornico je zastopal g. Ivan Jelačin, ki je med drugi poudaril težki boj slovenskega trgovstva za obstanek. Seveda je jasno, da tudi v bodoče ne bo šlo brez boja in dela naprej. Potrebno je razčistiti ozračje. Omenja nato enostransko zaščito kmeta, ki je škodovala kmelu, ker mu je bil odvzet ves kredit. Z gospodarskega stališča se je dot««nil tudi najvažnejših političnih vprašanj. Končno je izjavil, da bo Zbornica vedno in |>ovsod zastopala interese svojega včlanjenega trgovstva.
Resolucije
Na zborovanju so bile sprejete tele resolucije, katere v izvlečku navajamo:
1.	Z ozirom na finančni zakon, ki jc iz-premenil sestavo davčnih odborov, sta sedaj v odboru samo dva zastopnika zavezancev pridobnini, dva pa imenuje davčna oblast. Z ozirom nu zagotovilo, da bo slednjih dveh vsaj eden iz vrst zavezancev pridobnini, je bilo trgovstvo presenečeno, ko je, pravilnik o neposrednih davkih prinesel določilo, da sc imata oba državna zastopnika imenovati prvenstveno iz vrst državnih uradnikov ali vpokojcncev. Zato zahteva trgovstvo, da se ne bi pozabila obljuba finančnega ministra, da se izpremeni omenjc; ni pravilnik tako, da morajo davčne oblasti II. stopnje imenovati enega člana iz vrst zavezancev pridobnini in 1 in vrst uradnistva.
2.	Žc obrtni zakon je predvideval uvedbo socialnega zavarovanja za trgovstvo, vendar se doslej ni izvedlo. Zato prosi trgovstvo. da sc izda okvirna uredba o izvajanju socialnega zavarovanja. Vsako centralno^ ureditev pa odločno odklanjamo. Zveza je že predložila tak osnutek ter jirosi, da se ta osnutek tudi uveljavi.
3.	Zvezni občni zbor se popolnoma strinja s stališčem ljubljanske zbornice kakor tudi ostalih zbornic glede osnutka zakonu o regulativnih hranilnicah. Delo regulativnih hranilnic je treba v vsakem ozirtt podpreti in je treba novelirati čl. 160 zakona o državni hipotekarni banki glede nalaganja pupil-negn denarja. Ker upravlja Drž. hipotekar-na banka ogromno svote, ki prihajajo iz naših krajev, zahteva trgovstvo, da morajo biti v upravnem in nadzorstvenem odboru tudi Slovenci.
4.	Glede kmečke zaščito sc trgovstvo pridružuje sklepom konference zbornic v Ljubljani.
5.	Trgovstvo zahteva, da se nabavljamo in konznmne. zadrugo ohremene z istimi davščinami, kot jih plačuje legalna trgovina, zadruge morajo imeti tudi strokovno naobrn-ženega poslovodjo. Ni pa nasprotno proizvajalnemu zadružništvu.
6.	Z ozirom na razmere v naši državi naj se v nobenem primeru ne sme dovolili otvoritev novih biagpvnih hiš. Uredbo glede prepovedi otvarjanja tehblagovnih hiš je podaljšati dotlej, dokler se gospodarstvo ne obrne na bolje.
7.	Prepove naj se otvarjanje industrijskih pro-dajalnie. in podružnic industrijskih podjetij na debelo in na drobno, obstoječe prodajalnice j)a morajo likvidirati najdalje v dveh letih. Nadalje je potrebno, da se, industrijska in trgovska podjetja na delniški podlagi obdavčijo po oceni davčnih odborov, a ne po bilancah.
H. V skladu z odredbami ustave iz letn 1931. naj se nujno skliče gospodarski svet, ki bo zelo koristil ozdravitvi gospodarstva. Sestavljen naj bo iz zastopnikov gospodarskih organizacij. V zvezi s tem je potrebno, da se čimprej razpišejo volitve v gospodarske zbornice.
9.	Z ozirom na za nas neugodne trgovske zve ze s Francijo lia osnovi dodeljenih kontingentov, apelira trgovstvo na kr. vlado, da se dodele naši državi od Francije oni uvozni kontingenti, ki odgovarjajo naši izvozni kapaciteti.
10.	Zahtevamo, da se pri dobavljanju premoga za potrebe državnih železnic upoštevajo v interesu našega narodnega gosjiodarstva naši premogovniki pravično in v pravem razmerju.
