99. številka. Ljubljana, soboto 1. maja. XIII. leto, 1880. SLOVENSKI NARO ItJik; sa h dan, izvzciiiAi ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po poŠti prejenian za avstro-ogerske dežele za celo leto lfi gl., za pol leta 8 gl. ,j\ Mtfl leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. HO kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na doni ne računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za ćetrt leta. — Za tuje dežele toliko već, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šol ih in št dijake velju znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. f>0 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gold. — Za oznanila so plačuje od cetirisiopne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat, in 4 kr., če bo trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. —Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 3 „gledališka stolba". Opravnistvo, na katero naj tie blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, tj. administrativne stvari, je v „Narodnej tiskarni" v Kolmanovej hiši. Vojaška taksa. V državnem zboru zdaj teče posvetovanje o „novej vojaškej taksi," to je, o ta kej postavi, po katerej bode imel vsak tist fant, ki nij k vojakom potrjen, nekaj plačati: en goldinar, če ima čisto malo dohodkov, dva goldinarja, če ima več, tri goldinarje itd. po večjem ali manjem premoženji. Ta nabrani denar pa ne bode država zapravila, ampak se bode potlej d a j a 1 družinam tistih, ki bodo v vojake potrjeni, vdovam in otrokom v vojski padlih, v vojski poškodovanim itd. Torej to nij prav za prav noben nov davek, temuč le nekaj pravičnega je, če tisti, kateri lepo doma ostane, ker je morda malo menj zrastel Ali sicer zdrav, z jednim goldinarjem podpira družino onega, ki mora na krvavem bojnem polji domovino braniti in svoje življenje na prodaj nositi Kdor nij zmožen sam vojak biti, naj vsaj malo onim pomaga, ki morajo družino in dom zapustiti in iti v boj. Posebno mi Slovenci nemarno nobenega vzroka biti zoper tako postavo. Pri nas so po kmetih čvrsti fantje še in zdravi, zato je skoraj uže vsak soldat. Drugod pa, po necih velicih mestih in po nekaterih nemških krajih so mladi moški krofasti, gnjilokrvni, slabotni, nevzrasli, za vojake nesposobni, a bogati — zakaj ne bi ti vsaj plačevali za nage vojake? Pri nas Slovencih se dobf mnogi kmet, ki po tri sine ima pri vojakih, vse kolikor jih ima. Kadar bo vojska, vzemo mu vse tri in doma nema starcu kdo delati. Tam drugje je pa drug oče, ima tudi tri sine, a nobeden nij vojak, vsi so tudi ob vojski doma. Nij li pravično, da ti z malim doneskom onega podpirajo, ker so zarad jnalega telesnega pogreška ostali varno doma V Gotovo bodo tudi toliko pravični, da bodo raj si v tako podporno kaso plačevali po goldinarji uli dva goldinarja, kakor da bi morali iti na vojsko, kjer se igra za življenje. Kmete in naše ljudi bode to plačevanje prav malo zadelo. Moćno bode pa zadelo mestne bogatine in j u d e. Ti bo uže tako znali dozdaj osvoboditi se vojaštva, včasi tudi če bo bili sposobni. Denar je denar! Ker bode za bogatine taksa velika, 40, GU, 80 do 100 gold., naj ti vsaj plačajo za ubozega kmetskega fanta, ki nema denarja, pa ima Čvrsto pest. To, da bode postava naložila mestnim bogatinom in zlasti judom neki „ davek", čutijo užo nemški večjidel judovski ali od judov odvisni nemški novinarji; zato pa uže nemški časniki trobentajo zoper postavo. Njim pomagajo taki, kateri malo vojakov dajejo. Slovenski narod pa primerno mnogo vojakov postavlja, torej se ne more ustavljati tej po- stavi. Le pomislimo, kaka revščina je bila pri nas skoro v vsakej vasi v onih hišah, kjer so predlanskim, ko je bilo le en kos „vojske" v Bosni, vzeli na vojsko moža ali sina. Tam so ostali otroci brez reditelja, tu je žena sama na kmetiji ostala brez moža in brez denarja, tam so ostali onemogli stari roditelji brez vse pomoči. Nabirati smomorali milodare, pa še nijsmo mogli uboščine in nadloge dovolj odpraviti. Zakaj bi za take Čase ne bilo gotove pomočne kase, v katero naj dajejo oni, ki jim nij treba v vojsko iti ? Le na ta način bode nekako res „voj na dolžnost občna," dozdaj je tist, ki je bil popolnem zdrav in moč itn sam vse dolžnosti dopolnjevati moral, a oni, ki mu je le kaj malega manjkalo, nij storil nič za vojaštvo. Iz državnega zbora. Včeraj se je v