jjSSmmk .. mm GLASILO OBČINSKE KONFERENCE SZDL LJUBLJANA VIČ-RUDNIK • LETO X • ŠTEVILKA 10 • 4. NOVEMBER 1974 Volitve delegacij za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti prav tako pomembne kot so bile minule volitve delegacij In delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti letos v marcu / n ri prava h na volitve jOdelujejo organizacije Socialistične zveze in sindikata z drugimi 'ružbenopolitičnimi organizacijami v temeljnih organizacijah združenega dela ,n krajevnih skupnostih preko koordinacijskih odborov za volitve olilni in usklajevalni organi oiune komisije in koordinacij-' odbori), ki so bili imenovani minule volitve, so že pričeli z rcmn ! rv o« »-* »-1«L>-r» ♦ »i «•-* ?m- Organizacije sindikata in djučvu;:joor8anizacije szDL za- k , - . evidentiranje možnih ^ov za člane delegacij, ;k,,„,0,t?° pošiljale delegate psrfk me samoupravnih inte-, n “' skupnosti (skupščine SIS ^nadaljevanju). nih a. 0Snovr evidentiranih mož-l5dbo^at°v koordinacijski an ,1 ,Za kadrovska vprašanja f" občinski konferenci SZDL, skun • . . >sonterenci bZ-UL, obliko Z 'n'c*at’vninu odbori za Drprii Van^e SIS, pripravlja tia: , °®e možnih kandidatov, ki Ciie 1 Prevzeli vodstvene funk-Sis 'L skupščinah in organih PravliaiitHh,predl08ih bodo raz' ni V Trwel0Vni 1-iudje in obča‘ bodo Ik2D In KS hkrati, ko ° obravnavali osnutke spo- zurtiov 5?a SI°S in“mskPa°t l975'“,J,a nj*bovo delo v letu 5itj ^delegacij. To delo mora Kovali .hkrati pa bodo oblizane .^ud' iiste kandidatov opiavljeno na temeljnih zbori l) skih konferencah •' a b delovnih ljudi — in J**) v času od 8. do 20. B Wfa 1974- |a . in 25. novembrom j£DL° občinska konferenca ^a'0 obhkovala zaključna sta- ation^16^0®0111 sprememb v 1'anS^""* nkdh in prosto n,"1‘zhodiščih ter sprejela in*0?* kandidatov za vo-^ ivZarkcije v skupščinah SIS. ;0 j.LinJV bo to opravljeno na cijski e['0vani občinski kandi-avL' konferenci, ki bo se-elan°v - delegatov lbčinsldh in delegacij drugih Tfiani, n. dmžbenooolitičnih Prganb?b. dmžbenopolitičnih Grad C1J' lv° za javno razpravo na kandidacijskih konferencah bodo pripravili iniciativni odbori za ustanovitev SIS za področje vzgoje in izobraževanja, kulture, zdravstva, socialnega skrbstva in otroškega varstva, skupaj z izvršnimi odbori nekaterih že obstoječih interesnih skupnosti v sodelovanju z občinskim in mestnim koordinacijskim odborom za uresničevanje družbenih dogovorov o skupni porabi. Za skupnosti že omenjenih področij bomo od 1. do 8. decembra neposredno volili člane delegacij v TOZD in krajevnih skupnostih.« Delovni ljudje v TOZD in krajevnih skupnostih se bodo morali s statutarnim sklepom oziroma dopolnitvijo statuta dokončno odločiti za velikost in število delegacij. Po dosedanjem predlogu (izvršni svet skupščine SRS) Zakona o oblikovanju in volitvah delegacij ter delegiranju delegatov v skupščine SIS, so lahko posebne in splošne delegacije. Za posebne delegacije, ki bodo morale šteti najmanj 5 članov, se bodo lahko odločili delovni ljudje in občani tam in za tisto interesno skupnost, za katero so še posebno zainteresirani. Odločijo pa se lahko tudi za najmanj 10-člansko splošno delegacijo za vseh 5 interesnih skupnosti s področja skupne porabe. Po omenjenem predlogu zakona opravlja funkcije delegacije delavcev TOZD, ki delegirajo delegate v zbor izvajalcev skupščine ustrezne SIS, delavski svet ali drug njemu ustrezen organ upravljanja, v skladu s statutom ali drugim splošnim aktom pa lahko tako TOZD tudi za izvrševanje te funkcije neposredno volijo posebno delegacijo ali pa delegate v splošno delegacijo. V društvih, Id de- kuSm0.,U in Počastimo žrtve, £ "J* je kri v prostost odprla p< *vet gradimo za naš no legirajo delegate v skupščino ustrezne SIS, opravlja funkcijo delegacij organ, ki vodi delo društva. To pa mora biti določeno v statutu društva. _ Dosedanja razmišljanja v nekaterih krajevnih skupnostih kažejo na to, da se bodo odločili za splošno delegacijo za vse skupščine SIS. Svoje posebne interese pa bodo pokrivali z več delegati v tej splošni delegaciji. Do takih zaključkov prihaja zlasti tam, kjer so že temeljito, samoupravno organizirani in večino interesnih področij že pokrivajo z ustreznimi komisijami sveta krajevne skupnosti. Ne kaže pa prezreti predloga zakonskega določila, ki pravi, da sestava in število članov delegacij mora zagotoviti takšno zastopanost delovnih ljudi, da se izrazijo interesi vseh delovnih ljudi v delovnem procesu, oziroma občanov z območja krajevne skupnosti. Ob tem je treba upoštevati predvsem načelo neposredne povezanosti med interesom in odgovornostjo ter potrebami, za katere se samoupravne interesne skupnosti ustanavljajo, kakor tudi ustrezno zastopanost mladih in žensk. Z namenom, da bi bila vsa opravila v pripravah na te volitve usklajena in pravočasna, je izvršni odbor občinske konference SZDL na svoji seji 16. oktobra sprejel rokovnik Pomoč Kozjancem! VSE TEMEUNE DELOVNE SKUPNOSTI NAŠE OBČINE SLOŽNO V II. KROGU ZBIRAJO SREDSTVA ZA ODPRAVO POSLEDIC POTRESA NA KOZJANSKEM! KANDIDACIJSKI POSTOPKI: Tek. št. Vsebina 1. Sestanek volilne komisije, ki vodi izvedbo volitev v TOZD oz. v KS: — seznanitev s postopkom in predlogom zakona o volitvah v SIS, — konkretna opredelitev nalog za čimbolj uspešno izvedbo volitev 2. Kandidacijske konference v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih (TOZD, KS): — obravnava vloge in nalog SIS v našem družbenopolitičnem sistemu, oz. poročilo o dosedanjem delovanju SIS — obravnava osnutkov samoupravnih aktov — razprava o programskih izhodiščih SIS za leto 1975, — določitev kandidatov za člane delegacij oz. splošne delegacije TOZD — KS (iz vrst evidentiranih možnih kandidatov) — predlaganje možnih kandidatov za vodilne funkcije v SIS Odgovorni za izvedbo Delavski svet oz. svet KS rok od L - 10/11 Koordinacijski odbor za volitve v TOZD in KS od 8. - 20/11 4. Seja občinske kandidacijske konference: — razprava o predlogih iz temeljnih kandidacijskih konferenc, — sprejem stališč in predlogov sprememb v samoupravnih aktih SIS in programskih izhodiščih za leto 1975 — razprava in sprejem liste možnih kandidatov za vodilne funkcije v . skupščinah SIS. Ugotavljanje skladnosti kandidacijskih opravil z določili zakonov ter priprave na volitve (volilni imeniki, volišča, volilni odbori itd,) ObK SZDL od 20.-25/11 Volilna komisija v TOZD in KS od 20.-25/11 \ VOLITVE: Neposredne volitve članov delegacij v TOZD in KS Volilna komisija v TOZD in KS od 1. do 8/12 KONSTITUIRANJE DELEGACIJ IN SKUPŠČIN SIS: 1. Sestanki delegacij oz. konferenc delegatov: — konstituiranje temeljnih delegacij, — določitev delegatov za 1. sejo skupščin SIS — volitev organa družbene kontrole 2. Sklic 1. sej skupščin SIS Koordinacijski odbor od 8. do 14/12 za volitve v TOZD in KS iz katerega povzemamo tiste naloge, ki so še za opraviti. Iz predkandidacijskega postopka mora biti od 1. do 8. novembra seja izvršnega odbora ObK SZDL, na kateri bo dana ocena o dosedanjih volilnih pripravah in obravnavani osnutki samoupravnih aktov SIS. V začetku novembra bo skupščina SRS sprejela zakon o oblikovanju in volitvah delegacij ter delegiranju delegatov v skupščine SIS. Takoj po sprejemu zakona bo sledil razpis volitev v TOZD in krajevnih skupnostih na osnovi statutov oziroma statutarnih sklepov. Volitve razpišejo delavski sveti oz. sveti KS. Konstituiranje skupščin SIS v občini na 1. sejah — sprejem samoupravnih aktov — konstituiranje (izvolitev organov in funkcionarjev skupščine) — izvolitev delegatov - delegacij v mestne, regijske in republiške SIS Konstituiranje skupščin SIS na ravni mesta Ljubljane — izvolitev organov in funkcionarjev Konstituiranje zvez samoupravnih interesnih skupnosti na ravni republike Iniciativni odbori SIS od 13. do 15/12 (občinskih in mestnih) Delovno predsedstvo od 20. do 22/12 skupščine SIS Delovno predsedstvo od 23. do 25/12 SIS mesta Delovno predsedstvo od 27. do 28/12 j SIS — republike Ustanavljamo samoupravno stanovanjsko skupnost Po temeljiti javni razpravi v maju in juniju 1974 o predlogu samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ljubljana Vič-Rudnik je tega podpisalo 179 temeljnih in drugih delovnih skupnosti ali drugače: vsi in stoodstotno! V 1. krogu so delovne skupnosti naše občine zbrale z delom in prispevkom iz osebnega dohodka 190 milijonov starih dinarjev. Kako so bila trošena? Ena polovica teh sredstev je šla za sanacijo vsega Kozjanskega, druga polovica pa je namenjena sanaciji, ki to jo ljubljanske občine prevzele v občini Šentjur pri Celju. Sredstva, ki jih bomo zbrali v 2. krogu, pa gredo v celoti za sanacijo škode v občini Šentjur pri Celju skupno z dodatnimi sredstvi za izgradnjo osnovne šole v Ponikvi. Na šentjurskem terenu dela 240 delavcev ljubljanskih gradbenih podjetij v 36 ekipah, ki neposredno obnavljajo porušene stanovanjske objekte občanom te občine. J. DERNOVŠEK Veliko zanimanje za delovanje te samoupravne skupnosti lahko povežemo z mnogimi nerešenimi problemi dosedanjega gospodatjenja z blizu 