- ..1 kav;.ATELJ I J Si. 11 List irfa»i» T»«k d»a »jutraj 3 rae»«ce L 22.—, pol L 6.50 reč. — Po«a«nj v iirokosU 1 kolone biče, zahvale, pod \ (C* C« —* P—t*) icdcljka. Naročnina: za 1 mesec L S.—, leto L 75.—, v inoremttvo mesečno M. — Oglasnina za 1 mm prostora :e in obrtne ogl^je L 1.—, za oeeirt* ase denarnih zavodov L 2.— v Mrtik, 13. januarja 1927. ttavilka 30 cent. Letnik e>ii strani L 2.— Uredništvo in upravništvo: Trst (3), ulica S- Francesco d'Assisi 20. Telefon lt-57. Dopisi naj se potiljajo izključno uredništvu, ogla«, reklamacije in denar pa upravniJtvu. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Last, založba in tisk Tiskarne «Edinost» Poduredniitvo r Gorici: ulica Gio«ue Carducci Jt. 7, I. n. — Telef. št. 327. Glavni in odgovorni urednik: prof. Filip Peric. (Jsfava dela Omenili smo že, da se bavi vlada v sedanjem hipu resno z uvedbo takoimenovane »ustave dela* (Carta Nazionale del La-voro). Pripravlja se torej zopet vatna socialna reforma, ki bo imela, če se »rečno izpelje, naj-dal kosežnejše posledice za na-daljni razvoj gospodursko-so-cialr.^ga življenja v državi. O ustavi dela so te dni živo razpravlja po vodilnih listih v gl^v: -m mestu. Iz teli razprav ie razvidno — med vrsticami se > ore _ da niso delodajalci- š .> Iarji nič preveč navdušeni zanjo, njihovi zastopniki imajo celo kopico prigovorov, ki j m u vi-1 javljajo v imenu «interesov j roizvodnje». Oči vidno je, da bi * Mi doseči, da bodi « u stav a { ia» taka. da bo v čim manjši r, ri oslabila položaj deloda-j lea-gospodarja. Na preprečitev «ustave dela» namreč ne u ore j o upati, zakaj stvar je vzel v roke sam načelnik vlade in tuci i fašistovski veliki svet je načrt 7a uvedbo ustave dela v načelu odobril. Ustava dela je torej že sklenjena st\ar in v kratkem času bo gotovo tudi dovršeno dejstvo. Cilj, ki se ima doseči z njo, je trajna določitev splošnih norm z i urejevanje odnošajev med delavci in gospodarji, nova o-predelitev pravic enih in dru-gin, kolikor skupno sodelujejo pri proizvodnji po tovafnah, podjetjih, uradih prvi kot delojemalci, drugi kot delodajalci. Ustava dela bo državna postava, katere se bodo morali držati gospodarji in delavci in se jx> njej držati. Do sedaj so bili odnošaji med delavcem in gospodarjem njuna zasebna stvar, oba sta bila svobodna, mogla sta se pogoditi kakorkoli, država se ni mešala v to njuno stvar. Po uvedbi ustave dela bo to popolnoma drugače, sprejemanje na delo, mezde in plače, zavarovanje in odpuščanj« • ne bo več privatna stvar, temveč postane javna. Z novim zakonom ix>reČe država: Tudi jaz sem tu, proizvodnja ni le privatna zadeva gospodarja in delavca, temveč je to zadeva, od katere je v veliki meri odvisna splošna blaginja. Radi tega se bo vršila proizvodnja v bodoče v skladu s splošnimi pravili, ki jih določi tisti, ki mu je pover jena skrb za prizadeto splošnost, t. j. država v obliki zakona. Glede podrobne vsebine ustave dela ni Še znano nič gotovega. V včerajšnjem «Lavoro d'I-talia» je objavil voditelj sindi-kalizma E. Rossoni daljši informativen članek, v katerem podaja v bolj polemični obliki definicijo ustave dela, kakor jo zamišlja on, pri čemer pa opozarja, da ni bila še končnove-1 javno sestavljena. Pod ustavo dela — piše Rossoni — razumemo v načelu uzakonitev vseh garancij, ki si jih priborijo delavci s pomočjo sindikatov, in poleg tega vse državno skrbstvo, s Čimer naj se delo povzdigne do iste pravne vrednosti kakor lastnina, naj se zajamči njegovo spoštovanje in izvrševanje vpričo zakonov. To j pravni temelj nerazredne države, katera nadkriljuje liberalno državo, ne da bi pri tem zabredla v razredne zablode v smislu samovoljnega nauka socializma. Bistvo ustave dela je po Ros-soniju v enotni delovni pogodbi za vse poklice in rokodelstva, katerim se je priznala pravica združevanja v sindikate. Ta pogodba zadobi s pravnim priznanjem organizacij moč zakona. Enotna delovna pogodba je za vse stanove, posebno pa za industrijske, in njene glavne točke so slexieče: 1.) Načelne določbe o delovni pogodbi; 2.) sprejemanje na delo in posredovalnice dela; 2.) disciplina; 4.) delovni urnik; 5.) poskusna doba; 6.) klasifikacija; 7.) revizija in periodično zboljšanje Plač; 8.) akord; 9.) počitnice; 10.) bolezni; 11.) zavarovanje in podpore; 12.) služba pri vojakih in v državni milici; 13.) odpuščanje; 14.) odpustne odškodnine; 15.) prehod podjetja v druge roke; 16.) spori in sindikalno zastopstvo v podjetjih. Kakor je razvidno po tem načrt u, bo ustava dela zelo obsežna in se bo ozirala na vsa najvažnejša razmerja med de- lavcem In gospodarjem, urejevala bo vse one točke, glede katerih sta bila oba socialna sloja — kapitalist in proletarec — v večnih sporih, in kjer se je še v posebni meri uveljavljala svo* boda delodajalca na škodo delavca in uraiinika. Ustava dela — taka, kot se nam naznanja — ima torej predvsem cilj. da uzakoni to, kar bi imenovali naravne pravice dela, ki so bistven del naravnih pravic osebe kot take. V liberalnem gospodarsko-proizvodnem ustroju je bilo delo na isti stopnji s sirovino, kupovalo se je na delovnem trgu prav po enakih mehaničnih zakonih ponudbe in povpraševanja kot n. pr. premog ali stavbni les. Posledice takega ustroja so bili neštevilni razredni l>oji preteklega stoletja in so še današnji. Vsaka reforma, ki gre za tem, da se odpravi to moderno suženjstvo in da' se ustvari tudi delavcu o-predeljen praven položaj, kakršnega so vedno uživali in tudi na škodo delavca izkoriščali delodajalci, je velika socialna pridobitev. Če bo ustava dela taka, da bo odgovarjala tem temeljnim idejam socialno-gospodarske pravično ti na eni in človeški dostojanstvenosti delojemalcev na drugi strani, bo spadala brez dvoma med take socialne pridobitve. Kakor rečeno, ni še natančno znano, kakšna bo ustava dela v podrobnostih. Zato si pridržujemo sodbo za tedaj, ko bo gotovo dejstvo. Na vsak način pa se laliko reče že sedaj, da bi zakon o sindikalizmu ne imel prave vrednosti, če bi se ne dopolnil tudi s primemo ustavo dela, z uzakonitvijo delavskih pridobitev in zahtev. Zakon o sindikalizmu je namreč v svojem bistvu predvsem nova u-stava države, vsebuje proglasitev solidarnosti med socialnimi razredi, prepoveduje za gospodarski razvoj moril ne razredne borbe in jih prenaša pred posebna delovna sodišča, določa pravico in način organiza<-cije proizvajalnih slojev. Je torej v vsakem pogledu v prvi vrsti ustava in zato smo ga imenovali svoječasno «političen sindikalizem» v nasprotju z gospodarskim sindikalizmom. Še le po «ustavi dela» se bo moglo govoriti tudi o tem poslednjem, če bo odgovarjala modernim socialnim zahtevam v oni meri, ki je potrebna za poglobitev in trajni us>peh sindi-kalizma sploh. Rok 20 p?d!)