11.	Po dolgoletni borbi proti krošnjarstvu zahteva trgovstvo, ker je krošnjarjenje in brezpravno trgovanje zavzelo velik obseg v škodo trgovcev,
naj pristojne oblasti najstrožje izvršujejo predpise obrtnega zakonu. Pregon m kaznovanje krošnjar-jev je treba v notranjosti države prenesti nu občinske uprave lako, da imajo občinski' uprave pravico odvzeti krošnjarjem blago in jih kaznovati z. denarno globo.
V	zvezi s temi resolucijami je po temeljiti utemeljitvi stavil Se predsednik Zbornice g. Ivan Jelu-čin nekaj važnih predlogov, tičočih se vsega našega gospodarstva.
Glavne naše potrebe
1. Nujno potrebujemo zvezo Slovenije z morjem po železnici iu jx> cestah.
'2. Izvede naj se modernizacija cest v vsej banovini v svrho pospeševanja tujskega prometa.
3.	Davčna obremenitev mora biti znosna in ludi praksa mora biti milejša.
4.	Decentralizacija državne uprave naj se čimprej izvede, toda s pravično razdelitvijo tudi državnih dohodkov na podlagi lungente.
5.	Ker je lesna panoga ena najvažnejših panog in ker že dolgo časa čakamo na pogajanja z Italijo, ie nujno potrebno, da se takoj začno pogajanja.
0. Apelira, naj se bednostni fond, katerega bi bilo pravilno imenovati zaposlitveni fond, v izdatkih izkorišča racionalno.
V	imenu Osrednje sekcije lesnih trgovcev je dodatno predlagal g. Škrbee še speclelne predloge, ki se tičejo lesne stroke, ki je ena najvažnejših pridobitvenih panog v Sloveniji.
Ti predlogi so v glavnem sledeči:
Za naš les
Zahtevamo revizijo prevoznih tarif, ki naj se prilagodijo današnjim razmeram in predvsem pri tarifi rezanega in tesanega lesa, pri čemer jc višina prevoznih stroškov večkrat večja, nego vrednost lesa. Najemnine ležarinskih prostorov na železniških postajah naj sc prilagodijo sedanjemu jxiložaju. Previsoke najemnine so jjovzročile, da so ležarinski prostori prazni, kar je v škodo železnici. Zahtevamo ila se cd merodajnih činileljev uvažujejo predlogi Centralnega odbora lesnega gosjiodarstva kraljevine Jugoslavije v vseh težkočah, ki tarejo lesno trgovino in industrijo. Zahtevamo, da se imenuje od lesnega predstavništva v upravo razlaščenih gozdov tud, jx> enega zastopnika lesne trgovine iu ene^i) lesne industrije, kalere bodo predlagale lesne organizacije. Pri ministrstvu za šume in rudnike naj se osnuje po sebtii propagandni odsek za posjiesevanjt veči?ga konzuma lesnih proizvodov v državi sami. Pospešinsj se trgovinska |x>gajaiija z vsenu državami uvoznicami našega lesa, zlasti z Italijo in Francijo, ob sodelovanju gospodar, strokovnjakov |xi pred o gili naših organizacij. Država naj fiospešuje uvoz in daje ugodnosti onim avtomobilom, ki uporabljajo |x)gon z bukovimi drvmi ali ogljem.
Po zaključku jes. razstave
Letošnji Ljubljanski jesenski velesejem je dosegel velik moralen uspeh in je imel prvenstveno kulturni značai. Prireditelji so ostali zvesti načelu, da mora podpirati velesejem domačo delavnost, dajali pobudo domačemu obrtniku in poglabljati trgovske stike v i^žavi, s čimer ni rečeno, da se zapira v tem stremljenju inozemskemu blagu, v kolikor nam jc uvoz potreben. Med kulturnimi razstavami je prevladovala pomorska razstava »Naš Jadran«, prirejena po Oblastnem odboru Jadranske straže v Ljubljani. Poleg te izredno pregledne in poučne razstave je bila še arhitektonska, prirejena čisto v tujsko-prometni smeri, kjer so naši mladi arhitekti dokazali, da korakajo z duhom časa. Isti namen so imeli tudi športniki SK Polža, ki so v sliki In besed: pokazali »Polževo« na Dolenjskem kot privlačno luj-sko-prometno točko, V nizu kulturnih prireditev je prav posebno ugajala tudi še esperantska razstava s 6vojim bogatim materijalom in propagandnim značajem. Kulturne razstave so zavzemale tri četrtine vsega razstavnega prostora
Hvaležni moramo biti agilnim delavcem, ki so nam priredili tako lepo razstavo, ki je v polni meri dosegla svoj namen.
Dne 15. septembra so tekmovali v tradicionalni tekmi harmonikarjev, ki so pokazali od lani razveseljiv napredek.
