GLASNI! GLASILO DELAVCEV • INDUSTRIJSKEGA MONTAŽNEGA PODJETJA • LJUBLJANA K AVGUST 1979 ŠTEVILKA 8 LETO XIII. ČLOVEK, DELO, PRODUKTIVNOST 1. UVOD Že nekaj časa je očividno, da tempa gospodarskega razvoja, ki ga dejansko dosegamo v naši družbi, ne zmoremo. Zato tudi govorimo o nestalnosti, o visoki konjukturi in pospešenem naraščanju cen, itd. In to pomeni, da dinamično gospodarsko rast ne gradimo na naraščanju kvalitetnih razvojnih dejavnikov (kot je produktivnost, ekonomičnost, rentabilnost, likvidnost), temveč je še vedno velik razkorak med našo potrošnjo in tistim, kar proizvedmo. Sedaj pa tudi ni čas, da bi skušali razmejiti vprašanje: ali so poglavitni vzroki za nastalo situacijo v gospodarstvu ali izven njega. Pomembnejša je vključitev vsakega kolektiva, izhajajoč od vsakega zaposlenega, v stabilizacijska prizadevanja. K temu nas nenazadnje obvezujejo tudi sklepi zadnjih kongresov ZK in resolucije o izvajanju družbenih planov. Gre torej zato, da ponovno premislimo »naš« način gospodarjenja in delovne zavzetosti. Cilj nam mora biti dinamičen razvoj TOZD, združenih v poslovni sistem IMP, vendar s stabilizacijo pogojev našega gospodarjenja, predvsem preko boljšega izkoriščanja notranjih rezerv. In zato moramo izdelati stabilizacijske programe. 2. STABILIZACIJA Nekako demagoško povedano bi lahko rekli, da bomo morali izdelovati razne akcijske programe, stabilizacijske programe in podobno vse dotlej, dokler vsak med nami ne bo čutil, da je delavec v združenem delu in je potemtakem v prvi vrsti od njega odvisno, kakšni so rezultati pri ustvarjanju dohodka. Pravimo tudi, da moramo postati gospodarji pogojev, sredstev in rezultatov našega dela. To pa je nekaj stalnega. In zato je stabilizacija v bistvu borba za dobro gospodarjenje. Če torej govorimo o izdelavi stabilizacijskih programov, to pomeni, da skušamo problem posamezne temeljne organizacije ali delovne skupnosti ugotavljati na široki družbeni bazi, saj so poleg delavskega sveta nosilec akcije tudi družbenopolitične organizacije; tak pristop pomeni tudi poziv k bolj usklajenemu delovanju, k dogovarjanju skupnih ciljev in koordinaciji dela. Predvsem pa je pomembno, da potrebo po ukrepanju spoznamo sami, da izpostavimo največje probleme in jih z dejanskimi ukrepi tudi uresničimo v življenju. Morda lahko rabi kot zgled obnašanje DO Livar, ki je že marca meseca — po prvih znakih neustreznega gospodarjenja — reagirala in sprejela nekatere stabilizacijske ukrepe; še zlasti v TOZD LBK. In seveda rezultati niso izostali (glej podatke za polletno analizo poslovanja!). 3. PRODUKTIVNOST — DOHODEK j&tftetno vodeni poslovni politiki TOZD se dobro zaVfcdamo tesne povezanosti med produk- tivnostjo in rastjo dohodka na eni strani in samoupravnim in materialnim položajem nas zaposlenih na drugi strani. Mimogrede povedano, od tod tudi naziv akcije »človek — delo — produktivnost«. Toda s to produktivnostjo ne mislim samo in v prvi vrsti »rezanje« norm, temveč in predvsem skupno vloženo delo proizvodnih in režijskih delavcev. Zato tudi trdim, da moramo v vseh organizacijskih enotah IMP izpostaviti in proučiti vprašanje: zakaj v skupnem delu dosegamo relativno slabše rezulatate kot tedaj, ko rezultate merimo z delovnimi učinki samo proizvodnih delavcev. Saj lahko z zadovoljstvom ugotovimo, da pretežna večina naših, TOZD po tehnični opremljenosti dela ne zaostaja za razvitejšimi državami. Se pravi, da zaostajanje, oziroma počasnejša rast produktivnosti izhaja iz pomanjkljivosti v splošno družbeni organizaciji dela. To v naši družbi sploh ne, oziroma zelo počasi razvijamo. Po mojem zategadelj ne, ker organizacijo dela ne gradimo na logiki dohodka, temveč smo vedno bolj normativno (po domače: vse zapisati, kako naj bo, brez upoštevanja konkretnih razmer in dognanj nekaterih strok) naravnana družba. Izdelava pravilnika ali sporazuma nam postaja cilj, namesto da je to sredstvo in način, kako delovni kolektiv postavlja postavlja pravila svojega obnašanja. To je obči družbeni problem. Moj namen ni , da v tem človeku govorim na splošno in zato bom tudi zanemarjal probleme in primere, ki se dogajajo izven delovnega kolektiva IMP. Zavedati se moramo, da iz dohodka izvirajoča in v dohodek usmerjena razmišljanja ne vodijo k (Nadaljevanje na 2. strani) . .-SNIČENA DOLGOLETNA ŽELJA . ~ o, so delavci te temeljne organizacije proslavili še posebej slove-oizvodne in poslovne prostore. Tako se odpira nov list v razvoju rtikalnega transporta v Sloveniji.. Dokončanje te investicije je porcijo Emond in celotno SOZD IMP. Na sliki: Novi proizvodni obrati Človek, delo, produktivnost (Nadaljevanje s 1. strani) zapiranju, temveč k odpiranju in povezovanju. Dohodkovna logika ne more začeti s formalnimi, temveč vedno izhaja iz temeljite ekonomske analize pogojev pridobivanja in razporejanja dohodka, ki mora priti v našo vsakodnevno voljo in zavest. In ne nazadnje, dohodkovna logika kaj kmalu izpostavi pravo vrednost družbeno priznanega dela in je potemtakem trn v peti lenuhom, špekulantom, skratka vsem na nedelu izvirajočim pravicam. Menim, da lahko skupno ugotovimo, da dohodkovni princip pospešuje enotnost organizacije in odpravlja dosedanje ostro ločevanje organizacije delovnega procesa od družbene (samoupravne) organizacije dela. Nobenega dvoma ni, da na produktivnost neposrednih proizvajalcev v TOZD vpliva tudi produktivnost režijskega kadra v temeljni delovni in sestavljeni organizaciji, kot tudi produktivnost raznih SIS, družbenopolitičnih skupnosti, organizacij, itd. 4. OSEBNI DOHODKI Pomemben vzvod za ustvarjanje trajnejših pogojev rasti produktivnosti dela je predvsem ureditev področja delitve čistega dohodka in še zlasti delitve osebnih dohodkov. S tem v zvezi lahko naštejem naslednja odprta vprašanja, ki v nobeni TOZD ali delovni skupnosti 1MP še zdaleka niso razrešena (praktično lahko ugotovimo stagnacijo razvijanja sistema delitve OD od prvih mesecev 1977. leta— kdo je odgovoren?): — hitrejša izdelava in uporaba stimulativnih oblik delitve po delu in rezultatih dela — čvrsta soodvisnost osebnih dohodkov (in drugih oblik potrošnje) od rasti produktivnosti in dohodka — stalna borba proti vsem oblikam nedela in nediscipline — hitrejše izboljševanje življenjskih in delovnih pogojev — zoperstavljanje vsem, ki s svojim obnašanjem ali celo odporom otežkočajo uresničevanje začrtanih — dogovorjenih akcij. Ob vsem tem mislim tudi na stališča republiškega sindikatu, ki jih poznamo v javnosti od prvih mesecev letošnjega leta. Mislim pa tudi na objavo čistopisa teh stališč in že izražene prve pomisleke oziroma pavišaliziranja v zvezi z nujnostjo izenačenja položaja delavcev v proizvodnji in t. im. režiji. Še zlasti tedaj, ko gre za načine in stopnjo točnosti pri merjenju doseženih delovnih rezultatov. Moje mnenje je, da moramo izenačiti »režim« merjenja dela in rezultatov dela za obe zvrsti delovnih opravil: tako tistih, ki imajo fizično prisotne rezultate dela,kot onih, ki se pretežno ubadajo s problemi papirne vojske. Toda, to še ne pomeni, da se zavzemamo za zaletavo in ihtavo dlakocepje, ki bi povzročilo bistveno povečanje administracije. Gre preprosto za to, da zlomimo odpore in malomeščansko miselnost. In naprej, ko razmišljamo o medsebojni povezanosti uveljavljanja dohodkovnih odnosov nc področju delitve in gibanjem produktivnosti, se moramo zavedati, da se težišče družbenega razvoja prenaša v vedno večji meri na spremljanje živega dela — delovnih mest z dosežki moderne znanosti, tehnike in tehnologije. Zato tudi upravljanje in gospodarjenje s sredstvi družbene reprodukcije pridobiva na pomenu. To pomeni, da mora v zvezi z uveljavitvijo naše udeležbe iz