!s9»!inie HRtor-sHe$s posolila ne bo podaljšan RIM, 12. (Izv.) Finančno ministrstvo sporoča, da rok za podpisovanje liktorskega posojila ne bo v nobenem slučaju podaljšan preko 18. januarja. Kakor izhaja iz komentarja lista «11 Tevere», so krožile v nekaterih finančnih krogih govorice, da bo rok za podpisovanje liktorskega posojila podaljšan preko 18. januarja, češ da dosedanje podpisovanje ni prineslo zaželjenih uspehov, kar pa ne odgovarja resnici. Dopolnilne odredbe k zakonn o javni varnosti RIM, 12. (Izv.) Nocoj so bile poluradno objavljene nekatere dopolnilne odredbe k zakonu o javni varnosti, ki bodo zapopa-dene v posebnem odloku. Te odredbe se tičejo politične policije, obmejne straže, izdajanja potnih listov, povečanja policijskega osobja in raznih drugih odredb, s katerimi hoče vlada preprečiti nedovoljeno prekoračenje mej. Fašistovski tajniki bodo imeli prosto vožnjo na železnicah RIM. 12. (Izv.) Pokrajinski tajniki fašistovske stranke bodo deležni permanentne, železniške karte, s katero bodo lahko brezplačno potovali po svojih pokrajinah in pa iz njihovih pokrajin v presto-lico države. Pred odhodom Kameneva v Rim MOSKVA, 11. (Izv.) Ob priliki predstoječega odhoda Kameneva v Rim, kjer bo zasedel mesto ruskega poslanika pri Kvirinalu, je priredilo italijansko poslaništvo v Moskvi na čast novemu poslaniku obed, katerega so se udeležili tudi Litvinov in razni drugi diplomatski zastopnikL Smrt dr. Otokarja Rybara Bivši priljubljeni in popularni voditelj tržaških Slovencev je včeraj podlegel pljučnici BEOGRAD, 12. (Izv.) No-coj ob 7. zvečer je umrl dr. Otokar Rybaf. BEOGRAD, 12. (Izv.) Nocoj ob 7. uri zvečer je v sanatoriju na Vračaru blizu Beograda preminul dr. Otokar F.yb*f. 6e dopoldne je bilo njegovo stanj« neizprsir onjenc ter so zdravniki inislisi, dss, J* iiiisfc Še pristana. Proti večeru pa se je njegovo stanje nenadoma poslabšale in je dr. Ryfc&f ob 19. uri izdihnil. Smrt tir. Ryb&ša Je v Beogradu napravila najgloblji vtis. Bil j« &den najboljših uradnikov jngeslovenske&a zunanjega ministrstva ter je bil kot človek visoko spolievar- nanje ministrstvo je prenia^alo, naj se vrši njegov pogreb na državne stroške. P&gieb se bo vriil v petek. Dr. HybsJ je umr! v kropu svoje rodbina, na rokah svoje hčarka In svojega sina, ki je prJ.swd iz Pariza. Dr. RybaFa ni več. Huda bolezen, ki ga je napadla, j p položila v prezgodnji grob tega odličnega moža, čigar ime je nerazdružljivo spojeno s predvojnim razvojem tržaškega slovenstva. Tudi če ne bi rekli o njem nobene besede več, u-verieni smo, da bi zadoščala ta vest sama, da žalostno odjekne v vsej na£i javnosti Julijske Krajine, pa tudi izven nje. Ryfcš.fevo ime je za dolgo let pomenilo program in bilo simbol smotrenega, odločnega ali tudi modro računajočega narodnega dela: Dr. Ryb£f je bil govornik, ki je znal množice tako navduševati za narodno delo kakor nikdo pred njim na tej naši zemlji. Njegovi govorniški nastopi na shodih Pol. društva « Edinost» so bili sama zmagoslavja, redke govorniške umetnine. Velika dvorana bivšega Narodnega doma je bila priča nešteto triumfov dr. Ry-bara. Popularnost njegova je bila naravnost neomejena. Posebno ganljivo se je to kazalo na shodih našega pripro3tega ljudstva po okolici. Po ovacijah, ki so mu jih pri-rejali naši kmetje med shodom, se je začel še le — pravi shod. Kmetje so ga obsuli, stiskali mu roko, tudi se mu naslanjali na ramo in v takem zares najožjem osebnem stiku se je razgovarjal z njimi najlju-bezniveje in jim dajal modre nasvete na razna njih vprašanja glede njihovega narodnega in zasebnega interesa. Zato je bila njegova popularnost — kakor že rečeno — tolika, kakor je je deležen le malokateri javni delavec. Pokojni dr. Rybdf je bil v naj-razsežnejšem pomenu besede voditelj svojega ljudstva. Zlasti to ob sodelovanju pobratima in somišljenika mu dr. Gregorina. Ta dva moža sta se čudovito spopolnjevala s svojim delovanjem. D oči m je dr. Gregorin vodil tiho in sistematično orga-nizatorično delo — zlasti na socialnem in gospodarskem polju — je vršil pokojni dr. Ryb4r na diven način delo navduševanja za ideje dr. Gregorina. V tem harmoničnem delovanju teh dveh odličnih narodnih delavcev je v prvi vrsti zasluga za aspešni razvoj tržaškega Slovenstva v razdobju od 1. 1891. pa do začetka velike svetovne vojne. Pokojni dr. Ryba? se je rodil v Postojni. Po dovršeni srednji Soli se je posvetil pravniškim študijam, ki jih je dovršil 1.1838. na Dunaju, kjer mu je bil oče višji železniški uradnik. Takoj nato je bil zaporedoma konci-pijent pri dr. Ostert&gu v Sežani, dr. A. Dukiću (prvem hrvatskem županu velike občine pazinske) in pri dr. M. Laginji v Puli. L. 1890. (ali 1891.) je dovršil sodno prakso na deželni sodni ji v Trstu in se je takoj nato ustanovil kot odvetnik v našem mestu. Pa nc le kot odvetnik, ampak tudi kot javen naroden delavec se je vrgel v val narodnega dela na vseh poljih. Bil je član, oziroma odbornik naših socialnih in gospodarskih organizacij. Tako je bil več let starosta Sokola, odbornik Posojilnice, sotrudnik na upravi naJe tiskarne, pozneje mestni in deželni poslanec za tržaftko okolico, od 1. 1907. do poloma zastopnik naše okolice v dunajskem parlamentu. Izvoljen je bil 1. 1907. na prvih volitvah s splošno volilno pravico v nafti okolici. Od 24. novembra 1907. do 4. aprila 1910. je bil predsednik Pol. društva «Edi-nost» v Trstu. *** Hazdobje, v katerem je dr. Rybaf načeloval slovenski manjšini v tržaškem mestnem oziroma deželnem zboru, to razdobje moremo z vso pravico označiti kot heroično dobo. Njegovo odločno, a. vedno modro preračunjeno nastopanje je izzivalo na strani večine često prave viharje, a tudi — spoštovanje. Nasprotovali so mu, morda tudi ga — sovražili, toda njegovih odličnih umstvenili in srčnih vrlin niso tajili. Znal je imponirati kakor nikdo poprej med Slovenci v naši mestni zbornici. Zato smo rekli uvodoma po vsej pravici, da ostane ime dr. Rybafa v zgodovini tržaškega Slovenstva nerazcl razno spojeno z razvojem njegovega ljudstva na tem ozemlju. Zato je tudi gotovo, da vest o smrti tega odličnega moža in plemenitega "predstavnika svojega ljudstva pretrese do globine vsa naša srca v Julijski Krajini. *** Po zaključku svetovne vojne se je preselil dr. Rybar v mlado jugoslovensko državo in je tudi tam nemudoma posegel v javno življenje. Sodeloval je v Parizu ob strani Jugoslovenskega odbora in pri sklepanju miru kot ekspert jugoslovenske mirovne delegacije. Nato je zadobil jugo-slovensko državljanstvo in so ga, spoznavši njegove velike sposobnosti, sprejeli v diploma-tiško službo. V tej kakovosti je vodil vsa pogajanja med Jugoslavijo in Italijo od rapallske pogodbe dalje. Tudi pri izvrševanju teh novih in odgovornosti polnih dolžnosti je bil na višini naloge, tako da si je pridobil visoko ceno tudi pri italijanskih delegatih. Imel je Čin poslanika in je bil v jugoslo-venskem ministrstvu za zunanje stvari šef važnega oddelka za izvrševanje mednarodnih pogodb. Bil je cenjen in spoštovan toliko v vladnih krogih kolikor tudi v političnih krogih sploh. Neminljiva slava spominu dr. Otokarja Rybara! Zastopnik! fsjlti držav url Perito BEOGRAD, 12. (Izv.) Tekom dopoldneva je bilo posebno živahno v zunanjem ministrstvu. Še nadalje vlada v vseh političnih krogih veliko interesiranje za dogodke v italijanski in madžarski zunanji poilitiki. Kakor včeraj, je bila tudi danes pri jugoslovenskem zunanjem ministru cela vrsta diplomatskih zastopnikov inozemskih držav, med njimi tudi italijanski poslanik general Bodrero. Jugoslavenski državni proračun BEOGRAD, 12. (Izv.) Danes popoldne se je začel podrobni, pretres državnega proračuna za leto 1927-28 v plenumu finančnega odbora. Na dnevnem redu seje je bil proračun vrhovne državne uprave, nadalje proračun pokojnin in proračun državnih dolgov. Pred sejo plenuma finančnega odbora je imela vladna večina svojo sejo, na kateri je bilo sklenjeno, da se izvršijo znatne redukcije v državnem proračunu. _ Jugoslavija in Čehoslovaška BEOGRAD, 12. (Izv.) Koncem tekočega meseca odpotuje v Prago jugoslovenska parlamentarna delegacija, ki bo štela 20 poslancev vseh strank in ki so bo s slično delegacijo čehoslo-vaškega