N«jv«čji slovenski dnenrik v Združenih državah Velja sa vse leto • Za pol leta » • • • • $3.00 Za New York celo leto • $7.00 Za hmniirt TO celo leto GLAS NARODA last slovenskih delavcev t Ameriki, The largest Slovenian Daily in the United States* Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHelaea 3 -1242 Entered aa Second Clam Blatter September 21, 1903, at the Port Offioe at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: CHelsea 3—1242 No. 1 74. — Stev. I 74. NEW YORK, MONDAY, JULY 27, 1936— PONEDELJEK, 27. JULIJA, 1936 Volume XLIV. — Letnik XLIV« V FASISH SO NAPERILI NOVO OFENZIVO PROTI MADRIDU —--m , b ■ ».i « "Vsi Američani na varnem"—pravi poslanik PROTEST FR ANC. NACIJ0NALIST0V PROTI ZALAGANJU ŠPANSKE ARMADE Z VOJNIM MATERI J ALOM V bitki, ki divja severno od glavnega mesta, zmagujejo zdaj vladni pristaši, zdaj fašisti.—Španski poslanik je prosil Francijo, naj pošlje dvajset tisoč bomb. — Dosedaj ni bil ranjen noben ameriški državljan. IRUN, Španska, 26. julija. — Ameriški poslanik Claude G. Bowers je rekel nekemu časniške-mu poročevalcu: — Iz Bilboa in San Sebastiana se mi je posrečilo spraviti na varno vse ameriške državljane. Z veseljem konštatiram, da dosedaj ni bil v španski državljanski vojni ranjen še noben ameriški državljan. Govorice, da je bil eden usmrčen, eden pa težko ranjen, so neosnovane. MADRID, Španska, 27. julija. — Severno od Madrida, v Sierra Guadarrama gorovju se vrši izredno vroča bitka, v kateri zmagujejo zdaj vladni pristaši, zdaj pa fašisti. Vladne čete dobivajo oja-čenja. Več žensk se je priglasilo za prostovoljno armadno službo. Ker je skoro vsa armada na strani fašistov, ima vlada precejšnje težave, kajti manjka ji izvežbanih vojakov, posebno častnikov. Neko poročilo pravi, da je v dveh dneh Dadlo severno od Madrida, nad štiri tisoč vojakov. Splošno prevladuje mnenje, da je izid sedanje državljanske vojne odvisen od zavzetja glavnega mesta. Če ga zavzamejo fašisti, bodo zagospodovali vsej Španski, če se pa glavno mesto vzdrži, bo vlada kmalu kos položaju. MADRID, Španska, 26. julija. — Vladne čete to izvojevale odločno zmago nad uporniki severno od Madrida. Uporniki se umikajo na celi črti. Branitelji Madrida so vrgli upornike za 70 milj nazaj ter prodirajo proti Burgosu, kjer je glavni stan uporne armade. Vladne čete se tudi bližajo Arandi skozi gorske prelaze, katere so držali uporniki 4 dni. Vladne čete so ustavile tri uporne armade, ki so prodirale proti glavnemu mestu. Na tisoče vojakov je že padlo na obeh straneh za posest Madrida in nikdo ne ve, kak bo konečni izid: ali bo zmagala so-rijalistična vlada, ali pa bo podlegla fašistom. Uporna armada ima za cilj Lozoya 30 milj severno od Madrida, kjer je glavni reservar, iz katerega je napeljana voda v Madrid. Ako se upornikom posreči odrezati vodo, bi najbrže radikalna armada padla. PARIZ, Francija, 26. julija. — Francoski naci-jonalisti so posvarili vlado, da bi moglo priti do evropske vojne, ako bi vlada pomagala španski soci-jalistični vladi v njenem boju proti upornikom. Ministrski predsednik Blum je bil pripravljen špansko vlado zalagati z orožjem. Francoski nacijonalisti so bili posebno razburjeni, ko je dospel v Pariz španski letalec Costerillo, ki je prinesel s seboj 1 1 miljonov zlatih frankov za nakup bomb, aeroplanov, orožja in municije. Španski poslanik je tudi naprosil francosko via • do, da pošlje na Špansko 20,000 bomb, 50 strojnic, & topov in I 3,000,000 nabojev ter večje število aeroplanov. v Nacijonalistični listi so pozvali Bluma, da prepove vsako pošiljanje orožja na Špansko. DEMONSTRACIJE BREZPOSELNIH Skupine nezaposlenih so vprizorile demonstracije pred senator jevim domom. — Molitve za relief. HARRISBURG, Pa., 26. ju lija. — Oddelki ojačene "armade nezaposlenih", ki oblega državni kapitol, so se podali pred dom senatorja George L. Reeda ter vprizorili bučno demonstracijo. Nezaposleni zahtevajo, naj da vlada takoj na razpolago sto milijonov dolarjev v reliefne svrhe. Demonstranti so nosili plakate z napisom: "Oskubite bogatine in nahranite reveže!" Videti je bilo tudi napis: "64 centov na dan za vsako ose -bo!" Reed, ki je v republikanskem taboru, je baje odgovoren, da se je v državni zakonodaji debata o davčni predlogi zavlekla za celih dvanajst tednov. Republikanci namreč nasprotujejo predlogu, da bi država dovolila petinštirideset milijonov, dolarjev za nezaposlene. Demonstracije so se vršile tudi pred domom začasnega senatnega predsednika Johna Homsherja ter pred domom senatorja Johna J. McClura. Nezaposleni, ki so že več dni na galerijah v Kapitolu, so da nes ,pod vodstvom presbiteri-janskega pastorja dr. Paula Cottona molili, da bi bili čimprej deležni reliefa. JUGOSLOVANSKI POSLANEC OBSOJEN BEOGRAD, Jugoslavija, 26. julija. — Izvanredno sodišče za obrambo države je bivšega poslanca Damjana Arnavtovi-ča obsodilo na 15 let zapora, ker je nameraval v poslanski zbornici ustreliti ministrskega predsednika Milana Stojadino-viča. Trije drugi poslanci so bili obsojeni na zaporno kazen od 18 mesecev do petih let. Trije pp so bili oproščeni. Pristaši Jevtičeve stranke, h kateri so pripadali tudi obsojeni poslanci, so se zbrali pred sodnijskim poslopjem, da bi demonstrirali, toda jih je policija razgnala. NEMČIJA PRIZNALA OSVOJITEV Hitler je odpoklical poslanika iz Addis Ababe. S tem je priznal Italiji osvojitev Abesinije. RIM, Italija, 26. julija. — Nemški poslanik Kristjan August Ulrich von Hassel je obi-kal vnanjega ministra grofa Galeazzo Ciano in mu je sporočil, da je nemška vlada sklenila opustiti poslaništvo v Addis Ababi in obdržati samo konzulat. S tem je Nemčija uradno priznala italijansko osvojitev Abesinije. Grof Ciano se je poslaniku iskreno zahvalil. Italijansko časopisje ob tej priliki zatrjuje, da je ta nemški korak nov dokaz italijansko - nemškega prijateljstva. "Giornale d'ltalia" pravi: "Sklep nemške vlade je znak prijateljstva do Italije in izgled inteligentne evropske politike." WASHINGTON, D. C., 26. julija. — Nemško priznanje o-svojitve Abesinije je postavilo Združene države v zelo te žavno stališče, kajti, ko je enkrat velesila priznala aneksijo Abesinije, bodo tudi Združene države primorane osvojitev priznati ali pa odpoklicati poslanika iz Addis Ababe. Državni tajnik Hull se v konferenci s časnikarskimi poročevalci ni dotaknil tega vprašanja. Predsednik Roosevelt pa je do neke meje priznal aneksijo s tem, da je preklical embargo na orožje, ker ne obstoji več vojno stanje. TUDI SANKCIJE IMAJO SVOJO DOBRO STRAN Potreba je dovedla do zelo koristnih iznajdb. Mnogi umetni izdelki bodo ostali. RIM, Italija, 26. julija. — Kot pravi Virgin o Gayda v "Giornale d'ltalia", Italija ne bo opustila mnogo umetnih izdelkov, ki jih je pod pritiskom ; sankcij bila prisiljena vpeljati v gospodarsko življenje. Posebno se je obnesla iznajdba blaga iz mleka. To blago Italija že v veliki množini izvaža. Poleg tega je bilo v času sankcij iznajdenih okoli 20 vrst celuloze, ki bodo ostale v poralbi za vedno. Istotako bo ostal tiskarski papir, ki ga izdelujejo iz pšenice in sirka, in boljši papir za bankovce, ki je izdelan iz riža in tobaka. Angora volna iz zajčje dlake ;je nadomestila ovčjo volno. Po celi Italiji se je zajčjereja zelo razširila. "Lanital" je umetna ■\olna iz mleka. Iz tega blaga izdelujejo posebno častniške uniforme. Ta umetna volna je zelo trpežna in se rada ne vžge. Iz volne in lanu delajo umetno svilo. Za avtomobile rabijo mesto bencina oglje in goreči plin. Posebna zmes aluminija nadomešča baker. Iz te tvarine. ki je zelo lahka, izdelujejo zlasti mnogo delov za avtomobilov. REPUBLIKANSKA KAMPANJA ŠE VEČ ŽRTEV ČRNE LEGIJE DETROIT, Mich., 