naslova minulega dela, prodreti spoznanje, da minulo delo ni samo preteklo delo delavcev. Udeležba iz naslova minulega dela je predvsem odvisna od posameznikovih delovnih rezultatov in prek njih njegovega prispevka k družbenoekonomskemu napredku. Kljub hudemu poenostavljanju, ki ga uporabljam, vendarle še tole: prek udeležbe delavca v čistem dohodku iz naslova minulega dela se uresničuje tudi njegova ekonomska in politična kontrola nad sredstvi, pogoji in rezultati njegovega dela. Od tod seveda sledi, da brez izoblikovanja stimulativnega sistema delitve sredstev za OD, takšne odnose ni mogoče vzpostaviti. S tem v zvezi ponovno poudarjam: rezultati dela in prispevek vsakega delavca v ustvarjenem dohodku se lahko in se morajo na primeren način meriti. Merjenje prispevka vsakega delavca je temelj za njegovo vrednotenje. Dohodek TOZD pa je rezultat tudi skupnega dela vseh dohodkovno povezanih delavcev (delavci TOZD — delavci delovnih skupnosti). Zato mora pametno zastavljen sistem delitve sredstev za OD predvideti tudi to obliko pridobivanja osebnega dohodka posameznika. V IMF smo ji včasih rekli »gibljivi del«. To pomeni, da je treba v sistemu opredeliti kaj, kdaj in v kakšnem obsegu je povečani dohodek rezultat skupnega — združenega dela delavcev v temeljnih organizacijah in delovnih skupnostih. 5. STABILIZACIJSKI PROGRAMI V IMP S stališča IMP pomeni »antiinflacijski program« vrsto raznih programov, katerih skupen cilj je nevtralizacija negativnih posledic inflacije in vzporedno s tem naš prispevek h krotenju inflacije in njenemu postopnemu zmanjševanju. Posamezni programi imajo različno dolžino, so lahko enkratni ali permanentni ali novonastali (zaradi novih težav). Ene lahko kvantificiramo (zmerimo učinke), drugi imajo bolj kakovosten značaj (ustvarjanje pogojev za realizacijo vseh ali posameznih programov). Vedeti je treba, da antiinflacijski •program ni enostaven seštevek posamično zastavljenih, ampak da gre za večkratne učinke, ki bistveno izboljšajo skupen rezultat, Kot predpogoj vsem ukrepom nastopa poglabljanje samoupravnih odnosov v TOZD in med TOZD, večja mera samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja pri razreševanju širših problemov. Mi se srečujemo z dilemo okoli pomena našega rednega planiranja, rebalansa in sedanjih akcij, za katere se bomo danes dogovorili. V današnji situaciji splošno družbenih in ekonomskih pojavov pomeni antiinflacijski program dopolnitev našega letnega planiranja v smislu intenzifikacije na področju ustvarjanja več dohodka in zagotovitev dodatnih sredstev za razširjeno reprodukcijo. IMP GLASNIK izdaja delovna skupnost IMP— Industrijsko montažnega podjetja v Ljubljani. Izhaja mesečno v 9.450 izvodih. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Titova 37. Ureja uredniški odbor: Meta Rotter, Ela Mulej, Borut Gržinič, Borut Wildmann, ing. Vinko Kuder, Karel Capuder, Alojz Kamin, Anton Križan, Ivan Herga, Tone Štrus (odgovorni urednik). Tiska: Tiskarna Ljudska pravica v Ljubljani. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS, št. 421-1-72 z dne 26. septembra 1974 je IMP Glasnik oproščen plačila temeljnega davka do prometa proizvodov. Torej gre za intenzifikacijo gospodarjenja na sploh in ne zgolj za ukrepe za izvrševanje planov (ki jih v redu izvršujemo). Drugače povedano, gre za izvenplanske naloge, ki zahtevajo dodaten napor in spoštovanje zakonitosti in ukrepov poslovne politike. Obrzdanje inflacije je gotovo dolgoročnejša naloga in zato bistvenih pridobitev na kratek rok ne gre pričakovati; vendar je ta dolgoročnost pogojena s kratkoročnimi ukrepi. In zato je treba takoj pristopiti k takim ukrepom, ki zelo hitro in neposredno prispevajo k večjemu dohodku in s tem večjim osebnim dohodkom in okrepitvi razvojnih potencialov TOZD. Taki ukrepi morajo biti obdelani v posebnih programih (ki skupno tvorijo antiinflacijski program) kot so za: izboljšanje poslovanja, (izkoriščanje notranjih rezerv), za izkoriščanje zunanjih rezerv, za izboljšanje stimulativnega razporejanja dohodka in delitve OD, za sanacijo, za revizijo vseh investicij (v smislu tekočih in programiranih investicij), za konsolidacijo in poglabljanje na ustavi temelječih medsebojnih ekonomsko-finančnih odnosov (interne cen, skupna vlaganja za skupne interese itd.), za dolgoročne kooperacije in skupno nastopanje na domačem in tujih trgih, za integracijska gibanja, za povečanje izvoza in zmanjšanje uvoza, itd. Globalno govoreč je treba programe usmeriti takole: — da še intenzivneje razširjamo in poglabljamo samoupravne odnose tako v TOZD kot med TOZD in podjetju kot celoti; vedeti je treba, da ne bomo uspeli v naših ekonomskih, tehničnih in tehnoloških naporih, če ne bo hitrejših in bistvenih premikov na samoupravnem področju. Saj tudi program zniževanja stroškov, kot druga bistvena naloga, apelira na čut odgovornosti in poziva k boljši informiranosti in preko nje boljšemu medsebojnemu sodelovanju: pri vseh zaposlenih mora dozoreti želja za borbo proti razsipanju, ki vodi k nazadovanju v poslovanju, premajhno zasedenost z deli in s tem padanje realnih OD; in prav zato ima čut odgovornosti in medsebojno sodelovanje večji pomen (zlasti na daljši rok) kot tudi potrebne tehnične novotarije; — če že ne zmanjšati stroške, vsaj onemogočiti tendence njihovega naraščanja; — programe za zniževanje stroškov izvajati s konkretno opredelitvijo vsebine naloge, osebno zadolžitvijo in časovnim rokom izvršitve in z zagotovitvijo zadostne informiranosti (interni časopis, sestanki DPO in poslovodnih organov, zbori delavcev, itd.). 6. ZAKLJUČEK Prejšnja razmišljanja nas vodijo v jasen sklep: v okviru stabilizacijskih prizadevanj moramo del svojih kratkoročnih interesov in ambicij podrediti ustvarjanju najugodnejših pogojev za stabilnost gospodarjenja. To pomeni, da ne bo šlo brez zaostrovanje odgovornosti in discipliniranega izvajanja sprejetih obveznosti. Toda, vsa naša prizadevanja za stabilizacijo ne smejo pomeniti, da zanemarjamo borbo za ohranitev primerne ravni in rasti v dinamiki razvoja poslovnega sistema IMP. Vedeti moramo, da bi eventualna upočasnitev razvoja še v večji meri izpostavljala obstoječe probleme in bi jih s toliko večjimi težavami in primernim časovnim zaostankom lahko dejansko razreševali. Ni treba zgubljati besed, da bi to pomenilo tudi dolgoročno poslabšanje učinkovitosti gospodarjenja. Inflacija, ki je sestra nestabilnosti, je v svetu in zato tudi pri nas dolgoročen fenomen razreševanja. Učinkovito se lahko proti njej bojujemo samo z dinamično rastjo. Zato pa potrebujemo, poenostavljeno govoreč, predvsem več discipline: pri delu, pri financah, pri spoštovanju sprejetih obveznosti, in ne nazadnje tudi v političnem delu. JURIJ ZAVEC • TOZD DVIGALO V NOVIH PROSTORIH URESNIČENA DOLGOLETNA ŽELJA V soboto, 30. junija, so v novi bežigrajski industrijski cone BP—8 v Črnučah izročili namenu nove proizvodne in poslovne prostore tozd Dvo-galo. Slovesnosti so se poleg delavcev tozd udeležili predstavniki delovnih, temeljnihin sestavljene organizacije IMP, predstavniki skupščine in družbenopolitičnih organizacij občine Ljublja-nja—Bežigrad, predstavniki skupščine in IS mesta Ljubljane, predstavniki krajevne skupnosti Črnuče in predstavniki graditeljev. V kulturnem delu programa so sodelovali: Delavski pihalni orkester iz Zagorja ob Savi, članica oddelka za »Dejal sem že, da mora današnji dan pomeniti preobrat za vertikalni transport, za katerega lahko, na žalost ugotovimo, da je bilo v Sloveniji premalo narejenega v preteklem obdobju in da zaradi tega še danes zaostajamo, še posebej, če se primerjamo s strokovno in tehnično razvitimi firmami v svetu. V