4.300 stanovanjskimi enotami v naši občini ter velikim nezadovoljstvom stanovalcev s politiko gospodarjenja stanovanjskega podjetja DOM Ljubljana, veliko težnjo po gradnji novih stanovanjskih enot in hitrejšega združevanja sredstev za gradnjo, saj bi že danes potrebovali v naši občini za naše občane kar 5.000 stanovanj. Tu pa smo že sredi programa, ki ga bo morala naša stanovanjska skupnost reševati. Pred tem pa bo potrebno sprejeti statut te skupnosti, pravilnike delovanja interesnih odborov (gradnja stanovanj, gospodatjenje s stanovanji, družbena pomoč občanom pri kritju dela stanarine) in samoupravne delavske kontrole, pravilnike o združevanju sredstev za gradnjo usmerjene stanovanjske gradnje ter postopek prenosa sredstev, ki so jih doslej zbrali delovni ljudje in občani preko individualnega in kolektivnega vlaganja. Delegacije skupščine sestavljajo delovni ljudje in občani iz temeljnih in krajevnih skupnosti in predstavniki sindikatov, zveze socialistične mladine, zveze borcev, društev upokojencev in bo v njej svoje interese soočalo na sejah blizu 1.500 .delegatov. V TEJ ŠTEVILKI NAŠEGA GLASILA OBJAVLJAMO V SKRČENI OBLIKI GRADIVO ZA SEJO OBČINSKE SKUPŠČINE, KI BO V MESECU NOVEMBRU STATUTARNI SKLEP SPREJET Pred dnevi so člani občinske konference Zveze komunistov Ljubljana Vič-Rudnik na svoji 6. seji sprejeli statutarni sklep o organiziranosti in delovanju ZK v občni z dopolnilnimi predlogi, ki jih je izoblikovala statutarna komisija konference. Člani so dali tudi polno soglasje k statutarnemu sklepu mestne konference ZK. Sicer pa je bila osrednja točka te konference namenjena obravnavi izvajanja ustavnih določil v krajevni skupnosti in organizacijah združenega dela oziroma TOZD. Podana je bila tudi skupnosti v občini. Obsežnejše poročilo s seje občinske konference ZK bomo objavili v naslednji številki. • ********* * »»»j*g r jr ttrs gMgMtjr • IZVRŠNI ODBOR OBČINSKE KONFERENCE SZDL V GOSTEH NA DOBROVI Posveti v krajevnih skupnostih Izvršni odbor občinske konference SZDL Ljubljana Vič-Rudnik se je na svoji zadnji seji sestal na Dobrovi. Člani so se odločili, da bodo seje izvršnega odbora večkrat v drugi krajevni skupnosti in se bodo lahko na ta način njeni člani pobliže spoznali s problematiko in delovanjem posameznih krajevnih skupnosti v naši občini. Na to sejo so bili tako vabljeni tudi predstavniki krajevne skupnosti Dobrova ter njenih družbenopolitičnih organizacij. Izkoriščamo to možnost, da vas ob tej priložnosti seznanimo s problematiko krajevne skupnosti Dobrova. Težave komunale in zdravstva v ospredju V tej krajevni skupnosti, ki obsega trinajst naselij in kjer nima sedeža nobena delovna organizacija, živi 2.500 občanov. Dobrova je pred kratkim dobila novo sodobno urejeno šolo in tako so v tej krajevni skupnosti dokončno rešili pereč problem šolstva in otroškega varstva. Toda pred to krajevno skupnostjo ostajajo še vedno težki problemi. V prvi vrsti so občani nezadovoljni spričo porasta črnih gradenj (v zadnjem člsu so jih našteli 635) in želijo, da bi v najkrajšem času bil izdelan zazidalni načrt .za novo Dobrovo (mimogrede povedano pobude v tej smeri so prisotne že več let) in tako bi postal ta problem v precejšnji meri rešen. Cestna povezava Ljubljana-Dobrova in Dobro-va-Polhov Gradec je drug problem, ki naj bi ga rešili v bližnji prihodnosti z razširitvijo in ponovnim asfaltiranjem. Tudi občani, ki živijo v neposredni bližini ceste, ki vodi iz Podutika, so nezadovoljni, saj jim težki kamioni vsakodnevno uničujejo cesto in uničujejo okolje. V tej krajevni skupnosti se srečujejo tudi z nerešenim problemom kanalizacije in dokončne elektrifikacije (Brezje), ojačanjem transformatorske postaje, kot tudi z razširitvijo do-sedaj premajhnega pokopališča. Zdravstvo v tej krajevni skupnosti deluje v najslabših razmerah in bo veijetno potrebno v najkrajšem času začeti z gradnjo oz. adaptacijo zdravstvene postaje. Občani v največji meri aktivno sodelujejo v reševanju vseh teh problemov, nemalokrat s prostovoljnim delom in prispevki. Ponekod nezadovoljiva udeležba V drugi polovici septembra so se člani izvršnega odbora občinske konference SZDL udeležili posvetov v krajevnih skupnostih in se tako pobliže seznanili z dejavnostjo posameznih krajevnih skupnosti. V večini krajevnih skupnosti so bili posveti uspešni, žal pa moramo po drugi strani ugotoviti, da se posvetov niso polno udeležili predstavniki krajevnih skupnosti: Velike Lašče, Škofljica, Podpeč-Preseije, Rakitna, ,Vnanje gorice in Tomišelj. Člani izvršnega odbora so kritično ocenili njihovo odsotnost in jih sklenili ponovno poklicati na posvete. bhj strnemo ugotovitve iz posvetov v nekaj mislih: Delegatski sistem je v večini krajevnih skupnosti sorazmero-ma dobro stekel, v ospredju še vedno ostaja za krajevne skupnosti aktualno vprašanje financiranja le-teh, pridobitev in ureditev prostorov za njeno dejavnost, kadrovska okrepitev in kadrovanje v organe krajevnih skupnosti (v nekaterih podeželskih KS), sodelovanje z družbenopolitičnimi organizacijami v večini KS uspešno teče (ponekod pa bo potrebno dejavnost nekaterih družbenopolitičnih organizacij še okrepiti), v nekaterih krajevnih skupnostih obstajajo težnje po delitvi krajevnih skupnosti na manjše (v KS Krim-Rudnik), nekatere pa so se zavzele za oblikovanje skupnosti krajevnih skupnosti določenega področja (Dobrova, Hoijul, Polhov Gradec) in podobno. Seveda pa so tudi ob teh posvetih bila v ospredju številna vprašanja komunalne ureditve, preskrbe, šolstva, varstva, skratka problemov, s katerimi se vsakodnevno srečujejo občani in ki na žalost v krajevnih skupnostih še vedno ostajajo kot pereča vprašanja nerešljivi. Skupna ugotovitev in želja vseh udeležencev posvetov pa je bila, da bi se na takšnih razgovorih še večkrat srečali. Aktiv prosvetnih delavcev komunistov po kongresih Zveze komunistov Letošnji dogovor prosvetnih delavcev komunistov odlikujejo naloge, zastavljene z dokumenti kongresov zveze komunistov v smereh: - bitke za nadaljnji razvoj socialističnih samoupravnih odnosov znotraj vzgojnoizobraževalnih ustanov in teh navzven v samoupravnih interesnih skupnostih otroškega varstva, vzgoje to 'izobraževanja, kulture, telesne kulture in drugih do odnosov* krajevnimi skupnostmi in občine s ciljem izpopolnjevanja realizacije delegatskih razmerij, spoštovanja ustavnih določb o svobodni menjavi dela glede na količino in vrednosti nalog in dalje* ciljem izpeljati integracijske procese istovrstnih vzgojnoizobraže-. valnih ustanov in trdnejšo povezanost učnovzgojnih programov vseh vzgojnoizobraževalnih ustanov. - posebne skrbi posvečene vsebini vzgojnoizobraževalnega dela, ki mora biti zasnovana na osnovah marksizma ter tradicije socialistične ljudske revolucije in narodnoosvobodilne borbe tel tudi na izkušnjah osvobodilnih vojn drugih narodov s posebnim ozirom na elemente obrambne vzgoje tako vzgojnega kadra kot tudi mladih. - posebne skrbi za sprejemanje v zvezo komunistov zlasti tistih prosvetnih delavcev, ki so prizadevni pri izvajanju vzgojno-izobraievalnih nalog in razvijanju samoupravljavskih odnosov na vseh ravneh, s pozitivnim odnosom do mlade generacije in 9 zavestno pridobivajo ideološko politično in strokovno znanje to dalje: sprejemanje dijakov - članov zveze socialistične mladine, ki so pri opravljanju študijskih in drugih nalog vzor svojim vrstnikom in se posebno izkazujejo v delovanju sredi mladih. - komunisti prosvetni delavci in komunisti dijaki pa si bodo še posebno prizadevali, da bodo kot jedro enotne fronte socialističnih sil v zvezi socialistične mladine, socialistični zvezi delovnega ljudstva in sindikatih delovali akcijsko enotno, akcijsko organizirano in vzpodbujali lastno in drugih požrtvovalnost za izpolnitev nalog teh organizacij. Naj še povemo, da vsebuje dogovor tudi redno sestajanje sekre; tarjev OO ZK in organizacijo posebnih tematskih posvetovanj aktiva. Prav tako bo v nadaljnjih razpravah povedano o „osnovali marksizma in samoupravljanja" ter o pomenu celodnevne osnovne šole. Aktiv si bo še nadalje prizadeval za povezovanje * komunisti prosvetnimi delavci na ljubljanskih visokih šolah preko univerzitetnega komiteja ZKS. JOŽE DERNOVSEn P ! S France Kosmač Odhajajo in ostanejo - žive priče svojega časa. Tako tudi France Kosmač, filmski in televizijski delavec, literat, publicist, vseskozi aktiven družbeno politični delavec od partizanov pa vse do delegata svoje krajevne skupnosti (Kolezija). Zmerom še poln novih načrtov, včasih bolj, včasih manj uspešen pri njihovi realizaciji - kakor so se že sešteli od njega odvisni pa tudi neodvisni dejavniki -vselej pa pripravljen z vsem ognjem v boj za zastavljene cilje. Tako do konca, do mnogo prezgodnjega konca... Za njim ostaja ... ne le spomin, marveč še bolj rezultati dela Predvsem štirje celovečerni filmi: Dobri stari pianino, Ti loviš, Lucija in Peta zaseda Pa Koplji pod brezo v slovenskem omnibusu Tri zgodbe. Pa cela vrsta kratkih filmov, ki jim je bil scenarist in predvsem režiser, ali pa je dal idejo