V	gospodarskem delu velesejma so bile razstava trgovine in obrti, razstava »Živalca« in razstava izdelkov iz volne angorskih zajcev.
V gospodarskem delu jc bilo 330 razstavljal-ccv. Živahneje se ie kupčevalo v pohištvu, žimi, tapetniških izdelkih, radio aparat h. najrazličnejših strojih, pečeh, lesnih izdelkih pleteninah, eteričnih oljih, živilski industriji in najrazličnejših praktičnih novostih.
Prireditev jesenskega velesejma si je ogledalo prihl. 90,000 poselnikov iz vsih delov naše države in v častnem številu tud: iz Avstrije. Bolgarije, Češkoslovaške, Francije. Italije, Nemčije, Poljske, Velesejem je ponovno dokazal svojo upravičenost kot neobhodno potreben propagand.ii činitelj v našem gospodarskem, kulturnem, pa tudi v nacionalnem življenju.
Prihodnji spomladanski velesejem bo v prvih spomladanskih dnevih meseca junija 1936.
Borm
Dne IG. septembra.
De na i
Neizpremenjen! so ostali tečaji Berlina, Curi-ha in Nevvjorka, popustila sta h' Amsterdam in Trst. dočim so drugi tečaji narasli.
V zasebnem kliringu jc avstrijski šiling lin ljubljanski borzi narastel nn 8.5(1 S.00. na zagrebški pn je nekoliko popustil na S. 17 S .">7. Nu bel-grajski borzi je notiral 8.4726—8.5726. tirški boni so uotirali v Zugrebu 34.15 -34.85, v Belgradu pn 33.65 34.35. Angleški funt je v Zagrebu narastel na 233.70-235.80, v Belgradu pa ua 233.32 -281.92. Španska pezela it- v Zagrebu nolirala 5.67 blago, v Belgradu pa 5.675 denar.
Promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 237.611 Din .
Ljubljana. Amsterdam 2948.16—2962.70, Berlin 1756 08 - 1769.95, Bruselj 788.47-743.53, Curih 1424.22 .1-131.29, London 216.28—218.29, Nevvvork ■1318.9! 4380.2o, Pariz 288.67-290.21. Praga 181.05 -182.10. Trst 856.39—859.47.
Curih. Belgrad 7. Pariz 20.28, London 15.21, Ne\vyork 807.75, Bruselj 51.925, Milan 25 09, Madrid 42, Amsterdam 207.10, Berlin 123.60, Dunaj 57.40. Stockholm 78.55, Oslo 76.55, Kopenhagen 68.05, Praga 12.725. Varšava 57.90, Atene 2.90, Carigrad 2.45 Bukarešta 2.50, Ilelsingfors 6.71, Bue-nos-Aires 0.8275.
Vrednostni papirji
Tendenca za državne papirje je bila danes slabša in so tečaji popustili. Promet je bil slab.
Ljubljana. Tin inv. pos. 80- 80 (80), agrarji 40 —47. vojna škoda promptna 369—372. begluške obveznico 64—04 (64), Bler. jios. 80—82, 7% Bler. pos. 71—73, 7',r jios. DHB 75—76. 71,', stab. |ios. 80 blago.
Zagreb. Drž. papirji: 1% invest.'pos. 79—81, vojna škoda promptna 869.50—870 (369), 9., 10. in 12. 371 bi., begi. obv. 63.50—64.50, 8% Bler. pos. 80-82, 7% Bler. pos. 72.50 den., 7% slab. j>os. 80 —81 (80.50). — Delnice: Priv. agr. banka 230,50— 232.50 (232). Trboveljska 100-110, lsis 10 bi.
Bolgrnd. Drž. papirji: 7'.' Invest pos. 8? 83 (83). agrarji 17 25 Id . vojna škoda |iroiuptiui oiitl 370 (371, 370). begi. obv. 66.75- 07 (67), 7 „ liler. pos. 71.25 -72 50, 7"» stali pos. 8150 >.-2 (S2). —. Delnice: Priv agr banka OOOli lil.
Žil ii i trt!
V Vojvodini danes pšenici' /e skuro ui več dobiti. Skladišča Prizada in trgovcev su |>o!nu blaga in li čvrsti roki sedaj dirigirali razvoj cen. Cena pšenice je iiaraslu tako visoko, dn je pri segala ceno. ki jo je določil 1'riznd. Nominalna cenn za pšenico jo danes v Vojvodini že oko|j I lo.