24. julija. — "Ralbelj" Črne legije Dayton Dean, je povedal detektivom, da bi \ močvirju, kjer je bilo najdeno truplo Silas Cole-manna leta 1935, ako bi dalje iskali, našli še 9 trupel. To izjavo je podal Dean, ko je spremil detektive na prostor kjer je bil Coleman ustreljen in vržen v močvirje. Močvirje se nahaja na zemljišču, ki je last Henry Forda. KONEC MEHIŠKE STAVKE Advertise in 'Glas Narode*' da je voditelj španskih upornikov general Francisco Franko v Italiji kupil 24 aeroplanov, katere je plačal s posredovanjem neke hamburške banke. List pravi dalje: ' Tako vidimo, da Mussolini oborožuje španske fašiste v boju proti postavni vladi." Ministrski svet se je posvetoval tri ure glede pošiljanja orožja na Špansko. Uradno poročilo pa tega ne omenja, temveč samo pravi, da je ministrski svet odobril Blumov in Delbosov razgovor v Londo Blumov list "Le Populaire" pa nasprotno trdi,4-nu glede locarnske pogodbe. MEXICO, Mehika, 26. julija. — Zastopniki lastnikov elektrarne in uslužbencev so prišli do sporazuma in je s tem končana stavka 3000 delavcev. Konec stavke je prišel, ko je kongres leftist o v zahteval od predsednika Cardenasa, da posreduje v stavki. Predsednik pa je zahtevo odklonil. Delavci pa so se nato takoj pričeli pogajati z lastniki elek-»trarne. Stavka se je pričela 16. julija in je vsled tega brez dela okoli 16,000 delavcev. Na poslopjih elektrarne so bile razobešene rdeče zastave, luči so ugasnile v 100,000 hišah, poulična železnica ni vozila in bila je ustavljena električna sila. Delavski voditelji so se bali, da bo vlada s silo končala stavko, kakor je storila v stavki železničarjev, toda vlada sedaj ni posredovala. Landon pravi, da bo mladina ščitila dediščino Amerike. — Libe r t y liga o stroških "'N ew Deala". TOPEKA, Kans., 23. julija. — Republikanski predsedniški • kandidat, governer Alf M. Landon, je rekel'danes v nekem svojem govoru, da je a-meriška mladina določena, da zaščiti dediščino Amerike. Tozadevno poročilo je poslal tudi konvenciji Mladih republikancev, ki zboruje v Peoria, 111. — Če hočemo napredovati, moramo delati, — je izjavil governer. — Naši problemi vključujejo vse, kar je koristno Ameriki. Za rešitev teh problemov je pa treba krepkih duš in drznega duha, predvsem pa inicija- » tive in poguma ameriške mladine. Landon ima vsak dan vse-polno obiskovalcev iz raznih delov dežele, ki prihajajo k njemu po navodila in nasvete. V torek ga bo obiskal senator Vandemberg iz Miehigana. WASHINGTON, D. C., 26. julija. — American Liberty League je izdala porodilo, v katerem skuša ugotoviti, da bo Rooseveltova administracija veljala deželo najmanj sedemindvajset odstotkov veČ kot pa njena soudeležba v svetovni vojni. Vlada izda vsak dan dva dolarja za vsak dolar, ki ga dobi. Davčno breme, ki je znašalo pred svetovno vojno za vsakega ameriškega prebivalca dvanajst dolarjev, je naraslo na $263. PETROLEJ V AVSTRIJI ZISTERSDORF, Avstrija, 26. julija. — Blizu Zisterdorfa je bil najden vrelec petroleja in Avstrijci upajo, da bodo pri- BORIS PATRON ŠOFERJEV SOFIJA, Bolgarska, 26. julija. — Kralj Boris III. je postal pokrovitelj in patron šoferjev. Zofijski šoferji taksijev so bili 6 dni na stavki zaradi davka na bencin. Ko je bil dosežen sporazum, ki je bil za šoferje boljši, kot so pa pričakovali, se je izvedelo, da je pri pogajanjih posredoval tudi kralj in sicer v prilog šoferjev. V znak hvaležnosti so šoferji okrasili svoje taksije z zastavami in napisi: "Boris naš patron." Kralj Boris zelo rad vozi tudi lokomotivo in ima izpričevalo, da je izučen strojevodja. Pogosto zapusti Boris svoj železniški voz in se vozi na lokomotivi. dobivali dovolj petroleja za svojo porabo. Kraj, kjer se nahaja vrelec, so prekrstili na i-me 4'naša »mala California'7. UMOR ZARADI 1NSURANCA Brivec James kriv umora svoje žene. — Obsojen bo na smrt na vešalih. Hotel si je prerezati vrat. LOS ANGELES, Cal., 26. julija. — Porota je spoznala brivca Roberta S. Jamesa krivim Umora svoje sedme žene. V torek bo obsojen na smrt na vislicah. Ko so Jamesa stražniki v njegovi celici preiskali, so našli pri njem britev in so prepričani, da si je hotel končati življenje. Državni tajnik je dokazoval, da je James umoril svojo peto in sedmo ženo zaradi zavarovalnine. Charles Hope, ki je Jamesu pomagal pri umoru zadnje žene, bo tudi obsojen v torek na zaporno kazen. James se .zadrži popolnoma mirno in je svojim tovarišem v ječi rekel: '4Dan, ko bom obešen, bo najsrečnejši dan mojega življenja." James je svojo ženo zvezal, položil na mizo ter njene noge potisnil v zaboj, v katerem ste bili dve klopotači. Ker ji kačji strup ni škodoval, jo je utopil v kopalnici ter nato njeno truplo vrgel v ribnik za hišo, kjer je bilo pozneje najdeno. Tedaj je bila njena smrt uradno o-značena kot nezgoda. Tekom sodnijske obravnave je ena kača ušla iz kletke ter je vsled tega v dvorani nastala velika zmešnjava. BOMBA V STAVKI YRACUSE, N. Y., 24. julija. — Največje nasilje v stavki v Remington-Rand Co. se je dogodilo v četrtek, ko je bil poslan v bolnišnico nek policist v zelo resnem položaju, ker je na ulici pobral zavitek, ki se je razletel. Policist je 'bil pri tem težko poškodovan. Policist John E. Hanley je pozneje povedal, da je na ulici videl zavitek, ki s-e je kadil. Ko ga je pregledoval, je nastala razstrelba, ki ga je vrgla ob nek zid 10 čevljev daleč. Tudi policist C. S. McCarthy ki je stal v bližini, je rekel, da je videl nek predmet, ki se je kadil na ulici pa je mislil, da je ostanek cigare, katero je kak avtomobilist vrgel na ulico. Ko (pa je videl svojega tovariša Hanleya, da je nekaj pobral na tleh, je vedel, da ni cigara in ga je posvaril, naj zavitek pusti. Ko je bil Hanley odpeljan v bolnišnico, ni bilo mogoče najti nikakega sledu o bomlbi, toda štirje moški, ki so se nahajali v bližini, so bili aretirani. lllllllli;^;illlll!ilil!l!!l|;%lllKlltllllUlli;^ Naročite se na uGlas Naroda*' največji slovenski dnevnik v. Združenih država^ j ____ R QL7LB VAHOV?** New York, Monday, July 27, 1936 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U.SZ. "Glas Naroda" (▲ Corporation) 0wned and Published bj SLOVENIC PUBLISHING COMPANY Prank Sakaer, President L. Benedik, Treaa. Place of buaineaa of the corporation and addresae« of above officers: •IS Wert IXth Street, Powagh «f Manhattan, New York City, N, Y. GLAS NARODA (Voice of the People) Iaaned Every Day Except Sundays and Holidays Za celo leto velja sa Ameriko In Kanado..................... «6.00 Ea pol leta....................$8.00 Za Četrt Za New Tort za celo leto......$7.00 Za pol leta....................$3.50 Za inozemstvo ea celo leto......$7.00 Za pol leta....................$3.60 Subscription Yearly $6.00 Advertisement cm Agreement • i f - Mednarodni položaj v Evropi ^—. Za "Glas Naroda napisal N. N. Evropske zapadne velesile so razdeljene v dva dela: Anglija in Francija si želeta miru skoraj za vsako ceno, prav gotovo pa za vsaiko ceno, katere jima ne bo treba plačati iz lastnega žepa. naučila, da uvideva brezkorist-nost vojne s Francijo; vojna s Francijo velja preveč denarja in krvi, a plen bi bil temu primerno majhen, Alzacija-Lota-ringija, za kar so se Nemci in Francozi že stoletja pravdali. Anglija, Francija imata do-| Govoril T?em o tej zadevi z »lj zemlje doma in v koloni- nemškimi Veterani iz svetovne volj jah, zato jima je nad ^se drag mir. Z druge strani "^a želita Ita- vojne, pa s-> mi rekli: "Ja, mislili smo, da so Alzačani in Lo-tarinčani Nemci, pa ni res. lija in Nemčija razširiti svoje Francozi =0!" Morda «je to Hit- mniii Momniia 7atn Vor i a 17. 