in so jih realizirali njegovi tovariši. Nekaj naslovov Kosmačevih kratkih filmov: v borbi za plan. Po Sloveniji, France Prešeren (zvezna nagrada), Oton Župančič, Grafika človeku, Mrtvaški ples, Barve v prosekturi, Deset minut pred dvanajsto (nagrada v Beogradu), Oblaček in oblaki... In poslednji: Modri kanarček. Kot nedokončani projekti za kratke filme so ostali za njim: Samoupravljavec, Drevo in še kdo ve kateri. Prezgodnja smrt mu je tudi preprečila, da bi dokončal knjigo o razvoju slovenske povojne kinematografije pogled v zrcalo" - njegovi prijatelji so se dogovorili, da jo bodo dokončali v njegov spomin. Vseh trideset povojnih let je bil France Kosmač živo izročilo in nadaljevanje izročila iz partizanskih let. Takrat je izšla njegova pesniška zbirka. Takrat so se oblikovali in izoblikovali njegovi kriteriji do umetnosti, življenja najširše, do družbe in njene zavestne poti v prihodnost. „Ze kot partizan sem se kmalu razočaral, ko sem videl počasne in mlačne spremembe v naši družbi glede odnosa do lastnine, zasebne in družbene, “ je povedal v nekem intervjuju Zahrbtna bolezen je načela in naglo spodrezala takšnega človeka. Kakor da bi slutil svoj prezgodnji konec, je nedolgo pred tem zapisal: ,,Ze nekajkrat... sem preletel v na hitro svoje življenje in ga na neki način skušal inventa-rizirati v spominu: uvidel in začutil sem, da sem doživel mnogo lepega. .. Zategadelj, tako sem pomislil, mi mora biti laže pri srcu ob misli na slovo... Ko bi se moja neizbežna bolezen vsaj tako obrnila, da bi se v prihodnje spominjal samega lepega ..." In je dodal nekaj preprostih verzov o samem sebi: ,Jaz sem tisti martinček z dvema repoma, ustvarjen izven serije, kakor nalašč za zbiralce redkosti. Požira me nagli razvoj železarstva, nažira me tudi nekaj drugih smrti. osmojeno sonce in razpadajoča luna in rak simetrije. “ RAZGOVOR S PREDSEDNIKOM ZZB VIC-RUDNIK STANETOM VRHOVCEM Borci aktivno sredi dogajanj : ki ni 0] I T ■ o, os !č| bi Organizacija ZZB NOV mora biti še naprej odprta - Člani organizacije morajo biti prisotni povsod V obdobju po kongresu ZZB NOV Jugoslavije je še naprej povsod čutiti živahno aktivnost, delovanje članov ZZB na vseh področjih, saj so njihove izkušnje nadvse dragocene. Organizacija ZZB se v tem obdobju prilagaja tudi stališčem sprejetim na kongresu in ta stališča že uveljavlja v praksi. Kako daleč so s tem v ob čin-ski organizaciji ZZB NOV Vič-Rudnik, smo se razgovarjali s predsednikom občinske organizacije ZZB STANETOM VRHOVCEM. „Po kongresu smo se lotili konkretnega dela Odlok obeta izboljšanje Člani občinske organizacije ZZB NOV Vič-Rudnik so z zanimanjem sledili razpravi o odloku za skrb in oskrbo udeležencev NOB, ki je bila na seji občinske skupščine. Vsi trije zbori so odlok sprejeli. „Skrb za naše člane se bo sedaj izboljšala," nam je ob tej priliki povedala sekretarka občinske organizacije ZZB NOV Marija Legan. , .Predvsem mladi delegati so ugotavljali na seji skupščine, da so podpore mnogo prenizke in da bi jih bilo treba zvišati. To je še en dokaz, da mlada generacija razume težave članov ZZB in da bo nadaljevala tradicije te organizacije." in uveljavljanja stališč, ki smo jih sprejeli na kongresu, v praksi. Našo organizacijo bomo reorganizirali v skladu s smernicami, ki jih je nakazal naš kongres. Uskladili bomo tudi roke volitev za celotno republiko. Sedaj vse bolj uveljavljamo prakso delovnih skupščin, medtem ko smo imeli prej predvsem volilne skupščine. Naše predsedstvo je ugotovilo, da so člani naše organizacije v zadnjem času nosili, kot tudi vedno prej, veliko težo pri različnih akcijah. Naše članstvo je nosilo pravzaprav največje breme pri akciji za Kumrovec in Kozjansko. Ta naša aktivnost je bila nadvse pomembna za to akcijo. Na konferencah bomo v bodoče dajali sugestije. To vsaj želimo! Te sugestije naj bodo v smislu bodoče aktivnosti, ki je le okvirno podana. Naši člani morajo biti namreč prisotni povsod! Pri aktivnosti bomo skušali sugerirati članstvu le splošen okvir s splošno mislijo, da mora ZZB živeti v sredini družbenopolitičnega življenja. Naši člani morajo skrbeti, da USTANOVLJEN JE POSEBEN DISPANZER ZA ČLANE ZZB NOV Za boljše zdravje Po 18 letih prizadevanj so člani ZZB NOV v Ljubljani le dosegli, da so uredili poseben dispanzer za borce. Ta dispanzer je na našem področju, v zdravstvenem domu Rudnik. Dispanzer na Rudniku bo omogočil bistveno boljše zdravstveno varstvo članov ZZB. Dispanzer je pričel z delom sredi septembra in je dobro obiskan. Dispanzer na Rudniku, Ra-kovniška 4, vodi partizanski zdravnik docent dr. Gala, specialist za medicino dela. Dispanzer je odprt vsak torek in četrtek od 7. do 13. ure. Udeleženci NOB, ki nimajo svojega stalnega zdravnika, ali pa z njim niso zadovoljni, imajo sedaj možnost, da se zdravijo v zdravstvenem domu VIČ pri dr. Magdi Perič, ki je določena prav za zdravljenje borcev NOB. Dr. Peričeva dela ob torkih od 13. do 15. ure in ob sredah od 10. do 12. ure. Zobozdravstvena ambulanta za člane ZZB je v Nebotičniku, Kidričeva 1. Ta ambulanta dela v ponedeljek od 13. do 19. ure, v torek in sredo od 6.30 do 13. ure, v četrtek od 13. do 19.30 ure, v petek od 6. do 13. ure in vsako zadnjo soboto v mesecu od 7. do 19. ure. V tej ambulanti dela stomatolog dr. Vinko Škraba. Ambulanta je v drugem nadstropju, soba številka 7. Borci si lahko popravljajo zobe v Nebotičniku tudi pri stomatologu dr. Bogomirju Merlaku, ki dela v sobi 24. v prvem nadstropju. Dr. Merlak dela za člane ZZB vsak dan razen sobote od 8. do 10. ure. Z organizacijo dispanzerja na Rudniku in zobozdravstvene ambulante v Nebotičniku je zagotovljeno boljše zdravstveno varstvo članov ZZB v Ljubljani. bodo naše organizacije na terenu še naprej odprte in pripravljene za delo ter delovanje, kot so to bile doslej. Naše predsedstvo še posebej pozdravlja iniciativo občinske skupščine za povsem določen pravilnik organizacije ceremoniala ob pogrebnih svečanostih. To je nujno potrebno, saj vča- sih nastanejo ob tem ne£t}U r1( situacije. Najbolje bi bnO'M ni to uredili na ravni republunia ne bi bilo razlik. N( naf|re sprejemljivo, da bodo j* čani različne pogrebne s l, nOSti, rvHvisnp r»d finuflj... odvisne od fina^ nj sredstev občine, kjer so ^|Ve Za vse bi morali urediti e^ sij meni Stane Vrhovec. V MESTNEM STANOVANJSKEM SKLADU ka *ir SO BORCI ZAPOSTAVLJENI Enakopravno do stanovanj ob Sekretarka obCinske organizacije ZZB NOV Marija pravi: »V obCinskih aktih morajo dobiti borci j ustrezno mesto, saj ga sedaj v mestnih sploh nlfflflr in smo zato v zapostavljenem položaju.« naria imamo. Po naših t* J Oj bi morali imeti 12 n11*1! pravijo pa, da imamo le lijonov. Naš denar bi / “ diti posebej, oziroma b* ./' ral stekati tako. da bi b I Predsedstvo občinske organizacije ZZB NOV Ljubljana Vič-Rudnik je na svoji zadnji seji poleg aktualnih nalog najbolj pazljivo obravnavalo ustanovitev samoupravne interese stanovanjske skupnosti v občini. Predsedstvo je sklenilo, da organizacija ZZB NOVpristopi k temu sporazumu. Sekretarka občinske organizacije ZZB NOV Vič-Rudnik Marija Legan pojasnjuje stališče predsedstva: »Sklenili smo, da pristopimo k sporazumu o ustanovitvi samoupravne interesne stanovanjske skupnosti, vendar smo istočasno sklenili tudi, da morajo obravnavati v tem sporazumu še posebej borce. Dosedanja stanovanjska politika je izločila člane ZZB. Verjamem, da ni bilo to storjeno namenoma, dejansko pa so bili naši člani potisnjeni ob stran. Če je dal naš član, borec z dvojnim štetjem let v času NOB, prošnjo za dodelitev stanovanja solidarnostnemu stanovanjskemu skladu na mestnem nivoju, je ta odstopil prošnjo v reševanje mestnemu odboru ZZB NOV Ljubljana. Na skladu za stanovanjsko gradnjo v Ljubljani se zbirajo anuitete od že dodeljenih kreditov, vendar so te anuitete majhne. S tem denarjem ni mogoče kupovati stanovanj v zadostnem številu, da bi lahko krili potrebe našega članstva. Nekateri naši člani namreč še vedno — 29 let po koncu vojne ral stekati tako, da no, kaj je naše. V sedanjem pravilnik1* ' damostneg^ da na ravni mesta naših . J vanjskega solidamos da na ravni mesta nu— ,, ., sploh ni. To je treba seo^ ^ diti in spremeniti, ko ^ organizirali te sklade Rjh it/h nah. V občinskih sk*a rajo najti svoje mesto *u (^ člani. 10UP( vj Je Želimo, da v same -aktih občinske skupf"* ^ « Rudnik bolj konkf # ^ i, ki zadevajo vprašanja, problemov našega član^jK . čemo in mislim, da ip upravičeno zahtevah1^ obravnavajo vsi akti n^ji f»u enakopravno z drugn11 ,.VM ' enakopravno z aru»u--.tgv!pj(. Ne smemo biti ^ uS| kot smo sedaj v du. Ne moremo se sp^jj,jj dejstvom, da nimamo gdt* se to sedaj dogaja,“ ie P ; (>0 Marija Legan. — nimajo urejenih stanovanj-‘ ‘ 3Dl škili problemov. Na mestnem skladu, kjer se zbirajo anuitete, je vse na skupnem računu. Posledica tega je, da ne vemo točno, koliko de- NASa komuna Glasilo občinske kfRufljftl SZDL LjuNjana Vič* J** v0| Urejata izdajateljski sv« ni predsednik dr. JJ|t - in uredniški odbor;‘.