Hmelj
t rudno poročilu tržnega nadzornika. Žalec, Iti. sept. 1035. V slabših kvalitetah je bila danes — kakor vsakega |ionedeljkn ponudba v Žalcu zopet prekomerno živahna in temu primerno ludi cenn neizpreinenjenn. Za gladko-zelenl hmelj ne jo vendar ponujalo 'Jo Din. Pn prevzemu so hmeljarji zopet tožili, da so jim |insnmezni trgovci odklonili del hmelja, ki je bil kupljen un kupu. Pomoč pri upravičenih pritožbah tem hmeljarjem ie prav težko izvedljiva, ker navadno niso vzorci vzeti in o|iromljeni \ smislu točke s uzaiir.
Tudi Izgleda, ila se institucija razsodišča, katero predvidevajo itzunce. praktično ne morejo prav uveljaviti, ker se predvsem bolj oddaljenim hmeljarjem zdi poslovanje |iotoni razsodišč preveč, zamudno in za kmeta preveč okorno in ker razsodišča nimajo polnega videza in dolžnosti uradno institucije.
Žatec, Hi. sept. Z uakiipovunjeui letošnjega pridelka se polagoma nadaljuje |io ueizpreineuje-uili cenah 30 36 Kč, lo je o i -iiT> Din zu kg.
Zahvala
Vsem, ki so z izredno mnogoštevilno udeležbo pripomogli, da ie imel naš iskreno ljubljeni, nepozabni soprog, atek, sin, brat in stric, gospod
Janko Auman
tako veličasten pogreb, naša iskrena zahvala. Posebno se zahvaljujemo preč. duhovščini, Kat, prosv. društvu v Dobu, gasilskim društvom z godbo, ki so v tako častnem številu spremili blagega pokojnika na njegovi zadnji poti. Naša iskrena zahvala tudi gg. govornikoma, ki sta se v tako lepih in ganljivih besedah poslovila od rajnega, kakor tudi cerkvenim pevcem v Dobu, ki so se oddolžili svojemu zvestemu pevskemu tovarišu s prekrasnim petjem pred hišo žalosti, v cerkvi in na grobu. Srčno se zahvaljujemo vsem darovalcem krasnih vencev, enako tudi vsem, ki so nam ob nenadomestljivi izgubi izrazili svoje sožalje in nam v teh težkih dneh, kakor tudi za časa njegove bolezni, nudili svojo pomoč.
Vsem skupaj šc enkrat: Bog plačaj!
Vir pri Domžalah, dne 15. septembra 1935.
Žalujoči ostali.
Joseph Conrad:
Na morja
10
»Rad bi videl,: je izpregovoril starec, »da lii se šli prepričat, ali je kak angleški brod. Nemara bi nas mogli kam napotiti. - Videti je bilo, da se mu nekam preveč mudi Z d rezan jeni in brcanjem sem potemtakem spravil enega mornarja v nekakšno polbudno stanje, mu jiorinil v roko veslo, zagrabil sam za drugo in zaveslala sva proti svetilkam parnika.
Mrmrajoči glasovi so prihajali z njega, kovinsko votlo ropotanje iz prostora za stroje, koraki s palube. Line v vratih so se svetile kakor okrogle, razprte oči. Človeške postave so se premikale sem in tja in visoko na mostu je stal nekdo kakor senca. Slišal je udarce mojih vesel.
In zdajci, še preden sem mogel odpreti usta, Je izpregovoril pred menoj Vzhod, toda spregovoril je v zapadnem jeziku. Cel hudournik besed se jc zlil v to zagonetno, usodno tišino; tuje, nejevoljne besede, pomešane z dobrimi angleškimi izrazi in celo s celimi stavki, kar mi je bilo sicer manj tuje, ali še bolj presenetljivo. In glas je rotil In se krepko prldušal; s jiloho psovk je pretrgal slovesni mir »tliva. Sjirva me je imenoval prašiča, nato pu me je jel obsipati z vse hujšimi priimki, ki jih ne morem navesti tu — |x> angleško, človek tamkaj je rohnel v dveh jezikih in sicer v odkritosrčnosti svoje togote lako prepričevalno, da me je malone preveril, da sem se Bog si ga vedi kako pregrešil zoper samoskladje božjega vesoljstva. Komaj da sem ga mogel videti, ali pričel sem že misliti, da ga bo začel krč lomiti.
Nenndoma pa je umolknil in mogel sem razločili, da smrči in hrope ko morski prašiček. Vprašal sem:
»Kakšen pamik pa je lo, prosim?.
»Eli? Kaj pa je to? Pa kdo ste vi?«
Izgubljena posadka angleške ladje, ki je nn lnoriu poeorela. Nocoj smo dosjieli semkaj, .laz
sem drugi častnik. Kapilan je v barkači in želi vedeti, ali bi nas mogli kam odpotili.