državnem zboru nadaljevala debata o zakonu glede vojaške takse in sicer o tega zakona §§ 5, 6 in 7. Minister Zemialkovski je nnglašal, da so ustavoverci v prejšnjem parlamentu zmirom silili na osnovanje zakona o vojaškej taksi, da so pa zdaj temu zakonu v njega celoti protivni. Očitajo ministru Horstu, da hoče s to postavo ljudi dreti in dasi je ustavoverec, očitajo mu, da se dotika ustavnih pravic državnega zbora. Minister Zemialkovski je razjasnjeval, da skupnih doneskov vojaške takse ne bode oskrboval avstrijski finančni minister, nego ogerske doneske bode upravljal ogerski, avstrijske pa avstrijski finančni minister. Od ustavo-verne strani se je najbolj ugovarjalo, da se bode napravil z vojaško takso poseben fond, kateri bode oskrboval liiuiuni minister, z njim gospodaril pa minister za deželno obrambo, da je pa to vmešavanje v budgetne pravice zbornice. Temu je oporekal minister Zemialkovski. To § 5. se bode namreč vojaška taksa razdelila invalidom, vdovam in sirotam onih, ki so v vojski padli in se bodo z njo podpirale rodbine v vojake poklicanih. Za prvi dve vrsti se bodo o.-noval poseben fond, ki je za leto pro-računjen na 2 milijona goldinarjev. Ta dva milijona bosta dali v razmeri, kolikor dajeta vojaških novincev, obe državni polovici. Ali, ako mir več let traje, manjša se bolj in bolj število invalidov, vdov in sirot; od teh milijonov ostane tedaj nekoliko potem. Ta ostanek se bode naložil in osnoval se reservni fond za oue čase, kadar pride do vojne, ko se bode število nesrečnih vsled vojne namnožilo in iz njega se bodo podpirali, ne da bi trebalo zvekšati vojaško takso ali pa poseči v državni zaklad. Tak fond je pa še važniši za rodbine v vojsko poklicanih. Za nje je proračunjenih 800.000 gold. Ob času miru se ti novci ne potrebujejo, v vojski pa ne zadostujejo, dakle treba, da se vsako mirno leto ta svota spravi, da se za vojni čas nabere tak fond, iz katerega bi se dalo rodbine dobro podpirati. V budget ne spada ta svota, ker bi se za druge vojaške potrebščine sproti porabila, za uboge rodbine o času vojne črez deset ali dvajset let bi pa ne ostalo nič. Kdo da plačuje vojaško takso, to pove jasno zakon in zakon določuje zopet, da dobe doslužniki 50 procentov. Poslanec Skene je polemizoval zoper predgovornika in zoper načrt tega zakona. K r o n a w e 11 e r predlaga, naj se § 0. prvi odstavek glasi tako-lc: „Iz dohodkov vojaške takse se osnuje poseben fond, katerega naj upravlja finančni minister, a vsako leto se mora proračun in sklep računa predložiti državnemu zboru, da ja odobri". Prvi odstavek §. 7. naj se pa glasi: „Z zakladom vojaške takse ima pravico gospodariti ▼ mejah od državnega zbora dovoljenega proračuna minister za deželno obrambo in sicer glede § 5 pod 1. in 2. točko zaznamovanih smotrov v sporazum-Ijenji z državnim vojnim ministrom". Vladni zastopnik sekcijski chef \Yeinmei-ster je razjasnjeval, kako da sta se ta dva milijona vojaške takse proračunila. Povedal je, da se je 1. 1877 iz vseh novačenjskih letnikov zbrisalo 43.729 mož, leta 1878 pa 42.419, povprečno tedaj 43.074. V tretjem razredu nastavljenih in tedaj plačujočih vojaško takso je znašalo povprečno 68,904, v tretjem razredu oproščenih 10,019, vseh skupaj 211.997. Ako se računi za jed naj s t let nazaj, od števila pa odtegne 25%, to jih je takih, ki so dolžni takso plačati 1,00G.4G9. Taksa teh plačujočih broji v jednom letu 1,128.477 gl., skupni dohodki vojaške takse pa broje na leto 2,266.944 gld., ako se na vsacega računi povprečno samo 2 gld. Pri tem pa nij so všteti še izseljenci in taki, ki so bili od vojakov odpuščeni zbog nezmožnosti ali rodbinskih razmer. Poslanec Auspitz predlaga: Prvi odstavek § G tega zakona naj se glasi: „Jeden del letnega dohodka vojaške takse se porabi za osnovanje posebnega fonda v izvrševanje v § 5. pod 1. in 2. točko zaznamovanih namenov. T o m a š e u k podpira Ausjiit/.ev pretilog. II oh en \v ar t pa preplaga, naj se vsi v tej seji k 5, G in 7 slavljeni predlogi izroče nazaj odseku, da v prihodnjej prvej seji (de-nes) o njih poroča. Ilohenvvartov predlog se sprejme, potem pa se nadaljuje posvetavanje pri § IG, a še le v prihodnjej seji pridejo na vrsto §§ od 5 —16. § 16 se glasi: „Letna vojaška taksa šteje: v 10. razredu 1 gld. „ 9- „ 2 „ » 8- n ^ „ v 7. razredu r, . 