1_______! _ 1____ OROŽNIK, KI JE PO^ STAL HAJDUK Dopisi bres podpisa in osebnosti se ne priobCuJejo. Denar naj se blagovoli poSUJati po Money Order, Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da *e nam tudi prejfinje birallSCe naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "Glas Naroda" Uhaja vsaki dan lzvaemfii nedelj in prankikov "GLAS NARODA", 216 W. 18th Street, New York. N. Y. Telephone: CHelsea 3—1242 ABESINIJA NI ZAVZETA Kot priznava italijanska časniška agentura Štefani, so Abesinci napadli italijansko avijatsko misijo v Lekemti. Pri tej priliki je izgiibilo življenje dvanajst italijanskih častnikov in vojakov ter dva domačina - tolmača. Nadaljno poročilo iste agenture pravi, da niti cesta mecl Dessie in Addis Ababo ni varna pred napadi. Vojvodi iz An cone ter oddelku njegovih vojakov, ki so deloma peš. deloma .pa na tovornih avtomobilih potovali iz Dessie v Addis Ababo, so povzročali velike neprilike " roparji" (abosinski vojaki), ki na svojo pest nadaljujejo vojno. Ko človek čita taka in slična iporočila, se mora neliote vprašati, kaj je pravzaprav z zavzetjem oziroma s podjar-mljenjem Abesinije in če so Italijani resnični gospodarji te dežele ali ne. Rimc-ki dopisnik pariškega lista 14Petit Parisien" pra-V!, da ni italjanska vlada objavila nobenih podrobnosti o napadu na laško avijatsko kolono, priznava pa, da je bilo število žrtev večje nego je bilo spočetka objavljeno. Socijalistično glasilo "Populaire" pravi, da je italijanska nadvlada v Abe si ni j i še vedno negotova, posebno pa v nekaterih delih dežele. Delavsko glasilo "Peuple" naglasa, da je pokol j italijanske misije opozorilo vsem svetu, da vojna v Abesiniji še ni končana. Vojno bo dosti težje zaključiti v Abesiniji nego v Ženevi pri zeleni mizi. Po zatrdilu demokratskega "Oeuvra" je poročilo o u-moru italijanskih letalcev povzročilo na konferenci v Mon-treuru precej presenečenja. Povsem javno je bilo omenjeno, da se političen položaj Italije nenehoma slabša. Tega prepričanja je tudi francosko vnanje ministrstvo. Italija je povsem osamljena, vsled česar se pojavi vprašanje, in francoski vladni krogi se že vprašujejo, če je sploh primerno, da se Italija udeleži locarnske konference, ko je ven dar stiristotisoč Italijanov zadržanih v Abesiniji in bo Italije, prisiljena poslati v Abesinijo nadalinih stotisoč vojakov za ojačenje tamkajšnje posadke. meje. Nemčija zato, ker je izgubila koncem svetovne vojne v Evropi Alzacijo-Loreuo, v prekomorju j»a vse svoje kolonije; na Laškem si je pa Mussolini vtepel v glavo, da je on iznova rojeni Cezar, ki naj vpo-stavi staro rimsko carstvo. - Zdi se torej, da obstoji med temi štirimi, oziroma med dvema in dvema skupinama zapad-no-evropskih velesil nepremostljivo nasprotje, kajti niti Nemčija niti Laska si ne moreta pridobiti novih ozemelj brez vojne. In vendar se da vso to k at j enostavno urediti, in zdi se nam (Bog daj, da se motimo), da se že ureja). Mussolini sam je predlagal zvezo zapadno-evrop-skili veles'1. Po njegovem načrtu liaj imata Francija in Anglija svoj toliko zaželjeni mir, in sicer tak mir, da se jima ne bo treba niti najmanj vmeseva-ti v posle srednje in vzhodne Evrope. Mussolini bo čuval mir na vzhodu, in gorje onemu, ki bi si upal kaliti mir v srednji Evropi ali na Balkanu. Abesinci so to poskušali, pa so občutili Mussolinijeve pesti. Mnogi sicer mnenja, da Abesinci niso začeli sovražnosti, saj je bila med njimi in laškimi kolonijami široka puščava, in Abesinci so se povlekli še deset milj globoko v svojo deželo, sarro da bi Mussolini ne imel izgovora napadati. Toda Mussolini včasih malo naskriž gleda, z enim očesom, pa je pogruntal, da so prav za prav Abesinci napadalci, ko so laški roji prekoračili abesinsko mejo deset milj na globoko. Tak arbiter miru bo isti Mussolini seveda tudi v srednji Evropi in na Balkanu. Mussolini je res prebrisana glava. Četverozveza naj mu zavaruje hrbet in ob enem da pravico kaznovati one<^a, ki bi si upal po abesinskem načinu kaliti mir na Balkanu ali v Po-donavju. Hitlerja je zgodovina toliko ler sam izkusil. Na vsak način je Hitler zavrgel geslo starega Bismarcka: ''Ne vojne z Rusijo!" Zakaj je Bismarck tako mislil, sam Bog ve. Morda zato, ker se do takrat, razen Rusov, še nihče ni selil od zapada proti vzhodu, pač pa vedno le od vzhoda proti zapadu. Vsekakor je Hitler drugega mnenja, kakor Bismarck. A-dolfu se je zahotelo po vzhodu. Organiziral je veliko armado, ki je baje boljša, kakor je bila sploli kedaj poprej. In ta armada potrebuje sovražnika, ker sicer bi bilo nesmiselno oboro-ževati se. (Po nemški zemlji nihče ne koprni, zato je ni treba braniti). Bismarck je rekel: Bodočnost Nemčije je na zapadu; Viljem II.: Bodočnost Nemčije je na morju; Hitler: Bodočnost Nemčije je na evropskem vzhodu. Pri zadnjem bo za sedaj ostalo, zato je sovražnika sedanje Nemčije iskati v severnem delu srednje Evrope in v Riusiji. In kako lepa, naravnost pre-lestna slika se odpira Musso V naselju Šupkovcu pri Kosovski Mitrovici ye, kakor smo že poročali, bivši ordžnik Vis-lim Bajgora, ustrelil kmeta Ju-sufa Mehmeda m njegovega sina, njegovo ženo pa tako hudo ranil, da je pozneje ranam podlegla v mitrovniški bolnišnici. Morilec, bivši orožnik Bajgora, je doma h iste vasi, kjer je izvršil svoje krvavo dejanje. Njegova in Mehmedova rodbina živijo že dolga leta v sovraštvu in že nekajkrat je bila prelita kri v krvni osveti. Bajgora je postal orožnik že pred leti, ko so arnavtski razbojniki plenili po Kosovom. Takrat so sprejeli v orožniško službo nekaj Ar-navtov in med njimi je bil tudi Bajgora, ki je požrtvovalno vršil naporno orožniško službo. Lani je njegov brat ubil starše-ga sina Jusufa Mehmeda in je bil zaradi tega obsojen na 20 let robi je. Baijgora je takrat že služboval kot orožniiški pod-narednik v Murski Soboti. Ko So ga nedavno iz službe odpustili. se je vrnil v domačo vas in tam se je takoj krvavo znesel nad Mehmedovo družino. Kakor vse kaže, bo skušal pobegniti v Albanijo, kjer ima sorodnike. «-' ■ Peter Zgaga IZLET Že štirinajst dni prej se vesele otroci: — Prihodnjo nedeljo bomo pa šli. Mati ve, kako bo, to(fa mati je reva, pa se že vsaj navidez veseli. Oče ogleduje karo. Bolj sta rega kali'bra je, pa menda vsaj ne ibo v usodepolnem trenutku odpovedala. Pet dolarjev ima pripravljenih za vsak slučaj. Od ust si jih je odtrgal. Prejšnje čase ni peta k zadostoval. Zdaj je pa policist s petakom zadovoljen. Sa j veste: deprešn Vsepovsod. Mati začne že v petek pri- drugili nevarnosti. Važno je tudi, da zakonci medsebojno skrbe za svoje zdravje in da po-skrbe drug drugemu za zdravniško pomoč, dokler še ni prepozno. HITLER KOT ČLOVEK ZENITE iN MOZITE SE Najbolj je Hitler navdušen za avtomobil in kino. S športom se sploh ne bavi. Hitler ni posebno trdega zdravja. Se iz mla-Neka velika ameriška zava- dih let so mu ostale posledice rovalnica je na podlagi statis-, v^bja bronhijev, med vojno pa tičnih podatkov ugotovila, da je umrljivost med poročenimi je b,il zastrupljen s strupenim plinom in zato ne sme kaditi DENARNE POSILJATVE Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. V JUGOSLAVIJO Za S. 2.5S..................... Din. 109 • $.5.0*.................... Din. 200 $ 7.20 .................... Din. 300 $11.70 .................... Din. 500 $23.00 ..._____________ Din. 1009 $45.00 ...»............... Din. 2000 V ITALIJO Za $ 9.00 .......-...........Lir. UM) $.