parlamenta bavila z vprašanjem gospodarskega in kulturnega zbližanja med Čeho-slovaško in Jugoslavijo, kakor je bilo to sklenjeno na slavnostni skupni seji jugosloven-skih in čehoslovaikih parlamentarcev v mesecu oktobru lanskega leta v Beogradu. O tem sta danes zvečer dolgo razpravljala predsednik narodne skupščine Trifkovič in čelioslo-vaški poslanik Šeba. Jupc*lorenska kraljevska dvojica odpotovala v Topo-o BEOGRAD, 12. (Izv.) Danes popoldne ob 13.15 sta se kralj in kraljica odpeljala, v Topolo, kjer ostaneta nekoliko dni na odmoru. Okrog poldne je Še kralj sprejel predsednika vlade Uzuno-vića, ki mu je referiral o tekočih poslih. «Kuliurbund* v Jugoslaviji bo spet deloval BEOGRAD, 12. (Izv.) Danes je n otran ji min i s ter k simović podpisal akt, s 'katerim se vsem krajevnim, organizacijam nemškega «Kulturbunda» v ju-goslovenski državi dovoljuje nadaljevanje delovanja,. Kakor znano je bilo delovanje «Kul-turbunda* za čase, Pašić-Pribi-Čeviceve vlade zabranjeno. «Kulturbundovo» delovanje je prenehalo tedaj meseca a-prila 1924. Notranji minister je zopetno delovanje «Kulturbun-da» dovolil Nemcem na podlagi volilnega sporazuma, ki so ga za oblastne volitve sklenili Nenici z radikali v Vojvodini. Oest o BetUtenm sfcfsku se v rimskih uradnih kregih ne potrjuje RIM, 12. Vest, katero so prinesli nekateri inozemski li^ti o potovanju madžarskega ministrskega predsednika v Rim, in o njegovem sestanku z on. Mussolinijem, se v rimskih u-radnih krogih ne potrjuje. Pač pa bo koncem januarja ali pa prve dni februarja prišel v Rim madžarski naučni minister, ki bo imel par predavanj o zgodovini. SM Belil«! - os. Hssseiloi in mnenje «Berliner Tageblatta« BERLIN, 12. (Izv.) Današnji «Berliner Tageblatt» prinaša poročilo iz Beograda, po katerem naj bi bila vzbudila vest o predstoječem potovanju grofa Bethlena v Rim v Beogradu veliko vznemirjenje. Prvi vtis tamkajšnjih političnih krogov je bil, da namerava Ogrska slediti napram Italiji isto politiko kot Romunska, toda pozneje so politični krogi izrazili mnenje, da bi pomenil sestanek Bethlen-on. Mussolini prvi korak k i tali jansko-ogrski zvezi, ki bo naperjena proti Jugoslaviji. Beograjski politični krogi pripisujejo, pravi nadalje korespon-dent «Berliner Tageblatta», Bethlenovemu potovanju razne namene, med katerimi naj bi bila predvsem prosta cona v reškem pristanišču in vprašanje ogrskega prestola. K poslednjemu pa je treba pripomniti, da ogrska uradna agencija odločno zanika kake podobne namene. _ Fojlr ?o časopise RIM, 12. (Izv.) V poslednjih dneh je pričelo rimsko in ostalo italijansko časopisje napadati italijanske papirničarje, češ da se ne drže dogovora, ki je bil sklenjen 23. aprila 1926. med lastniki papirnic in med izdajatelji listov. V poslednjem Času je namreč časopisni papir, katerega kakovost se je precej poslabšala, zopet znatno podražil. Včeraj se je vršil v Rimu sestanek izdajateljev listov. Na tem sestanku je bila sprejeta resolucija, v kr+eri se papirničarji pozivajo. da se držijo dogovora z dne 23. aprila 1926. ker bi sicer izdajatelji listov bili primorani delovati na to, da zniža vlada uvozno carino na papir na prejšnjo višino dveh zlatih lir. Današnji «Giornale d'Italia» pri-občuje pismo predsednika Zveze papirničarjev on. Miglianija, ki brani Zvezo pred napadi raznih listov. On. Migliani pravi med drugim v svojem pismu, da je mesečni konsum časopisnega papirja v Italiji v posledniih mesecih padel od 40 tisoč na 27 tisoč kvinta-lov mesečno. Peslaolta prtMika lOoMsea o dogodkih v Nikaragui WASHINGTON, 12. Predsednik Združenih držav Coolidge je poslal kongresu poslanico, v kateri razpravlja o dogodkih v Nikaragui in o ameriški intervenciji. V svoji poslanici pravi Coolidge med drugim: «Združene države morajo potlačiti revolucijo v Nikaragui, če hočejo varovati življenje in imetje tamkaj naseljenih Ame-rikancev. Smatral sem za svojo dolžnost, da ukrenem vse, kar sem smatral za potrebno v svrho stabilizacije sedanje vlade v Nikaragui. Če se bo revolucija še nadaljevala, bodo ameriške investicije in trgovinski interesi v veliki meri prizadeti, oz. labTuničeni. Združene države ne morejo držati rok križem spričo velike nevarnosti, ki grozi kosti t u c ion al ni vladi Nikarague. Sedanje zmešnjave v Nikaragui ogrožajo tudi vse države srednje Amerike, kakor ogrožajo pravice, ki so bile priznane Združenim državam za zgradbo kanala v Nikaragui. Glede Nikarague sem se ravnal po zgledu svojih predhodnikov«. AngleiKe Mfte isšjs v Šanghaju ŠANGHAJ, 11. (Izv.) Kitajske oblasti v Hankovu so pričele zasledovati najbolj goreče agitatorje proti inozemcem ter jih zapirati v ječe. Dosedaj je bilo aretiranih že večje število agitatorjev proti inozemcem. V Ilankovu vlada sedaj mir, ki psi je bolj podoben tišini pred viharjem. Tekom današnjega dneva je prispelo v Šanghaj 8 angleških .torpednah rušilcev. V najkrajšem času prispe tudi ameriški general \Villiam, ki se je vkrcal na, križarko Pittsburg. Kri-žarko Pittsburg spremljata Še dve drugi križarki, na katerih se nahaja pomožna ameriška pehota. PEKING, 12. (Izv.) Konzul Združenih držav v Fo-Kow sporoča, da so kitajske čete zasedle sedež ameriške misije v Schaowu,-medtem ko tolpe razbojnikov resno ogrožajo ži\lj -nje misijonarjev, ki se nahajajo v tamkajšnjih krajih. Spričo tega je ameriški konzul odrefltf tem misijonarjem, da naj bodo pripravljeni zapustiti svoj sed« ž ob prvem opozorilu. iiiti&nt 0& nisKo-romunski msji Boljševiške tolpe napadle romunske straža BUKAREŠTA, 12. (Izv.) Romunske oblasti v Kišinevu so bile informirane, da so v pretekli noči prekoračile boljševiške tolpe romunsko mejo ter napadle obmejne romunsko straže ob izlivu reke Bug v Črno morje. _ Madžarska magnatska zbornica BUDIMPEŠTA, 11. V soboto dopoldne so se vršile v komisijski dvorani parlamenta, v Budimpešti volitve aristokratskih članov v novo madžarsko magnatsko zbornico. Volitvam je predsedoval predsednik u-pravnega sodišča baron Julij Vlassicz. Izvoljenih je bilo 38 članov magnatske zbornice. Od 187 magnatov, ki imajo pravico glasovanja, je glasovalo 151 magnatov. Glasovanje se jc vršilo za dve listi in sicer sta bili predloženi službena vladna lista in opozicionalna lista mejnega grofa Pallavicinija. Volitve so bile zaključene ob 4. uri popoldne. Ob 8. uri zvečer je baron Vlassicz objavil rezultat. Izvoljeni so bili v magnatsko zbornico knez Butthany-Strattmann, 30 grofov, med njimi ekstremna legitiniista grof Czirakv in Hu-nyadi, ter 7 plemičev. Grofa Julij Andrassy in Pallavicini sta propadla. Poraz Andrassy-ja je izzval tem večjo senzacijo, ker je on kandidiral na vladni listi, pa so mnogi magnati kratkomalo prečrtali njegovo ime. _ Nemška vladna kriza BERLIN, 12. (Izv.) Izvršilni odbor nemškega centra se je včeraj odločil, da bo dal Curtiusu odgovor šele po sestanku cele frakcije. Sestanek se bo vršil danes zvečer. Kakor se predvideva, bo frakcija potrdila mnenje izvrševal-nega odbora stranke: da namreč ni oportuno niti pametno sodelovati z nacijonalisti, dokler so na dnevnem redu težka vprašanja zunanje politike. TL •EDINOST« V Trstn, dne 13. Januarja 1927 Potovanje bivše cesarice Zlte v Pariz BERLIN, 12. (Izv.) «Berliner Ta-geblatt» poroča, da povzroča potovanje bivše avstrijske cesarice Zite v Pariz v Pragi in v Beogradu precejšnje razburjenje. V Pragi so mnenja, da hoče Žita doseči s pomočjo raznih francoskih osebnosti povratek Habsburžanov na ogrski prestol. Ako bi se to zgodilo, bi bila