4. „ «2. „ 5 gld. 10 „ 20 , 40 „ 60 „ 80 . ■ L n 100 „ Vsako leto se določi, po katerem razredu se plačuje taksa, po razmerah premoženja, po plačevanji direktnih davkov in z ozirom na čisti dohodek. Dotične razmere takso dolžnega plačevati bo podlaga pri določevanji, ako ima dotičnik za življenje, stiinu primerno, zadosten dohodek, da se od njega živi. V slučaji, ako taksi podvrženega živo izključno ali večinom njega starši ali dedi, določuje se vojaška taksa po dotičnih razmerah Btaršev ali dedov. Ozirati se mora jednako pri tem na število v skupnem gospodarstvu živečih otrok, ozirom vnukov. Pri določevanji vojaške takse se je redno ozirati na število v skupnem gospodarstvu živečih otrok, oziroma vnukov a podloga dolo-čenji je četrti del direktnih davkov; v kateri razred potem dotičnik pripada, temu določenju je podloga oni razred, kateremu je oni četrti del direktnih davkov najbližji; na uvrščenje v višjih ali nižjih razred pa uplivajo vse druge razmere (premoženje,pridobitek,čisti dohodek)" Razni poslanci so govorili zoper ta paragraf, in poslanec Dipauli je predlagal, naj se izroči nazaj odseku, da ga popravi. Njegov predlog je zbornica odobrila. Govor slovenskega poslanca Kluna za dr. Vošnjakovo resolucijo o Brednjih šolah v drž. zboru 23. aprila. (Po Btenograficnem zapisniku.) (Dalje.) Isto tako, kakor je z nameščevanjem direktorskih in učiteljskih služeb, je tudi z volit-vijo šolskih nadzornikov. Za časa Hohen-wartovega ministerstva je bil sicer imenovan Šolski ogleda, čegar ime se je mej debato jedenkrat uže imenovalo, in ki bi bil mogel nalog deželnega šolskega nadzornika v slovenskih deželah zvrševati. Naložilo se mu je nadzorovanje humanistiških in realrstiških strok. A precej po odstopu Hohenwartovega ministerstva se je zanj pričel veliki teden. Vzeli so mu z izgovorom, da interesi znanosti ne pripuščajo, da bi jeden ogleda nadzoroval vse stroke, najprej nadzorovanje realistiških strok ter se to izročilo graškemu nadzorniku, ki nij samo hodil na ogledovanja, temuč tudi k sejam deželnega šolskega sveta v Ljubljano, da je tam delal na prospeh nemške „kulture" ; pred dvema letoma pa je bil imenovani nadzornik, ne da bi bil prosil za premeščenje, prestavljen v Dalmacijo. Jaz ne trdim, da se je to zgodilo zbog tega, ker je bil Slovenec, a zdelo se je tako. In od onega časa nemamo nobenega svojega šolskega oglede več, ampak Šolsko nadzorstvo na naših srednjih šolah se je izročilo dvema, na skrajnih mejah našega šolskega okraja v Trstu in Gradci stanujočima nadzornikoma, in sicer vsakemu izmej njiju lcali.^tiške in humanističke stroke, kar se je reklo preje, da je nedopuščeno. V resnici lepa ilustracija skrčenja administracije in varovanja državnih financ! Vrhu tega pa še nobeden izmej njiju ne zna slovenskega jezika; kako moreta v takih odno-šajih nadzirati napredek na nemško-slovenskih srednjih šolah osobito iz slovenskega jezika, to je nam uganka, katero bi tudi gospoda z one (leve) strani teško rešili. Pri takih razmerah se mi prav čudne zde pritožbe nekih poslancev levice, češ, da je po deželah z mešanim prebivalstvom nemški živelj v nevarnosti, da se ustavoverni uradniki tožijo, da uradnikom, častnikom in državnim služabnikom na več krajih nij mogoče, svoje otroke dati odgojevati v nemškem jeziku itd. Po načelih poslanca iz Tešena, ki je upiral se temu, da bi se poslanec s Češkega potezal za prebivalce v Šleziji, ker ima ta dežela tako sama svoje poslance v tej zbornici, — bi mi gospode z one strani lehko vprašali, kako da je to, da oni v imenu Yseh Nemcev, torej tudi za one dežele povzdigajo svoj glas, katerih tu ne zastopajo in ki imajo tudi same svoje poslance? Pa še celo ako jim pripoznamo to pravico (in zakaj bi je ne?) moramo reči, da je njihov strah za nemštvo prazen. Prav po pravici je neki govornik te strani uže omenil, da Nemci nemajo prav nobenega uzroka tožiti, da jih kdo zatira, ker še nijso skusili, kaj se pravi zatiranim biti. (Klici: Res je to !) Vam se čudno zdi, da mi od učiteljev, ki imajo opraviti s slovenskimi otroci, zahtevamo znanje slovenskega jezika. Kaj bi rekli vi, če bi na kakem čisto nemškem zavodu, za kateri koli predmet vam nastavili profesorja, ki bi ne znal nemški ? Ali bi se vam ne zdelo to nenaravno ? Bi li ne zahtevali po vsi pravici od njega znanja nemškega jezika? No, pri nas so take nenaravne razmere. Je uže izjema, če zna kak profesor slovenski, pravilo