^7.40 .................... Lir 200 $ 43.00 .................... Lir 500 $ 82.80 .................... Lir 1000 $1644*0 .................... Ur 2000 $245.00 ....................T Lir 3o-ročonih pobere mnogo več hri- želodcu. Posebno hude bolečine je čutil leta 1928. Težkih mes-' nih jedi se mora izogibati, ni pa vegetarijanec. Rad je inornate jedi. Alkoholne pijače je pil do leta 1923, pozn<\je pa ne več. Svojo napol sestro Angelo ima zelo rad. Čeprav je abstinent, je ostro napadel zakon proti alkoholnim pijačam, češ da bi imeli od njega korist samo židje, v resnici pa zato, ker je bil nepopularen. Njegovi u-spelii na muenchenskili zborovanjih bi brez piva ne bili mo-sroči. pa, pljurnica. jotika bolezni ' jSCEMO GOZDARJE— ca m ledvic, želodčni rak in al-1 koholizem. Tudi samomor in|za tkanje kemičnega lesa. — kap zahtevata med neporoče-1Lahko si sami k"bajo ali so na nimi več žrtev, nego med za-j]irani Pri bossu v kempi. Pri-konci. Ameriška zavarovalni-!dite ali pišite na: MORRIS ca našteva tudi vzroke daljšega življenja zakoncev. V prvi vrsti omenja redno spanje in dabro domačo hrano, dalje zavest odgovornosti zakoncev, ki| se skrbno izogibajo okužen ja in CHEMICAL CO., Morris, Tioga County, Penna-. (10x) Advertise in *GWNaroda" ... , , * j " sedanji Madžari le madžarizira- vansi zahtevajo, da bi ponov- slovfmi in Romuni, posebno no kandidiral, on se pa še ni odločil. Norris je bil*eden-izmed prvih progresivnih senatorjev, ki so se zavzeli za ponovno izvolitev predsednika Roosevelta. Slovani. Vzajemni generalni štab Male antante se tega prav gotovo zaveda, ker sicer bi "bila tvorba Male antante samo bluff, ki ne »more nikogar goljufati. t i za potovanje. Kdor je namenjen potovati v, stari kraj ali dobiti koga. od tam, je potrebno, da je pouten v vseh stvareh. Vsled naše dolgoletne skušnje Vam zamoremo dati najboljša pojasnila in tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno in Itftro, Zato se zaupno obrnite na nas za vsa pojasnila. * MI preskrbimo vse, bodisi prošnje za povratna dovoljenja, potni liste, vizeje in sploh vse, kar je za potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar je glavno, za najipanjše stroške, Nedržavljani naj ne odlašajo de zadnjega trenutka, ker predno se dobi iz Washingtona povratno dovoljenje, RE-ENTRY PERMIT, trpi oajnauj en mesec. . > •. * > Pišite to,rej takoj za brezplačna navodila in zagotavljamo Vam, da boste poceni in udofcpio potovali. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 West tteth Street - . , . New York, N. Y. pravljati senviče: kisle kumarice, tomatose, krompir v solati; v soboto speče par pork-čapsov in kupi pri grocerju poldrugi funt vsakovrstnega narezka. Zvečer preizkuša oče motor, otroci pa snažijo karo z najrazličnejšimi sredstvi: z vodo, oljem, vazelinom, črnilom za čevlje in sploh z vsem, kar jim pride v roke. Oče mrmra in gleda ca vreme. — Bog daj, da bi deževalo, — pobožno vzdihuje, toda Bog t v Holland predor. Takole ob nedeljah zvečer sedim kraj ceste in opazujem nepregledno karavano avtomobilov, ki se plazi proti New Yorku. Da, plazi se, to je pravilna beseda. Ob petih popoldne, se prično pojavljati prve kare, eb sedmih je pa cesta že tako nafbasana, da se pešec, ko je promet ustavljen (in ustavljen je vsake tri minute) komaj prerine skozi. Izletniki se vračajo. • Pri kolesu čepi oče, zgrbljen V dve gubi, motno gleda, in pot mu lije (mrkoma z obraza. Prvega policista je srečno podkupil s petimi dolarji, u-stavili so ga pa še nadaljni trije. Če bi imel še petnjast dolarjev, bi se jih rešil, tako ima pa tri tikete v žepu, naj se v sredo zvečer ob sedmih zgla -si v treh različnih mestih pri treli različnih sodnikih, ki mu bodo naložili kazen zaradi pre^ hitre, prepočasne in neprevidne vožnje. Uboga mati v kari je- bolj o-kostnaku nego živemu bitju podobna. Otroci so po obrazih, rokah in nogah do krvi razpraskani., ker so jih komarji opikali in mravlje ogrizle. Njihove zjutraj tako bele obleke imajo petkrat več barv kot jih premore mavrica bo-Ijržja. —. Nikdar več! — pravi oče, ko caplja ]wš domov, potem ko je s>pi*avil karo v garažo. — Nikdar več! — prisega Ctnati, ko umiva in preoblači 'zaspane otroke. Toda ta sklep ni posebno dolgotrajen. V sredo se začno veseliti nedelje in *v solboto se hrepeneče J ozirajo proti nebu : — Bog daj, da bi bil jutri lep dan. Spat, otroci, jutri bo treba zgodaj vstati. Točno ob sedm^i-bomo sli. . ; • - ti GL'AS 17 A KO D A" New York, Monday, July 27, 1 936 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U.S3i. STRAH PRED NEVIHTAMII FRANC ItllLOlNSKl: AKO BOG DA Iz zemlje belih minaretov, krsnike in volkodlake, v zmaje, rdečih fesov in črne kave bi lahko povedal še katero, kako brezmejno dobrosrčen in gosto v tokniakbabe in v vsega šej-tana ali vraga. _ | Pa ne smeš misliti, brate, da ljuben je ondotni narod in o je vera preprosta reč, kakor drugih lepih čednostih njegovega srca in značaja. Zlasti so mi razkladali prijazni iz vest itd ji, kako rahločutno 1x1—1, 2x2—i. Ampak je vera reČ, pjolna razodetij in res- koli ali nikamor in nikoder ,ako Bog da. Seveda, izjeme se dobe povsod, pa bi bilo čudo, če bi se med verno množico ne našli po-edinci, ki so zgrešili pravo pot in jim je mlačna postala vera nic in tajnosti in prepovedi in tako v volkodlake kakor v Bo- zapovedi. Samo naukov o vol- je to prebivalstvo, kadar mu kodlakili na primer je bogme gre za čast, za lastno, in za čast za srednje velik katekizem: svojcev. Povedali so mi o selja-j 1. Vpr.: Kaj so volkodlaki; ku, ki je tožil aeljaka, da mu Odg.: Volkodlaki so zločestni plačal kupnino za telico in tsa stvori, ustvarjeni po volji in oba prišla pred sodnika. To- moči samega vraga, 'joteri ga ženec je bil redkobeseden, komaj je toliko zinil, da dom, kakršen bi preklal skalo.1 ^pregovor,m pozval: "Pa povej istino, če tel Pa to so ™lkoldaki. ni sram in če nimaš obraza!" Toženec je skomignil z ramo: "Pa ti govori istino, če nimaš obraza!" Sodnik je čutil, obema nekaj ne gre z jezika, pa je pozval in zaslišal pričo, in priča je dejal: 4'Gospod i ne, ko me pitaš, pa ti čem povedati tako, kakor je bilo. Toži tel j je pošten človek, častit mu obraz, po razbeljeno jeklo bi zanj segel v vrelo vodo! Njegovim besedam, got-podine, lahko verjameš kakor svetemu evangeliju. Ni ne lopov ne prevarant. Tako mi Boga, res mu je toženec dolžan, za kolikor je tožen. Grom me ubil, ako ni istina! Ali oprosti, gospod i ne, znaš, n i mu prodal telice, prodal mu je sestro. Tako je pa hvala Bogu —" Poglavitna lastnost naroda, so mi pravili, da je njegova silna, globoka vernost. Ljubi moj človek, ako sani nisi veren, kakor so verni tamkaj, niti razumeti ne boš mo^el, kolikšna je tamkaj vera. Verujejo v vile in vilenike, v more in vešče, v Ne rečem, verska snov o morali in krsnikih ni tako obsežna, kakor je ona o volkodlakih. Ali da poslušaš, brate, kaj vse veruje narod o vilah in veščah in zmajih, leto dni ne bi bil gotov s poslušanjem. In se pomisli, brate, na Boga, sveto mu ime! — tudi v dragega Boga veruje seveda narod, iu veruje, Boga ti, najbolj baš vanj, kajti njegovemu svetemu imenu so pokorni i volkodlaki i vešče i mora i «vse, še tokmak--babe. Poslušaš ondotnega človeka, ko govori: vsaka druga beseda mu je Bog Da ne veš, brate, ali moli litanje, bogme, ali ti kaj pripoveduje o koruzi in janjcih, hvala Bogu na vsem! In je geni ji va njegova glo-boka vdanost v božjo voljo. "Ako Bog da,'* je začetek in konec vsej njegovi modrosti, prva in zadnja mu beseda: "Kam greš. ako Bog da?" in "Kje si h-1 ako Bog da?" — "Tukaj, al:r. Bog da," ali "On-dukaj, ako Bog da", ali koder- Poleg poučnih knjig, muzikalij, iger, pesmi itd., imamo v zalogi precej nabožnih knjig, predvsem Molitvenike ti&ikki v krasni vezi, importiranih iz starega kraja. Slovenski molitveniki: SVETA lTRA ▼ pUllUl Tf»z..............JftL t fino usnje v« ..........1JMH t n«jfin**j3f nsnjr vcx ....1.8® T najfinejše usnje trda vez 1.80 SKRBI ZA IHTSO t 14n r no rez.............. .90 ▼ fino usnje rez ..........1.50 t najfiuoj.se usnje vez ....1JM) KVIŠKU SKCA v im Himno usmje rez......,i4 ▼ axnjc rex .............. -80 ▼ fino unnjc \ez..........1.