DO Emond smo se zaradi tega odločili, da bomo pospešeno delali na razvoju transportnih naprav tako vertikalnem kot horizontalnem in skušali osvojiti in vpeljati moderno tehnologijo in izdelovati tehnično dovršene izdelke. Zato tudi že danes lahko ugotavljamo, da nam Slavnostni govornik Albin Vengust, predsednik IS skupščine mesta Ljubljane (levo). O investiciji je govoril direktor TOZD Ciril Kurent (desno). Poslovna stavba TOZD Dvigalo izrazne plese zavoda za glasbeno in baletno izobraževanje v Ljubljani, moški pevski zbor IMP in mladina tozd Dvigalo. O pomenu in poteku investicije je zbranim spregovoril direktor tozd Dvigalo Ciril Kurent, ki je med drugim dejal: » 130 delavcev tega tozda je delalo na petih lokacijah v štirih ljubljanskih občinah, kakor tudi še na montaži po številnih slovenskih in jugoslovanskih gradbiščih. Lahko rečemo, da smo v danih razmerah potegnili vse rezerve iz teh prostorov in tako sta bili leti 1976 in 1977 uspešni. Fizična rast je prekoračila zmogljivost teh prostorov in zato smo se v letu 1978 srečali že s kar velikimi problemi, posledica tega pa je bil tudi slabši rezultat v tem letu. To bomo občutili tudi še v prvem polletju letošnjega leta. Delavski svet tozd je že proti koncu leta 1976 ocenil investicijsko sposobnost tozd in sklenil, da začnemo graditi v soseski BP—8 v Črnučah...« Nato je govoril o poteku priprav in gradnje ter nadaljeval: - Vrednost celotne investicije tozd Dvigalo je bila 83 milijonov din. Zaradi razširitve prvotnega načrta in podražitev bo veljala približno 95 milijonov din. Sredstva so zbrali takole: 52 milijonov kredita LB, 5 milijonov kredita izvajalca gradbenih del — Slovenija Ceste iz Ljubljane, 1,8 kredita tozd Elektromontaža, ostalo pa so sredstva tozd Dvigalo. Pri investiciji je treba omeniti še to, da sta pomagala tozda OV in Elektromontaža, ki sta sprejela sklepa, da bosta v letih 1978 in 1980 prispevala manjkajoča sredstva za odplačilo obveznosti tozd Dvigalo (cca 20 milijonov dinarjev). ' Pogodbeni rok za dokončanje proizvodne in skladiščne hale je bil 15.septem-ber, poslovnega dela pa konec oktobra lani. Iz objektivnih in subjektivnih razlogov se je dokončanje zavleklo do letošnje pomladi, oz. poletja. v___________________________________________/ lokacija v BP—8 ne dovoljuje posebne razširitve in posledica tega je, da smo zaprosili Izvršni svet Sob Ljubljana — Bežigrad za dodelitev zamljišča velikosti 25.000kv.m v BP—10, kjer bi do leta 1990 skušali perspektivno z novimi investicijami rešiti naše potrebe do leta 2000. Področje vertikalnega in horizontalnega transporta daje vsekakor veliko možnosti in številne rešitve, ki bi lahko veliko prispevale k večji produktivnosti v marsi- kateri OZD.« Slavnostni govornik je bil predsednik Izvršnega sveta skupščine mesta Ljubljana Albin Vengust, ki je izredno plastično orisal današnji položaj delavca v združenem delu in združenega dela nasploh. Med drugim je poudaril, da ni treba vzroke za inflacijo iskati zunaj, vzrok smo mi sami, naše gospodarjenje, naše obnašanje. Veliki smo bili v NOB, takšni bi morali biti tudi danes, bolje povezani, ne tako razdrobljeni. Vsak tozd živi in dela po svoje, hoče nekaj sam zase. Premalo je izumiteljstva, premalo novatorstva. Ustvarjami si prevelike zaloge, organiziramo preveč stranskih služb. Premalo sodelujemo drug z drugim. Toda sodelovati moramo, ker ustvarjamo povezano in trdno družbo. Organizacije združenega dela se morajo enakomerno razvijati v vsej republiki, kot je to praksa IMP. Albin Vengust je še poudaril, da bomo težko uresničevali naloge, ki so pred nami, porok, da jih bomo uresničili pa so organizacije kot je IMP. Kulturni program so začeli pevci IMP, ki so skoraj na vseh prireditvah v okviru SOZD njegovi redni soustvarjalci. Prvič so \ program uvrstili izrazne plese, ki so jih gledalci toplo sprejeli. Nastopila sta tudi dva mladinca iz tozda. Janez Remi-jaš je zaigral na kitaro in orglice ter zapel. Stane Buh pa je recitiral pesem. Svoj delež pa je prispeval še Delavski pihalni orkester iz Zagorja. Po končanem programu so si gostje ogledali nove prostore, sledil pa je veseli del otvoritve. Lahko rečemo, da se je 1. julij, dan tozda Dvigalo, drugič zapisal v njegovo zgodovino. Pred štirimi leti je z združitvijo Dvigalolehne in Elek-trodvigala nastala temeljna organizacija, letos pa je obrnila nov list v svojem razvoju. Delavci so končno dobili primerne delovne pogoje. Možnosti nadaljnjega razvoja so tako odprte. T. ŠTRUS • DRUŽBENI DOGOVOR O URESNIČEVANJU KADROVSKE POLITIKE V SR SLOVENIJI Kadrovska politika zadeva nas vse Konec junija letos je izšel v slovenskem Uradnem listu (št. 20) pomemben dokument, pomemben tudi za naše delovne in temeljne organizacije. Gre namreč za Družbeni dogovor o uresničevanju kadrovske politike v SR Sloveniji, ki je usklajen z Zakonom o združenem delu, Zakonom o delovnih razmerjih in drugimi predpisi (izobraževanju, štipendiranju, varstvu in zaposlovanju invalidov itd.) ter priporočili. Z navedenim družbenim dogovorom, ki so ga podpisale slovenske občine, samoupravne interesne skupnosti in družbenopolitične organizacije ter druge organizacije in organi, dobivamo v roke dokument, ki še bolj podružblja kadrovsko politiko kot instrument združenega dela v njegovih razvojnih, samoupravnih in organizacijskih težnjah. Družbeni dogovor je enoten okvir za celovito uresničevanje kadrovske politike v SRS, hkrati pa napotuje posamezne udeležence, da uskladijo svoje samoupravne splošne akte (občinske in medobčinske dogovore) z določbami tega akta ter zagotovijo vključevanje njegovih določb tudi v samoupravne splošne akte TOZD. SMOTRI, NAČELA IN NALOGE KADROVSKE POLITIKE Tako zasnovana postaja kadrovska politika neodtujljiva pravica delovnih ljudi in občanov, ki morajo skrbeti pri njenem uresničevanju zlasti za: — vzgojo, razvoj in uveljavitev človeka kot svobodne socialistične osebnosti, ki v združenem delu skladno z družbenimi potrebami in svojimi sposobnostmi ter pridobljenim znanjem tvorno sodeluje pri ustvarjanju, delitvi in porabi ustvarjenih dobrin socialistične samoupravne družbe; — organizirano in sistematično spremljanje razvoja kadrov, programiranje in organiziranje vzgojno-izobraževalnih vsebin in oblik ter z rezultati dela usklajeno kadrovanje, razporejanje in napredovanje kadrov; — samoupravno zasnovanost in usmerjenost kadrovske politike; — dolgoročno načrtovanje potreb razvoja, izobraževanja, stalnega izpopolnjevanja in usposabljanja kadrov; — enotnost ciljev in celovitost meril kadrovske politike, demokratičnost in doslednost pri njihovem uresničevanju; — demokratičnost in javnost vseh kadrovskih postopkov. Iz navedenih načel in nalog kadrovske politike je razbrati, da gre za prepletenost vseh odnosov, ki nastopajo v procesu samoupravnih in družbenoekonomskih pogojev dela s sredstvi v družbeni lastnini. Pri tem sprejemajo udeleženci družbenega dogovora tudi skrb za: — izdelavo, usklajevanje in dopolnjevanje skupnih osnov in kriterijev razvidov del in nalog; — izdelavo stalnega in enotnega sistema načrtovanja kadrovskih potreb na vseh ravneh; — spodbujanje celovitega sistema vzgoje in izobraževanja za delo, ob delu in iz dela; — zagotavljanje enotnih načel in meril pri kadrovanju za najodgovornejše funkcije; — zagotavljanje pogojev za ustrezno kadrovanje na področju mednarodnih odnosov; — pomoč pri oblikovanju in usposabljanju kadrovskih služb in zagotavljanju pogojev za razvoj znanstve-no-raziskovalnega dela na področju kadrovske politike. RAZVIDI DEL NAJ OMOGOČAJO SMOTRNO DELITEV DELA IN RAZMEJITEV PRAVIC IN ODGOVORNOSTI Poseben poudarek daje družbeni dogovor tudi razvidom del in