pa, da mu tega nij treba znati. Vi ste razkačeni, da je bilo nekaj urednikov vaše stranke premeščenih, ali bolje: povišanih. Kak hrup bi bili vi — po vaših besedah v splošnej debati sklepati — zagnali še le, če bi bil nemštvo zadel le stotinski del tega, kar so morali slovanski narodi leta in leta prestajati (Klici: res je!); če bi bili pri vas profesorje in uradnike, ki ljubezni do svojega naroda in milega materinega jezika nijso skrivali, uradno ali „iz službenih ozi rov", kakor se pravi, prestavljali na najskrajnejše meje cesarstva, kakor se je pri nas sto in stokrat zgodilo, čeravno se j'm v služ benih zadevah nij moglo nič očitati. (Klici: Čujte!) Govornik one strani se je sklicaval na to, češ, „da Nemci primeroma gotovo ne plačujejo manjših davkov, ko slovansko prebivalstvo"; temu je pridal, da bi so Nemci pra-vičnej postavi o narodnostih ne upirali. Kaj mu je pa ta „pravičnost" za nenemške narode — in kakor da bi se bil uže kesal, češ, da je preveč odjenjal — to je razvidno iz njegovih besedij: da se upira naravnej vpeljavi slovenskega jezika v srednje šole! In zakaj se upira? Ker je po nemških šolah več učencev ko po slovenskih! Mi v tem popolnoma pritrdimo temu štajerskemu poslancu: po nemških šolah je res več učencev ko po slovenskih, kajti slo venskih — kakor sem dokazal, v resnici skoro še nij, torej še tisti ne morejo obiskovati jih, ki bi jih radi obiskovali. Tudi v tem se strinjamo z omenjenim poslancem, da so Nemcem davki odmerjeni po istej meri, kakor Slovanom. Toda Nemci vsaj nekaj za to dobe, mi pa smo si morali ob jednakem plačevanji davka do zdaj velikrat in v več rečeh sami pomagati, Če smo hoteli kaj storiti za razvoj narodnosti svoje. Ko smo se oglasili za slovenske šole, nam je takratno mi-nisterstvo (Giskra) odgovorilo: „Če JS!ov*nci hočejo imeti slovenske Sole, naj si jih pa sami napravijo!" Nemci pa uže smejo zahtevati, da se za 5 do 10 nemških otrok napravi šola na državne stroške! Ali tu ne pride človeku na misel znani pregovor: rKmet — to je pa kaj druzega ?" Jaz sem prepričan, da bi tndi nam ne bili dali onega odgovora, če bi bili znhte-vali šole nemške. Saj so Se celo za slovansko in tudi nekoliko polaščeno Dalmacijo predlagali nemško šolo! Morda bi bili potem nam celo tako velikodušni, kakor so bili ČVnovieam, in bi nam bili dali v Ljubljani še vseučilišče, če bi bili prosili nemškega. Mi vam, gospoda levice! prav iz srca privoščimo vaše nemške šole, pa ravno zato se vam bo umevno zdelo, če enako pravico zahtevamo tudi za-se in terjamo, da se za poldrugi milijon Slovencev srednje Sole ured<$ tako, kakor bodo za naš narod primerne. Če pa to terjamo za vse dežele, po katerih bivajo Slovenci, moramo to še s tem večjo odločnostjo terjati za deželo kranjsko, ker Kranjska nij dežela z mešanim prebivalstvom, tako, kakor nekatere druge. Zato se moramo upreti izreku mariborskega poslanca, ki je trdil, da je skoro po vseh srednjih šolah na Kranjskem in Štajerskem tako, kakor v Mariboru, in da mora biti s podukom po drugih šolah ravno tako, kakor zahteva on za mariborske. Saj je znano, da ravno Maribor je eno tistih mest, ki so bila zadnji čas svojemu rodu, slovenskemu narodu, najhuje odtujena in ponemčena. Kar se pa posebno Kranjske tiče, tam nij pravega mešanega prebivalstva, kajti, kakor zadnje ljudsko številjenje kaže, je v deželi 450 000 Slovencev in ne prav 20.000 Nemcev, pa ne po vsej deželi mej slovenskim prebivalstvom raztresenih, ampak skupaj v svojem kočevskem okraji in na Fužinah (Weissenfels) tik ob meji koroškej. Vsi oni, ki so se prej štulili za Nemce, zdaj pa le za „liberalno" stranko, in so zahtevali nemSkih Sol, bo — izvzemSi nekaj uradnikov tujcev — ljudje Čisto slovenskega rodu, ki so se le zavoljo dobička, katerega je do zdaj nesla nemško-liberalna vera, oklepali nemške stranke, svoje otroke v srednje šole vpisavali za Nemce in jih celo odvezavali od poduka v slovenščini; njih starši pa morda še zdaj v kakej vasi kje s svojimi sosedi govore" slovenski, ker druzega jezika nobenega ne znajo, in ne strme malo, kako da je njih sin kar črez noč postal Nemec. (Levica se smeje.) Da nam taki ,.Nemci" nijso Nemci, in da nam torej ne more biti prav, če se njih otroci opro-ščujejo učenja slovenščine — kar bi pa ob splošnem podučevanji v slovenskoj materinščini nikakor mogoče ne bilo, to boste, gospoda, tem lažje