(fič.j Cemažar, Milovan D‘r Domitrovič (jfbjatoJi urednica), inž. Alojz nez Jagodic, Bin« Sandi Sitar. Ujedm^0r/I,^f SDK 50103*7«-51l;;#<, I)K SOI (H-6 /oO 1 silo dobijo vsa g°sP občini brezplačno. x/n^ raMSH 8\mw»inia a/iw STRAN 3 PRED kongresom ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE )0 v Nič, kar je pomembnega za delavce brez sindikata! F Predsednik občinskega sindikalnega sveta Janez Čebul] o konf„rSmo 56 P° IV. seji republiške | nija ience sindikatov, ki je bila ju- 0tganizip!,Vtemu Pri"101,110 Pričeli f TOZo j*, po načelu, naj bi v vsaki I 0tt»nbo - naJmanj ena osnovna lhCvn Ja Slndlka'a 1" v vsaki I klanov' °r®anizaciji ne več kot 300 bilo či*0 omogočili, da bi mirano anstvo neposredno infor-PomeJV* bi razpravljalo o vseh •iirf 0lganbir,ilh zadevah- Sindikati so se k* ličnih i a,1 tudi P° svojih speci-I "osti „ ,leresih posameznih dejav- . <-uui po svojih speci-‘‘i nost7' W,teresih posameznih dejav-^'1 javnost; ^0n^erence sindikatov de-J i^Puhlil, na ravni občine, regije in ;li' tako i.e‘ ^ naši občini imamo SV(i! sindikat ^nlnronc sindikata, dva 4 Vije Pa,nast0Pata v obliki de- 1 ' stndikai^'10 sindilcalnih delavcev. V fcgatov nih konferencah je 350 de- ®SnOVnih orcant7.apii cinHi. v. fegatov Konterencah je 350 de- °^OVnih organizacij sindi- katovjt č"aki svet zveze sindi-rt uv steie 75 kato si"dikaileie 4 d*anov - delegatov obči,,.,. konferenc, predsedstvo * obči 8au.sveta pa šteje 16 članov. ll ^ 56 je dosl0J orga- lli Preko 170 osnovnih orga- ll nizacij sindikata z več kot 170.000 člani. Naj še povem, da je bilo pred organizacijo sindikatov v občini le nekaj čez 60 osnovnih organizacij sindikata. ZAr., rouTICNA ORGANI- OBČIM, 0RGANIZ,RALA V na*dvaVn°St sindikata je usmerjena j, Tozn1311'’ V organizacijah OZD Ijjnj . D krepi delo organov uprav-devahln razPrav'ja o pomembnih z-- * P® drugi strani na na Hn devah razPravua o pomembnih za-bena ’ P° druS strani pa na druž-* kali JlPdročja, kjer nastopajo dele-m ZD m T0ZD- ^ z ozirom konferen° ^ P° sei' republiške NA KATERA PODROČJA JE BILO USMERJENO VSEBINSKO DELO OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA? Čeprav smo o tem v Naši komuni že pisali, naj vendar poudarimo, da so bili za aktivnost članstva pomembni: ustavna razprava, skupščinske volitve, ustanavljanje in konstituiranje TOZD, obravnava programov skupne in splošne porabe, samoupravni sporazum o štipendiranju in pomoči, o ustanavljanju samoupravne stanovanjske skupnosti, o ustanavljanju samoupravne skupnosti za železniški in luški promet, o elektrogospodarski skupnosti in seveda s tem v zvezi priprave na ustanavljanje samoupravnih interesnih skupnosti. Prav to je trenutno najaktualnejša naloga sindikatov v občini. Naloga sindikata je v tem, da organizira in izvede volitve v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti. Naj še omenim, da je v vsem tem obdobju občinski sindikalni svet aktivno sodeloval z DELEGATI ZA Vlil. KONGRES ZSS 7. IN 8. NOVEMBRA V CEUU Vida BADOVINAC, članica OOS (osnovne organizacije sindikata) Tovarne kemičnih izdelkov Vedrog, Marija BUČAR, članica OOS Utensilija, Miloš DJUKIC, član OOS Hoja - TOZD Velox, Vukadin IVKOVIČ, član OOS Nuklearni institut Jožef Stefan, Jožica JANEŽIČ, članica OOS Mercator, — TOZD Hrana, Martin KERNJAK, član OOS Ljubljanske mlekarne - TOZD posestva, Ana KOCJAN, članica OOS TSS za strojno stroko, Rudi ZUPANC, član OOS SGP Grosuplje - sektor IV, Frane ZUPANČIČ, član OOS Kovinske industrije Ig. VVT|S| delegatov dejavnosti sindikata In o kongresnih dokumentih vsemi družbenopolitičnimi organizacijami v mnogih akcijah in prav sedaj skušamo okrepiti sodelovanje z občinsko konferenco ZSMS v delovanju aktivov mladih delavcev. S KATERIMI PROBLEMI SE JE OBČINSKI SINDIKALNI SVET SREČEVAL OZIROMA SE ŠE? Problemov, ki bi izrazito izstopali v dejavnosti našega sindikalnega sveta, bi lahko rekel, da ni. Naša prizadevanja so v tem trenutku usmerjena predvsem k spodbujanju in večji stabilizaciji v gospodarstvu, ki je, kot je znano, v krizni situaciji, rešujemo vprašanje ozimnice, aktivno smo vključeni v akcije za pomoč Kozjanskemu, Brkinom in za gradnjo spominskega doma v Kumrovcu in podobno. Organiziramo tridnevne tečaje za delegate sindikalnih konferenc in s tem skušamo kar v največji meri aktivirati in okrepiti delo članstva. KAKŠNA JE BILA AKTIVNOST PRED KONGRESOM SLOVENSKIH SINDIKATOV? KATERE NALOGE OZIROMA PROBLEMI BODO V OSPREDJU NA TEM KONGRESU IN KAJ PRIČAKUJETE OD NJEGA? Kot je znano, bo 8. kongres slovenskih sindikatov v začetku novembra v Celju.Predkongresne razprave so obsegale obravnavo predkongresnih dokumentov in sicer statutarnega dogovora o organiziranosti in delovanju sindikatov in zveze sindikatov v Sloveniji ter osnutki sklepov 8. kongresa. Prvi dokument, se pravi statutarni dogovor v glavnem uzakonja novo razvito organizirano stanje sindikatov v Sloveniji ter konkretno določa pravice in dolžnosti sindikatov ter pristojnost organov konferenc. Poudariti je treba bistveno značilnost, ki jo daje sindikatom ustava. Ne gre več samo za sodelovanje sindikatov v družbeno političnem življenju, gre za njihovo aktivno vlogo v smislu odločilne besede delavcev in za polno soodgovornost pri uresničevanju sprejetih odločitev. Pomembne so določbe statutarnega dogovora o povezanosti in aktivni vlogi v krajevnih skupnostih, kjer se uresničujejo interesi delavcev s krajem njihovega bivališča. Iz tega statutarnega dogovora izhaja, da sindikati in Zveza sindikatov usmerjajo svoje delovanje na vsa področja življenja in interesa delavcev in na vse ravni samoupravne in družbeno politične organiziranosti, pri čemer se postavlja zahteva NIC, KAR JE POMEMBNO ZA DELAVCE, BREZ SINDIKATA! Ta statutarni sklep je bil v teh dneh v razpravi v vseh osnovnih organizacijah sindikata in tako bo prvič v zgodovini sindikata kongresni dokument najprej sprejet s strani članstva, kongres bo le razglasil sprejetje in njegovo veljavnost. V obravnavi so tudi predlogi sklepov 8. kongresa. Ti predlogi sklepov predstavljajo dejavnost vseh najpomembnejših aktivnosti sindikata. Ti sklepi niso v bistvu nič drugega kot nadaljevanje uresničevanja ustave na vseh področjih in nivojih družbenega dela ter položajev delavca v združenem delu, hkrati pa predstavljajo tudi uresničevanje resolucij 10. kongresa ZKJ. Predlogi sklepov so razširjeni na 17 področij in sicer: naloge sindikatov pri nadaljnjem razvijanju samoupravnih interesnih skupnosti, pri uveljavljanju delavske kontrole, pri pospeševanju produktivnosti dela in razporejanju dohodka v TOZD ter razporejanju dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke, pri utrjevanjv socialne varnosti delavcev in obvladovanju socialnih razlik, razvoju stanovanjskega gospodarstva, vzgoje in izobraževanja, oddiha in rekreacije in še drugih. Taki predlogi kongresnih sklepov so jedrnati in dajejo velike možnosti najširše aktivnosti sindikatov, ker zajemajo prav vsa področja delavcev v združenem delu in so tako tudi odraz interesov, zato jih članstvo sindikata tudi soglasno sprejema. Ker sta tudi sindikat in Zveza sindikatov organizirana po delegatskem načelu, bosta sposobna v smislu kongresnih dokumentov uresničevati interese delavcev v združenem delu, razvijati in krepiti njihovo aktivnost na osnovi delegatskega sistema na vseh področjih in v vseh oblikah družbenega dogajanja. JANJA DOMITROVIC IX. kongres ZSMS je JObkonc • ViC i»0n®resa smo zastav*l' nekaj vprašanj delegatom OK kulturo mlademu zaposlenemu člo-jt' Naši ‘L'RUDNIK, dokler imajo še sveže vtise nanj. veku> P1roblemi informnanja in še ‘(Si “ “i: Alenk« Brglez, Itako Golobic, SKSf ŽSS.^Soil nff za nami Kaj tJlj *resu?M,J 1116,1o samem kon- kon^ potek in sama pri-\r> tofe8ati sn1.«53 sta bda zelo dobra, i i?i^? domači ?očutdi zel° domače, J o v njikj"1 Poskrbeli za vse, kar ^ ft^kalo tak ° ! moči. Delo samo je <7 Pfiiaknvl?’ kot sem si zamišljala Vlba 'l .kredno ngres. ki seje za- l "ir, ,,a,oc,'i zasedanju piveea 4 da j10®1« Popju^H, 8°vor ‘ovarija fi iw7 izredno „ za katerega mislim, LfkdMSpehu kontaPeval k vsebinske-t ^n!mPkof alo^-—^-‘da'nGG0 iii po komisijah, lahko Pozen in hkrati tudi m 2-: me je I btv0v..?rkani Ko sem prišel v Mo-razveselila predvsem lCVaCt C}ja kon8resa in po- 'd o dobro ailnov. saj sem jo v£>$a F J!; pmseneta tudi go- l .Vi}''0 gleda nPae,}Se1dnik CK ZKS V do Sedai,0' kar.JC mladina ' , in reiir,, ' .imsebno pa na S*rNtZ P. k?anizaeijo mladine, l da je bil IX. ‘V >n^trcbno j* Pravem Času, W ‘;'Je v G.lranost do Potrditi novo "ost l maniji organiza- konkretnih predlogov in stališč za akcije, ki jih bo potrebno izpeljati. Predvsem bi poudaril pomembnost izmenjave izkušenj in mnenj ob prizadevanjih za večjo zainteresiranost mladih in njihovo aktivnost v ZSMS. Da je bilo delovno vzdušje res veliko, nam pove že podatek, da je bilo delo komisije podaljšano za več kot eno uro kljub temu, da seje več delegatov odpovedalo diskusiji — V kateri komisiji si deloval in kakšno je bilo njeno delo? ALENKA B.: Delala sem v komisiji za KS, specializirane organizacije in JLA. Referenti so obravnavali krajevno samoupravo, povezavo MA z drugimi DPO, večkrat smo se dotaknili, kako in po kakšnem sistemu zagotoviti materialno pomoč MA, vključevanja pripadnikov JLA v mladinsko organizacijo in ne samo vojske, ampak tudi milice. Globalno smo obravnavali specializirane organizacije in ugotovili, da se morajo organizacije in mladinski aktivi bolj povezovati. Mladinski turizem, premajhna zasedenost mladinskih domov, obenem pa posamezne OK ne morejo dobiti prostora v njih za svoje seminarje, število ležišč v teh domovih upada, čeprav so potrebe vedno večje. Poseben poudarek je bil na mladinskih delovnih akcijah, proti koncu pa je bil moj referat. ..Negativni vpliv klerikalizma". Naša komisija je tudi predlagala, da se ob 30. obletnici osvoboditve podeli tovarišu Titu priznanje trikratnega heroja. MARKO G.: Sodeloval sem v komisiji za vprašanja vzgoje in izobraževanja, kulture in IPD. Razpravljalo je kar 40 delegatov, teme pa so bile naslednje: Socialistično angažirana šola, samoupravni odnosi v šoli in fakulteti, vprašanje kadrovanja mladih na pedagoške šole, dijaški domovi, kako približati komisije za vprašanja vzgoje in izobraževanja pri CK ZKS, ki se je v svoji razpravi obrnil k perečim problemom vzgoje in izobraževanja. Komisija je toplo pozdravila zaključno izvajanje tovariša Krofliča, predsednika komisije pri RK ZMS. JANEZ P.: Kot delegat sem deloval v komisiji za DEO. Na zasedanju te komisije je bilo prebranih mnogo referatov, vendar so se nekatere teme večkrat ponavljale (npr. o kmetijstvu in problemih mladih kmetovalcev). Na ta račun pa so zaradi pomanjkanja časa izpadle nekatere zelo zanimive teme. Predlaganih in sprejetih je bilo precej dopolnitev in sprememb, kar priča o veliki delavnosti same komisije kot tudi kongresa. JANEZ Z.: Tudi jaz sem bil v komisiji za DEO, kjer je bilo 12 referatov o problematiki kmetijstva in vključevanja kmečke mladine v aktive mladih v kmetijstvu. Za izvajanje in reševanje želja, ki so razvidne iz le teh, pa je potrebno sodelovanje in širša akcija celotne družbe, saj nam že samo število referatov kaže, kako potrebna je takšna akcija. Govorili »mo tudi o rudarstvu in o onesnaženosti okolja, predvsem zadnjemu smo posvetili več časa. Najbolj se je pokazalo pri govorih zasavskih delegatov in delegatov iz Mežice. Posebno pretresljiv in hkrati zastrašujoč je bil prispevek iz Mežice, ki je prikazal zelo močno zastrupljenost v tem okolju. Pri vseh pa se je pokazalo, da morajo čimbolj učinkovito in v čimkrajšem času ukrepati ne samo v omenjenih krajih, ampak povsod tam, kjer onesnaženost najbolj ogroža okolje. Glede stanovanjske problematike bi dejal, da bi se moralo razpravljati še bolj na široko in da se mora pristopiti k rešitvi z vseh strani tako s strani TOZD, kot s strani DPO in celotne samoupravne skupnosti. Vsi referati so bili tehtni, vendar bi dodal, da bi bila potrebna poostritev odgovornosti za tiste, ki namerno ali nenamerno zavirajo reševanje teh problemov! — Kaj vidiš v novem imenu Zveze socialistične mladine Slovenije? ALENKA B.: V njem vidim resnično združeno vso mladino Slovenije, ne glede na pripadnost interesni organizaciji. To bo enotna fronta, ki bo združevala vse mlade od šolarjev prek mladih v specializiranih organizacijah do študentov. S tem se bo pojavila močnejša organizacija, ki bo zastopala in uresničevala vse interese mladih ljudi. Novo ime ZSMS pa pogojuje, da bo naša organizacija v bodoče še močneje uveljavljala načelo marksizma m naše samoupravne socialistične ureditve. MARKO G.: Novo ime pomeni vse, za kar smo si v naši organizaciji' že dolgo prizadevali in si tudi želeli. Namreč, da je vsa mladina združena v enotni organizaciji da smo vsi mladi vredni člani naše socialistične družbe ter da tudi idejno pripadamo njej. JANEZ P.: Ime izhaja iz usmeritve v novo organiziranost mladine. Izhaja iz zadanih ciljev za socialistično organizacijo mladine, katere člani bodo aktivni borci za samoupravne socialistične odnose. Mladina naj bi se še tesneje povezovala z vsemi socialističnimi silami v naši družbi in menim, da je to tudi bistvo spremembe imena. JANEZ Z.: Mislim, da bo nova organizacija pripomogla k hitrejšemu razvoju naše samoupravne družbe. Ime je pravšnje za našo mladino, saj kaže samoupravno socialistično usmeritev mladih Slovenje in Jugoslavije kot celote. Zavedamo se, da bomo morali mladi delavci še bolj kot do sedaj izvajati vse naloge, predvsem pa tiste, ki so bile zadane na kongresu. Hkrati pa se moramo mladi delavci izkazati pri samem delu v proizvodnji in se še bolj vključevati v samoupravne organe v TOZD in podjetjih. Zavedamo se, da lahko le z delom gradimo še boljšo in svetlejšo bodočnost," je na koncu dejan Janez Zavrl IGOR KREVL ŽIRIJA ZA PODELJEVANJE PRIZNANJ OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA PRI MESTNI KONFERENCI SZDL LJUBLJANE, KOMENSKEGA 7 razpisuje za leto 1975 80 srebrnih Priznanj Osvobodilne fronte, ki jih bomo podelili za območje ljubljanskih občin ob obletnici ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda - 27. aprila 1975. Priznanje bomo podelili posameznikom in organizacijam na območju mesta Ljubljane za dosežke trajnejše vrednosti v družbenopolitični dejavnosti, razvijanju samoupravnih odnosov in uveljavljanju revolucionarnih tradicij Osvobodilne fronte. Žirija bo predvsem upoštevala delovne ljudi, občane in njihove organizacije, ki so se posebno izkazali in so še dejavni pri uresničevanju idejnopolitičnih nalog SZDL v družbenopolitičnih in družbenih organizacijah, organizacijah združenega dela, samo-upravnih in družbenopolitičnih skupnostih, še posebej pa pri so-cialistični vzgoji mladine. Pri tem bomo upoštevali tudi mlajše družbenopolitične delavce. Izbrali bomo zlasti tiste, ki za svoje družbenopolitično delo še niso dobili pomembnejših družbenih priznanj, odlikovanj ali nagrad. Predlog za srebrna priznanja OF naj pošljejo predlagatelji (družbenopolitične in družbene organizacije, organizacije združenega dela, društva in drugi družbeni dejavniki) občinskim komisijam za podeljevanje priznanj OF pri ustreznih konferencah SZDL oziroma mestni žiriji najkasneje do 15. januarja 1975. Kasnejših predlogov žirija ne bo mogla upoštevati v letu 1975. MESTNA ŽIRIJA ZA PODEUEVANJE PRIZNANJ OF RAVNATEU GIMNAZIJE VIČ PROF. STANE VIRTIČ 0 NOVEM PREDMETU: Predmet povezati s prakso! Predmet osnove marksizma in temelji samoupravliania so učenci sprejeli z velikim zanimanjem in snov tudi dobro osvajajo Z letošnjim šolskim letom so pričeli poučevati v srednjih šolah v vsej republiki nov predmet: osnove'marksizma in temelji samoupravljanja. Ta nadvse potrebni predmet je končno prišel v učne programe. Pomanjkanje znanja na področju, ki ga obravnava sedaj ta predmet, je bilo zelo očitno v prejšnjih generacijah, ki so prišle iz srednjih šol. Novi predmet bo to vrzel zapolnil. Prej se je dogajalo, da so prihajali dijaki iz srednjih šol (kljub raznim družbenim predmetom) brez osnovnega znanja o samoupravljanju in z zelo pomanjkljivim znanjem marksizma. Ti področji sta bili zanemarjeni, kar je imelo za posledico, da določeni visoko strokovni kadri niso imeli Poj^a o samoupravljanju, ko so stopili skozi fakultetna vrata z diplomo v roki. Te vrzeli bo odpravil novi predmet. Kako se novi predmet uveljavlja v srednjih šolah v naši občini in na kakšne težave naletijo predavatelji tega predmeta? Na VII. gimnaziji Vič predava ta predmet tudi ravnatelj prof. STANE VITRlC, s katerim smo se razgovarjali o njegovih prvih ocenah pri podajanju tega predmeta. „Z uvedbo novega predmeta osnove marksizma in temelji samoupravljanja hočemo doseči, da marksistično misel približamo dijakom srednjih šol. V zvezi z uvedbo tega novega predmeta v šole pa nastajajo - povsem razumljivo - določene težave. Te težave nastajajo predvsem zato, ker ni ustreznih učbenikov, pravzaprav ni niti enega učbenika. To oteži delo. Zato je nujno potrebno, da si v zvezi s tem predmetom vsaka šola organizira ustrezno marksistično knjižnico, ki ne bo dragocen pripomoček le predavateljem tega predmeta, temveč tudi dijakom. Na vsak način moramo ta predmet neposredno povezati s prakso našega samoupravljanja in to s konkretno prakso, sicer ne bomo dosegli našega namena. Kako to doseči? Med drugim bo nujno potrebno, da se šole povezujejo izven svojih okvirov z delovnimi organizacijami, ki lahko nudijo v svojem okviru tako konkretno samoupravno prakso. V tem pogledu smo na naši gimnaziji že pripravili ustrezen predlog, da se bomo povezali z delovnimi organizacijami, družbenopolitičnimi skupnostmi in drugimi samoupravnimi skupnostmi, ki bi lahko nudile našim dijakom konkretno prakso samoupravljanja. Želimo doseči, da bi lahko naši dijaki obiskovali delovne organizacije in prisostvovali razpravam v različnih organih samoupravljanja. To je bistveno pomembno, saj bodo tako dijaki dobili praktične izkušnje. Določen problem pri uvajanju tega predmeta se pojavlja tudi zaradi dejstva, da je uvedba tega predmeta že v prvem razredu srednje