»Oh, sveta nebesa! Saj pravim... To je Cc-lestiak, iz Singaporea, na povratku domov. Jutri I zjutraj bova z vašim kapitanom vse uredila ... saj pravim .. . saj pravim ... ali ste me nemara prej ta hip slišali?«
»Mislim, da vas je ves zaliv slišal.
Smatral sem vas za obrežni čoln. No, po-glejle semkaj -- ta peklensko leni, ničvredni vodja jialube je spet šel spal. Hudič ga vzemi I Svetilka je dogorela in toliko, da se nisem zaletel v konec tega preklicanega pomolu. Tokrat je že v tretje napravil to neumnost. Zdaj pa vas vprašam: ali je mogoče trpeli kaj takega? Saj bi me moglo pripraviti oh pamet. Naznanil ga bom ... Pregovoril bom vlad i nega zastopnika, da ga postavi na cesto, tako...! Vidite — nobene luči nimamo. Ugasnila je. ali ne? Poklical vas bom za pričo, da je ugasnila. Tukaj bi morala goreli, saj veste. Rdeča luč na —«
»Saj Je bila luč ondi," selil rekel mehko.
•Toda dogorela je, človek božji! Kaj linsne zdaj govoriti? Sumi lahko vidite, da je ugasnila -ali ne? Ako bi morali vi pluti s kakim izbornim parnlkom ob tej od Boga zapuščeni obali, bi tudi potrebovati luči. Obrcal bom tega nepridiprava, da se bo zaletel dn drugega konca tega nesrečnega pomola. Hosle videli, ali ga bom ali ne? Bom ga —<:
»Tedaj menda lahko poročam svojemu kapitanu, da nas boste sprejeli na palubo?- sem mu segel v besedo.
>Dn, sprejel vas bom. Lahko noč. se je odrezal kralko.
Odveslal sem nazaj, privezal spel čoln k pomolu in se nazadnje odpravil spat. Videl sem bil lorej |>red seboj molk Vzhodu. Slišal sem bil Iro-nico njegovega jezika. Ko pa sem iznova odprl oči. je bila tišini tako polna, kakor da s|iloh ni bila pretrgana. Ležal sem v morju luči in nebo mi ni bilo še nikoli dotlej tako oddaljeno. Inku visoko. Odprl sem oči in ležal, no du bi ge bi! z»enil.
In potem sem zagledal Vzhodnike — upirali so oči vame. Pomol je bil vse navzdolž poln ljudstva. Videl sem rjave, bronaste, rumene ohrnze, črne oči. miglja,jočo pisanost vzhodne množice, lil vsi ti ljudje so strmeli vame, brez šepeta, brez vzdiha, brez giba. Bolščali so tjakaj na čolne, na speče ljudi, ki so bili prijadrali ponoči do njih. Nič se ni pretneknilo. Palmove palice so mirno visele jiod jasnim nebom. Nobena vejica se ni zazibala vzdolž obale in rjave strehe skritih hiš so kukale skozi zeleno listje, skozi veliko listje, ki je viselo svetlo in mirno, kakor ulito iz težke kovine. To je t>i I Vzhod davnih morskih plovcev, lakn star, tako skrivnosten; sijajni, mrki, večno živi in nespremenjeni Vzhod, poln nevarnosti in obetov. In to so bili Vzhodniki. Sunkoma sem vstal. Val gibanja je prebežal skozi množico od enega konca do drugegu, švignil mimo glav, zanihal telesa, se zazibal vzdolž pomola kakor vodni kolobar, kakor dih velra na poljani — in spet je bilo vse mirno. Še zdaj vidim pred seboj oni dolgi lok zaliva, blesteči se pesek, brezkončno, pisuno zelenje, sinje sanja ječe morje, množico budnih ob-lazov, lesketanje živahnih barv — vodo, ki se vse lo v nji odraža, krivuljo obale, pomol, tujo ladjo z visoko krmo, stoječo mirno na vodi. pa Iri čolne z utrujenimi Zapadniki, ki spijo in se ne zavedajo deželo, ljudi in sončne pripeke. S|)nll so pretegujem na veslaških klopeh ali pa skrčeni na dnu čolna, mirno in nemo kakor mrliči. Staremu mornarju, ki jc slonel na krmi barkafe, se je povesila glnva nn prsi iu videti je bil, kakor dn se ne bo nikoli več prebudil. Nekoliko dalje je bil stari Ma-lion, obrnjen z. obrazom proli nebu, velika bela brada se mu je razširila po prsih, kakor da je bil ustreljen, ko je sedel pri krmilu: nekdo je spol ves skrčen spredaj na premen, objemal z obema rokama glavo osovine, z licem pa slonel na razmi. Vzhod je brez glasu gledal nanje.