razumeli, ker se morajo otroci staršev, kateri svojega slovenskega rodu ne zatajujejo, učiti obeh jezikov, potem pa, dokončavši svoje študije, so pri prošnjah za službe vendar-le nazaj porivajo za one, ki se slovenskega jezika iz lenobe nijso hoteli učiti, in se zavoljo svoje slovenske narodnosti še preganjajo. (Smeh na levici.) (Dalje prih.) Politični razgled. Motrttiije cl«»ž«>lc. V L j u b 1 j a n i 30. aprila. Ministerska naredba o rabi če&kogra jezika v uradih se je tudi za Moravsko proglasila. Upamo, da se bode skoro tudi za' slovenske dežele. Nemški poslanci iz Češkega in Moravskega, ki se delajo, kakor da bi se jim krivica godila s to naredbo, ki veli, da se ima vsacemu v njegovem jeziku uradovati in torej le ustavna ravnopravnost izvršuje, — sešli so se v posebnem shodu in sklenili baje vlado v tem oziru interpelirati in časniki na povedujejo pritožbe na državno sodišče. — Težava je pač pri tej krivičnosti avstrijskih liberalnih Nemcev raznopravnost izvesti. V imeli«* «S Ruski car slavi denes svoje 09. rnjstveno leto; iz vseh držav so mu prihajale čestitke v zadnjem času; iz Avstrije je šla od na$ega cesarja poslana deputacija poklonit se mu, in je v Peterburg prišla v četrtek; istega dne je prišla tja tudi pruska deputacija. Berlinska močno ofieijozna „Post** prinaša ob tej priliki članek, v katerem naglasa, da so te vojaške čestitke od strani Avstrije in Nem čije znamenj e vračajo če ga se spet utrjenega zaupanja mej tremi cesarji. — To so angleške volitve naredile. Andrassvjeva in Bismarkova protiruska politika sta fijaško naredili. Tur« k a vlada je odgovorila na noto poslanikov evropskih vlastij. Dejala je, da je bila samo „pomota", da so Črnogorci prekasno zvedeli, da turški vojaki odhajejo iz novega črnogorskega ozemlja, a odbija očitanje, da je to navlašč storila Turčija. ftrbska narodna skupščina je bila te dni sklicana k izrednej seji v Kragujevac, da potrdi vladin dogovor z Avstrijo o zidanji in zvezi srbske železnice. Kalijaimlio ministerstvo je 29. aprila od zbornice nezaupnico dobilo in menda bode vsled tega odstopilo. Zbornica je namreč zavrgla dnevni red, kakor ga je vlada želela o vprašanji: ali se jej dovoli še provizorični budget. Torej v Rimu je spet kriza. Iz Londona se javljajo nadaljnja imenovanja: Favvcet je imenovan za glavnega poštnega vodjo, M u n d e 11 a za komeilskega podpredsednika, Dodson za predsednika lokalne uprave, sir IIenry James je generalni državni prokurator, Grant-Duff državni podtajnik za naselbine, Cavendish tajnik za-kladnega urada. Včeraj se je odprla angleška spodnja zbornica ali menda le začasno ter se najbrž odloži zasedanje do 20. maja. V ncniNkem „rajhstagu" je dobil Bismark v četrtek zopet precejšnjo nezaupnico; monopol na tobak se je ostro grajal. Poslanca DelbrUek in Itichter sta ostro grajala Bismarkovo politiko. Zbornica je potem sprejela s 181 zoper 69 glasov Delbrttckov predlog, da se monopol na tabak ne uvede; Bismark hoče baje, da se razpusti „ rajhstag". Dopisi. Iz LJubljane 29. aprila. [Izv. dop.] Južna železnica je pred kratkim ponavljena pravila za prevozni no osob in blaga svojim uradnikom izdala. Po naključbi so mi le ta pravila v roko prišla in v III oddelku artik. 95 sem bral: „Vozni list se sme ali v nemškem ali v drugem deželnem jeziku spisati, toda v drugič omenjenem slučaji mora originalu še nemška prestava dodana biti. — Tudi mora vsakrat razpredelek: „vsobina" voznega lista kaki v službi nastavljeni, kateri je deželnega jezika zmožen, nemško prestaviti, da se more voznina pravično oceniti. Nemško se pravila glase. Der Text des Frachtbriefes kann entvveder in deutscher oder in einer andern iiblichen Landessprache abge-fasst, jedoch muss im Ietzton Falle dem Original - Texte auch die deutsche Ubersetzung beigefiigt sein. — Auch muss jedesmal die Rubrik: „Inhalt" des Frachtbriefes von einern der betrctlenden Sprache kundigen Bedienste-ten zum behufe der richtigen Classitication auch in deutscher Ubersetzung ausgefiilt vverden. Evo Slovenci! Poslužite se takih dovoljenih priložnostij, pišite slovenske vozne liste, s tem'bomb dosegli od južne železnice še druzih stvarij, in ona bode s ča- soma primorana večji del domačine ali vsnj našega deželnega jezika popolnem zmožne ljudi v službe nastavljati. Korak za korakom bodemo svoje želje dosegli | Iz Krope 27. aprila. [Izv. dop/j