baje Celioslovaška republika pripravljena dovoliti priključitev Avstrije k Nemčiji, da bi s tem preprečila habsburško nevarnost. ______ S u šaški «Novi list» bo izhajal kct tednik ZAGREB, 12. V nedeljo je «Novi list» na Sušaku prenehal izhajati kot dnevnik in bo odslej izhajal samo enkrat na teden. _ Kssreča v rudniku Trije rudarji mrtvi in 15 ranjenih BERLIN, 12. V rudniku Bis- marek pri Koenigshutte v Gornji Šleziji se je včeraj zgodila velika nesreča. Vnel se je premogovni plim in nastala je silna eksplozija, ki je zahtevala tudi človeške žrtve. Pomožni oddelki rudarjev, ki so se takoj lotili dela, so potegnili iz rovov 3 trupla in 15 ranjenih tovarišev. Poglavje iz M pred svetovno vojno Veliki j ugo slo venski državnik, pokojni Nikola Pašić je igTal v evropski politiki važno vlogo; in to ne samo v povojni dobi, marveč v veliki mori tudi pred. letom 1914. Zato ni čudno, če ga večkrat srečavamo v onem delu vojne literature, ki se peča večinoma z dogodki, ki so se odigravali pred svetovno vojno in ki govore o poslednjem, neuspešnem poskusu za zbližan je med Srbijo in avstrijsko-ogrsko monarhijo. Predsednik Masarvk pravi v svojih «Spominih», da je bil meseca decembra 19r2. leta, za časa prve balkanske vojne, dolj časa v Beogradu in da je ob tej priliki s Pašićem obširno razpravljal o takratni politični situaciji. «Posledica razgovora, pravi Masarvk, je bila, da me je Pašić naslednjega dne pozval k sebi ter določil pogoje, pod katerimi bi bila Srbija pripravljena pobotati se z Avstrijo; da dokaže svojo miroljubnost, je bil Pašić celo pripravljen odpotovati na Dunaj ter napraviti Ber-chtoldu poklon, da bi s tem potolažil dunajsko častihlepnost. Jaz naj bi Berchtoldu predložil Pašićeve načrte. Berchtoldu sem poročal, kf> sem prišel na Dunaj, on pa te zadeve ni razumel in ni hotel o stvari nič slišati. Ko sem se pr itoževal pri raznih politikih (pri Bilinskem, Bae-renreitherju in drugih) se jih je polastil pravcati obup radi nespametnega početja avstrijskega zunanjega ministra; skušali so popraviti napako, pa jim ni uspelo«. Dr. von Bilinski, ki je b'1 takrat finančni minister, poroča v svojih «Spominih» prav obširno v razgovoru, ki ga je imel z Ma-sarvkom, ko je ta obžaloval, da je grof Berchtold odklonil obi.^k srl>>kega ministrskega predsednika. Bilinski je o tem razgovoru takoj obvestil Berchtolda ter mu je obenem sporočil tudi glavne Pašićeve pogoje za sporazum. Srbija je zahtevala pomorsko pristanišče ob Jadranu ter je bila, v zameno, pripravljena pi i-znati avstrijskemu in madžai-skemu kapitalu razne privilegije; poleg" tega pa bi se bila tudi uradno obvezala, da bo glede južnih Slovanov, ki so bili vključeni v avstrijsko-ogrsko monarhijo, zavzemala isto stališče kakor nemški Reich glede avstrijskih Nemcev. Bilinski pravi med drugim: «Berchtold je bil zelo potrt, ko sem mu obrazložil Pašićeve načrte, in obljubil je, da bo to zadevo popravil. Takrat pa je bilo že prekasno. Berchtold je bil odklonil Pašićev obisk, ker je inenu, da si hoče Masaryk... .»zaslužiti provizijo". Kako usodna zmota, vzklika Bilinski, da Berchtold takrat ni o tej zadevi obvestil mene, ki sem bil vendar, kot upravitelj Bosne in Hercegovine, v tako važnem vprašanju neposredno prizadet! Kdo ve, ali bi bilo sploh prišlo do svetovne vojne, da ni Berchtold tako nespametno ravnal!» Kljub temu pa je Pašić prišel na Dunaj; zgodilo se je to v poletju leta 1913., leta torej, ki je bilo bogato na dogodkih. Pred tem posetom so se vršili mnogi razgovori s takratnim srbskim poslanikom na dunajskem dvoru Jovanovićem, ki je bil veren pristaš politike sporazuma. Pašić je napovedal svoj obisk v času, ko je kriza na Balkanu dosegla svoj vrhunec. Avstrijski in italijanski načrti za ustvaritev «neodvisne» Albanske so v BeogTadu izzvali veliko razburjenje. Na Dunaju so celo klepetali, da namerava Srbija zasesti Albansko, kar bi za Avstrijo pomenilo «casus belli» proti Srbiji. Avstrijski ministrski svet je takrat marsikatero svojo sejo posvetil tej zadevi. Na Dunaju so že govorili o vojni. In baš v tem hipu je Pašić napovedal, da bo odpotoval na Dunaj. To pot so na. Dunaju obisk takoj sprejeli. Kakor poroča Bilinski pa so se dogodki razvijali na prav tragikomičen način. Za Pašićev prihod je bil sestavljen poseben program. Pred-poldne je srbski ministrski predsednik konferiral z Bercli-toldom, nakar se je v zunanjem ministrstvu vršila pojedina. Popoldne pa se je Pašić sestal, kakor je sam želel, s finančnim ministrom Bilinskim. Pomembni dan je zaključila slavnostna predstava v dvorni operi. Radi nap ... ti političnega položaja se je ministrski svet predpol-dne in popoldne sestal k seji. O pojedini, ki se je vršila v zunanjem ministrstvu, pravi Bilinski naslednje: «Stari Pašić, ki je bil tistega dne poln ognja in zgovom(JP%i* je sedel pri mizi med menoj in Tiszo. Razgovar-jali smo se o prav nevažnih zadevah in se nismo dotaknili vprašanj, ki so tvorila predmet konferencam. Po pojedini je Pašić odšel, prej pa. mi je še sporočil, da me bo obiskal ob 5. uii popoldne. Takoj nato je stopil Berchtold k meni in mi rekel: «.Oh, pomislite! Pozabil sem svariti Pašića pred napadom na Albanijo. Prosim vas, storite vi to v mojem imenu.» Jaz sem se precej čudil taki pozabljivosti zunanjega ministra, zato pa sem tekom svojega popoldanskega razgovora tembolj vestno, čeprav zelo previdno, prosil Pašića, naj bi Srbija prijateljsko postopala napram Albancem. Upal sem, da me je razumel, prepričan pa o tem seveda nisem bil, kajti jaz pač nisem mogel dajati navodila načelniku tuje vlade.» Tekom seje ministrskega sveta, ki se je vršila zvečer, je Bilinski predočil Berchtoldu svoje pomisleke. Berchtold se je takoj odpeljal v dvorno opero, da bi še enkrat govoril s Pašićem, pa ga ni našel, ker je Pašić še pred zaključkom predstave zapustil gledališče. Berchtold se je peljal v hotel, kjer se je bil Pašić nastanil, pa so mu tam povedali, da Pašić že spi. Berchtold se je povrnil na sejo ministrskega šteta ter je tam izjavil, da bo še tekom noči napisal Pašiću pismo in mu ga dostavil še pred njegovim odhodom z Dunaja. To se je tudi zgodilo. Takoj po svojem povratku v Beograd pa je Pašić v skupščini izjavil, da namerava srbska vlada od poslati nekaj vojaštva na Albansko. Napako, ki jo je zagrešil Berchtold, sedaj ni bilo več mogoče popravljati. Avstrija je Srbiji poslala ultimatum, v katerem je zahtevala, da se Srbija odpove svojim načrtom glede Albanske. Srbija se je uklonila in nevarnost vojne je za enkrat izginila, vendar pa ni bilo več mogoče misliti na kako izboljšanje odnošajev med obema državama. Pašićev poslednji obisk na Dunaju ni obrodil nobenega uspeha. Kaj se je bilo pravzaprav zgodilo? Pašić je bil sicer razumel namigavanja ministra Bilin-skega, vendar pa si ni mislil, da bi Avstrija tako energično nastopila ter poslala ultimatum. Kar se pa Berchtoldovega pisma "tiče, je bilo pozneje u-gotovljeno, da ga je Berchtold lastnoročno spisal in da ni napravil kopije. Bilinski zatrjuje, da mu je Berchtold sporočil vsebino pisma, ki pa je bilo tako nerodno sestavljeno, da ni zamoglo napraviti na Pašića nobenega vtisa. Poslanik Jovano-vić je Bilinskemu pozneje sporočil, da je Pašića spremljal v vlaku od Dunaja do Budimpešte. Predno se je od Pašića poslovil, se je ta spomnil, da mu je Berchtold tik pred odhodom z Dunaja poslal neko pismo. Pašić je pismo vzel iz žepa, da bi ga skupno z Jovanovićem prečital. Ker je Berchtold pisal precej nečitljivo in ker se oba nista preveč razumela na nemško lomi j eno pisavo, sta imela precej težaven posel pri čitanju Berchtoldovega" pisma. Šele v Beogradu je Pašić dal natančno razrešiti pismo; njegova vsebina pa se mu je zdela iako nedolžna, da namigovanju Bilinskega sploh ni pripisoval več nobene važnosti. Tako je tudi zadnji Berchtol-dov poskus, da bi vplival na Pašića, izpodletel. In izpodletel je radi dvomljivih sposobnosti avstrijskega zunanjega ministra. 