Posihnial sem spoznal čar Vzhoda; videl sem skrivnostna obrežja, liho vodovje, dežele rjavili plemen, kjer neprestano preži zahrbtna Nemeza. ki ie že zasledila in zatcla toliko osvajalcev, po-
nosnih na svojo modrost, svoje znanje, svojo moč. Zame pa je ves Vzhod zajet v onem mojem mladostnem prividu. Zame leži ves Vzhod v onem hipu, v katerem sem odprl pred njim svoje mlade oči. Prišel sem k njemu po svoji borbi z morjem — in bil sem mlad — in videl sem ga, kako mi gleda v oči. In to je vse, kar mi je preostalo od njega! Zgolj trenotek; trenolek moči, romantičnega zamaknjenja, očaranja — mladosti!... trohica sončnega žarka na tujem obrežju, trenotek, ki ga je bilo vredno zapomniti, hipen vzdih in — zbogom I — noč — zbogom!...
Pil je.
»Oh! Dobri davili časi — dobri davni časi! Mladost in morje. Čarobne sanje in morje I Dobro, silno morje, slano, grenko morje, ki je moglo človeku šepetati nn uho, mu rjuli v obraz, mu zapreti sa|M).c
Spet je pil.
»Morje je lepola nad lepotami, reči hočem, morje samo — ali pa mladost sama? Kdo bi mogel reči? Ali vi tukaj — vi vsi sle imeli kaj ml življenja: denar, ljubezen — karkoli je že mogoči, dobiti na suhem — povejte mi pa, ali ni bil naš najlepši čas tedaj, ko smo bili mladi nn morju? Ko sino bili mladi in nismo imeli na morju, ki ničesar ne daje, ničesar drugega ko trde udarce, pa kdaj pa kdaj priložnost, da smo se zavedali svoje moči; ali ni lo — in zgolj to — po čemer vi vsi žalujete?
Iu vsi smo mu prikimali: finančnik, knjigovodja, advokat, vsi smo mu prikimali čez gladki, mizo. ki so se v nji odražali kakor v mirni rjav' vodi naši razorani. nagubani obrazi; naši obrazi, zaznnmenovani od deln, prevar, uspeha, ljubezni, naše trudne oči pa so se vedno mirno, nenehljivo. zaskrbljeno zrle nekam onkraj življenju, kakor da bi pričakovale nečesa, kar je medtem že izginilo — izginilo neopnzno. v enem samem vzdihu, v enem samem tremi oči — likratu z mladostjo, močjo, z romantičnim čarom snmoprevaie.
KuNE C.
MALI OGLASI
7 malih oglasih velja vsaka beseda Din 1'—; ženi-lovanjskl oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglnsib reklamnega značaji) se ra čunn enokolonskn. 3 mm visoka petitna vrstica po Din 2"60. Za pismene odgovore glede malib oglasov treba priložiti znamko.
»Tir« m »i
Sodarskc pomočnike
iščem zn takoj. Pismene ponudbe: Gunizej, Celje, Breg.	(b)
Upokojenec
zanesljiv in trezen — se sprejme v pomoč gospodarstvu. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Vesten«.
(b)
Čevljar, pomočnika
sprejmem. Brajer Anton, Prule, baraka.	(b)
Iščem družabnika
delovnega, za lesni obrat, s kapitalom 35.000 Din. Zaslužek rentabilen, ostalo po dogovoru. Ceniene ponudbe upravi »Slovenca« pod št. 11474. (b)
Dve pletilji
ta telovnike iščem za takoj. Stanovanje in hrana v hiši. Marko Krovinovič, Karlovac, Luščič 45. (b)
Mlin za grozdje
naprodaj za dobro vino ali grozdje. Naslov v upravi »Slovenca« št. 11467. 1
Naprodaj
orehov les, plohi, suhi, stari 6 let, in mccesnove deske. Poizve se: Gostilna pri Tičku na gričku. I
Namizno grozdje
3000—4000 kg — naprodaj. Vprašati pri g. Sol-kabe, Meljska cesta, Maribor.	(H
Prodam, zamenjam
voz zapravljivček za vinski mošt. Ponudbe: Ačkun Valentin, Trbovlje. (I)
Koleselj
lep in lahek, skoraj nov, po zelo nizki ceni proda Franc Kuhar, Dol pri Lj.