Napravila je nam čitalnica zopet sijajno veselico in zabavo v svojih prostorih. Akoravno so bile vse prejšnje veselice mnogobrojno obiskane, more se reči, da nobena še ne toliko kot ta. Uže pri igri 1. svečana „Bob iz Kranja" je bila od mnogih želja izrečena, naj bi se ta igra takoj ponovila, ali vsaj prej ko mogoče. Zarad mnogih zaprek, se je moglo to še le zdaj zgoditi. Zato so pa tudi obiskovalci kar v tropah dohajali v čitalnico, da je bilo ob do-ločenej uri uže vse prenapolneno. Posebno jih je bilo mnogo iz Kamnegorice, tudi vrli narodnjaki iz Radovljice so nas počastili s svojim pohodom. Ko se je Igra pričela, bila je u?e soparica v dvorani, akoravno je bilo vse odprto, okna in vrata. Igra „Bob iz Kranj*" se je igrala izvrstno. Gosp. F.. Zupanova, potinja iz Kranja, je tako priljubljena osoba občinstvu z njenim ljubeznjivim in lepim petjem in govorjenjem, da jo kar vse občuduje in hvali. Ravno tako je Polonica s svojim obnašanjem, v prelepej opravi svojo nalogo izvrstno izpeljala. Matijče, J. Zupan mlajši, je svojo nalogo kakor vselej dobro izvel. Rnvno tako dobro sta se obnašala kotlar Tomaž in g. Grabeš. Za tem so se igrali „Trije nosovi" izvrstno; tu pa nij bilo smeha kar konca ni kraja. Potem je bila tombola z lepimi dobitki, in po tomboli se je pričel ples, za mladino željno pričakovan. Narodnjak po rodu Štajerec, zdaj bivajoč tu na Gorenjskem, kateri je bil tudi pri veselici, rekel je, da je bil uže na mnogih krajih tudi v mestih pri predstavah, pa se nijso tako dobro obnesle kot tu. Od llorovnicc 26. apr. [Izv. dopis.] Dno 24. t. m. brali smo v „S1. N." dopis iz borovniške okolice, da dobimo v B. žandarmerijo — in tudi o nekem grabnu. O poslednjem zdi se mi potrebno nekaj odgovoriti. Dobimo li res žandarmijo v H.? to je denes Še uganjka. Bolj na dolgo potegnol je pa g. dopisnik pero o lokalnem ogledu nekega grabna — ter se tu pokazal, da, če ravno precej močvirja poseduje, ga malo, da celo nič ne pozna. Res je, da sem uže pred letom predlagal, da se imenovani graben kolikor moč v ravni tok spravi, tako, da bo mogoče vse druge manjši grabne vanj speljavati najmanj od 150 do 200 oralov močvirja, in to ob občinskem potu skoro polovice daljave, nekako v sredini mej Bistro in BorovniŠico. Stvar je šla počasi kakor sploh take stvari; da bi se moglo to dobro izvršiti, trebalo bi 2 parceli v daljavi 52 sežnov prerezati. Radi teh bil je imenovani dan ogled —, h kateremu so bili pozvani od okr. gl. g. komisar, g. inženir, g. podpredsednik m. odbora in posestnika omenjenih parcel, katera sta se kar se samo po sebi ume z vsemi močmi uprla. Županstvo je dobilo nalog dva izvedenca zraven poslati, ki sta tudi prišla. Vrh vsega tega se jih je povabilo brez števila še samih, mej katerimi je bil tudi g. R., kateri je tudi prav nič izveden v močvirji, a upliva! vendar s nvojo mogočno švab'čino na g. toliko, da je inženirja pregovoril, da se nij mogel odločiti ni na levo ni na desno! Rekel je le, da ne more kar na mah svojega mnenja izreči, ampak moral bi se muditi več dni, da bi stvar na tanko preiskal, ter še le po tem se odločiti mogel! Tukaj mi je le opomniti toliko, da, če bodo po močvirji „komisjonirali" taki, ki ne vedo, da je močvirje sama naraščina, ki ne ločijo mrtve plasti (šote) od spodnje rodovitne zemlje, in ne vedo da se močvirje jako naglo vseda, ako se pridno grabni kopljejo, ki ne vedo, da je močvirje enako gobi, naraščajoče se napivše vode in zopet skrčivši se, kadar se posuši! i. t. d. — tako dolgo se ne bode nič storilo. Dalje, če bodo k ogledom klicani taki, ki se dajo kakor petelin na strehi sukati — in jim na napredku in občnim blagru nij ležeče, in ne mislijo saj nekaj let pred soboj, ostanemo še vedno v tacem žalostnem položaji, knkor smo bili do sedaj — ter klicali bomo Še: O joj, Bog pomagaj! Toda Bog pravi: delaj, jaz ti bom pomagal. Ako je, in bi mogel v resnici biti kdo tako neumen, da bi vodo v „kreberB silil, ta je gotovo mej istimi, kateri so bili meni nasproti iz kolikaterih uzrokov, proti tej izpeljavi, prav za prav ne proti izpeljavi samej, ampak proti meni! Navdani so z isto kužno boleznijo, katere se pri nas le preveč nahaja in ta je: „jaz nič ne storim, moram torej ovirati da tudi drugi nič ne stori. K takim ogledom morali bi biti pozvani skušani, z močvirjem dobro seznanjeni posestniki, in to vselej iz druzega