—- » najfinejše usnje rez ....1.39 » najfinejše usrje trda vez 1J59 ▼ bel celluloid, rez.........1.29 NEBESA NAS DOM T »narejeno .............1.— ▼ najfinejše uuj« ver. ....1.59 ▼ najfinejše us^je trda vex. 1.69 Hrvatski molitveniki: lltJtiHt) starosti, flna vez. .... L— 8l»r» Bofu. « mir ljudem flu vem. .............. najfinejša rez.............1.69 Zvontec nebeški, v platno...... .80 fina vez. .................1.— Virtue. najfinejša vez.........1.60 Angleški luolitveniki: (ZA MLADINO) CliiklV Trajerbook: v barvnsfc platnice vezano .30 v tielo kost vezano........1.19 Come Into Ale v platnico vezano .........39 v l»clo kost. vezano ........ .35 Key of Heaven f i no uo .............. .35 v usnje vezano............ .79 v najfinejše usnje vezsno 1J69 Angleški molitveniki: (ZA ODRASLE) Key of Heaven .. . v celluloid vcza.no.........1.20 v celluloid Najfinejša vez. ..1.59 V fino usnje vezano.......1159 Catholic Pocket Manual: ▼ fino usnje rezano . Ave Maria: . ^u ' ' ▼ fino nanje rčnno ..j...1.49 .1.39 KNJIGARNA "GLASNAR0DA Ako imaš, brate, zjutraj pot in s«1 bojiš, da ne za spiš ure, brate, na roe i si cigane! Pa ti pridejo. Boga ti, cigani točno ob ukazanem času pod »rkno s talambasi i svirali in te bo zvali. Talambasi so pavke. Ali je znak posebnega blagostanja onemu, kateri se da zvati. Pa tudi le imovit človek zmore, da iz enega litra naredi zgolj dva. f> slaviš, brate, krstno ime, iz enega litra žeste ali špirita bogme narediš štiri, pet litrov rak i je , da počastiš svojce, k ume in sosede, hvala Bogu! Ako pa imaš novcev odveč kakor moj kmet, pa lahko ti in udri iz enega le dva! Pa se je zgodilo in je imoviti moj kmet nasamaril osla in se pripravil na pot. Zakliče z okna žena mu Rata in reče: "Pomozi ti Bog, Pero! Kam kleš, ako Bog da?" 1'Dobro *i srečo!" ji odgovori mož,4'idem v mlin." "Reci: " Ako Bog da, Pero!" "(Vinu?" je odvrnil Pero. "Ako Bog da ali ne, jaz idem v mlin. — Ajd\ magare!" In je odšel svojo pot. Pa se zgodi: predno jc dospel do mlina, ga ustavi vojaška četa in ga vpraša kapetan, kod gre -leza cez goro. "Tod in tod, naravnost do tja, kjer so lani skoro .videli medveda, potem na desno in pri agini bukvi na levo in ko prideš na pol pota, zopet na desno in tod in.tod in tod." In je tako točno popisal, kam in kako, da je kapetan ukazal: "Hodi z nami, da si nam kažipot!" — in se ni dalo ukazu kar nič upirati. Kmet je obrnil osla in ga zapodil domov, sam pa je šel s (V t o in se je vr-njl domov šele tretjo noč. Potrkal .iP vrata: klop. klon, klop! - So otvori zaroraj okno: "Kdo je božji, da trka v gluhi dobi noči?" : Pa se ie ponižno oglasil naš Pem: "Jaz sem, Kata, ako Bog da!" L. Gan'ghofer: i ** Grad Hubertus UL- 1 f :: R o m a n :: zlasti pa strele, ni posebno upravičen, nevihte niso tako grozotne. Blisk, ki ga človek vidi, mu na pr. ne bo napravil zlega, kajti v trenutku ko ga vidiš, ga je že konec. Grom nam pa sploh ne more hudega. Potrebno pa je seveda, da >se v primeru neviht držimo nekih varnostnih ukrepov. Znano ije, da ne smemo stati v bližini železnih in žičnih ograj ter pod posameznimi drevesi ali pod takšnimi, ki sosedna drevesa po višini močno prekašajo. V sobi je tudi najbolje, da se dr~ žimo bolj v sredini, proč od peči dimnikov ali oken. Nasprotno pa smo v jamah ali globokih soteskah lahko brez skrbi. .. , . , „ . . ... „ "Gospod grof delajo v svoji sobi." Nesreče, ki lih povzroča stre- , * , i • i la, so dosti bolj redke nego si Skozi slToko vcz0' katore stell° Pokriva,e mislimo. V Nemčiji kjer vodi-jo «! »pločila stroga lovske trofeje z o vsh stvarh statistik, tršči najdeta, je mpohitela Katica na strmce, Tudi lto na primr komaj v 200 do na mostovžu je viselo po vseh stenah kot na 300 ljudi, a niti v polovico primerov (50 do 100) ni izid smrten. Strahu pred nevihto, to je pred bliskom, ne moremo odpraviti kar tako. Medikameuti so brez učinka. Ostane nam samo prigovarjanje k obvladanju samega sebe. Morda vpli- 13 Zdaj je zastrl gost mrak to ponosno lovsko kroniko in kakor zmešnjava suhih vej je štrlelo na stotine konic iz zidu. Svetlobni odsev se je razlil iz odprtih vrat preko kamenite, z divjo trto in jerilionkami obrasle 'verande, ko katere so držale tri široke stopnice. Ko sta Katica in teta Gundi vstopili v verando, jima je prišel nasproti mlad sluga, ki je skrbno poizvedoval, ali nista bili dami zašli v nevihto. "Ne, Fric!" je rekla Katica, "vračava se. suhe. Kje je moj brat'" hodnikih gornjega nadstropja rogovje zraven rogovja. Katica je odprla vrata ter pokukala z glavo skozi odprtino. "Ne motim?" "Le pridi!" j** odgovori! miren moški glas. (Medla svetloba s kitajskim senčnikom zastrte leščerbe je razsvetljevala ne preveliki, preprosto opremljeni prostor. Knjige, časopisi h it sure so ležale povsod na mizi, po vseh va tudi nekaj hipnoze ali su-Mi.t, ker je primanjkovalo predalov. Veliko in- gest ije. Sreča je, da ni strah pred nevihto v nobenem razmerju s'po h škodo, ki jo strela napravi na človeku. Malo strahu se morda iznebimo na ta način, da si ponazorimo oddaljenost nevihte. To oddaljenost izračunamo iz časa, ki preteče med pojavi bliska in gromom, ('e sekunde, ki pretečejo med obema dogodkoma pomnožimo s 333,. dobimo oddaljenost nevihte v metrih. -Če nekoga zadene strela, tedaj so mogočni razni učinki. Ali je ponesrečenec mrtev ali pa samo onesvečen. "Nezavest je lahko tako težka, da je že podobna navidezni smrti. (1e se je nekomu zavoljo strele u->tavilo srce in dihanje, to še ne pomeni, da je mrtev. Prav pogost oma mu pomaga umetno dihanje spet v življenje in neredko se prebudi še po mnogih urah umetnega dihanja. Nastop smrti more ugotoviti strokovno le zdravnik. Zanimivo je, da se ponesrečenci po streli, ko se zbude v življenje, običajno ne spominjaljo, kaj se jim je zgodilo. V letošnjem Koledarju je par lepih kratkih po-vesti, ki bodo zanimale ljubitelje leposlovna alno mizo je obdajal nasip debelih knjig, da je bilo za leščerbo, črnilni pribor in aktno ma-malo prostora. Mislil si, da si v sobici ka-ks-ga marljivega dijaka, ki je pred izpitom. Toda grof Tasilo, Katičin starejši brat, je i-:nel šolska leta že davno za seboj. Vzel je senčnik z leščerbe in vstal; vitka, odlična postava z energično glavo, ostro izraženim obrazom in brado, kot jo je imel navado ,iositi kralj Ludvik II. Trdota potez, ki jo je Tasilo' imel po očetu, je (blažil soj mirnih oči. ki so sličile sestrinim. Na tem obrazu in v tem pogledu si čitai: to je človek, ki je sam s seboj na čistem in ve, kaj hoče; krepka, žilava, dola in samopreinagovanja vajena narava z gorko čutečim srcem. A lahko so bili hudi boji, v katerih je dosegel ravnotežje varno svojega živ Ijenja; o tem je pričala globoka, med obrvmi urezana brazda. Grof Tasilo je bil v tridesetem letu. vendar bi ga pa lahko mogli ceniti za nekaj let starejšega. Srečno zadovoljstvo se je zaiskrilo v njegovih očeh ob pogledu na sestro. Kakor da je pri-frfotala k njemu svetla podoba, bilo je tudi, kot da je zave) svež pomladanski piš v resno sobo. Katica je objela brata. "Dober večer, Tas!" S smehljajem jo je objel in ljubokoval njene lase. "No, je prišel papa?" Dvignila je rame kakor ob neprijetnem občutku. Senca je šinila preko bratovega obraza. Izpustil je sestro ter se vsedel. "Moral bi ti bil povedati, a ti nisem liotel kaliti veselja. Moral bi pa vendar..." "Ne, popolnoma nemogoče!" se je vmeša- la Katica, kot da ima potrebo zagovarjati svojega očeta. 