Jabolka za prešanje
nudi po 0.70 Din kg A. Nachbar, Radeče.	(1)
Absolventinja
trgovske šole išče name-Ičenje v pisarni. Cenjene ponudbe upravi »Slovenca« pod »Vestna«, (a)
Šivilja
se priporoča damam na dom. Fani Hočevar, trafika Pugelj, Miklošičeva cesta 34.	(a)
Kopalne banje
in peči, klosete, umivalnike, kuhinjske liiake in ves instalacijski materijah vse samo prvovrstno blago. dobite po najnižjih cenah pri tvrdki Fr. Stupica trgovina z železnino, nai-večia zaloga poljedelskih stroiev. razstreljiv. čebelarskih potrebščin, stavbnega materijala itd - Na kup starega železa in drugih kovin po naivišiih cenah.	tli
Nogavice, rokavice
in pletenine Vam nudi v veliki izberi najugodneje in najceneje tvrdka Kari Prelog, Ljubljana, Židovska ulica in Stari trg. (1)
Zopet smo cenejši!
Ia športni suknjič 95 Din, trenchcouth 420 Din Specialna izbira pump-, modnih hlač. perila itd. Pre-sker, Sv Petra c. 14. (P
Tvrdka Stanko Florjančič
železnina, Sv Petra cesta. pri Zmajskem mostu, odprodaja iz skladišča razno kuhinjsko posodo, razno orodie. štedilnike, tehtnice itd., oo nainižiih cenah Ivhod skozi dvorišče! — V račun se vzamejo tudi hranilne knjižice ljubljanskih zavodov
Semensko pšenico
selekcionirano prvovrstno, zanesljivo seme. oddaja po ugodni ceni tvrdka
A. VOtK
Ljubljana, Resljeva c. 24
Zahtevajte ponudbo in vzorecl
O
Peč znamke Zephir
ali kako drugo dobro znamko, dobro ohranjeno, eventuelno tudi lončeno, kupim. Oto Weixler, Ce-lje, Breg 15._(k)
Jabolka
namizna, zlata parmena, kanada, kakor tudi mešane. od 5000 kg naprej -kupuje po najvišji ceni: Renier, Podčetrtek. (k)
Suhe in sveže gobe
male kupuje tvrdka Artur Nachbar, Radeče. (k)
Takoj kupim
stružnico za železo in sko-belni stroj. Ponudbe poslati pod značko »Dobro ohranjeno« upravi »Slovenca« št. 11484. (k)
Seno za Abesinijo
dobro stisnjeno, vezano, kupimo v večjih vagon-skih množinah. Ponudbe za franko vagon Postojna upravi »Slovenca« pod šifro »Seno za Abesinijo«.
(k)
Vsakovrstno
zlato kuDuie
po oaivišiib cenab CEKNE., luvetir, Liub! ana Woliova ulica št. 3.
Gospod srednjih let
se želi poročiti z gospodično 25—35 let. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Srečna jesen«.	(ž)
Trgovski vajenec
za trgovino meš. blaga, v starosti 14 let, zdrav ter dobrih staršev, s primerno šolsko izobrazbo — se takoi sprejme. Ponudbe upravi »Slovenca« pod št. 11446.	(v)
Posojila
na vložne kntižict daie Slovenska banka. Liub liana Krekov trg 10
Hranilno knjižico
Kmetske posojilnice za 80.000 Din prodam proti gotovini najboljšemu ponudniku. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Sava« št. 11.434.	(d)
ODDAJO: Sobo
lepo, veliko, s štedilnikom in vsemi pritiklinami oddam. — Naslov v upravi »Slovenca« št. 11478. (č)
Opremljeno sobo
takoj oddam. Vrhovčeva ulica 13.	(č)
ODDAJO: Gostilno
oddamo na račun. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 11475.	(n)
Pisarniški ali ordinac.
prostori se takoj oddajo v Dalmatinovi ulici, pritličje. Poizvedbe: Gradbena pisarna, Rimska cesta št. 2/1.	(n)
Kmetovalci
sejte jesen-
zimsko grahorico
za svežo krmo, košnja že sredi mnjnika. Dobi se pri Ivrdkl
Fran Pogačnik
d. z o. z., Ljubljana, Tyrševa c. 53 v lavnih skladiščih.
Tinčkove in Tončkove prigode
130.
Novi zapletljaji.
»Še vedno sem se izmazal iz vsake stiske in zadrege, pa se bom tudi topot!« je Tonček začel tolažiti samega sebe. »Kar pojdimo dalje! Nekam bomo že prišli,« je nato zabrundal predse, vtaknil roke v žep in odrinil za nosom.