sole morda nekoliko neustrezna. Morda bi bilo bolje, če bi ta predmet začeli podajati šele v drugem letniku. Zakaj? To menim, da bi bilo morda ustrezneje zato, ker je za spoznavanje marksističnih izhodišč in zako- nitosti družbenega razvoja potrebno določeno predznanje. Osnovna šola pa daje v tem pogledu učencem očitno premalo. Zato nastaja določen problem tudi pri razumevanju osnovnih pojmov marksistične misli. V celoti predmet prav gotovo predstavlja zelo nujno in koristno dopolnitev gimnazijskega programa. Ta predmet bo namreč sam po sebi, glede na nujnost povezave tega predmeta s konkretno samoupravo učencev v šoli, prispeval novo kvaliteto tudi na tem področju. Tega ne kaže zanemarjati, saj* je to zelo pomembno, ker pomeni tudi eno praktičnih šolanj tega predmeta. Začetne težave s tem predmetom v zvezi bodo prav gotovo sčasoma odpravljene. Kot tudi vse pomanjkljivosti, ki se morda še pojavljajo, kot ob vsakem začetku. Učenci so nov predmet sprejeli z velikim zanimanjem. Očitno so pogrešali predmet s tako vsebino. Zate snov dobro osvajajo. MILOVAN DIMITRIC Izmenjava izkušenj Občinski odbor ZRVS Vič-Rud-nik bo organiziral v novembru sestanek z udeleženci vojaške vaje Jesen 74. Na tem sestanku se bodo razgovaijali in izmenjavali izkušnje, ki so jih pridobili udeleženci vaj. Udeleženci vaj naj bi svoje izkušnje in opažanja posredovali vsem drugim članom ZRVS, ki se niso imeli prilike udeležiti teh nadvse zanimivih in poučnih vaj. Sekretar občinskega odbora ZRVS Rudi Furlan pravi: „Na tem sestanku bomo izvedeli, na katerem področju našim članom primanjkuje znanja. Izvedeli bomo, ali jim manjka strokovne izobrazbe, ali vzdržljivosti, ali česa drugega. Nekateri menijo, da smo mogoče doslej premalo poudarjali znanje topografije. Na podlagi tega razgovora bomo lahko izoblikovali program izobraževanja, kjer bomo lahko zajeli tematiko, ki jo naši člani premalo poznajo, ali preslabo obvladajo. Zato nam bo ta razgovor koristen napotek za naše nadaljnje delo." M. D. VKLJUČEVANJE V PRIPRAVE NA VOLITVE V KS ZRVS ocenjuje pohode Člani ZRVS v občini Ljubljana Vič-Rudnik se temeljito pripravljajo na sejo občinskega odbora ZRVS. Občinski odbor bo na svoji prihodnji seji namreč analiziral uspehe orientacijskih pohodov, ki so se jih udeležili člani te organizacije v letošnjem letu, organiziral pa jih je odbor. Posebno pozornost bodo v ZRVS posvetili analizi uspehov pohodov, ki so jih ponovili. Kot kažejo trenutni rezultati, je analiza teh pohodov ugodna in je pokazala povsem zadovoljivo pripravljenost članov ZRVS, kot tudi povsem zadovoljivo znanje udeležencev. Ugodni rezultati ponodov so spodbuda za nadaljnje organiziranje podobnih akcij, ki so že doslej bile tradicionalne. V stalnosti teh po- hodov je verjetno treba iskati tudi enega vzrokov za dobro pripravljenost članov ZRVS in torej tudi za uspehe. Občinski odbor ZRVS v tem času tudi nenehno poudarja potrebo po vključevanju članov ZRVS v priprave na volitve v krajevnih skupnostih. ZRVS je priporočila vsem svojim članom, da se čimbolj angažirajo pri teh akcijah in tudi sami nosijo del bremena volitev, kot druge družbenopolitične organizacije na terenu. Člani ZRVS se morajo intenzivirati predvsem na političnem področju. Vključevati se morajo v čimvečjem številu v delo na terenu in tako čimbolj pomagati krajevni samoupravi. M. D. Angora z velikimi koraki naprej Tovarna Angora, ki ima svoj največji in osrednji obrat v naši občini, slavi letos 25-letnico obstoja. Ob tej priložnosti so imeli niz slovesnosti, največja slovesnost pa je bila nabava novih proizvodnih strojev, ki že omogočajo 630 zaposlenim v tem obratu boljše in višje osebne dohodke, pa tudi boljše delovne pogoje in višjo storilnost. Tovarna pletenin Angora je bila ustanovljena v februarju leta 1949. Kolektiv je bil tedaj maloštevilen, saj tovarna ni zaposlovala niti 100 delavcev. Delavci Angore so pričeli delati na starih strojih, ki so jih , — ..podedovali" od različnih ljubljanskih obrtnikov. V začetku so v Angori pletli jopice in puloverje, pa tudi hlačne nogavice in otroške volnene komplete. Začetki so bili iz povsem razumljivih razlogov zelo skromni. Kolektiv pa je vztrajal in gradil. Delavci so se prebijali in uspevali. Rezultati so vidni danes, čeprav je jasno, da se bo moral kolektiv še dalj časa boriti z vrsto težav, preden bo lahko brez finančnih problemov. Bistven napredek pa je opaziti na vsakem koraku v primerjavi s tisto skromno šivalnico, pletilnico, skladiščem in administracijo, ko je bilo v začetku vse utesnjeno na enem prostoru na Emonski cesti, v nekdanji konjušnici. Skromen je bil tudi proizvodni program, o izvozu pa niso mogli niti sanjati. V začetku so v tovarni pletli izdelke izključno iz volne. Leta 1963 je Angora dala na trg 90.000 volnenih pletenin, za to je porabila 23 Albin Černač, vodja ekonomsko-organizacijskega sektorja Angore nam je predstavil tovarno v številkah. „Angora zaposluje na Viču 630 delavcev, od tega je le 40 moških. Pred 20 leti smo zaposlovali v celi tovarni le 170 delavcev, pred osmimi leti pa nekaj več kot 600. Lani je znašal Angorin brutoprodukt 54 milijonov. V letošnjem letu pa smo v devetih mesecih ustvarili le malo manj: 52 milijonov brutoprodukta. Po planu pa moramo letos ustvariti 72 milijonov brutoprodukta. Do- V nove stroje smo vložili 20 milijonov. Poleg tega smo morali vložiti se dodatnih pet milijonov za obratna sredstva. V zadnjem času tudi spet več izvažamo. Letos bomo po programu izvozili za okoli 6,5 milijona izdelkov. Izvoz je bil včasih večji, saj smo npr. leta 1965 izvažali za več kot 11 milijonov izdelkov. Sedaj smo se orientirali bolj na domači trg, kjer bomo letos prodali izdelke v vrednosti 66 milijonov," nam je povedal Alojz Venturini Vera Škofič je sekretarka osnovne organizacije ZK v Angori. Z njo smo se razgovarjali o utripu tovarne, o političnem življenju v tovarni in o spremembah, ki jih je Angora doživljala v 25 letih obstoja. „Idejno smo še vedno na istih tirnicah kot za 12 milijonov brutopr segli bomo plan po realizaciji. Avtomatizacija in modernizacija tovarne pa zmanjšujeta število zaposlenih. V tovarni je opazna tendenca leta 1945, takoj po vojni Pri nas Preč ............................ ideje niso zamrle. Pred 10 leti je bilo v tovarni mrtvilo zaradi splošno znanih vzrokov. Sedaj je drugače. Sindikat in aktiv ZMS pripravljata v zad- ton surovin. Sedaj pa se je marsikaj .........................ala obrnilo. Volna je postala ena najdražjih surovin in se je izogibljejo v veliki meri. Danes predstavljajo volneni izdelki v celotni proizvodnji Angore manj kot četrtino programa. Letos potrebuje tovarna okoli 220 ton surovin. S temi surovinami bodo izdelali in poslali na trg 620.000 izdelkov. Ob tem pa kaže povedati, da Angora niti ne teži po velikoserijski proizvodnji, nasprotno. Posebnost proizvodnje Angore so male serije, ker jim to zagotavlja plasma na trgu, ker so izdelki redkejši in imajo včasih že tudi značilnost butik proizvodnje. Taka proizvodnja, ki je obenem kvalitetna, pa je prinesla doslej tovarni Angore že vrsto priznanj. Proizvodnja in modernizacija sta v Angori prilagojeni zahtevam, maloserijske proizvodnje. V Angori načrtujejo, da bodo do prihodnjega leta zamenjali vse še stare stroje. Ce govorimo že o Angori, ne smemo pozabiti na njen drugi proizvodni obrat, ki je v Kobaridu. Ta proizvodni obrat je bistveno manjši, saj zaposluje komaj četrtino toliko delavcev kot obrat na Rudniku. Ta obrat pa je pomemben zato, ker tam delavke konfekcioni-rajo polizdelke in opravi tamkajšnja šivalnica približno polovico potrebne finalizacije izdelkov. odhajanja. Trudimo se zavreti odhode, kolikor je le mogoče, vendar nam ne uspeva povsem. Veliko fiuk-tuacijo smo sedaj uspeli zmanjšati le za tretjino, pa je še vedno velika." Vodja proizvodnega sektorja Alojz Venturini meni: ..Urediti mo- ramo strojni park. Prešli bomo ponekod na dve izmeni, v nekaterih proizvodnih procesih pa smo v tem že uspeh. Skušamo odpraviti nočno delo žensk. Tarejo nas pa prostorski problemi. Majhni prostori nam onemogočajo širjenje. Tudi če dobimo nove stroje, kaj nam to pomaga, jih nimamo kam dati. Prostor je v njem času številne akcije in sc sploh pripravljata na start na vseh področjih. Ob tem pa moramo ugotoviti, da vsebini dela pri nas še vedno mnogo manjka. Pristah smo nekje pri oceni dve, ce ocenjujemo od ena do pet. Letošnjemu slabšemu polletnemu rezultatu nedvomno botrujejo slabi prostori in stara oprema. V naši tovarni, ki je pretežno ženska tovarna, ugotavljamo še nekaj. Ne vemo, ali je temu krivo, da smo ženska tovarna ah je temu kriva družba. Capljamo za drugimi z oseb- naši tovarni že od nekdaj velik problem. Iščemo tudi prostor za lastno trgovino. Ob polletju smo imeli slabši poslovni rezultat, ker smo dobili spomladi nove stroje, ki pa niso takoj stekh. Tako smo imeli velika vlaganja, malo pa smo dobili. Ob devetmesečnem obračunu pa se je to že izravnalo, tako da sedaj nimamo izgube. nimi dohodki. Ob polletju je bil po- adek prečni