nalog, le-ti bi naj na osnovi enotnih metodoloških izhodišč, ki bi jih naj pripravile gospodarske zbornice nh stalnem usklaievaniu in dopolnjevanju skupnih osnov in kriterijev glede na ekonomsko-organi-zacijski in znanstveno-tehnični razvoj organizacije dela, zagotavljali racionalno in smotrno delitev dela ter razmejitev dolžnosti, pravic in odgovornosti ter služili za izdelavo kadrovskih načrtov ter zagotavljali tudi uresničevanje drugih delovno-pravnih zahtev, kot so varstvo pri delu, razporejanje, izobraževanje itd. KADROVSKI NAČRTI — RAZVOJNA NUJNOST Izhajajoč iz znanega načela, da so temelj vsake organizacije in dejavnik razvoja prvenstveno le ljudje, družbeni dogovor zavezuje vse podpisnike, da zagotavljajo izdelavo kadrovskih načrtov, začenši z republiko, občino do kadrovskega načrta posamezne TOZD. Na znanstvenih izhodiščih temelječi kadrovski načrti bi naj vsebovali zlasti: — potrebe, prikazane po objektivnih strokovnih in poklicnih zahtevah, glede na tekoče in razvojne načrte temeljnih organizacij združenega dela in drugih organizacij ter skupnosti, — program predvidene zagotovitve potrebnih kadrov, — program izobraževanja, stalnega izpopolnjevanja in usposabljanja kadrov, — program dejavnosti in ukrepov za razvoj inovacijske dejavnosti, — program zagotavljanja pogojev za izobraževanje (štipendiranje, izgradnja domov za učence in študente), — program za urejanje stanovanjskih in socialnih razmer ter drugih vprašanj družbenega standarda v skladu z družbenim dogovorom in samoupravnimi sporazumi o minimalnih standardih za življenjske in kulturne razmere pri zaposlovanju delavcev. Seveda bi ti kadrovski načrti bili sestavina celotnih razvojnih programov posamezne organizacije. FUNKCIJA VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA Kot enega najpomembnejših elementov kadrovske ■'politike izpostavlja družbeni dogovor pomen izobraže- -- \ V razmislek Konec junija je bila razposlana vsem DO lista s predlaganim novoletnim programom za leto 1980. Poleg tega, da smo se ob tem zavedali, kako hitro mineva čas, pa je navedena lista pobudila med nekaterimi še drugačna razmišljanja — ali niso sredstva, ki jih namenjamo za novoletni program, prevelika, ali jih ne bi bilo mogoče kako znižati. Po približnih izračunih bodo samo voščilnice veljale nad 100.000 dinarjev, znižali pa bi lahko tudi druge izdatke za novoletni program, ta sredstva pa namenili humanitarnim namenom v okviru SOZD ali v širši skupnosti. Gotovo velja nekoliko razmisliti tudi o tem sedaj, ko je že čas oblikovati ustrezne novoletne programe. Verjetno bi tudi to bil majhen prispevek k stabilizacijskim prizadevanjem, ob spoznanju, da najboljšo propagando vendarle opravlja kvalitetno in ob rokih opravljeno delo nas vseh! l.H. V________________________________________________J vanja v novih pogojih, ki bi naj oblikovali celovito socialistično osebnost prek poklicnega usmerjanja, usmerjenega izobraževanja in vpliva združenega dela na učne programe izobraževalnih institucij. Namen takega izobraževanja je še posebej izobraževanje, ki bi ga načrtovale TOZD s tem, da bi omogočale svojim delavcem učinkovitejše vključevanje v izobraževanje ob delu oz. iz dela, obenem pa zagotavljale vse vidike vključevanja učencev in študentov v proizvodno delo ter skrbele za stalno izobraževanje vseh zaposlenih. KADROVANJE ZA OPRAVLJANJE NAJODGOVORNEJŠIH NALOG IN FUNKCIJ JE STALNA NALOGA Udeleženci dogovora bodo posvečali posebno skrb stalnemu kadrovanju ustreznih kadrov za najodgovornejše funkcije v družbenopolitičnih organizacijah, družbenopolitičnih skupnostih in organizacijah združenega dela. Osnovne prvine pri takem kadrovanju so naslednje: demokratičnost in javnost, — celovitost idejnopolitičnih in moralnih kvalitet, — ustrezno znanje, — ustrezna zastopanost neposrednih proizvajalcev in drugih delovnih ljudi in občanov. Navedene prvine veljajo tudi pri kadrovanju poslovodnih delavcev in delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, kjer pa je še posebej poudarjena celovitost njihovih strokovnih znanj, moralno-političnih kvalitet in sposobnosti za razvijanje socialističnih samoupravnih odnosov ter potreba po spremljanju uspešnosti dela teh delavcev. Kot kriteriji njihove uspešnosti so navedeni zlasti: — uresničevanje samoupravnih odnosov, — uresničevanje sprejetih družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, — uresničevanje razvojnih in planskih nalog. Kot instrument učinkovitosti kadrovske politike se naj uveljavi tudi politika odlikovanj SFRJ in družbenih priznanj, v organizacijah pa se naj formirajo v te namene stalna ali občasna telesa. KAKŠNE KADROVSKE SLUŽBE? Za naše razmere še posebej pomembna pa je opredelitev strokovnega dela pri uresničevanju kadrovske politike od republike do temeljne organizacije. Udeleženci dogovora se bodo zavzemali, da bi strokovna kadrovska dejavnost obsegala naslednja področja: — družbeno načrtovanje potreb po kadrih, — sistematično spremljanje razvoja kadrov, kadrovsko evidenco in usmerjanje kadrov, — programiranje in izvajanje stalnega izobraževanja in usposabljanja kadrov za strokovno, samoupravno in družbenopolitično delo in oblikovanje ter izpopolnjevanje človekove osebnosti, — urejanje življenjskih, kulturnih, socialnih in delovnih razmer zaposlenih, — delitev osebnih dohodkov po rezultatih dela, — informiranje. Iz navedenega lahko ugotovimo, koliko ustrezno so organizirane naše kadrovske službe v okviru IMF. Še vedno uresničujemo le pretežno administrativne potrebe, ki jih zahteva kadrovska evidenca, uresničevanje sklepov in dajanje informacij, premalo pa posegamo s celovitimi rešitvami v vsa pomembna področja delavčevega življenja. To pa zahteva seveda dodatne profile kadrovskih delavcev, od socialnih delavcev do izobraževalnih in kadroloških strokovnjakov. Toda ob spoznanju da sta znanje in človek neposredna dejavnika razvoja, bomo morali tudi v naših srednjeročnih programih odmeriti poleg ostalega pravo mesto kadrovski politiki in njenim funkcijam. IVAN HF.RGA Fakturirana realizacija za šest mesecev 1979 ^'xPeal. Plar v 10^ din Izvršitev Indeks izvrš. 1979 6 mes. junij junij 6 mes. 1979 6 mes. 78 Let.pl. pl. za 6 mes. plan junij izv. 79/78 TOZD 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 OV SFRJ 468.900 188.200 36.000 . 45.964.067 211.310.366 180.087.675 45 112 128 117 OV inoz. 26.000 - - 23.756.330 9.996.763 91 238 KM SFEJ 182.000 82.700 16.000 19.051.730 93.327.396 68.663.978 51 113 119 136 KM inoz. 18.105 - - - 19.457.685 13.218.493 107 — 147 MK SFRJ 248.600 121.700 24.900 26.124.936 117.601.112 89.048.841 47 97 105 132 W inoz 1.983 - - - 121.991 8.509.909 6 — — 1 P» 25.000 11.888 2.292 2.602.207 10.299.632 - 41 87 114 SD 1. 901 904 175 101.440 601.555 560.108 32 67 58 107 PROMONT SFR^, 926.401 405.392 79.367 93.844.380 433.140.061 338.360.602 37 107 118 128 PROMONT skrpaj 972.489 - - 93.844.380 476.476.067 369.995.767 49 129 MM SFRJ 409.000 194.100 37.500 38.556.659 241.616.546 162.630.426 59 124 103 149 im inoz 19.500 - - - 9.718.628 5.669.509 50 - - 171 IB 38.500 • 18.300 3.500 3.605.211 19.694.427 11.571.214 51 108 103 170 BLISK 145.300 69.000 13.300 14.907.059 71.411.793 45.975.958 49 103 112 155 EKO 162.000 76.900 14.900 21.460.940 81.404.991 44.328.477 50 106 144 184 PMI SFRJ 754.800 358.300 69.200 78.529.869 414.127.757 264.506.075 55 116 113 157 PMI skupaj 774.300 - - 78.529.869 423.846.385 270.175.584 55 ”« .157 EM SF{tJ 378.000 179.470 34.740 35.378.782 182.067.876 159.142.591 48 101 102 114 - projekt 18.000 8.550 1.660 1.772.476, 4.728.505 3.275.208 26 55 107 144 BM inoz. 62.300 - - 744.523 37.815.807 13.796.330 61 - - 274 D VI6 147.500 £8.770' 13.560 12.773.457 51.718.091 40.128.094 35 /75 94 129 TEM 315.000 149.540 28.950 37.993.371 169.486.486 110.466.773 54 113 131 153 - jaki tok 189.000 89.720 17.370 20.834.494 92.726.633 66.146.562 49 103 120 140 - pibki tok 126.000 59.820 11.580 17.158.977 76.759.853 44.320.211 61 128 148 173 ISO 98.000 46.520 9.010 7.742.870 39.480.475 27.313.447 40 85 86 146 CK 14.500 6.860 , 1.330 1.204.244 6.838.934 5.123.703 47 100 91 133 EMOND SFRJ 953.000 451.160 87.590 95.092.824 449.591.862 341.574.608 47 100 109 132 EMOND skupaj 1.015.300 95.837.347 487*407.669 355.970.938 48 137 \emi. Plan *v 103 din Izvršitev Tndeks isvrš. 