31ižala pa se je svetovna vojna in ni bil več dalpč zlom avstrij-sko-ogrske monarhije, stare sovražnice Srbov. Nemško letalstvo Neki berlinski časopis nam podaja nekoliko vesti o velikanskem povzdigu zračnega prometa v Nemčiji. Vse to da je zasluga ogromne letalske družbe Deutsche Luft Hansa Aktiengesellschaft«. Zrakoplovstvo — oziroma pra-vilnejše slovensko letalstvo — je postalo Nemcem najbolj priljubljeni sport. Ob priliki otvoritve novega velikega letališča (Lufthafen) v Berlinu — v mesecu septembru preteklega leta — je neizmerna množica — nad 300.000 ljudi prišla, da si ogleda akrobatske vaje najdrznejših letalcev. Sedanje zračno prometno omrežje kaže pomembnost notranjih in zunanjih zračnih črt (Berlin - London - Pariš - Budapest - Leningrad - Stokholm), po katerih se vrši redno promet z določenimi in stalnimi voznimi redi. Vse te zračne črte so omrežje «Luft Hanse», v zvezi z inozemskimi družbami za mednarodni zračni promet (BerliA - Amsterdam - London, Malmo -Berlin - Dunaj, Zurig - Miinchen -Budapest, Zurig- - Bruxelles - London, Basel - Nurnberg, Frankfurt - Lion - Marseille; Berlin - Pariš). Poleg tega so še Družbe na Švedskem, na Finskem, v Švici, na Poljskem in v Albaniji pod upravnim in tehničnim nadzorstvom «Luft - Hanse», vrh tega pa še druge izven evropske letalske družbe azijatska in južnoameriška). Tato je približno 2/a civilnega svetovnega letalstva več ali manj v nemških rokah. Obisk potnikov je zadovoljiv, napolni se povprečno polovica za promet pripravljenih prostorov. Na severnejših črtah se dvigne odstotek na 70%. Te zračne poti se v Nemčiji zelo poslužujejo — saj vozni listki stanejo ravno toliko kot navadni listki I. razreda najhitrejših brzovlakov. Zanimiva je sledeča statistika: L. 1919 so služila v Nemčiji 104 letala. Bilo je prenesenih 2042 potnikov — 10 ton potniškega blaga — in skupno so pretekla letala 580.000 km. V letu 1925 je pa bilo v službi 324 letal — se je prenosilo 55.185 potnikov in 800 ton potniškega blaga, medtem ko so letala pretekla 5 milijonov km — ali 12 krat inK razdalje, ki loči zemljo od meseca.- Izmed 55 tisoč potnikov sta bila samo dva mrtva in 9 ranjenih. Varnostni koeficijent ali odstotek smrtnih nezgod je bil 0.0003 — manjši torej od onega pri vsakem drugem navadnem voznem sredstvu. Organize ija «Luft Hanse» je popolna, kar se tiče vsega: postajališč — hangarjev (lop), strojev -vozil, uslužbencev in tehniškega osobja. Najpomembnejše njene tovarne so: Junkers, Dornier, Zeppellin in Fokker-Albatros. H kapitalu Hanse prispevajo skupno te tovarne a/3, eno tretjino pa prispeva država. V resnici krasno in moderno opremljeno, pravi model — je letališče Tempelhof v Berlinu. Postavljeno je sredi mesta. Vendar se pride do njega z veliko lahkoto. Prostor za pristajanje ima premer enega kilometra in enakove-lik je okrog pomožni pas. Tam so razpečavališča voznih listkov, skladišč in carinarne. Tudi policija ima tam svoje urade. Tam so velikanske lope za vozila, uradi za zračno - dinamična opazovališča, delavnice za popravila letal, radiopostaje: oddajne in prejemne, zaloga bencina — in ravnokar se gradi še velikanski hotel. Vse glavne črte zračnega prometa se cepijo od tod. Dnevno odpotuje od tu približno 400 potnikov. Za najmodernejše zgradbe letal se rabi kovina «duralluminium», ali zlitina aluminija in magnezija, tako imenovana po Durer-ju, ki jo je prvi rabil v svojih delavnicah. Tudi zračne vijake delajo sedaj iz jekla in aluminija, mesto iz lesa. Najmodernejši motorji so močni in njihovo delovanje je nad vse sigurno. Tako vidimo, da vnovič Nemčija prednjači v civilnem letalstvu. D. B. DNEVNE VESTI Kavcije za Muka. Mm Finančna intendanca v Trstu sporoča: Do 31. t. m. sme sprejemati kr. pokrajinska zakladnica (Banca d'Italia) kavcije, ki jili dolgujejo v smislu odloka-za-kona od 16. decembra 1926, št. 2147 osebe ali družbe, ki izvršujejo trgovino v tržaški pokrajini. Kavcija se lahko položi v gotovini ali v začasnih potrdilih „ liktorskem posojilu, katera se morajo glasiti na ime tistih, ki polagajo kavcijo, in se ne smejo žirirati. Trgovci, ki stanujejo na deželi izven glavnega mesta, lahko vplačajo kavcijo v gotovini potom poštnih uradov, in sicer v obeh slučajih, t. j. bodisi da želijo položiti kavcijo v denarju ali pa da namenijo svoto na ime liktorskega posojila. ; Znesek kavcije mora tisti, ki polaga kavcijo, izrecno napovedati na svojo izključno odgovornost. Pri tem mora označiti ime očeta in pa vrsto trgovine ter kraj, kjer jo izvršuje. Pri vplačilu kavcije v gotovini mora doplačati prizadeti stroške za vpis kavcije, ki znašajo L 17.10, naj bo znesek kavcije kakršenkoli, in poleg tega še kolek za pobotnico, ki znaša L 0.50 za kavcije do 1000 lir in L 2.— za višje zneske. H m totoc&g o izvritranlo stiiiraijskil! odw»«-krvnost. ciu3eiij.»riosl. Izdelek lekarne Caslt lJrnovicii, 1 rst, Via dei Giu-liani 42. V januarju je lekarna odprta tudi ponoči. 4 ELIZiR CHINA. Jako okusen! Vzbuja točnost in je najboljše zdravilo proti želodčnim šibkostim in za rekonvalescen-co. Steklenica L 6.—. Dobiva se samo v le k arni Castellanovich, Via ^»'r^ani 42. 5 STROJ za izdelovanje cementne strešne opeke, proda po nizki ceni Srečka Bajt, v Idriji. 6 BaBICA, avtorizirana, diplomirana, sprejema noseče, Adelc Emerschilz-Sbaizero, Farneto 10 (podaljšana Ginna-stica), lastna vila, teL 20-64 7 BABICA, avtorizirana, sprejema noseče. Govori slovensko. Slavec Via Giulia 29. Telefon 33-19. 8 KRAŠEVCEM IN VIPAVCEM naznanjam, da sem s 1. januarjem penevno prevzela gostilno Postumia na trgu Dalmazia št. 1 (zraven prejšnjega Narodnega doma). Točim prvovrstno vipavsko vino in pristen kraški teran. Kuhinj a vedno preskrbljena z gorkim i in mrzlimi jedili. Jamčim za točno in dobro postrežbo. (157) Lastnica Kristina Benko-Lisjak. Začetek v 15. t. m. z razprodajnimi cenami L za vse ostanke sezije 19 r 'HSS I HZEBsj Poročne sobe iz masivnega lesa jedilne sobe Lakirano kuhinje Posamezno pohištvo hlezm )hištvo ALESSAN6RO LEVI : . i,TRST Via RettoH 1 — Via Malcaiiton 7-13 . .j FERRO CHINJ« 3ATT3 Okrcpčevalno sredstvo, predpisano od zdravniških t /loritet proti MALOKRVNOSTI, BLEDICI in za OKREVANJE 118 LEKARNA ZANETT9 - TRST - Vfa Mazzini Naznanilo. Podpisana naznanja, da je z dnem 5. jamu rja t. 1. določena cena za neposneto mleko na L 1.60 liter na drobno. Za preprodajalce posebni popusti. Odlikovana mlekarna V. Cominotti 152 Trst (5) Via D. Rosiefti št. 8 1 HAZlLO , i (}YA Ii m GmmMtMjm , W. KURJA OČEiA OTfc 'DOBIVALE v VSEH LEKARNAH ^M® FMMM SMfiZS - Via Tor S. PieroIS -Tnl Dr. IVA& LIPICA zdravnik kelnih In zobnih bolezni Zlati mostovi in kauftik Trst, Corso V. E. lir, ii. 24, |. n- JAKOB BEVC urarna in zlatarna Trst, Campa S. Glacomo 5 Zlata kupuje v vsaki množini po naj* vitjih cenah. Kr*na plačuje višje kot vsi drugi. Zaloga raznovrstnih ur in zlatenine. dunajske tovarne PIATNIK najboljše in najtrpežnejše se prodajajo v vsth boljših papirnicah in tobakarnah. 