kraja, ki jim nij ni za levo ni za desno stran, in ki nijso ve-ternjaki, ampak možje, ki bi svoje mnenje izrekli po svojej vesti in prepričanosti, kakor je bil pri tem ogledu le slučajno bi rekel za kratek Čas navzočni posestnik Furlan z Iga, ki nij mene ni druz'.h poznal. Ta je rekel: čudno, da je tu tako kljubovanje; vsak če le količkaj pozna lastnosti močvirja, mora to spoznati da je pravo, le graben naj se naredi, boste videli kako naglo se bo Rvet vlegel saj je tu še čisto novina, to bi moralo biti uže prej storjeno i t. d. Tako je govoril mož, ki ne pozna strasti! Če vi g. potegnete svojo mreno iz oči, če stan močvirja tukaj dobro pregledate, plasti tega dobro premišljate, če pomislite, da zdaj mora voda v resnici po protinaravnem toku teči (se ve da slabo), če pomislite, da so ve-činom vsi vodotoci proti Borovniški in Bistri obrneni, če pomislite, da so grabni posebno pri Bistri po l1/« —2 klfr. uže zdaj globoki, če pomislite, koliko imrmo še do trde zemlje tod, koder se namerava ta graben, in če pomislite, da je pri obeh vodah uže zdavnaj vsa Šota minila, če pomislite kako dolg pot ima sedaj voda, in kako kratek bi potem bil, ker bi se blizu Ljubljanice v B. izlivala, če pomislite, koliko vode se v enej uri odteče, ker potem bi ista voda, ki sedaj potrebuje poldrugo uro potrebovala potem le dober Četrt ure, če še pomislite, da bi imela voda padca v dolžini 1000 — 1200 sežnjev, vendar 7—8' če ne več: boste menda spoznali, da ne hodim tako krivi pot, kakor ste hodili vi pred leti, ko ste delali pot v riiebesa" iz Borovnice! Še bi imel mnogo dostaviti, toda zdi se mi, da je za č. g. bralce dovolj, da se iz tega lahko prepričajo o resničnem dogodjaji. Ako bo trebalo, pa še drugi pot. Janej Borštnik. Domače stvari. — (Organ naših nemsku turskih uradnikov; Knlteneggerjev in dr., glasilo uradniškega političnega „konstitucijonalnega društva" v Ljubljani, tira zdaj, kar so volitve proč, ostro in brezozirno opozicijo proti vladi. Zadnji list vojuje strastno zoper po- stavo o vojaškej taksi, ki jo vlada hoče. Drzne se reči, da imajo federalisti, ki bodo za to postavo glasovali, devizo: „Ljudstvo mora plačati ali krvaveti." Pravi, da je za to postavo naredila se mej vlado in desnico neka wnu jsobojna assekuranca". — Tako naš nem.šk urad ni šk list! — (Grozen političen greh!) Iz Gradca se dne 29. aprila telegrafi ra v rNeue freie Presse1': „\ našem trdo nemškem mestu so bili plakati s pozivom, društvu „rudečega križa" pristopiti, v dveh jezikm, nemški in slovenski, na zid nabiti. Splošna nevolja je tukaj zavoro tega. Črez noč je bil slovenski del odtrgan ali prečrtan. — Torej na Štajerskem, kjer je dobra tretjina davkoplačevalcev in vojakovdajalcev Slovencev, je tak smrtni greh v glavnem mestu slovensk plakat nabiti, ki prosi za pomoč in milodare ranjenim vojakom! Celo za dobrodelne namene je naš jezik proganjanja vreden! In tak velik nemšk list z neko pohvalo omeni, da jo bil nedolžni slovensk del z zida strgan!! O blažena in velika nemška kultura! Kaj ko bi mi v „trdo slovenskih krajih" nemščino z zidov in drugod trgati začeli s tisto pravico. — (Za častne ude) je „Glasbena Matica" v svojem občnem zboru v sredo imenovala za slovansko glasbo velezaslužna glasbenika dr. Penj. Ipavca in vodjo glasbenej akademiji v Zagrebu, g. Ivana pl. Zajca. — (Odlikovanje.) Dr. Eisl, zdravnik kaznencev na ljubljanskem Gradu jo dobil naslov „cesarsk svetovalec". — (Z Gornjega grada) se nam piše: V nedeljo dne 2. maja zvečer ob Va 8- uri se bode čitalnica v Gornjem gradu odprla s sledečim sporedom: 1. Pozdrav in nagovor predsednika. 2. Godba in petje. Končno ples. K tej slovesnosti vabi odbor. Dunajska borza 30. aprila. (Izvirno telegrafično pur oči lo.) Enotni dr?., dolg v bankovcih . . 72 gld. 60 kr Enotni dri. dolg v srebru ... 73 n 15 „ Zlatu renta.........88 „ 75 „ 1860 drž. posojilo......130 „ — T Akcijo narodne banko .... 835 „ — „ Kreditne akcije....... 273 , 20 p London..........119 „ — „ Napol...........9 „ 47 C. kr. cekini........5 p 60 Dr?.*vn» marke ...... 