'Ni mogel priti, nemogoče! France mi je povedal. Veš, ti Tas. tam gori nekje je prav bajen kozel. Papa ga mora iztakniti!" Naravno! Kozel! Kot bi se hotel ogniti predmetu, ji1 rekel s spremenjenim glasom: "Skrbela si me! Kje sta bili, ko je prišla nevihta?" Gori v gozdu, na suhem in na varnem v lopi. Začela mu je pripovedovati ter se je zopet odobrovol jila. Šegavo mu je slikala obup tete Gundi, lovčev prihod ter njun sestop k potoku čisto kot v "Pavlu in Virginiji". Nato je onemela, kot da je dogodek pri koncu. Smeli-lj;\je se je sklonila nad pisalno mizo ^er pričela listati po odprtih aktih. "In ti, Tas? Ti si seveda zopet izvrtal s komolcem dve luknji v pisalno mizo in zabil krasni večer. S čim si pa že spet beliš glavo!" "Zbiram snov za neki zagovor." "Seveda zelo zanimiv primer?" "Zame gotovo!v' "Koga se tiče? Kakega nedolžnega.'" "Ne, otrok, nekega tatu iz navade." "Pa, Tas!" Prestrašeno so obvisele Katiči-ne oči na bratovem obrazu. "Kako se moreš pečati s takšnim človekom? Ti, z navadnim zločincem!" "Zločinec? Da, še bolj je pa bolan. Upam, da je ozdravljiv." "Samo papa naj nič ne izve o tem!" "Sam skrbi za to, da nima prilike!" "Če pa to vendar izve, kaj mu boš rekel?" Tasilo je šel z roko čez Katičiuo teme. — "Nič!" "Da, Tas, to je pač najboljše. Ugovora ne prenese. In jaz sem prepričana, da poslednje pomladanske storije še vedno ni pozabil. Bila je pa to res prav budalost!11 "Misliš ?" "Grof Ege-Senefeld? In ta zagovarja nekega, pri svežem prestopku zasačenega divjega tatu. No. dovoli mi, Tas!" Plosknil jo je z obema rokama po licih in rekel kakor govorimo otroku: "Tebi dovolim vse!" Sluga se je pojavil v vratih: "Čaj je pripravljen!" Tasilo je vzel nekaj časopisov s pisalne mize ter ponudil sestri roko. Jedilnica je bila v pritličju. To je bil velik, neprikladen prostor, ki se mu je poznalo, da je večji del leta prazen. V sredi dolga, z zelenim suknom prevlečena in satmo napol belo pregrnjena miza. Na vsaki strani veznih vrat je stala starodavna kredenca, ob zidu okoli so se vlekle rezljane lesene klopi z obledelimi blazinami. Stene in strop so bile opažene s porjavelo mecesnovino. Sobni zrak je imel rahel vonj, kakršen je v lekarni. Izhajal je od stotina prepariranili ptičev, ki so krasili stene. O AL JE PRIDE POGLED NA UNIČENO FARMO f "GLAS HARODA" pošiljamo v staro domovino. Kdor ga bo- . ' ff. — r; •- naročiti, za, «voje sorodpike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari krajr sfcane J7. — V. kalijo -lista ne pošiljamo. Slifta je bila posneta v Oneida okraju v državi Idaho, kjer sta suša in vročina uničila ves pridelek. Toplomer je kazal več dni ' 110 stopinj. Famierji iz tega ozemlja so dobili delo pri reliefu. nL?n wznoi13* New York, Monday, July 27, 1936 1BE LULGEET 8LUVTSNE DULY IN UJ33. Hči druge žene roman IZ življenja ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H. □ STEKLO NAMESTO JEKLA! "Denar pa prihaja točno, kaj ne?'* "Da, zelo točno." "To je Še vedno znamenje, da misli na tebe." "Mogoče je pri banki za vedno naročil, da nam pošilja zneske, sam pa se za to najbrže ne briga. Tndi oče pošilja banki vedno potrdilo. Z nami pač ne mara imeti nobenega opravka. Ko bi vedela, Gonda, kako se čutim ponižanega, da jnoj oče vedno sprejema ta denar. Bilo bi mi veliko zadoščenje, ko bi ga mogel zavrniti. Toda moj oče bi me razglasil za blaznega. Saj vedno čaka na denar, da ga potem pri igri zopet izgubi." Zadnje njegove besede zvene kot stokanje. Gonda ga sočutno pogleda. "Toda tvoj stari oče more biti hud samo na tvojega očeta." "Da, pa tako hud, da je prenesel to jezo tnoi na mene, ker sem njegov sin. Denar za mojo vzgojo pošilja šele, odkar je umrla moja mati. 'ker ga je njena smrt hudo zadela. Najbrže jo je moral imeti zelo rad in je bil na njo tudi tako hud, ker je iz očetove hiše pobegnila z možem, kateremu je odklonil njeno roko. Zelo ga je moralo to potreti." "Zakaj pa je odklonil roko tvoje matere tvojemu očetu;" "Ker — ker mu ni mogel dovolj jamčiti za srečo moje matere. In pri t?m je, žal, imel popolnoma prav. Saj veš ravno tako kot jaz, Gonda, da je bila moja mati zelo nesrečna Ob strani mojega očeta. Nikdar ji ni odpustil, da ji je oče tako neodpustljivo zameril, četudi je bil edino sam vsega kriv. Vem, da je moj oče mojo mater poročil z velikim prevdarkom, ker je bil njen oče zelo bogat. Mislil je, da se bo stari oče potolažil, kadar bo enkrat poroka izvršena. Samo s prevdarkom, ne iz ljubezni, je pripravil mojo mater do tega, da je pobegnila ž njim. Toda v svojih računih se je prevaril; moj stari oče je prekinil vsako zvezo, je zavrgel svojo hčer in ji je izplačal samo majhno dedščino po njeni materi, ker ii je ni mogel odreči. S to dedščino moje matere je odšel moj oče na Sumatro, ker je mislil, da bo našel srečo in je kupil Ramovo. Za tem ni vprašal, ako je tropično podnebje pri'jalo moji materi. Pri njem je izgubila vsako veljavo, ker so vsa njena pisma na očeta prišla neodprta nazaj, ko je enkrat odgovoril na pr^o pismo: 14Samo tedaj ti bom odpustil in te zopet vzamem v svojo hišo, ako se ločiš od moža, ki te bo prav gotovo peljal samo v nesrečo. Ž njimi ti »je zaprta moja hiša in moje srce." Tega moja mati ni nikdar naredila, zlasti še, ker se je bežalo moje rojstvo. Svojemu otroku jc hotela obdržati imo in še celo potem, ko je uvidela, da jo je v resnici zapeljal v nesrečo. Zelo je trpela pod tean da ji oče ni nikdar odpustil; ne sicer zato, ker jo je hotel razdediniti, temveč, ker ga je ljubila in je vedela, kako zelo ga .,e žalila. Malo pred svojo smrtjo je moja mati svojemu očetu še enkrat pisala, ga prosila za odpuščanje in mu sporočila, da se nahaja preti svojim koncem. To zadnje pismo je moral moj oče na izrecno željo moje matere z naznanilom njene smrti poslati mojemu staremu očetu in to pismo ni bilo vrnjeno. Kmalu zatem je moj stari oče poslal prvi znesek za mojo vzgojo s p ripombo, da bo v bodoče ta znesek prihajal vsakega četrtletja za mene in da naj pošilja potrdila banki. Toda osebno za mene tudi tedaj ni bilo nobene besede." Gonda vzdihne. Poslušala je in premišljevala. Steklo je silno zanimiva in vsestransko uporabljiva snov. Zlasti dandanes je steklo važno, ko tovarne iz steklenine lahko delajo marsikaj, kar so sicer delale iz drugih snovi, katere pa morajo nekatere države uvažati. Zato se, na primer Nemčija, ki se hoče osamosvo-i jjiti, trudi, da bi iz stekla delala druge izdelke in ne s^imo takih, katere so delali doslej. Steklo je v marsikaterem oziru celo boljše kakor jeklo, ker se v teku sto in tisočletij prav nič ne spremni. V naravoslovnih zbirkah danes lahko vidimo posode, narejene okrog leta 3000 pred Kr., pa se jim nič ne pozna starost. V egiptskem oddelku berlinskega državnega muzeja je spravljena modro-bela steklena palica, na kateri je vtisnjeno ime iz leta 1850 pred Kristusom. Stvari, ki so narejene iz stekla, so torej silno trpežne, ko bi seveda steklo ne bilo krhko ka- ZBIRKA. "Škoda, Grega! Imam občutek,, kot bi si mogel kaj _zanimivih povesti PRIMERNIH ZA ODRASLE IN MLADINO. — VSEBINA JE RAZNOVRSTNA: ZGODOVINSKA, ZABAVNA, POUČNA. VEČINA KNJIG JE OPREMLJENA Z LEPIMI SLIKAMI._ naglo priJobiti ljubezen svojega starega očeta, samo ko bi te poznal. In pri njem bi se počutil mnogo bolj srečnega kot tukaj." I c i S potrtim pogledom zre Grega v daljavo. Nato pa pravi: "Ne govoriva več o tem, Gonda, kajti s tem ne prideva nikamor. Po^ej mi, kaj si zadnje dneve, ko se nisva več videla, delala?" Pripoveduje mu o vsem, kar je mislila, da ga zanhna. Grega vpraša še to in ono. Nato pa si nekaj časa sedita molče nasproti. Bil je molk, ki je mogoč samo med prav dobrimi prijatelji, ki se razumejo tudi brez besed. Grega gleda Gondo z bratovskim ponosom. Ugajala mu je, ker je b ila tako lepa in mična, da je njena rožnata koža tako nežno sijala skozi