144 ZALOGA: R. Leipziger Succ. Trst - Uin Brnnner 4 - Trst £ I S; Ž^U 8 I! 11 PODLISTEK (76) V. 1. KHIŽ A NOVSKA: nemeza Mlada deklica je poslušala, bledela in se tresla. — Neusmiljen si, Samuel, da me tako mučiš, toda prisegam ti, da ti ostanem zvesta in se te ne bom sramovala, a če se izneverim svoji besedi naj moje oči nikoli ne vidijo solnčne svetlobe. ' Zadnje besede je prekinil njen bridki jok. Solze ljubljene ženske so prestrašile bankirja in silno nanj vplivale; pobledel je, padel na kolena k Valerijinim nogam, pokril s poljubi njene roke, jo prosil oproščenja, očital si, da se je pustil premagati od svojih mračnib predslutenj in jo tako užalon svinčnik, jo poprosil, naj se ne gane, in čez nekaj minut ji je pokazal zelo posrečeno skico. — Iz te posnamem tvojo sliko z oljnatimi barvami, — je rekel z usmevom, — čas mi bo hitreje mineval, če bom imel neprestano pred očmi prelestno obličje! — Ah, kako lepa misel in kako lepa je ta skica, — je vzkliknila Valerija in zaploskala z rokami. — Kako si dober! Toda čas je, da se razstaneva; Antuaneta in moja sobarica me gotovo čakata »n komaj bom imela časa, da se preoblečena v popotno obleko; pojdi sedaj k očetu ter ostani, da nas pospremiš; hočem te videti do zadnje minute. Na svidenje, venec ti pošljem. Ko je prišla Valerija, rdeča in smehljajoča se, v sobo, ji je sobarica povedala, da je Antuaneta že oblečena *n jo išče v vrtu. — Trgala sem cvetice in sem se zakasnila. Daj mi hitro, Afarta, popotno obleko in nato pojdi ker moram še napisati pismo. Shranila je v popotno torbo rdečo safjanovo listnico in se hitro oblekla. Ko je ostala sama, je šla v Rudolfovo sobo, snela s stene nad pisalno mizo svojo miniaturno sliko, ki je bila napravljena v Italiji, jo položna v škatlico skupaj z vencem, priložila k njemu še zlat križec s tanko verižico in pisemce s sledečo vsebino: «Ta križec sem prejela na dan prvega obhajila; zdaj bodi tvoj krstni knžec. Piši mi na Rudolfovo »me in pošljin mi svojo sliko; odgovarjala ti bom po istem posredovanju«. Nato je pozvonila Marti. — Danes zvečer je rteba nesti to škatlico gospodu Meierju; izgubila sem neko stavo z njim. Po našem odhodu pošlji jo v Rudenhof. — Valerija je vtaknila v žep ključ od škatlice, da ga skrivaj odda Samuelu, in naglo odšla v dvorano, kjer so jo nestrpno pričakovali. Po zajutreku je Samuel prinesel dekletoma dve škatlici in rekel zardevajoč: Pred vaso poroko, gospodična Antuaneta, vas prosim kot svojo bodočo soro-dn'co in krstno botro, da sprejmete od mene to v spomin; vi ste bili napram meni vselej tako vljudni «n prijazni, da me ne boste užalili z odklonitvijo. Kar se tiče vas, gospodična Valerija, sem uverjen, da ne boste odklonili prvega darila, ki vam ga poklanja vaš ženin. IV. V Trstu, dne 13. januarja 1927. Na znanje se je vzel tudi predlog, da se odhod vlaka št. 1705 na progi Gorica - AjdovšCina zakasni sa pol ure, da se potniki izognejo nepotrebni zamudi na prvaški postaji. Ta zakasnitev se bo uvedla Žele takrat, ko bodo končana dela na graditvi drugega tira med Gorico in Prvačino. Povoljno je bil sprejet tudi predlog, da bi se mednarodnim brzo-vlakom, prihajajočim z Dunaja. Monakovega i. dr., dodalo po par vozov tretjega razreda, tako da zadolie prostor potniki, vstopajoči v naših krajih. BRESTOVICA Roparski napad. V torek popoldne okoli dveh je vstopil v hišo Marije Ferfolja v frakciji Klariči neznan mladenič, ki se je pripeljal do hiše s kolesom. V hiši je bila gospodija sama. Mladenič je stopil k ženici in jo prisilil, da mu je izročila vse dragocenosti, ki jih je imela. Preplašena starka mu je takoj izročila zlato uro z zlato verižico, kakor tudi zlat ogrlek. poleg V3ega tega pa še 500 lir v bankovcih. Nato se jc zlikovec odstranil in po popihal na kolesu proti Jam-Ijam. O tem napadu so pa zvedeli delavci, zaposleni v bližnjem kamnolomu. Dva izmed teh sta skočila takoj na kolesa, drugi so pa roparje, zasledovali Ko je ro- par videl, da mu je skoraj onemo-gočen oet;, je stopil s kolesa, odložil kolo sredi ceste, položil nanj svoj ; 1 a• 5 in i o pobrisal v hrib preti Selom. Vsi so ga videli, a nobeden se ni upal za njim, ker - f- je \ sak bal. da f/a napade in ;v s kamenjem. Crez čas se je • rju posrečilo izginiti neenano Delavci so javili dogodek ,':om, ki so se tudi takoj od-: na zasledovanje, a niso >eha, čeprav so se trudili vn» . o tamošnjih hribih. CERKNO i" i r k; ji didaktični ravnatelj i u-(»i ^uierego je nenadoma pre-1 \'eti. Kaj je vzrok temu, ne veiiio. VRTOJBA Zaključna slovesnost Misijon se jo zaključil v nedeljo z res impozantno slovesnostjo. Posebno sprevoda z misijonskim križem se je udeležilo več tisoč oseb nele iz naše občine, temveč tudi iz bližnjih krayev. Snov pridige je obsegala vso naše težke pregreške: razsipnost, ples. oblačenje, obnašanje mladih ljudi itd. Na vse so napravile najgloblji 1.1 is posebno radi razlike od običajnih pridig, ki smo jih navajeni poslušati. Ljudje pričakujejo, da se poteptat. ne bo oziral na razna prijateljstva. ler da bo, ker je obenem šoi*ko oblastnik, poskrbel, da bo obrtna šola zopet poslovala, kot je bila že zamišljena in kot je že nekoliko časa pravilno razvijala jvojo delavnost. Znanost injssnetnost 0 i'sHkost! m$\]t\m «Ve!ikih» razdalj na Zemlji za človeka ni več. V manj nego enem dn^vu ga prenese vlak ali avtomobil v^č nego 1000 Ikilo-metrov daleč, v približno štirih dneh preplava na krovu velikega pa mik a ali motornika ocean, ki I oči stari in novi svet. Letala in zrakoplovi pa letijo z njim z neprimerno večjo hitrostjo celo tja, kamor ne more ne vlak, ne avtomobil in ne ladja. Obod Zemlje je kljub svojim 40 tisoč kilometrom «majhen» z ozirom na hitrost, ki jo je dosegel Človek s svojimi prometnimi sredstv«. Toda večja od te hitrosti, da največja hitrost sploh je svetlobna hitrost, ki znaša 300.000 kilometrov na sekundo. Avtomobil bi potreboval za enkratni obhod Zemlje ob ravniku s povprečno največjo do sedaj doseženo hitrostjo 200 kilometrov na uro več nego osem dni; seveda ako bi šla vsa pot po kopnem. Letalo bi preletelo 7. naravnost blazno hitrostjo £j=iO krn 11a uro, ki je bila že dosežena, isto pot v dobrih štirih dneh. Svetloba pa napravi v eni sami sekundi sedem in pol krat pot okoli Zemlje. Okoli Zemlje kroži Luna, in sicer v povprečni razdalji 60 kratnega zemeljskega polume-ra, ki znaša (povprečno, kajti zemlja ni popolna krogla) 6370 kilometrov. Svetloba preleti to razdaljo v približno l1 3 sekunde. Zemlja z Luno vred kroži koli Solnca na skoro krožnem tiru. čigar polumer meri pri-bhžiio 150 milijonov kilometrov. Svetlobni žarek potrebuje za pot s Sol iica 11a Zemljo 500 sekund ali 87» minute. Okoli Soluca pa kroži poleg Zemlje še več večjih planetov, obkroženih od satelitov, in o-grornno število manjših in najmanjših planetoidov. Najbolj oddaljeni planet je Neptun. Njegova povprečna razdalja od Solnca znaša 30 polumerov ze- meljskega tira. Svetloba preleti to dolgo pot s Solnca na Neptun v 4 urah 10 minutah. Vsi ti planeti in planetoidi, ki krožijo okoli Solnca, tvorijo z njim takozvani solnčni sestav, h kateremu pripadajo še repatice. Takih solnčnih sestavov pa vidimo na nebu veliko. Vsaka zvezda stalnica je solnce takega sestava, č»gar planetov pa radi velike razdalje ne moremo zagledati. Razdalja teh zvezd od Zemlje, ali kar je pri takih razdaljah praktično isto, od Solnca, je ogromna. Tu ni več umestno izražati razdalje v kilometrih, in tudi ne v zemeljskih polu-merih ali v polumerih zemeljskega