1979 ‘6 mes. junij junij 6 mes.1979 6 mes. 78 Let.pL. pLza^ plan jmij izr. 79/78 TOZD 1 2 3 4 5 ~T~ ~~T~ 8 9 10 KP 222.000 107.500 20.700 23.601.858 116.462.208 76.144.995 52 108 114 153 TIO 150.000 7 2 6 0 0 14.000 16.110.701 81.868.131 54.718.382 55 113 115 150 PAN 318.000 177.400 31.200 39.782.776 165.323.845 120.528.266 52 93 128 137 KLIMAT 690.000 357.500 65.900 79.495.335 363.654.184 251.391,643 93 102 121 145 TRATA 357.000 174.700 32.100 33.741.653 180.441.674 51 103 105 ITAK 95.000 46.550 8.550 8.626.822 49.052.210 153.918.317 52 105 101 149 SKIP 290.000 133.000 26.000 27.740.047 153.482.204 105.080.274 53 115 107 146 IKO 742.000 354.250 66.650 70.108.522 382.976.088 258.998.591 52 108 105 148 LSNL 252.253 109.885 22.673 23.764.921 122.514.071 80.947.228 49 111 105 151 HVA 84.753 38.855 7.493 8.309.652 42.036.966 26.636.942 50 108 111 158 LBK 46.524 20.994 3.800 4.111.076 22.464.353 15.747.726 48 107 108 143 LIVAR 383.530 169.734 33.966 36.185.649 187.015.390 123.331.896 49 110 107 152 IP 261.000 121.029 21.353 . 23.497.000 132.843.000 102.906.000 51 110 110 129 MP 140.000 65.328 11.316 12.799.000 71.929.000 55.188.000 51 ;io 113 130 KLIMA 401.000 186.357 32.669 36.296.000 20^.772.000 158.094.000 51 110 111 130 INŽ 40.338 20.129 3.550 3.940.718 23.570.718 5.551.222 58 117 111 425 PB 51.000 25.449 4.488 8.181.665 25.449.966 20,528.917 50 100 182 124 ZAST 90.000 42.210 7.920 10.707.330 66.712.78H 31.866.523 74 158 135 209 IC 8.977 4.802 934 1.173.545 5.163.921 3.179.580 58 108 126 16Ž IZ.IP 190.315 92.590 16.892 24.003 258 120.897.389 61.126.242 64 131 142 198 PD 6.900 1.150 1.150 406.975 452.915 88.345 7 39 35 513 IMP SFRJ 5.047.946 2.376.433 453.384 513.962.812 2.556.627.646 1.798.358.379 51 108 113 142 IMP skupaj 5.175.834 514.707.335 2.647.498.087 1.849.263.006 51 143 PRODAJA OSNOVNIH SREDSTEV Na osnovi sklepa delavskega sveta objavlja TOZD TEN prodajo osnovnih sredstev, ki jih zaradi iztrošenosti ne moremo več uporabljati, in sicer: 1. 6 kom. galvanskih kadi iz juvidurja brez okvirja, različnih dimenzij 2. 14 kom. galvanskih kadi iz juvidurja v pločevinastem okvirju raznih dimenzij 3. 1 kom. galvanska kad iz gume, ojačene s pločevino 4. 1 kom. stružnica Maximat Standard Prodaja bo dne 24.8.1979 ob 11. uri v prostorih TOZD TEN. Interesenti naj se oglasijo v kadrovsko splošnem sektorju. Z MARIBORČNI NA GRADBIŠČU LJUBLJANSKE TOPLARNE Druga faza izgradnje Toplarne v Ljubljani Lanskega avgusta so začeli gradnjo druge faze ljubljanske Toplarne v Mostah. Gradbena dela je prevzel novomeški Pionir, instalacijska pa naša mariborska delovna organizacija. Naši monterji so večino del že opravili. Pri delu jih je ovirala letošnja ostra zima. Kljub vsemu računajo, da zamude ob dograditvi ne bodo prevelike. Že od aprila delajo dvanajst ur dnevno, če je potrebno tudi v soboto in nedeljo. Za koordinacijo in sprotno reševanje vseh težav so na gradbišču trije operativci. Pogovarjal sem se z BOJANOM ŽUNKOM: »Opravili bomo vsa instalacijska dela za nizkotlačno kotlovnico 150 Gcal, celoten razvoj po kleti kotlovnice, montirali črpalke, aparature za termično pripravo vode, povezali glavne rezervoarje mazuta z dnevnimi. Zmontirali bomo še kolektor, ki je pravzaprav srce celotnega sistema in pa napeljali zunanji vročevod Ljubljana — vzhod in zahod. Položili smo že okrog 1100 m cevi, premera 500, 600 in 700mm.« ^ v Sr 'W Monteija pri delu To je delo monterjev tozd Montaža, izolacije in elektroinstalacije pa delajo Bliskovi monterji. Kot kooperanti sodelujejo še TPK, ATM in Mo-stogradnja. Projekte, za katere pravijo, da so dobro usklajeni, so pripravili v tozd IM, gradbene pa v Projektivnem biroju Ptuj. Vrednost celotnih montažnih del je 100 milijonov dinarjev. »Zunanji razvod smo delali v največjem mrazu, nekajkrat nismo mogli variti. Pri težki montaži sta nam veliko pomagala dva traktorja in iznajdljivost naših monterjev. Ko bo šla Toplarna v re- Stari in novi cevovodi mont, bomo nove napeljave povezali s starimi,« je pripovedoval Bojan Žunko. Z nekaterimi vprašanji je prišel k Žunku Maks Jovan, ki je nadzorni za elektroinstalacije in je o delu naših fantov takole povedal: »Ponudba PMI je bila najugodnejša... Zado- voljni smo z njihovim delom. Do zamud je prišlo delno zaradi IMP, delno pa še iz drugih razlogov.« DESET LET V KOTLARNAH Francu Štambergerju so postale kotlarne drugi dom. K IMP je prišel 1.1954, sedemnajst let je vodilni monter, deset let že dela samo v kotlarnah. Kdo bi jih naštel, omenil je le nekatere, med njimi jih je precej v Vzhodni Nemčiji, kjer je delal pet sezon, sedaj ,pa že tri leta v Ljubljani. »Kotlarne so po funkciji enake, a je vendar vsaka drugačna.« — Kaj je v kotlarni najtežje narediti? »Transport ter montaža črpalk. Prostor je običajno majhen. Z nobenimi dvigali ni možno*polo-žiti črpalke na njeno mesto. Treba se je pač znajti.« — Ali se je tehnologija varjenja v teh letih kaj spremenila? »Poostrila se je kontrola. Danes je vsak zvar rentgeniziran in označen, kdo ga je varil. Če imajo Zunanji razvod vročevoda varilci več kot 10% slabih zvarov, ne prejmejo posebnega dodatka. Dober varilec se vadi, za varjenje je potreben talent.« Monterji odhajajo v peteh popoldne domov in se v ponedeljek zjutraj vračajo. Nekaj jih stanuje v samskem domu IMP, ostali po zasebnih sobah. Dopoldne jim malico pripeljejo na gradbišče iz i L.„..,... Cevovodi v liublianski Tonlami T— : Skupina naših monterjev na gradbišču ljubljankse Toplarne Centralne kuhinje v Vojkovi, naslednji obrok lahko kupijo v toplarniški menzi, za večerjo pa poskrbi vsakdo sam. Pravijo, da iiTia montaža v manjših krajih to prednost, da je tam marsikaj ceneje kot v Ljubljani. VELIKO DELA ZA IZOLATERJE Vse cevi, po katerih se pretaka topla voda, je potrebno izolirati. Tako bodo izolaterji tozd Blisk na Toplarni naredili okrog 9.000 kvadratnih metrov izolacij. Vodilni monter Alojz Horvat je pripovedoval: »Tu smo že štiri mesece, dela imamo veliko. Material kupujemo v Ljubljani, če ga ni tu, ga dobimo iz Maribora. Nekaj časa ni bilo volne, sedaj Del kotlovnice smo jo lahko kupili nekoliko več. To gradbišče je sorazmerno veliko, delo pa zapleteno. Delamo vsak dan od šestih do šestih, v soboto in nedeljo smo doma.« — Tozd Blisk naj bi prevzela izolacije za delovno organizacijo PMI. Ali ste ta načrt uresničili? »Z organizacijskega vidika, smo, ker tozd MM in TOZD Elektrokovinar nimata več izolaterjev. Mi pa imamo ogromno dela in nas je premalo, da bi lahko vse naredili. Potrebovali bi 49—50 izolaterjev. Trenutno pa nas je nekaj če dvajset, moramo pa na vsak objekt, kjer so »tople« cevi. Delo izolaterjev je nekoliko drugačno od monterskega. Mi dobimo ves material v rolah in tablah. Za vsak lok je treba posebej narisati skico izolacije. Potrebno je dobro poznati geometrijo,« je zaključil vodilno monter. ELEKTRIČARJI GREDO ZADNJI Z GRADBIŠČA Za kotlarno so potrebne tudi ustrezne elek-troinstalacije. Elektromonterji tozd Blisk so prišli na toplarniško gradbišče sredi letošnjega januarja. Delajo enako kot vsi ostali monterji, na gradbišču jih je deset. »Napeljevali smo od razsvetljave pa do 110 kV. Zgodilo se je... Jutro, ki mi bo ostalo najdlje v spominu, je bilo povsem navadno, povsem podobno že tolikim pomladanskim jutrom. Pri pogledu na koledar mi je ostal nepozaben le datum, saj ura niti ni toliko pomembna... Vstala sem, kot vstane povprečen državljan — ob 5. uri. Nato sledi običajna jutranja ihta in tekanje za tem in onem, potem vožnja z avtobusom, kratka pot do službe in delo, delo, delo,... z njim pa slaba volja in — ta neznosni glavobol. Kot že ustaljen avtomat, navajen vsak dan istega dela, pričnem godrnjati. Potem pa brrrrn, brrm — telefon. Le kdo si je umislil to stvar? »Ja, prosim?