Spotoma se je veselo smehljal ob spominu na črne požeruhe, ki jim je z nedolžnimi igračkami takšno zagodel in se tako rešil bridke smrti v ljudožrskem kotlu.
Ko je tako sam samcat korakal skozi pragozd, ie z visokega drevesa zdajci iztegnila svojo glavo velika kača.
Preden je naš mali junak utegnil vzeti podplate pod pazduho, se mu je kača že ovila okoli telesa in ga posadila na tla.
■Jf. ■■*■.'„	Sv,.:,1*
Zalivala
Za premnoge dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli ob smrti našega srčno ljubljenega, nepozabnega soproga, očeta, deda, tasta itd., gospoda	»
Dragotina Hribarja
veleindustrijalca, častnega predsednika Ljubljanske borze, častnega predsednika
Zveze industriicev itd., itd.,
kakor za številne krasne vence in cvetje, — se tem potom najiskreneje zahvaljujemo.
Posebej se zahvaljujemo ministru g. dr. Antonu Korošcu, senatorju g. Ivanu Hribarju za topli poslovilni govor pred hišo in enako predsedniku Zveze industiijcev za Dravsko banovino g. Antonu Krejčiju. Nadalje zastopniku bana g. pomočniku Dr. Otmarju Pirkmaierju, predsedniku mestne občine ljubljanske g. dr Vladimiru Ravniharju, zdravniku g. dr Hnusu za prijateljsko požrtvovalnost, čč. duhovščini, vsem številnim zastopnikom raznih oblasti, gospodarskih, kulturnih in stanovskih korporacij in društev, industrijskih podjetij, zastopnikom Univerze, raznih zbornic in uradov, gg. občinskim svetovalcem ljubljanskim, pevskemu zboru Glasbene Malice za prelepo žalno petje, Gasilnemu in reševalnemu društvu, šolski mladini čč. sestram, domačim uslužbencem in končno vsem šlevimirn pr jateljem in znancem od blizu in daleč, ki so dragega pokojnika v iako častnem šlevilu spremili na njegovi zadnji poti.
Prav iskrena kvala ludi predsedniku Zbornice TOI g. Ivanu lelačinu in predsedniku Ljubljanske borze za blago in vrednoste g. dr, Ivanu Slokarju za lolažilne govore ob odprtem grobu.
Maša zadušnica se bo darovala v četrtek, dne 19. t. m. ob 7. uri zjutraj v župni cerkvi Sv. Petra.
Ljubljana—Zagreb, dne 16. septembra 1935.
Žalujoča rodbina Dragotina Hribarfa
vfcffi-iii;:
V,'**., </,
, ' V v ■ »■V-'";.
mšb&i*
'.V 1.-,.'
I0MH
Citre
poučuje po Griinvvaldovi metodi Emil Mesgolits, Jurčičev trg 2-11. (u)
Muzika
prodaja klavirie, harmonije violine kitnre strune iu vse glasbilne potrebščine. — Popravlja in ug ašu e vsa glasbila strokov n'ašlto in najceneje Izposojevalnica klavirjev
LiubPsna
ikto -ičeva cesta štev. 4

Kupim ali najamem
zemljišče od 3000 m2 naprej, eventuelno hišo z gospodarskimi poslopji v Ljubljani. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Ugodno« št. 11363._ fp)
Erarni gozd v Bosni
čez 300.000 m2, Ia. jelke» smreke, bori, 9—15 km r>d žel. postaje, lahki izvoz -naprodaj. Rentabilnost sigurna. - Posredovalci izključeni. - Obrnite se na upravo »Slovenca« pod Šifro »Lesni strokovnjak« št. 11337.	(p)
-, -
1» iiM
a? > V'
S® V
Proslovolj. javna dražba
vinogradniških posestev pokojnega Malusa Ivana na Bizeljskem se bo vršila v četrtek, dne 19. septembra t. 1. ob 9 dopoldne v notarski pisarni v Brežicah. Dražbeni pogoji so interesentom na vpogled vsak delavnik med uradnimi urami prav tam. Pojasnila daje sodni poverjenik Lesar Josip, notarski namestnik v Brežicah.
Tudi v naši podružnici
Ljubljana, Miklošičeva cesta 5 (paviljon)
lahko plačate naročnino za »Slovenca« »Dorao-liuba« in »Bogoljuba«, naročate inserate m dobite razne informaciie — Poslovne ure od ool 8 zju-trai do pol 1 popoldne in od 2 do 6 popoldne. Telefonska Številka 3030
ki se Vam ne bo nikdar izneverila!
Viktor Bohlnec, Ljubljana, TyrSeva cesta 21
Telefon št. 23-09.