tira okoli Solnca. Izražajo se navadno ali po kotu, k* ga tvorita premici, ki si ju mislimo potegnjeni od skrajnih točk zemeljskega tira do središča zvezde. Ti koti pa so zelo majhni (manjši od ene kotne sekunde) in razdalja, izražena po njih bi bila čita.telju malo jasna in očitna. Primernejše je merjenje razdalje v svetlobnih let*h. Svetlobno leto je razdalja, ki jo preleti svetloba v enem letu. Kolika je ta razdalja, si lahko izračuni čitatelj sam, ako ve, da znaša svetloba 300.000 km na sekundo in da ima leto 31.56 milijonov sekund. Najbližja zvezda stoln»ca je zvezda A v ozvezdju Centaura. Oddaljena je od nas 4.3 svetlobnega leta. Svetlobni žarek, ki naleti na naše oko, ko jo opazujemo, jo je zapustil pred 4.3 leta. Druga najbližja zvezda stalnica, zvezda 61 v Labodu, je oddaljena od nas e<4ih 7 let. Ostale pa še veliko več. te zvezde in Solnce, ki je med manj&im* zvezdami stalnicami, tvorijo z Rimsko in Mlečno cesto, kj ni nič drugega kakor ogromna skupina avezd. velik zvezdni sistem, k* nosi ime po Rimski cesti. Po obliki sliči ta sistem velikanski leči. Da preleti svetloba premer ravnika te leče, potrebuje kljub svoji ogromni hitrost« 49000 let, za pot od najvišje do najnižje točke na tej leči pa kakih 12000 let. Fantastična so ta števila, celo izražena v svetlobnih letih, ki odgovarjajo velikosti zvezdnega sestava Rimske ceste, Jn vendar ne obsega ta sestav vseh zvezd, da niti vseh nebesnih teles, ki jih vidimo s prostim očesom. Poleg posameznih zvezd opazimo na nebu tudi takozvane meglene pege ab meglice. Od teh so za nas predvsem zanimive spiralne meglice. Po vsej verjetnosti ne pripadajo te k sestavu Rimske ceste, temveč so te «meglice» ogromni zvezdni sestavi, da celo večji od sestava Rimske ceste. F. H. Scares je naštel po fotografskih ploščah E. A. Fatha nad 300.000 takih meglic, C. \Virtz celo 325.000. Zadnji je celo preračunil njih povprečni raz-sfoj od nas in tako ugotovil, da potrebuje svetloba od njih do nas, to se pravi do našega zvezdnega sestava, 3% milijona let. Najbližja je najbolj znana spiralna meglica v ozvezdju An-dromeda (vidimo jo namreč na nebu med zvezdami tega ozvezdja) in je vendarle od nas oddaljena več nego poldrugi milijon svetlobnih let. Lundmark je določil premer te megbce na 23000 svetlobnih let, torej za polovico manjši od premera sestava Rimske ceste. Od najbolj oddaljenih meglic pa potrebuje svetloba več nego 6 milijonov let do nas. Spričo vsega zvezdnega sestava Rimske ceste je naš Solnčni sestav z ogromnim Solncem v središču neznaten, v pnmeru z vsemi meglicami na nebu je tudi ogromni sestav Rimske ceste le majhen del vsega vesolj-stva. Ali smo z našimi optiškimi pripravami odkrili že vse meglice na nebu, ali pa je njih število Še veliko večje? In če je njih število večje, ali obsegajo te meglice tudi vsa telesa ve-soljstva? In še dalje, ali je ve-solistvo končno ali neskončno? Odgovor je zavit v popolno temo. Le tu pa tam se nekaj zažari, in če ti trenotni sv*ti ne varajo, mora biti svet materialnih teles končen. L. Č. PARLOGRAF Eden izmed zadnjih, vsekakor važnih izumov je parlograf. Trideset let mu je življenja in od takrat je tako napredoval, da danes stoji v vrsti s pisalnem strojem. Poleg tega je tudi najpotrebnejši inventar vsake moderne pisarne. Bolj je zanesljiv kot stenograf sam. Praktična Amerika je dokazala, da zamore s poriografom nadomestiti drago ljudsko moč s cenim strojem tudi tam, kjer se je držalo za skoro nemogoče. Parlograf, onemogoču j e nesporazum. me d Sefom in korespondentom. Potom njega se lahko izognemo vsemu onemu, kar lahko zanese v boj med odločujočimi faktorji v vodstva uradov. Šef narekuje v stroj in stroj ponovi natančno ravno isto, pa se šef ne more izgovarjati, nisem tega ukazal, ampak drugače, stroj ga prepriča o resnic*. Prednosti stroja so tu vidne. Na roko pisana pisma so že davno iz mode, na njih mesto stopajo izključno na stroj pisana pisma. Sef je nekoč sam pisal pisma, a danes ni tega, narekuje j*h strojepiski ali stenografu. Pri stro-jepisu moti udarjanje tipk in oni, ki narekuje, se mora ravnati po sposobnostih pisca. Pri stenografu so iste stvari. A najslabše je to, da pri takem delu mora bHi prisoten šef in kore-spondent. Vse to odpade pri par-lografu. Oni* iki narekuje, govori v parlograf kot v telefon neodvisno od personala. Korespondenco lshko opravlja doma ali na potovanju. Parlograf ne ovira narekovalca v toku misli. Niti ne> motijo neobhodna pojasnila strojepiske ali stenografa. Dela koncentrično sam in dela hitreje. Kar je napisano, oziroma narekovano v stroj, to strojepiska posluša in piše. Diktat stroja lahko regulira kot sama hoče, po svojih individualnih sposobnostih. Tudi si lahko od stroja da ponoviti posamezne stavke ali besede. Moramo priznati, da je parlograf nekaj zelo važnega. Rabimo ga povsod. Ne samo v trgovini in industriji, ampak tudi v privatnem življenju, pr» kaznjencih in v medicini. Čim bolj se človek bavi s parlogra-fom, tem v^je ga ceni. Parlograf uporabljajo sodišča za razglasitev sodbe posebno pri prvi, kjer je še vse pod vtisom dejanja. Dalje se rabi • pri nadziranju kaznjencev v ječi, ker na ta način morejo poslušati njih pogovore. Nadalje pri kontroliranju samsftL sebe, posebno govorniki in gledališki igralci pri učenju vloge, kjer lahko kontrolirajo glas m način izgovorjave. Pa tudi tem potom zamore igralec kontrolirat1 sebe z isto igro drugega, ki jo ima ujeto na parlo-grafu. Tu najde vse fine«© vloge.. V zdravilstvu posebno v ront-genologiji, pri operacijah se o-paža velika vrednost tega stroja. Pri obdukciji ni več potreba stenografa, ampak asistent narekuje naravnost v stroj. Slepcem donaia ta »troj veliko korist. Z njega pomočjo slepci poslušajo diktat na stroju posebno "pripravljenem za nje. A to še ni vse. Moderna tehnika hoče še dalje ter hoče ustvariti parlograf, na katerega se bo lahko narekovalo potom telefona. Tudi to še ni vse. Znana je anekdota, kako je neki Ameri-kanec zvedel za vsa imena ljubimcev svoje žene. Predno je, kakor po navadi, šel na trgovsko potovanje, je v skrivnem kotu sobe nastavil parlografe. V njegovi odsotnosti so pač častilci njegove žene prihajali k njej, a ojoj. Ob povratku je bilo vse razkrinkano. Mož gre in toži ženo-za ločitev, a ta se brani in noče priznati, da ga vara. Na kar mož prav po amerikanski navije parlograf pred sodnikom in na veliko začudenje žene je bilo vse izdano. Sodnik je privolil v ločitev. A to je malo. Stroj, ki piše s telefonom ali te-lautograf — to je vrhunec vsega. Ta aparat je jako diskreten, in med tem ko je potreba, da pri telefonu nekdo sedi in posluša, ni tega pri telautografu, kateri samo zapiše. Ta aparat je že v Angliji dosegel zavidljiv uspeh. Upajmo, da ne bo več dolgo, ko pride tudi na kontinent. Centralni telegrafski urad v Londonu dela že dolgo časa poizkuse s tem aparatom. Jezična voiska Jos. Jurca. K besednemu pomenu Hublja Zelo rad in kar z mesta odgovarjam g. Jezičniku^ki je pač v imenu mnogih izrazil neke pomisleke proti mojemu izvajanju imena Hu-belj, kakor sem ga podal tako mimogrede v nedeljski številki «Edi-nost;», pomisleke, ki so stvarni in tehtni in ki sem jih imel tudi sam, pa sem jih premagal. Pripominjam, da sem se zadnjič pomudil na kratko pri razlagi, ker sem želel opraviti sramežljivo svoj posel, ko sem korenje pulil. V glavnem gre za dva tehtna pomisleka. Prvič, ali je z ozirom na krajevno izreko pisava Hubelj pravilna, in drugič, ali je