5R 68 Glavni dobitek ev. 490.000 mark. Naznanilo Dobitke garantira država. Vabilo na udeležitev ■■ mora nad 8 milijonov 300.000 mark KOto>« dobili. Dobitki te ugodne denarne loterije, katera ima po načrtu le 87.; OO Jozov, so sledeči: iTa-jvcijl dobitek je ev. 40C.000 mark. 1'rMlliia 850.000 mark 6.S po ::mm „,;.,-k 1 dobitek 214 n 2000 mark po 150.000 mark 10 m 1500 mark 1 100.000 mark 2 n 1200 u..n k 1 lin.ODO mark 531 1000 mark 1 50.000 mark 078 _ 500 mark 2 40.000 mark »60 _ 300 mark a 30.000 mark 65 it 200 mark 6 25.000 mark 100 n 150 mark 2 20.000 inai k 25150 n 138 inat k 12 15.000 mark 2100 124 mark 1 12.000 mark 70 n 100 mark 21 10.000 mark 7300 !)4 in 67 4 8.000 mark mark 3 «.000 mark 7850 n 40 ia 20 52 n 5.000 mark mark b' 4.000 mark kateri se bodo v malo mesecih v 7 oddelkih gotovo odločili. Prvo vzdignuje dobitkov jo urudno nastavljeno, ter mane cel originalni loz le 3 gld. 50 kr., pol original, loza le 1 gld. 75 kr., četrt original, loia le 88 kr., ter te od državo garantovane originalno loze (ne prepovedane proinose) proti iVaiikovauej poslatvi svoto tudi v uujoddaljeuej.se kraje razpošiljam Vsak udeleženec dobi zraven originalnega loza tudi originalni crtež z državnim grbum zastonj, ter se mu takoj po uzaigovanji dobitkov nezahtevano pošlje uradni listek uzdig-nenih stevnk. Izplačevanje in razpošiljanje dobitkov izvršujem direktno jaz interesentom točno in z najbolj strogo tajnostjo. $tC~ Naročila izvršujejo se najlaglje po pošt-nej nakaznici ali pa z rekomandiramm pismom. Naj se tedaj naročila, ker bode kmalu vzdiganje, zaupno pošljejo do 12. maja t. i. na Samuel Heckscher senr., Banquier upd Wechscl-Comptoir in Hamburg. (179—2) Tujci. 29. aprila Evropu: VVitnor iz Dunaja. — Blau, Križekai iz Siska. Prt Slonu: Silca iz Članice — Kobler iz Zdola. — Žužek iz Vrczida. — Nikolič iz Dunaja. Pri Sinil«!: MebuB, Hamburger iz Dunaja. Rudninska tojelj TOPLICE na Dolenjskem se odpre 1. uiajfu Ta rudninski studence, 30° K., priporoča so zoper vso kroničke bolezni; iu se lehko rdrftvi tudi Inbalarljt»ko po sirutku in brozkrvui ter bolui u» jpljiit nli dobivajo kopeli! v bunali. Obski i ■ < ■ 111 • bo uove poNtelJe, dobiva so dobra jod in izvratuo *ino ter strtžj se skrbno. piakt. .dravnik in najemnik kopolji. (182—2) Neizogibno potrebno za vsako gospodinstvo! Novo antiseptiško, desinfifojo&e in higijeniško sredstvo „SA2TITAS" od Centralno zalogo za prodajo „en gross" ima Vogl Bi moje Blabo telo zopet poprejšnjo krepost in e.asticiteio. Komaj po itiritednom uživanji sem popolnem idrav in vesel in zahvaljujem svoj j ozdravljenje poleg Bogu Jedino le Vašim pripomočkom. Prosim Vaše blagorodja mojoj staroj materi, katera uže štiri leta trpi na srčnem b >-denji in te&kem dihanji, pnposlati proti poštnemu povzetku dva paketa tega čaja in ravno toliko škat.jic maho-rastlinskib cestličkov, in žeiiin tz si ca. da bi ta izvrstni lek in ne drago hišno zdrav.lo zasluženo splošno prip »znanje pridobilo, ter ostajam s posebnim spoštovanjem Vašemu biagorotiju hva ežui 1*7—^) Ivuu €VIcryu, kaplan. V Corkovici ina C škoiu). Od tega po zdravniškoj razložbi in pred-piaih piiptavijoni čaj, veij;i za lldnevno rabo pripravIjiui paket z nakazom o rabi 1 gld. av. v. Jedna originalna š:at!ja ltožnovskih maho-rastlinskili celuičkov OO kr. Za kolek in zavijanje pa IO I«r. posčbo. HttdtfOMtHki uiii\<-r/>ilni oh J in lt<»/-uovHki luubo-rMHlliuHki o. lllioki dobi-vai4> se joilioo lo v lekarni J. Noi< laorla v ICo/.noii na Moravbki mi, in razpošilja,o ho natočila na vae strani proti poštueiuii po-vzi-tju. Da je pa p. n. občinstvu bolj prlro5no, Imajo tudi za! go sledeči lekarji: W. Mayr v l.jiiltljuiii, \V. KOnlg v '♦luiilM.iii. S Mtttetbach in J Cejbok v Xugrc>bu, Baruihersigo lir lider in A. No d ved v Urtidoi, A. Marnk in J K u p f ers <• It m ie d v t'«lji9 O. ItiiHKlienu v Upnici, Carl Grrabaoher v Murnu. J. Mlin- v Itnl-toiimaiiii, W. Thurnvvaid v Celovci. Zaloge napravile se bodo v vseh lekarnah in večjih prodajalriloah mat^rtjalneva blaga. ifST I>oktorju Honta Jedino pravu >odu xu ot*i, natančno po starem po stHr.-m obiteljskom pr«»p su toga voloslavnega zdravnika *« oči prirojena jo posebno primerna kr pijenju iu vzdržanju vidno moči in sioer v vsak-j siatosti. S to vodo je v kratkem časi in brez ovčro v svojem poslu lohko izleči vt-uk bolnik nove in rada ane očesne vn Mice, rožniske pege, ječmene, kakor tudi neprij itno sozenje. Jedna originalna steklenica i navodom, kako 1 k rabiti, stane 70 kr., za kolek in /avoi l o kr. več i"iu\a takšna voda so dobiva samo nepoHi-cduo v 1 kanti ložuovskej. Ltdateij m urednik Makso Armić. Lastnina in tisk .Narodne tiskarneu.