«»« Vljudnostno vprašanje naleti na strogg glas: »Tu Polona. Rada bi Spelo. Ja? Špela, zdravo, moram ti povedati ...« in začenja že spet ta svoj »moram ti povedati ...« »Poslavljam se. Sita sem vsega. Sita sem tega mesta, zraka, ropota. Rada bi mir. Duši me! Duši! Slišiš? Ne morem ti povedati kako...« »Oh, Polona, moj glavobol in ta tvoj »ne morem ti povedati,« sta povezana kot da spadata drug dru-V Vsi razvodi kablov so naše delo. Dela so sorazmerno zahtevna in najbolje je, da so na takem gradbišču monterji, ki so že delali na podobnih objektih. Delo smo morali prilagajati gradbincem. Material smo kupovali v Ljubljani, z gradbišča bomo odšli zadnji,« je pripovedoval Štefan Herman, operativni vodja v TOZD Blisk. Tretji mesec je na tem gradbišču Vili Drvarič, elektromonter, ki sem ga zmotil pri malici v baraki: »Včasih bi bila malica lahko boljša. Kosilo kupujemo v tovarniški menzi. Naš glavni obrok je malica, za večerjo velikokrat ni časa. Delo dnevno ni normirano, objekt je sorazmerno zahteven. Problemov v glavnem ni, če pa so, jih sproti rešimo.« To je le delček iz njihovega življenja. Na gradbišču je trenutno štirideset monterjev iz DO PMI. Delovni pogoji tudi na gradbišču sredi Ljubljane niso bistveno drugačni kot drugod. Dodatna težava je premogov prah, ki ga ob vročem vremenu prenaša veter in ob večerih so bili monterji, ki so delali v neposredni bližini deponije, že bolj podobni dimnikarjem kot monterjem. T. ŠTRUS gemu in da brez njiju ne bi znala, oz. megla več živeti.« Začenjajo pot moje misli. »Kako je rekla? Pa menda ja ne misli resno? Je znorela? Človek vendar ne obupa kar tako! Mogoče bi me pa rada le prestrašila? Ne, to ni mogoče? Polona, da bi naredila kj takega? « »Halo, halo Špela, kaj za vraga pa je danes s teboj?? Me sploh slišiš?« me iz razmišljanja prebudi vprašujoč glas mojega »ne morem ti povedati...« »Seveda, seveda te slišim. Polona, ne bi raje še enkrat vse skupaj dobro premislila,« začenjam. Tolažilnih besed pa od nikoder. Le kaj se reče takrat takšnemu človeku, ki obupa nad življenjem? »Polona, pojdi greva na kavo, morda pa ti jaz lahko s čim pomagam?« Na drugi strani pa »ha, ha, ha, ha, Špela,, ampak saj danes ni prvi april. Kdo pa pravi, da sem na najboljši poti do samomora? Ha, ha, Ha, ha! Hotela sem ti reči le, da se selim. Ne morem ti povedati, kako sem srečana. Stanovanje sem dobila na deželi. Iz Celja grem, slišiš? Novo službo imam. Seveda te častim s kavo. Ne morem ti povedati...« V navalu presenečanja odložim slušalko, brez da bi se ji zahvalila za povabilo na kavo in ji zaželela srečo v novem okolju. Kaj pa sem hotela. Ne morem vam povedati, kako sem bila presenečena. Ne morem vam povedati... Špela V delovno organizacijo Klimo iz Celja so se združile TOZD Industrijska proizvodnja in TOZD Mentalna proizvodnja. Za opravljanje skupnih zadev sta temeljni organizaciji ustanovili delovno skupnost. Delavci TOZD Montažna proizvodnja montirajo ogrevalne, klimatske in vodovodne instalacije. Kot vse montažne TOZD, se tudi oni prizadevajo, da bi čimveč sklopov naredili v delavnici, kjer so pogoji dela neprimerno boljši, čas montaže pa se tako skrajša. Današnji zapis naj v grobih orisih prikaže delo TOZD Montažna proizvodnja. POMANJKANJE PROSTOROV Milan Lepetič: »Glavna dejavnost naše TOZD je montaža ogrevalnih, prezračevalnih klimatskih, odseso-valnih naprav in vodovodnih instalacij. Vzporedno smo organizirali proizvodnjo v ključavničarskem in kleparskem obratu, kjer pripravljamo posamezne montažne sklope in kanale. Največja težava, s katero se srečujemo, je pomanjkanje prostorov v delav- nicah, ki so majhne in nefunkcionalne. Težave imamo s prevozom materiala iz skladišča v delavnice. Skoraj vsega moramo ročno prepeljati. V obeh delavnicah pa so izredno slabi delovni pogoji, posebno v ključavničarski delavnici, katere del je kar na prostem. Podobne težave so tudi s poslovnimi prostori, ki nam onemogočajo zaposlovanje delavcev za operativno vodenje objektov in v projekti vi. Pomanjkanje ustreznih prostorov je eden glavnih zaviralnih elementov razvoja TOZD. Odraža se tudi pri delu na montaži. Zato smo se odločili za novogradnjo. Zgradili bomo nove prostore za delavnice (približno 1300 kv. m) in spremljajoče poslovne prostore (300 kv. m). Pridobili smo vsa potrebna soglasja, odkupili zemljišče, čakamo na gradbeno dovoljenje, da bomo izboljšali delovne pogoje v obeh delavnicah. Računamo, da bomo sedanje zmogljivosti, ki jih moramo večkrat dopolnjevati z delom kooperantov, povečali za približno 80%. Poleg tega bomo lahko zaposlili nove V TOZD Montažna proizvodnja trenutno združuje delo 181 delavcev, za poklice pa se pripravlja 43 učencev. Devetnajst delavcev in štirje učenci delajo v delavnici, kjer pripravljajo posamezne sklope, oz. kanale za montažo. Delavci TOZD Montažna proizvodnja naj bi po planu letos ustvarili 140 milijonov celotne realizacije. Polletni plan so presegli za odstotek, povečanje realizacije v primerjavi z lanskim prvim polletjem pa znaša 38%. Delež k temu povečanju je prispevala inflacija, večji delež pa pomeni porast produktivnosti, saj se število delavcev ni povečalo. Produktivnost seje povečala predvsem v kleparski delavcnid. strokovne kadre.« — Kakšna pa je finančna konstrukcija investicije? »35 odstotkov bo lastnih sredstev, >0 bančnih kreditov, ostalo pa krediti izvajalcev, celotna vrednost investicije pa je ocenjena na 30 milijonov dinarjev.« — Kdaj boste začeli graditi in kdaj naj bi v novi hali začeli proizvajati? »Graditi bomo začeli septembra, za proizvodnjo pa naj bi bili prostori pripravljeni prihodnje leto.« TOZD Montažna proi- j zvodnja se namerava speciali-1 zirati za montažo zahtevne I industrijske klimatizacije, pnevmatskega transporta, odsesovanja in hladilništva. Milan Lepetič: »Za naše j potrebe smo ustanovili sektor i inženiringa, ki se ne bo ukvarjal s kompleksnimi objekti, ampak samo s takimi objekti, za katere se bomo specializirali. Prav tako nameravamo obdržati montažo ogrevalnih in vodovodnih instalacij, da bomo lahko prevzemali celotne instalacije posameznih objektov.« — Niste člani skupnosti TOZD za klimatizacijo ah čutite kakšno potrebo, da bi sodelovali pri njenem delu? »Smatramo, da skupnost, takšna kot je, rešuje predvsem probleme proizvodnje, ki so bistveno drugačni od naših. Verjetno pa bi bilo dobro ustanoviti tudi skupnost montažnih TOZD, kjer bi lahko koordinirali razvoj in delo teh TOZD.« Bojan Presečnik: »Vsa dosedanje dogovarjanja v okviru SOZD 1MP so bila na- menjena predvsem proizvodnji. Problemi montaže so drugačni. Tu gre predvsem za delitev območij in pa specifičnih objektov.