izplačani osebni dohod okoli 2330 din, vendar so bile tu prištete tudi nadure. Poprečni osebni dohodek je sicer okoli 2150 dinarjev," ugotavlja Vera Škofič. Ob četrtstoletni starosti Angore delavcem kolektiva iskreno čestitamo! MILOVAN DIMITRIC OBČANI NEGODUJEJO NAD SLABO PRESKRBO Kaj je z gradnjo trgovin v naši občini? Že v prejšnji številki smo zapisali, da so prav na področju občine Ljubljana Vič-Rudnik v zadnjem času vse pogostejše zahteve potrošnikov po gradnji novih trgovskih lokalov. Stanovanjske soseske, naj so to družbene ali individualne gradnje, rastejo iz dneva v dan. Nove trgovine so potrebne, ne odpira pa jih nihče. Kako dolgo bodo prebivalci novih naselij, kot so na primer Kozarje, Bonifacija in Murgle morali po nakupe v precej oddaljene trgovine? torju postavlja pred naš celotni kolektiv velike obveznosti odplačevanja anuitet od najetih investicijskih kreditov. To breme pa prav v tem času dosega kulminacijo, ki je za kolektiv težka z ozirom na ne najboljše kreditne pogoje, na drugi strani nenormalno hitro naraščanje stroškov po- Oglasili smo se v podjetju Mercator, najmočnejšem trgovskem podjetju v naši občini. Na vprašanje, kakšna je trenutna situacija z gradnjami novih trgovinskih lokalov, nam je direktor razvojno-planskega sektorja, STANE VRHOVEC povedal naslednje: ..Mercator je najmočnejše trgovsko podjetje v občini Ljubljana Vič-Rudnik, ki v glavnem v celoti po- kriva in zadovoljuje potrebe občanov po vsakodnevni preskrbi. Da pa to pokrivanje v sedanji fazi ni več zadovoljivo, moramo seveda priznati. Eden od osnovnih vzrokov je slovanja trgovine in nenehno upadanje akumulativnosti trgovine, dokaj močno naseljevanje občanov 'ročje. Že iC pove- tudi na viško področje. Že nekaj let nazaj lahko govorimo tudi na po- 'okaj OBVESTILO Na območju Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik se mora začeti četrta splošna TUBER-KULINIZACIJA goved, kar je določeno v 13. členu ..Odredbe o preventivnih ukrepih proti določenim živalskim kužnim boleznim v letu 1974 (Uradni Ust SRS, št. 45/73). Tuberkulinizacijo opravi veterinarska postaja Krim s svojimi delavci. Stroški tuberkulinizacije goveda gredo v breme posestnika živine (4. člen odredbe o preventivnih ukrepih proti določenim živalskim kužnim boleznim v letu 1974) in znašajo 20 din od goveda. Tuberkulinizacija se opravi po hlevih. Kršilci odredbe bodo predlagani v postopek sodniku za prekrške VL --------v smislu 91. člena v zvezi s 7. in 12. točko 89. člena Temeljnega zakona o ukrepih za pospeševanje živinoreje in o zdravstvenem varstvu živine (Uradni Ust SFRJ, št. 16/65) kjer je zagrožena kazen do 300.000 starih dinarjev. dročju občine Vič-Rudnik o dokaj močni stanovanjski izgradnji, tako individualnih stanovanjskih hiš, kakor tudi o organizirani družbeni izgradnji stanovanj. Se posebej pa bo postala vsakodnevna preskrba občanov deficitarna v naslednjih letih, ko bo tudi področje te občine deležno še močnejše organizirane izgradnje dstev soli- družbenih stanovanj iz sredstev solidarnostnega sklada. Drugi vzrok pa je treba iskati v tem, da smo v dosedanji praksi izgradnje stanovanj zanemariU izgradnjo spremljajočih, za občane potrebnih infrastrukturnih objektov, med katerimi sigurno zavzema tudi vsakodnevna preskrba izredno pomembno mesto. Ob tako dinamični dosedanji izgradnji stanovanj in ob predvideni povečani dinamiki novih stanovanj bo ta deficitarnost dnevne preskrbe v naslednjih letih še večja. Zaradi tega je upravičena zahteva občanov, da se ta, za njih življenjsko pomemben problem, začne odločno in organizirano reševati. Ce bi hoteU odgovoriti na vprašanje, kdo naj to rešuje, potem sta znana samo dva odgovora: ali trgovina kot pinoga in pa kot drugi možni faktor, družbeno politična skupnost skupno s krajevnimi skupnostmi in občani. Najvcijctnejša m tudi najbolj realna možnost pa je sebno prehrambene stroke. Zato stoji pred našim podjetjem pri sestavi srednjeročnega razvoja podjetja ob taki finančni možnosti izredno odgovorna naloga, objektivno oceniti možnosti, kako zadovoljiti potrebam občanov. Ta odgovorna naloga je po našem mišljenju tudi pri vseh ostalih družbenopolitičnih akterjih, ki imajo tudi dolžnost skrbeti za občana. S predstavniki skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik smo ustvarili pregled dosedanje izgradnje stanovanj in tudi skupno ugotovili predvideno vizijo nadaljnje graditve stanovanj ter na ta način prišli do dokaj realnih osnov, kje so ta deficitarna področja preskrbe na območju naše občine. Pri tej analizi smo izhajali iz stanovanjskih sosesk, ki so že zgrajene, ali pa so v svoji gradnji tik pred za- ključkom. To so predvsem soseske VS-5 “ ' skupna akcija obeh faktorjev. Do: Veterinarski inšpektor KAVClC JOŽE Josedanja situacija trgovine in njene lastne možnosti za razširjeno reprodukcijo in do zadovoljitve teh potreb občanov je taka, da v tem času trgovina sama vseh problemov rešiti ne more. Taka finančna si- J tuacija je tudi pri podjetju Mercator. Dokaj močna investicijska Dokaj močna investicijska dejavnost v preteklih desetih letih pri Merca- Rožna dolina, VS-2 Kolezija, VS-1 Trnovo, VS-4 Bonifacija, VS-103 Murgle, RS-3 Krim in VS-3 Tržaška cesta, razen tega pa tudi Orlova cesta in področja ob Dolenjski cesti (naselje London in Nova Škofljica). Poleg teh pa imamo v evidenci tudi preskrbovalni center ob Tržaški cesti, kot tudi novo tržnico, prav tako ob Tržaški cesti. Eden od vzrokov, da je izgradnja preskrbovalnih punktov tako deficitarna, je tudi neurejena urbanizacija določenih področij na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik. Tu imamo predvsem v mislih kompleks močne naselitve prebivalcev med Tržaško in Polhograjsko cesto, to je območje, ki v urejevanju cestnega omrežja Ljubljane in avto ceste Postojna-Maribor zaradi posameznih tras še ni urejeno. Teh nalog in potreb se tudi naše podjetje dobro zaveda in bo skušalo z vsemi odgovornimi faktorji reševati ta problem v okviru možnosti," je ob koncu poudaril Stane Vrhovec. MILI BITENC Festival napreduje Stanovanjska gradnja na zemljišču takoimenovanega festivala teče povsem v skladu z načrti. Gradbena del, ki jih izvaja GP Tehnika, potekajo po prvotnih programih, čeprav je graditeljem v veliki meri nagajalo vreme. Vpliv slabega vremena je bil posebej očiten pri urejanju komunalnih naprav. Kot predvidevajo bosta prva dva dela stanovanjskega kompleksa zgrajena do aprila ali maja prihodnjega*,leta. Morda bo. malce zamud zaradi že orhe-njenih vremenskih težav. Še pred nastopom mraza morajo v stanovanjskih objektih na festivalu priključiti komunalne priključke. Če tega ne bodo storili, se bodo dela zavlekla. Priključki so potrebni, da bodo lahko obrtniki izvedli notranja obrtniška dela preko zime. Položiti je treba tudi kanalizacijo ob Rezijanski cesti in mimo objektov na festivalu. To je treba storiti že sedaj, sicer bo dostop do objektov onemogočen v kasnejši etapi gradnje. Prvi in drugi del gradnje bosta gotova spomladi, tretji del pa jeseni leta 1975. Skupno bo 131 stanovanj. Stroški pri gradnji teh stanovanj skokovito naraščajo. Z racionalno in hitro gradnjo skušajo to ublažiti. Pri urejanju festivala je treba vložiti za komuno opremo okoli 3.5 milijona. M. D. POSTAVLJANJE DRENAŽNIH NASIPOV Poskusi na Barju Potem ko je septembra stekel promet na devet kilometrov dolgem odseku hitre ceste Postojna-Razdrto, bo republiška skupnost za ceste v kratkem razpisala javni natečaj za naslednji 4,4 km dolgi odsek od Razdrtega do Senožeč. Za nas pa je bolj pomembno to, da bodo začeli naslednji odsek južnega kraka Slovenike od Dolgega mosta do Vrhnike v dolžini 12 km graditi 1976. leta. Tako so v Logu pri Ljubljani začeli septembra postavljati poskusne drenažne nasipe. Graditelji se namreč hočejo prepričati, kako se obnesejo na močvirnatih tleh, ki so ponekod globoka tudi več kot 60 metrov. Kot je znano, je Ljubljansko barje najgloblje v Evropi, zato se je bilo treba odločiti najprej za poskusno drenažo terena, da bi potem lahko na njem postavili novo cestišče. Projekt za postavitev drenaž-nih nasipov so po naročilu skupnosti za ceste izdelali strokovnjaki geološkega zavoda, projekta nizkih gradenj in zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij. Gre za popolnoma novo, doslej pri nas in tudi drugod še neuporabljeno tehniko, ki doživlja v letošnjih jesenskih mesecih svoj ognjeni krst prav na naših barjanskih tleh. Omembe vredno je vsekakor dejstvo, da se tako obsežnega, toliko bolj pa odgovornega pro- vila strokovnjakov in raziskoiT nih zavodov, da bi opravili® zahtevno delo. Čeprav so to£ K daj poskusni nasipi, pa slIjbč kovnjaki zatrjujejo, da bodo,te veda, če bodo drenaže uspfp ostali kasneje sestavni del njflijo ceste. S tem pa bo prihranjjlrei precej sredstev pri že j* nr skrbnem varčevanju denarji bč gradnjo slovenske hitre cesti- im lovi ----- PROSLAVE v! iekta, ne bi v nobenem primeru lotila ena sama projektantska organizacija, ampak je bilo potrebno sodelovanje večjega šte- 0B 25-LETNICI MERCATORJA jds V soboto, 19. oktobra, so « , večerom pesmi okteta Uallu čele prireditve v okviru pt". ,. vanj 25-letnice McrcatplJiJ Oktet Gallus je tokrat zapd' (ti \/rv,r,iVi delavcem .: iftU! Vrhniki ..Vrhnika" Logatec". Jj"! konca meseca pa se bo ^ in podobnih pnreditev zvr še več. Za vsako TOZD po* -e tako bo za delavce Ijubljan^bv TOZD pripravilo Mestno ro| lišče ljubljansko nekaj Pred. 1,1», prav tako pa si bodo delavci1- 1 ko ogledali nekatere predsta o Šentjakobskem gledališču. m V tem času tečejo po P fe-meznih TOZD tudi inten16X ar slave za vse delavce; tisti,* so v kolektivu že 10, 20 ah & petindvajset let, pa seveda le\ tudi priznanja za svoje delo- [< Osrednja proslava bo j rani kina Vič 22. novembri j. poldne. Po svečani seji skup: delavskega sveta podjetja -tor bo kulturna prireditev rij a ( delitev državnih priznanj jfm kovanj za 35 najzaslužnej8^, ^ lavcev. 