jezikovna osnova hub- sploh in z ozirom na pridevnik hiter še posebej v slo-vandčini dopustna. Glede pisave Hubelj sem popolnoma miren, debelskft vokal n se v njetn izgovarja prav tako kakor v besedi uho. Nisem se odtegnil pomisleku, da bi se bilo morda ime glasilo pravilneje Hobelj z dolgim ozkim o, takšnim, ki Pleteršnik označuje a piko ali kljukico odspo-daj. Pa to se mi zdi nemogoče, ker se dolgi ozki vokali na Vipavskem raztezajo v dvogiasnike, e v ej ;n o v aa, torej lejpu inejstu, nouč, gorkouta v nasprotju s kratkim in dolenjskim: nuč. gorkuta, drugi dolgi ozki 9, ki se mu predtika n, se tudi na Vipavskem izgovarja kot no 11. pr. prosim = prousem, 3 čimer je pojašnjena predtegnjena in zatemnjena izgovarjava dolgih -o. Izreka končnega o n. pr. lepu, zlatu pa za nas v tem vprašanju ne prihaja v poŠtev. Valvasor izreko Kubelj potrjuje; da piše zraven za svojo nemščino Kobel na to se seveda pri slovenščini ne bom oziral. Važnejši je pomislek gledč osnove iiub- ali natančneje s staroslo-veoskim trd*ni polgiasrikom hi»ci-ki je lie poznajo ne Miklošič ne Berneker ne Breznik, in enako neznane pridevniške osnove -ter. Tu vam podam roko, v tej obliki je ugovor res tehten, vendar ne sme ustaviti našega razmotri vanja. Vprašam vas pa. ali je osnova hyt-ali hvat- kot prvotna slovanska osnova sploh mogoča, ali ne kaz® prva obnova podaljšane drugo in druga osnova celo tretje glasovne stopnje neke druge neznane u-ievske osnove? Pokličem vam v spomin besedi ki* = kys in kvas, ki 30 nahajate, kar se tiče vokala n, na enaki glasovni stopnji kakor hyt- in hvat- in pomenite obe kisel proizvod. Ne kvs — ne kvas — niste prvotni osnovi, ampak ob njih šele nastaja problem njune skupne osneve, ki je za slovantfčšno * ■ s in n»d«ljni problem or~mt nega sorodstva 7. latinskim ac-idus in nemškim sauer. Prav tako moramo ob osnovah hyt- in hvat-Šele iskati prvotno skupno osnovo in sicer v prvi glasovni stopinji, ki ne more biti druga ko moj za- trjevsnl hf»b-. P je le d s so glagoli III. in IV. vrste izime«-ski, izpeljani it s&mostavnikov in pridevnikov, in da so kot ts»ki glede svojega debolskega vokala na drugi glasovni stopinji. Hvteti in livatiti - in za Istro pristavimo lahko 5e hititi n. pr. v prlslovici Kamen hiti pa se skrije, če nt to iz italijanskega gettare=iactare -kažeta torej na dve drugi besedi, dve imeni, ki ste si podobni kakor kys in kvas. Kaj nam brani pri besedah vzfcit in za-hvat iskati in najti »ainostavniško obrazilo v končnem - t kakor v besedah most ali hrast, torej vs-hub-t in za-hvab-i.' Pred obrazilom -t se je pa v staroslo-venšćini glas b izgubljal,j 11. pr. čitamo v staroslovenŠčini greti namesto današnjega greb-s-ti. Kakor hitro se je pa glas b izgubil, je nastopila nadomestna dolžina zato vzhvt namesto vzhut, -*ter iiamsst« huter Iz lrr.fcter, ki eti- mološko čisto lahko razzloguje hyt-er po gorenjem pojasnilu in ne da bi prišli na v/križ s katerokoli izened naših velikih jezikovnih avtoritet, torej v skladu tudi z Breznikom. »Odkod je vzel Jurca osnovo hyb? . Po vsem tem, kar sem do-zflaj povedal, je to jezikovni postulat. Jezikovni postulat pa postane še bolj, če vzporedite tri pridevnike med seboj to je hiter— hyter= h-fcbter, haben = hT>b-kn = hi,b bn in ruskopoljski šibki — hjub-ki z omehčanim debelskim vokalom, ki imajo vsi trije isti pomen. Ob zaJ-rrfl besedi pripominja Miklošič: «Man denke an r. šibkij neben p. chybki flink: die -formen \verden durch sjub vermittelt.» Vsa moja smelost obstaja torej v nepričakovanem skoku od hyt-in hvat- n« hi.b la skok sem smel in^moral napraviti, ker šele odtod postane jasna vsa besedna skupina. Več vode ne bom nosil v Hubelj, in svojega nazora ne morem izpremeniti. Seveda bi lahko mislil na Hubelj tudi kot bujico bohotno hobotno vodo in tudi na Cafov hobot, to je votlino, luknjo, kakor jo kaže Hubelj ob svojem izviru, toda težave za razlago si s tem povečam. Vsekakor sem g. .Tezičniku, kdorkoli se za tem imenom skriva, hvaležen za to, da mi je dal priložnost za natančnejšo razlago. RAZNE ZANIMIVOSTI Dobrosrčni ropar Neka ženska iz monakovske-ga predmestja Pasinga je naletela te dneve na samotni cesti na roparja. Ta ji je zagrozil z revolverjem in zahteval denarja. Ženska, vsa prestrašena, mu je dala denarnico, v kateri je bilo dvajset mark, ob enem se je pa zjokala, češ, bolnega moža ima doma in nič denarja. Ne da bi se bil kaj obotavljal, je ropar ženski vrnil denarnico in jo prosil, naj mu daruje vsaj dve marki, kajti tudi on ima ženo in otroke. In ko mu je žena dala dve marki, se je ropar pošlov»l od nje z «Bog plačajl» Hripa v Evropi V Evropi se je pojavila hripa. Posebno hudo razsaja na Francoskem. V okolici Rowen-a je umrlo vse polno oseb. V par dneh jih je umrlo več kot leta 1918., ko se je bila hripa zadnjič pojavila. Tudi v Parizu se strahovito množe smrtni slučaji in izčrpane so že vse zaloge mrtvaških krst. Tovarne izdelujejo krste noč in dan in še ne morejo ugoditi vsem zahtevam. Oblasti se Že bavijo z mislijo, da se bodo pokopavali mrliči brez krsta, kar se ža dogaja po nekaterih krajih na Francoskem. Tudi na Nemikem, Švici in Ogrskem se je pojavila ta bolezen. Bolnišnice so prenapolnjene. Tat na grmadi. Oko! ico čeristohovs na Psljskem je d»!j-ča*a som vznemirjal premeten tat, ki ss je pojavljal danes tu jutri tam vedno pa z dobrim uspehom. Nobena vrata niso bila tako trdno zaprta, da bi ne bila pustila tatu do tuje lastnine. Tat pa ni bil izberčon; odnašal je, karkoli mu je prišl-o pod roke. Slednjič se je kmetom le posrečilo prijeti tatu. Takoj so napravili grmado, vžgali jo in vrgli na gorečo grmado zločinca, ki je seveda živ zgorel. Osem in dvajset kmetov, ki so se udeležili in sodelovali pri tem, je oblast zaprla. ZDRAVNIK Slamoreznice znamke «May-fart» z verigami raznih velikosti in razni kmetijski stroji. (1251 THŽAŽKA KMETIJSKA DRUŽ-V TBBTU, TRŽAŠKA KMET. DRUŽBA Torrebianjpa 19, in Raffineria 7. Velikanski dohiii dunajskega POHIŠTVA navadne In flnejše vrste ki se bo prodajalo po starih^ nizkih cenah. Ka drobno. Na doboU. Največje jamstvo. R. C&NPONOUO Vlaie XX Settembre 33 - Trst Tel. 793 129 TvrSka H. PETRlf u Postojni prinoroča svo;o bogato zalogo ar, zlatih in srebrnih predmetov in raznovrstnih daril. Zaloga originalnih šivalnih strojev «Sin-ger». Prodaja tudi na obroke. Ponk v vezenju brezplačno. (135) se dobi v Tiskarni Edinost in v Knjigarni-Papirnici Stoka V usnje vezan stane L 6-—. V platno vezan stane L4*-. f IV. HMBERNIK SPREJEMA 112 V VIA VALD1RIVO ŠT. 33 'NASPROTI KAVARNE R°MA OD 2.30 DO 3.30 POPOLDNE ordinira v TRSTU lin a. I tobriiai st. 16. ili. (crej Via S. EiOTaaai) od 9-12 \n od 3-7 no ^ ćfiea ----- :aar. S SEMENSKI KROMPIR. Kor imame na razpolago le še nekoliko va^ssov p^m&i&skcga krompiri^ is Jugoslavije, vabimo oiiii zsćmgs, kater« io danes še aiso naročile, da iiamn- doraa svojo petrdbo. 3EMENA IN* EJE3TS5.E POTREBŠČINE. TRŽA&KA KMB7. DEUŽ. V TRSTU ol. Tcrrebianca 19. Hci-Lseria 7 ima v zalogi: $«mena: graha nirkega, in visokoga, r^dicvico, Spinač*, solate, fto&uič^k, t«sr vse vrste zelonjadn* in cvetlična i»/nik (!.<./■ :•> k.il.»il|«t AJo"o • Tri^sU. Via S. N nl<* H NA* MORJU. C MRltMH IN NA LETOVIŠČU IMEJTE V?EDN0 NA R^ZPOLdGO ..ARRIRO" ZA Z D R A 0 J c 9AŠIH OTROK. awr iinjvišje cene plačujem za 1305 kun, zlatic, lisic, dihurjev, vider, jazbe-'4 Sprejemajo se mačih zajcev itd. itd. pošiljale po poŠti. D. Oinflspnch ■ Trst Via Cesare Battisti 10, II. nad., vrata 16