« SKRB ZA DELAVCA Delo na terenu zahteva drugačne prijeme kot delo v 'ti ■ DELO V TUJINI Delavci TOZD Montažna proizvodnja montirajo prezračevalne in klimatske naprave v Libiji. To je njihovo prvo delo v tujini, ki so ga prevzeli preko trboveljskega Rudisa. Delo ima za temeljno organizacijo dvojen pomen. Pridobili bodo izkušnje. V prihodnje bodo skušali prodati tudi našo opremo. i urejenem, pozimi ogrevanem okolju. Za delovne in bivalne pogoje delavcev na montaži je potrebno še posebej poskrbeti ... Viktor Žgajnar: »Naši monterji stanujejo največkrat v zasebnih sobah ali pa hotelih. Težko pa je najti najprimernejšo možnost, s katero je večina zadovoljna. Na večjih objektih za prehrano in stanovanje poskrbi operativni vodja, na manjših pa to uredijo monterji sami.« Bojan Presečnik: »Srečujemo se še z enim problemom: kako zaposliti monterje, ki ne morejo delati na terenu. O tem vprašanju bi se morah pogovoriti v okviru montažnih TOZD, ker nas zanimajo izkušnje ostalih. Tu gre za težave temeljne organizacije in posameznika, delavca, ki ne more več opravljati del in nalog, ki jih je uspešno dolgo vrsto let.« OPERATIVNI VODJE OBVEŠČAJO DELAVCE Anton Kralj: »Samouprava je zaživela na delegatski osnovi. Trudimo se, da bi pri odločitvah sodelovalo čimveč Silvo Fendre delavcev. Sklepi naj bi bili kvalitetni in življenjski. Veliko delavcev je vključenih pri delu organov upravljanja in delegacij in ti so praktično prisiljeni spremljati dogodke. Ob zadnjih volitvah smo izvolili delavce, ki so sposobni prenašati informacije.« V delavskem svetu je 1 1 delegatov. Seje so enkrat mesečno ah pa pogosteje. Anton Kralj: »Z vabilom za sejo prejmejo delegati tudi gradivo. Tako je omogočena obravnava po skupinah. Če gradiva ni, je problematika ob posameznih točkah dnevnega reda podrobneje razložena na seji. Zgodilo se je, da vprašanja niso bila dovolj razčiščena med delavc^pa smo odločitev preložili do prihodnje seje.« Zdravko Kučer: »Res je, da prihaja gradivo včasih malo pozno, res pa je tudi, da nekateri delegati posamezne stvari propčijo zelo podrobno.« Javne razprave organizirajo v samoupravnih skupinah, ki so običajno organizirane v okviru delovnih skupin. Tako se vsi delavci TOZD le enkrat letno zberejo na zboru. Za obravnavo posameznih vprašanj v delovnih skupinah so zadolženi operativni vodje, kar je v IMF edinstven primer in verjetno najboljša rešitev, ki jo na montaži lahko uresničimo. Že pri kadrovanju delavcev za operativne vodje so upoštevali tudi njihovo družbenopo- TOZD Montažna proizvodnja je organizirala dva sektorja montaž: v Celju in Ljubljani. Poleg tega so organizirali še pripravo dela, tehnično-proizvodni sektor (delavnice, priprava dela in kalkulacije) in Sektor inženiringa,, ki vključuje projektivo in organizacijo inženiringa. Vsa ostala dela pa TOZD Montažna proizvodnja oprav- S temi škarjami razrežejo skoraj vso pločevino. Za električne stroje nimajo dovolj močne *,a^° t'e*U> c‘ Y t e*0Vn‘ skupnosti._____________________ elektrike • PREDSTAVLJAMO VAM TOZD Montažna proizvodnja r----------------------------;-------------------------\ V pogovoru so sodelovali naslednji delavci TOZD Montažna proizvodnja: Dipl. inž. Milan Lepetič, direktor TOZD Inž. Bojan Presečnik, tehnični vodja TOZD Viktor Žgajnar, vodja sektorja montaž I Zdravko Kučer, sekretar osnovne organizacije ZK Silvo Fendre, predsednik izvešnega odbora osnovne organizacije sindikata ^ Anton Kralj, predsednik delavskega sveta TOZD ^ litično delo. Po isti poti, kot gredo informacije do delavcev, prihajajo tudi povratne informacije. Redno mesečno imajo sestanke z vsemi vodilnimi monterji, sestanki operativnih vodij pa so pogostejši. Prakticirajo skupne seje vseh treh delavskih svetov, kadar morajo sprejeti enake odločitve. Za boljše obveščanje delavcev imajo na večjih gradbiščih postavljene oglasne deske. V ZVEZO KOMUNISTOV SPREJETI PREDVSEM DOBRE DELAVCE Zdravko Kučer: »Organizacija ZK šteje deset članov, to je odločno premalo. Zato bomo letos še sprejeli nove člane —■ dobre delavce — dobre samoupravljalce. Koordinacijo dela med osnovnimi organizacijami ZK je opravljal koordinator v okviru delovne organizacije. Kadar smo obravnavali iste probleme, smo imeli skupne sestanke osnovnih organizacij ZK, sicer smo se sestajali sami. Člani ZK so v izvršnem odboru sindikalne organizacije in v delavskem svetu — tako je povezava neposredna.« ZAVZETO SINDIKALNO DELO Člani sindikata so vsi delavci. Izvršni odbor se pri svo- jem delu srečuje s številnimi problemi, ki jih skuša čimbolj uspešno reševati. Silvo Fendre: »Nosilci samoupravnih skupin so člani izvršnega odbora. Sindikat se srečuje z raznimi problemi na gradbiščih. Velikokrat je težko organizirati tople obroke. Organizirali smo dodatno izobraževanje monterjev, vendar pa ni bilo posebnega odziva. Smo v času dopustov. Sindikat je poskrbel za letovanje naših delavcev. Prikolice in organizirano prehrano imamo na Rabu, v Poreču pa garsonjere. Na Pohorju imamo skupaj z Ljudsko tehniko počitniško hišico. Vedno pogosteje se naši delavci odločajo za letovanje v prikolicah, kjer si sami organizirajo svoj način dopusta. Vključili se bomo tudi v počitniško skupnost IMP. Na žalost se nam zdi, da tu vsakdo računa, koliko bo dobila nič prispeval, kar pa ne bo možno. Najti bomo morali skupne rešitve in združiti sredstva. Počitniški domovi so premalo zasedeni. Dva meseca letno ni dovolj. Ne vem, zakaj ne bi ostale mesece — vsaj junija in septembra, brezplačno ali pa z večjimi ugodnostmi letovali starejši ali bolehni delavci. — Kaj pa mladinska organizacija? Zdravko Kučer: »Mladina je organizirana v okviru delovne organizacije. Veliko mladih dela na terenu, aktivni so predvsem na športnem področju.« Silvo Fendre: »Lani so organizirali več akcij, ki so lepo uspele.« Vprašanja izobraževanja smo se dotaknili še enkrat. Predlagali so, da bi za poklice, za katere ni posebnih šol, organizirali izobraževanje v okviru IMP, kot so to že storile nekatere druge organizacije združenega dela. O vprašanjih delitve osebnih dohodkov je spregovoril direktor TOZD. Milan Lepetič: »Dokler delavci delajo na objektu, pre- jemajo akontacijo. Po zaključenem delu delavci prejmejo obračunano normo. Menim, da bi morale montažne TOZD uskladiti normative.« Silvo Fendre: »Problemi so tudi pri terenskih in nočninah. Dobimo predlog, ki naj bi ga sprejeli. Kaj pa dejansko TOZD sprejmejo, ne zvemo. Takih informacij naj bi bilo več v Glasniku.« Bistven problem je tudi dobava materiala. Monterji zaradi posameznih malenkosti ne morejo dokončati objektov. Dobavni roki opreme bi morali biti krajši, saj čakajo na čisto navaden ventil tudi po devet mesecev. Hitro in kvalitetno dogovarjanje naj bi bila prednost in odlika sestavljene organizacije IMP. RAZVOJ TEMELJNE ORGANIZACIJE Nadaljnji razvoj TOZD Montažna proizvodnja bo v skladu z razvojem DO Klima Celje. Organizirali in razvijali se bodo na tistih področjih, ki jih pokrivajo s svojimi izdelki. Razmerja med vodovodom, ogrevanjem in klimatizacijo je 10:50:40 in ta razmerja naj bi tudi okvirno ostala. 