tanko, belo bluzo, da je nosila svtfjo krasno glavo tako mično na lepem vratu in da so imeli njeni kodri tako polno kovinsko barvo. To je bila velika dobrota za njegove po lepoti hrepeneče oči. Na obleki njegove mačehe je bilo vedno kaj v nereiu; vdno je manjkaj kak trak ali gumb; in varnostne zaponke so morale marsikaj držati. Na Gohdi je bilo vse v redu, vse čisto, pravilno in okusno. Pa tudi sicer je bila popolno delo stvarnika. Tako lepo je bilo! V Gr#govem srcu se ni ganilo nič, česar ne bi smel občutiti tudi za ljubljeno sestro. Vzrastla sta kot brat in sestra. Grega je bil štiri leta starejši od Gonde. Njena mati je bila njegova vzgojiteljica in ie pozneje postala zvesta prijateljica njene matere. Komaij eno leto je bila njena mati Gregova vzgojiteljica na Ramovi in tedaj jo je Mik lavž Butar pripeljal na Dahomy. Toda še dalje je vzgajala Grego, ker ni bilo mogoče dobiti naslednice in ker jo je vezalo tako veliko prijateljstvo z Oregovo materjo, da je prav rada ob> držala to službo. Tudi potem, ko je bila rojena Gonda, je njena mati še dalje poučevala Grego in Grega je bil vesel svoje male sestrice, kakor je imenoval Gondo. Pobožno je občudoval malo dekletce in ji je bil takoj spočetka njen prijatelj Gondina mati ni sa no Gregi vcepila prve modrosti, temveč je pozneje tudi svojo hčer Gondo poučevala v vseh predmetih. Ker je še v domovini prestala iskušnjo učiteljice, je bila za pouk popolnoma sposobna. Ko je Gregova mati umrla, je imel Grega trinajst let in Gondina mati je Hermanu Strasserju svetovala, da bi poslal Grego za nekaj let na Dansko, kjer bi izpopolnil svojo izobrazijo. Pri tem pa je imela namen, da bi Grega premenil podnebje, kajti njegovo nežno zdravje, ki ga je podedoval po svoji materi, ni bilo dovolj močno za tropično podnebje. Toda Herman Strasser je hladno odgovoril, da nima odveč denarja, da bi mogel sina poslati v Evropo, kakor je tndi pogosto rekel da nima dovolj denarja, da bi poslal svojo ženo v Evropo, da se razvedrila. (Dalje prihodnjič.). ANDERSONOVE PRIPOVEDKE 111 strani. Cena ........................ -3» ANDREJ HOFER ....................................................50e BENEŠKA VEDEŽEVALKA .................................S5c BE LGRAJSKI BISER ...............-..........................35« BOŽIČNI DAROVI ...................................................35c BOJ IN ZMAGA ........................................................20e CVETINA BOROGRAJSKA ....................................45e CVETKE (pravljice za stare in mlade).,..............30c ČAROVNICA S STAREGA GRADA ....................25« DEVICA ORLEANSKA ............................................50c DEDEK JE PRAVIL (pravljice) ........................40c ELIZABETA, HČI SIBIRSKEGA JETNIKA........35e FRAN BARON TRENK ............................................35c FRA DIAVOLO ........................................................50e GOSPOD FRIDOLIN ŽOLNA. Spisal Fran Mil-* činski. veselomodre humoreske, 72 strani .35 HEDVIKA. BANDITOVA NEVESTA ..................40c JANKO IN METKA (kartonske slike za otroke) 30c KOREJSKA BRATA (trtice o misijonarjih v Koreji) ...................................................30c KRALJEVIČ IN BERAČ .......................................30« KRVNA OSVETA (povest iz abruških gora) .....30e KAJ SE JE MAKARU SANJALO ........................25c LJUDEVIT HRASTAR, POZNAVA BOGA (spisal Krištof Šmit) .................................30c MARKO SENJANIN, SLOVENSKI ROBINSON.... 75c M A RON, krščanski deček iz Libanona ................25c MUSOLINO, ropar Kalabrije ................................40c MRTVI GOSTAČ ....................................................35c MALI KLATEŽ (spisal Mark Twain) ................70c MLADIM SRCEM (par krasnih črtic pisatelja Meška) ......................................................... 25c NA RAZLIČNIH POTIH ................................_.... 40c NA INDIJSKIH OTOKIH ..................................... 50e PREGANJANJE INDIJANSKIH MISIJONARJEV. Spisal Jos. Spillman. Cena .........30 PRISEGA H IKONSKEGA GLAVARJA. Povest iz starejše misijonske zgodovine kanadske. Spisal Ant. Huonder. Cena ...............30 PRVIČ MED INDIJANCI. Povest izza časa odkritja Amerike. Cena ................... .30 PABERKI IZ ROŽA ...............................................25c PARIŠKI ZLATAR .................................................35c "POŽIG ALEC ............................................................ 25c PRSTI BOŽJI ............................................................ 30c PRAPREČANOVE ZGODBE .................................35c POVODENJ (spisal Krištof Šmit) ........................30c PRIGODBEČEBELICE MAJE, trd. vez............. 1.— PIRHI (spisal Krištof Šmit) ................................30c PRAVLJICE IN PRIPOVEDKE ZA MLADINO I. zv..................... 40c II. zv................ 40c PRAVLJICA. Spisal H. Majar. Izbrani iz prostega naroda. Cena ..................... .40 PRIGODBE ČEBELICE MAJE. Spisal W. Bon-sels. Poslovenil Vladimir Levstik. Roman za mladino. Cena .......................... .70 PRAŠKI JUDEK ...................................-...................25c PATRIA (povest iz irske zgodovine) ....................30c POSLEDNJI MOHIKANEC ..................................30c RDEČA IN BELA VRTNICA .................................30c REVOLUCIJA NA PORTUGALSKEM _______30e ROBINZON KOŠUTNIK ...................................... .50 STRIC TOMOVA KOČA. Povest iz suženjskega življenja. Cena ..........................50 SKOZI ŠIRNO INDIJO. Kačji krotltelj, nevarnosti in -nezgode s potovanja dveh mornarjev. Cena .............................G0 SUEŠKI INVALID ...................................................35c SISTO IN SIESTO (povest oz Abrucev) ___________30c SVETA NOTBURGA ...............................................35c STEZOSLEDEC ........................................................30c SVETA NOČ (pripovedke) ___________________________________30c TRI INDIJANSKE POVESTI ________________________________30c TURKI PRED DUNAJEM ....................................30c TISOČ IN ENA NOČ (s slikami; trda vez) I. zv. $1.30; O. zv. $1.40; HI. zv. $1.50 SKUPAJ $3.75 TISOČ IN ENA NOČ, mala izdaja, trdo vezano 1.— , VOJSKA NA BALKANU s sUkami, več zvezkov Po ............................ J50 VOLK SPOKORNK (spisal Franc Meško; b slikami) ____________________________________________________$L00 Trda vez.......1.30 ZABAVNI LISTI ZA SLOVENSKO MLADINO 3 zvezki po ...................................................50c ZADNJI DNEVI NESREČNEGA KRALJA ________60c ZLATOKOPI (povest iz Alaske) ___________________________25c ZBIRKA NARODNIH PRIPOVEDK (dva dela) I. del ------------ 40c II. del ______________40c ZBRANI SPISI ZA MLADINO — 10 povest; Vinski brat; osem povest! in 13 povesti spisal Engelbert Gangl), v 1 zvezku ...... .50 VINSKI BRAT. (V. z v.), Gangl .............. Jb 0 8 POVESTI. (IV. zv.), Gangl ................ .50 13 POVESTI. (III. zv.), Gangl .............. M Naročite jih pri: KNJIGARNI "GLAS NARODA 216 Sfetf ifith Street Mcm York, N. Y. kor steklo. Vendar je pri steklu, čeprav se razbil je,- najbolj čudovito to, da svojega bistva nikdar ne spremeni. Razbite čepinje je treba le znova dati pretopiti, pa je steklo zopet celo. Železo ali večina drugih kovin pa se počasi izrabi in tudi propade. Moderna telinika zato trdi, da je steklo v marsi-ka'kem pogledu mnogo bolj dragoceno, kakor pa večina kovin. Iz stekla namreč ne delajo le reči, ki morajo prepuščati solnčno svetlobo, kakor na primer žarnice, cilindre za svetilke, okna, termometre itd., ampak so začeli delati tudi razne kuhinjske in druge posode, katere pa so ovite s kako drugo snovjo. Celo takozvane sko-dele na angleških straniščih so že začeli delati iz stekla in se baje ta stvar kar dobro obnese. Pri zgradbah so začeli porabljati opeko iz stekla, kar je prav prilično za kleti, ker steklena opeka pušča v glet svetlobo. Vedno bolj pa se kaže, da bodo kmalu minili časi, ko se je reklo, da ?je steklo krhko. Kar se je še pred malo leti zdelo nemogoče, se danes že uresničuje. Na Češkoslovaškem so namreč začeli izdelovati steklo, ki je sedemkrat bolj elastično kakor jeklo. Izdelujejo že tudi nekako "gumijasto'1 steklo, ki je resnično manj nevarno, kadar bi se razbilo, kakor pa je bilo steklo nevarno doslej. V Ameriki pa poskušajo iz stekla delati granate in bombe, kar so doslej delali le iz jekla. Ce bi se to obneslo, se bo vojna tehni'ka v kratkih letih prav tako spremenila, kakor se y'e spremenila takrat, ko so namesto svinčenih krogel začeli delati jeklene. Če bodo v prihodnje«, v vojskovanju rabili steklene krogle namesto jeklenih, se bo morala tudi vojna sanite-ta zdatno spremeniti. Izdelovanje stekla se je resnično nad vse spopolnilo. To dokazuje že dejstvo, da sedaj lahko izdelujejo tako zvano "varnostno steklo'' za šipe v vozovih, vagonih, avtomobilih in drugih prevoznih sredstvih. To novo steklo je tako narejeno, da se razdrobi na prav drobne kosce, kadar se razbiije. Doslej so šepinje razbitega stekla povzročale ljudem včasih hude rane, zlasti kadar se je zgodila kaka nesreča z avtomobilom ali z vlakom. Sedaj pa takih ran zaradi stekla ne bo več. Steklo se namreč, kadar je razbito, tako razprši, da ne more nikogar več raniti. Moderna tehnika torej misli iz stekla ustvarjati prava čudesa. Na parnikib, ki so debelo tiskani, se vrše v domovino izleti pod vrjstvom izkušenega spremljevalca. 29. julija: Queen Mary v Cherbourg Washington v Havrr 1. avgusta: Champlain v Havre Bremen v Bremen 5. avgusta: Aquitania v Cherbourg Normandie v Havre 8. avgusta: Europa v Bremen Rex v Genoa 12. avgusta: Manhattan v Havre Queen Mary v Cherbourg 13. avgusta: lie de France v Havre 15. avgusta: Paris v Havre 19. avgusta: Aquitania v Cherbourg Normandie v Havre 20. avgusta: Vulcania v Trst 21. avgusta: Bremen v Bremen 22. Champlain v Havre Cunte di Savoola v Genoa 26. avgusta: Queen Mary v Cherbourg Washington v Havre 28. avgusta: lie de France v Havre Europa v Bremen PlSite nam za cene vomih 11- SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Borca a) 216 W. 18th St., New York stov, reservacljo kabln In pojasnila za potovanj* 2. septembra: Normandie, Havre Aquitania, Cherbourg 5. septembra: Paris v Havre Bremen v Bremen Rex v Genoa 8. septembra: Saturnia v Trst 9. septembra: Manhattan v Havre Queen Mary v Cherbourg 10. septembra: Chauuilain v Havre 32. septembra: lie de France v Havre Berengaria v Cherbourg Europa v Bremen 16. septembra: Normandie v Havre 17. septembra: Aquitania v Cherbourg 19. septembra : Conte di Savola v Genoa 22. septembra: Bremen v Bremen 23. septembra: Lafayette v Havre Washington v Havre Queen Mary v Cherbourg 26. septembra: Paris v Havre Vulcania v Trst 29. septembra: Europa v Bremen 30. septembra: Normandie v Havre 4\ VAŽNO ZA NAROČNIKE Poleg naslova je razvidno do 1'daj imnte plačano naročnino. Prva Številka pomeni mesec, druga dan in tretja t>e leto. Da nam prihranite nepotrebnega dela in stroškov, Vas prosimo, da skušate naročnino pravočasno poravnati. Pošljite naročnino naravnost nam ali Jo pa plačajte našemu zastopuiku v Vašem kraju ali pa kateremu izmed zastopikov, kojih imena so tiskana z debelimi črkami, ker so upravičeni obiskati tudi druge naselbinp, kjer je kaj naših rojakov naseljenih. DOŽIVLJAJ SMRTI V abruškem mestecu Taglia-cozzu je umrl pred kratkim kmet Filippo Pascucci za pljučno embolijo. V tamkajšnji kliniki pa je zdravnikom s hitro operacijo uspelo, da so "mrtveca" obudili znova. Mož pripoveduje sedaj o svoji prehodni smrti taikole: "Čeprav se nisem prav zavedal, kaj se dogaja z menoj, sem ■imel za kratke trenutke vtis hude bolečine v srcu. Imel sem v glavi tudi občutek, da padam v strašen prepad, med tem ko so mi plesale pred očmi na črnem ozadju neštete točkice in so se vrtinčili drugo v drugo naokrog velika rumena in rdeča kolesa. Pri tem sem občutil potrebo, da bi kričal. Zdelo se mi je, da sem udaril z glavo ob tla. Čisto jasno se spominjam dveh vtisov, ki sta se me čudno dojmila. Med tem ko sem ležal, mi je nekdo otipaval žilo. Spominjam se tudi svojega ponovnega poskusa, da bi odprl oči. Vedno pa sem imel občutek, da mi manjkajo veke. Od tega, kar je Cedilo, se jspominjam, da sem slišal o-krog sebe neko šepetanje in občutil mogočno svetlobo. Toda pomnite, da jje bila to mrzla luč brez toplote, brez barve. "Na smrt sem mislil samo neki trenutek ko mi je skočil CALIFORNIA: San Francisco, Jacob Laushin ORADO: Pueblo, Peter Culig, A. Saftlč Walsenburg, M. J. Bayuk INDIANA: Indianapolis, Fr. Zupančič. "LLINOIS: Chicago, J. Bevčič, J. Lukantch Cicero, J. Fabian (Chicago, Ci or o In Illinois) Jollet, Mary Bambich La Salle, J. SpeUch Mascoutah, Frank Augustln North Chicago, Joe Zelene KANSAS: Girard, Agnes Močnik Kansas City, Frank Žagar MARYLAND: Kitzmiller, Fr. Vodoplvec Steyer, J. Čeme (Za Pennsylvania, W. Va. In Marylaul) MICHIGAN: Detroit, Frank Stnlar MINNESOTA: Chisholm, Frank GouSe Ely, Jos. J. Peshel Eveleth, Louis Gouže Gilbert, Louis Vessel Hibbing, John Povše Virgina, Frank Hrvatlch MONTANA: Roundup, M. M. Panlan Washoe, L. Champa NEBRASKA: Omaha, P. Broderick NEW YORK: Gowanda, Karl Strnisba Little Falls. Frank Masi« Cleveland, Anton Bobek, Cbas. Karl-linger, Jacob Resnik.. John Slapnik OHIO: Barberton, Frank Troha Girard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant, John Kovfe Youngstown, Anton Kikelj OREGON: Oregon City, Ore., J. Koblar PENNSYLVANIA: Broughton, Anton Ipavec Conemaugli, J. Brezovee Coverdale in okolica, M. Bapnf) Export, Louis Supančič Farrel, Jerry Okorn Forest City, Math Kamin Greensburg, Frank Novak Johnstown, John Polantz Krayn, Ant. Tauželj Luzerne, Frank Balloch Midway, John Žust . Pittsburgh. J. Pogačar Steelton, A. Hren Turtle Creek, Fr. Sehlfrer West Newton, Joseph Jovan WISCONSIN: Milwaukee, West AlIIs, Fr. SkJk Sheboygan, Joseph Kakei WYOMING: Rock Springs, Louis Tauchar Dlamondville, Joe RoUch Vsak zastopnik Izda potrdilo za sve-o, katero je prejel. Za^^pnike toplo »rlporočamo. UPRAVA "GLAS NARODA** nenavaden mrzel občutek do sr. ca. Ta misel na smrt me pa ni prestrašila. Nasprotno, spominjam se razločno svojega začudenja, da nisem občutil niti strahu, niti groze, pač sem imel teman občutek, ki ga ne morem določneje opisati, ki pa je bil zelo soroden radovednosti. Verjamem v Boga in to mi je dajalo moč. Morda sem imel zavoljo tega namesto občutka strahu občutek miru in pokoja. Za trenutek sem mislil na svojo družino. O dogodkih pri svoji oživitvi se ne spominjam ničesar. Bilo mi je le, kakor da sem se prebudil iz dolgega, krepkega .pparoja. Bila je noč. Ker sem navajen vstajati zgodaj ob svetlem jntru, me je to malo mešalo, vendar sem se čutil zelo svežega. Veljalo pa me je dolgega napora, da sem razumela da sem v neki kliniki." MAŠČEVANJE LEPOTIC V južno-italiljanskem kraju Lecce so imeli lepotno tekmo lairikajšnjih lepotic. Za najlepšo je bila izbrana 20 letna kmečka hči Emilija Buonaven-tura. Toda drugo jutro so Emi-'ijo našli ležečo na polju v okolici mesta. Po vsem telesu je 'rila na debelo pomazana s kolo-mazom, lase je imela ostrižene n obrvi obrite. Nagla preiskava je nato ugotovila, da sta se tako nad njo maščevali dve drugi lepotici, ker onidve nista bili izbrani za kraljice lepote. NAROČITE SE NA "GLA8 NARODA", NAJVEČJI SLO-/ENSKI DNEVNTK v -7T)R P&ŽAVABL