25 do 30 odstotkov vse opreme, ki jo vgradijo na objektih, izdelajo v TOZD Industrijska proizvodnja — to pa je 10 odstotkov njihove celotne proizvodnje. T. ŠTRUS Del ključavničarske delavnice je na prostem DOPUSTI — POČITNICE — DOPUSTI — POČITNICE — DOPUSTI — POČITNICE — DOPUSTI — POČITNI PO ZDRAVJE NA LOŠINJ Lošinj je po svoji klimi znan širom po Evropi. Za oddih na tem koščku Jadrana se odločajo številni tujci gostje. Nekatere naše organizacije združenega dela so tu zgradile počitniške domove, med nimi tudi IMF. Sicer pa je naš dom bolj podoben hotelu in bi najbrž na pročelju lahko nosil solidno kategorijo, če bi ga spremenili v hotel. Sicer pa ima nekaj prednosti pred hotelom. Te poznajo predvsem tisti dobri jedci, ki jim je hotelski obrok premalo. KAKO PRITI NA LOŠINJ Ker ni mostu, je treba s trajektom. Tu se včasih zatakne. Vrsta čakajočih avtomobilov je v Brestovi dolga tudi več kilometrov. Verjeli ali ne — najhitreje pridete z avtobusom. Ta odpelje ob 4. uri iz Ljubljane in je ob 9.30. že v Velem Lošinju. Na trajekt se lahko ukrcate na Reki in vas popelje do Malega Lošinja (zanj sprejemajo tudi rezervacije) ali pa v Brestovi. Letos je tu nekoliko manj gneče, ker ob konicah prevažajo avtomobile kar štirje trajekti. Cesta po Cresu in Lošinju je normalno prevozna, obnavljajo jo edino v Malem Lošinju, kjer pa ni večjih zastojev. Glede na najnovejše podražitve bencina, omejitve vožnje, omejitev hitrosti in gneče na cestah, je avtobus najprimernejši — še posebno za tiste goste, ki nimajo majhnih otrok. BLAGA KLIMA NE SEŽE V KUHINJO Za dobro počutje gostov v domu na Lošinju skrbi deset ■. y - ^ v Setničarjevi na plaži v Rabcu zaposlenih. Upravnik Alojz Trtnik letos prvič opravlja to delo in pravi: »Skrbelo me je, kako bomo delali. Nikogar nisem poznal. Zavedal sem se, da bomo morali dobro sodelovati, da gostje ne bodo imeli pripomb. Ta bojazen je bila odveč, čeprav nas je osem prvič tu. Drugo, na kar so me nekateri opozarjali že prej, pa je preskrba z živili. Zavedati se moramo, da smo na otoku. Zadnje dni je že začelo primanjkovati nekaterih stvari. Takrat, ko potrebuješ, ne dobiš. Zato bi morali imeti zalogo, nimamo pa primernih skladišč, niti dovolj zmrzo-valnikov za meso. Če bi to uredili, ne bi spreminjali jedilnikov. Sedaj jih prilagajamo hrani, ki jo pač lahko kupimo. Menim, da mora gost dobiti tolikšno porcijo, da bo lahko »vzdržal« do naslednjega obroka. V domu so tu in tam manjše pomanjkljivosti, ki jih naši delavci radi popravijo, čeprav so na dopustu. Ker so vse sobe zasedene, so težave, kadar pride kdo na obisk. Zaposleni spijo v domu in v zasebnih sobah. Po napornem dnevu se prileže miren počitek, gostje pa včasih to težko razumejo. Zavedam se, da vsem gostom v celoti ne bomo nikoli ustregli, trudimo pa se, da bi bilo pripomb čimmanj. Upam, da storimo vse, kar je v naši moči! Gostje so bili sredi popoldneva na plaži, zaposlene so imele popoldanski odmor, kot bi lahko imenovali dve prosti uri. Vročina in dišave v kuhinji so naznanjale, da se nekaj dobrega peče za večerjo. »V tej kuhinji delam že drugo leto. Trenutno pripravljamo 110 obrokov, kar je že blizu zgornje meje zmogljivo- sti kuhinje in nas štirih zaposlenih tudi. Druga drugi pomagamo, le tako smo lahko kakšno urico proste. Jedilnik je sestavljen za deset dni, doslej so nas gostje kar pohvalili,« je pripovedovala Erika Muharemovič, ki je morala nadomestiti glavno kuharico. Fani Božjak je že več let kuhala po domovih na južnem Jadranu. Letos je prebrala naš razpis in se odločila za dom na Lošinju. »Kuhamo kot vemo in znamo. Želimo, da bi bili gostje zadovoljni. Delati je treba, zato smo pač prišli.« KAJ PRAVIJO GOSTJE? . Počutje je pač odvisno od vremena. Če je vreme lepo, so spomini na dopust lepi, če je slabo, iščemo vzroke za slabo počutje tudi drugje. O strežbi v domu ni bilo pripomb. Cene pijač so spre- jemljive, nekatere moti le urnik, ki se ga držijo. Morje je čisto, voda topla, če je preveč ne premeša jugo. Zdravko in Marija Nastran prihajata na Lošinj že deset let. »Rada prihajava. Klima je zelo ugodna, osebje prizano, dom dobro urejen. Hrana dobra, le da je »šank« odprt samo ob določenih urah, kar je bilo včasih »bolj po domače«. — Kaj pa cene? — Z regresom bova plačala hrano in stanovanje (penzion-op. pisca), nekaj pa moraš za dopust tudi sam priložiti. Meniva, da so cene sprejemljive za vsakogar.« LETOS PRVIČ V RABCU Počitniška skupnost je letos prvič podpisala pogodbo za letovanje v Rabcu. Naši delavci bi morali letovati v počitniškem naselju St. Andrea, vendar pa so razvrščeni po bližnjih hotelih (beri prebuki-rani na bolje). Družina Bože in Staneta Setničarja je doslej po dvakrat letovala v Ankaranu, Fiesi in na Lošinju. Letos so se prijavili za Verudelo in dobili v Rabcu. Letovali so v hotelu Mediteran. »Prišli smo med same tujce. Otroka sta svojo sobo na istem hodniku, čez dva dni so nam ponudili, da se lahko preseliva poleg najine. Hrana je hotelska. Kosilo izbiramo za dan vnaprej. Pijača je v hotelu draga, treba se je znajti po svoje. Sadje in ostalo, kar kupujemo, ni pretirano drago. Vsak večer je ples, ogledali si bomo izbor miss Rabca. Otroka malo pogre- ::A< - iii šata družbo vrstnikov, ki jih v nem dopustu človek drugače no, hotel B kategorije. »Do- gremo v pivnico, kjer je zopet pridemo sem, sta pripo- naših domovih ni manjkalo, počuti,« je pripovedoval slej smo letovali v Fiesi in na mnogo ceneje. Otroci imajo vedovala Andreja in Miha Menim, da bi morali v okviru Stane. V Verudelo so želeli Lošinju, bili smo zadovljni. svojo sobo, kamor niti ve- Jamnikar, počitniške skupnosti IMP ra- tudi Jamnikarjevi. Danes se v Tudi letos nimamo pripomb. Černe plesne glasbe ne slišijo. In če jim bo postreglo še zmišljati predvsem o prikoli- Rabcu prav nič ne pritožuje- Hotel je odličen, hrana dobra, Lepšega apartmaja si nismo vreme, bo to eden lepših do- cah in šotorih, ker se na takŠ- jo. Razporedili so jih v Later- pijača je v htelu draga, pa mogli želeti. Morje je toplo, pustov, kot so omenili neka- plaže v redu, brez ježev, z do- teri. Poskrbljeno je za rekrea- volj peska za otroke. Če cijo pa tudi sicer je Rabac bomo lahko, prihodnje leto bližji kot Verudela. »Ekipa«, ki skrbi za dobro počutje gostov na Lošinu Zunanja jedilnica na !.«*<• Jamnikarjevi trite z mamico pred hotelom Laterna v Rabcu )BRAZ IZ KOLEKIVA Franc Muršič Franc Muršič, VKV monter vodovodnih aprav, zaposlen pri IMP od leta 1952. Tokrat predstavljamo skromnega sobesednika, i ni nikoli v javnosti poudarjal svojih kvalitet ozi-)ma zaslug. Besede, ki jih bo tisk in papir prenesi, so preskromne, da bi vam lahko v celoti opi-tle lepe lastnosti Franca Muršiča. Osebna želja mi je, čeprav se že dolga leta oznava, da si poiščeva miren kotiček in v prijetem vzdrušju pokramljava. Ko sem mu izrazil ojo željo, ni bil najbolj navdušen. Temu ni bilo trok nezaupanje, čas je bil tisti, ki ga neprestano reganja in mu povzroča obilo skrbi. Končno sva : sporazumela in določila termin za razgovor. Žal 'a si morala za kraj razgovora izbrati prvo prazno isarno, saj tehnika klimatizacije v te prostore še i prodrla. Stari pregovor pravi »kovačeva kobila ■ bosa«, v našem primeru to zagotovo velja. Prve njegove besede so bile: »Ali bo to dolgo ajalo?« Takoj sem ga seveda potolažil, saj sva :la že oba praktično z eno nogo na dopustu in stalo nama je še dosti obveznosti. Franc Muršič dela pri IMP že od leta 1952; tu se tudi izučil. Njegov mentor je bil tov. Hajberger. a to dobo ima prijetne spomine in je svojemu entorju hvaležen za pridobljeno znanje, ki ga hko danes s pridom izkorišča. Življenje, oziroma >goji dela in pogoji učenja današnjih učencev, v ispodarstvu, v primerjavi z leti, ko je bil še sam enec, so neprimerno boljši »in prav je tako. Žal t mladina danes to premalo ceni,« je poudaril anc. Že kot vajenec, oziroma učenec v gospo-irstvu, se je seznanjal z načinom dela na različ-h objektih. Sodeloval je pri izgradnji stanovanj-ega naselja Kidričevo, kasneje upravnega po-jpja in proizvodnih hal. Po uspešnem končanem ■lanju se je kot pomočnik zaposlil v skupini, ki jo vodil tov. Murgelj. Delal je na industrijskih in anovanjskih objektih. S svojim delom in resnostjo pri delu je kmalu ikazal, da je sposoben samostojno voditi sku-no oziroma samostojno prevzeti določena dela. k Leta 1960 je prevzel svojo skupino, kar je v jgovem življenju pomenilo določen premik, iloge se je lotil zelo resno in z vsem elanom, egov objekt — osnovna šola Stane Rozman v ariboru. S tem je bil led prebit, vse ostalo je po-