256 delavcev pa bo o ^ priliki prejelo zlate 1 m,ub< Z NOVIM LETOM BO ZNANA USODA REZERVATA Še vedno »odprte« Kozarje Vodja službe Komunalnega sklada Jernej Sterle: »Radi bi Eimprej začeli urejati Kozarje. Verjetno jih bomo pozidali z gosto zazidavo.« „Kaj je s Kozaijami? “ To vprašanje je bilo ponovno postavljeno na zadnji seji občinske skupščine. To vprašanje ponavljajo že dolga leta prebivalci tega območja, občani, ki bi želeli tam graditi, kolektivi, ki bi .radi tam gradili, postavljali so ga odborniki in sedaj ga postavljajo delegati. Kozarje pa ostajajo zaprte! 80 rezervat za nove ceste. To ostanejo še nekaj mesecev. Potem 00 vse jasno. Znana bo trasa obvoznic in Kozarje bodo lahko začele utripati drugače. Kako? To bo odločila trasa bodoče ceste. Kakšno je trenutno stanje in kaj bodo začeli najprej urejati in graditi, ko bo znana trasa ceste? JERNEJ STERLE je vodja službe Komunalnega sklada občine Ljubljana Vič-Rudnik. Čeprav je komaj pred kratkim prevzel to odgovorno dolžnost, pozna problem Kozarij do podrobnosti. ,,Kozarje so zahtevna soseska, tako po obsegu, kot po problematiki. Trenutno je s Kozaijami vse še zelo nejasno zaradi cest. Nejasno je vsaj to, kar prebivalce najbolj žuli: kje bo mogoče graditi, kako in kaj. Tega še ne morem reči, pa prav gotovo tudi nihče drug, dokler ne bo znana trasa nove ceste. Obljube so, da bo vse v kratkem rešeno. Tako so nam rekli in mi to lahko le posredujemo dalje. Na izvršnem svetu mestne skupščine Ljubljana smo neuradno dobili informacijo, da morajo biti znane trase vseh cest na tem področju do konca letošnjega leta. To je skrajni rok! Naš sklad bi se že sedaj lotil urejevanja tega zemljišča s komunalne plati, če bi imeli za to zakonsko osnovo in denar. Nimamo ne prvega, ne drugega in zato moramo čakati. Naš sklad je pravi revež z obratnimi sredstvi. Banke ne dajejo kreditov pod tako ugodnimi pogoji, kot jih lahko dobi kaka druga dejavnost. To bistveno občutimo vsi na lastni koži. Izreči moramo ostro kritiko na pogoje kreditiranja, ki jih nudijo banke. S takimi pravili ne bomo prišli daleč. Komunalne delovne organizacije niso zainteresirane za takšne kreditne pogoje, kot jih nudijo banke sedaj, niti niso pripravljene ustreči pravilom, ki jih zahtevajo banke. Obresti so mnogo previsoke. Zato ne bomo prišli daleč in tako ne gre več naprej. Nekaj časa so bile Kozarje problem zaradi črnih gradenj. Tega skoraj ni več. Občani, ki bi želeli zidati in ki bi morda kje drugje tudi na črno zidali, tukaj tega ne storijo, ker se boje rušenj. V Kozaijah je vsakomur jasno, da ne bo izgovora in usmiljenja, ker kjer bo šla cesta, ne more stati hiša in zaradi hiš cesta ne bo tekla po ravnini vijugasto. Takoj, ko bo jasna trasa ceste, bomo začeli s koordiniranim delom. Kozarij se bo verjetno lotil poseben odbor. Zakaj ne bi Kozarij reševali tako kot Stepanjsko naselje? Jaz bi se zavzemal za to, da bi prenašali določene izkušnje iz Stepanjskega naselja tudi v Kozarje. Prenesli bi lahko tudi nekatere organizacijske prijeme. Presajali bi lahko dele pro- jek tov in jih seveda prilagodte p gojem gradnje na Kozaijah. sko naselje je ne le za nas, temv -celotno Ljubljano dragocen kušnja, kako graditi čim cene) j hitro. Za Kozarje bomo iskali ugodnejše in čimcenejše rnai ^ Kako bodo na to reagirali »V’ ( ne vemo. Prav bi bilo, da bi5 arhitekti prizadevali za čir rešitve in za gradnjo iz čuncc vendar kvalitetnih materialov- j-.1 Ob gradnji Kozarij bontp Jj jjfo/ Ji na vprašanje, ali približat' itlli tudi strijo Kozarjam, ali tie in k°^. približati. Skrbi nas zemlje (ki je na tem področju K)fy. tetna tudi za kmetijsko obdw®'^lC J različne industrijske objekte. JMt lahko stali marsikod. lnu > '* na in so zato zapu^ ff'1' industrija pa tam tudi ne takih zemljiščih bi morali po* o industrijske objekte, da ne *> lali sami sebi škode. cev, Bojimo se kritike zananj ( smo zapravili vso dobro 'n. |#'pe' ceno zemljo. V bodočno** nastane problem oskrbe D . j t kmetijskimi pridelki, po*??*0 lenjavo, če bomo vso odUc Ijo v bližnji okolici pozidah-^f^v Kaj bomo gradili niso primerna in so zato zapu^j \ Verjetno bomo tam Srail‘1!r)o^!(| ^ in druge objekte, Li on . f(op gosto zazidavo. ZemljJ'c jp fjUv merno za tovrstno zazidaV“ | bilo škoda pozidavati s P lt%y hišicami, saj teren P!eni,m f 'osi gradnje. Kozaije morajo ^ zazidane. . Kaj bo s hišami, ki že st i A ^ jih zgradili na črno, še is verjetno, da bodo morale £ „■ če ne bo tam tekla cesta- _ L. X« j vanjske hiše ne bi bilo ntos (,10* t tl | stanovanjsko našel) ^ piti v Pred Novim letom ne tl|d'!?iV* sar gradili na Kozaijah. 'tiCaL tem, ko bo znana trasa c*s. ba precej časa, da bomo .pj vi čeli graditi. Pripraviti bo ^ W stvari. Na gradnjo K°7ar pravljamo že sedaj, saj ,«1V < tem, ko bodo znane trase jpil'.;J začeti graditi. Poslovno _.(1 tMx IMOS je pripravljeno ^rt „ I*fijfll Leta 1966 je bila ob Tržaški cesti zgrajena sodobna samopostrežba, ki pa, žal, po tolikih letih postaja iz dneva v dan premajhna. njo Kozarij, vendar se DU'j> ditelja odločili, ko bo tsr »t? k«’”''’/ sklada Jernej Sterle. MILOVAN Kako uresničujemo delegatski sistem? prenašati utrip naše KS Manj učenih razprav! '1,Kolezija je znana v naši > bčmi p0 vrsti pobud, ki jih .J) s*!-- i tudi po aktivnosti. V L " K°lfzija se neprestano tru-niei Premakniti, zadeve lidn -l!1’ sodelovati v ■j ^nepolitičnem življenju z. njim smo se razgovar-, 0 Prizadevanjih KS Kolezija ° Pobudah, kijih daje ta kra-^ skupnost. ’^s ie* naša krajevna skup-0 sc e trudi premakniti zadeve, uSji ne ie na najern p0Cir0«u. S £"!0 Se čim bo|j nktivno 'h v družbenopolitično Vi J'"05' v °t>čini. Reševati f^nro čim več • '-uuvei; problemov, ks. 0,ti,r ostanejo naše pobude J “f krat brez odmeva. Občin-n* L.** ovne službe nenelmo r-v Jobvi”,0 ruv/r P°trebi inšpekcije in K izanf 0^me, a’‘ delovne organi :ar Večkrat pa ostane pri .ju^rel?61®831 Se bom zavzemal piK nevno^!- Problemov, ki jih ¥ stih „ Vl(nmo, za reševanje i oLPr°blemov. ki so boleči :hi n,o if16, *c' J'h občani obču-a vsakem koraku ot’'Jko>. kjer A hJQ ’ KJer živimo. Zavzemal r£^droSi,Za,tr80vine na našem rfc(ost j"1!’ ,Za vrtce, za ureje- ^ ne h boljši videz naše KS- da liutu-110 P°čutili tako daleč j. "urno pi Smo končrI° futin, Središču pa tega ne ob- Om 7a P°vsod. Zavzemal se tre hn!^ tiste stvari, za ka-^jih j ^nen'b naS' obdani, kciia jf treba rešiti. Naša dele-B se ,0 skušala storiti največ, občinske skupščine 1 Probl^ °ge KS tareJ° ena‘ km čeprav smo v po- liitin/^dmh predelih. Dfele 7 CS* ■*? liho. S ' h*5 v KS je zlasti zani- mivo na sestankih delegacije. Vse je živo. Mrtvila ni! Razprave na občinski skupščini so plodne. Ta sistem bo odlično zaživel. Seveda pa je pogoj, da bodo naša prizadevanja in akcije imeli določen pozitiven odmev in da se bo resnično premaknilo na področju, kjer bomo to želeli. Če bomo ugotovili, da nismo uspeli, bodo ljudje izgubili voljo in bo nastala velika politična škoda. Tega ne smemo dopustiti! Izredno pomembno je, da nismo indiferentni do vprašanj in problemov, kijih postavljajo občani. Pozorni moramo biti do vsake malenkosti, ki se zdi sicer morda komu povsem nepomembna, je pa za občane določenega področja važna, saj oni živijo v tistem okolju. Na sejah se bom nedvomno zavzemal tudi za čimveč športa, za gradnjo čimveč športnih objektov, da bi se mladina lahko udejstvovala v prostem času z zdravimi aktivnostmi in da bi bili mladi čimmanj v lokalih. Naša delegacija bo na sejali in tudi že je, gotovo postavljala večkrat vprašanja, ki so za našo KS izredno pomembna kot npr. vprašanje števila trgovin, bifejev, urejenosti zelenic, cest, telefonov, plina itn. Vse kar občane žuli in bodo to posredovali naši delegaciji, bomo mi skušali uresničiti, urediti. Naša delegacija bo skušala biti dejansko predstavnik volivcev, skušala bo dejansko prenašati utrip krajevne skupnosti, iz katere izhaja. Nekaj moramo narediti, sicer nima smisla, da hodimo na sestanke. Ebseči moramo ureditev vprašanj, ki žulijo naše občane, pa ne zato, da bi bili ponovno izvoljeni, temveč, da opravičimo zaupanje volivcev in zato, da dejansko koristimo razvoju in napredku, kot tudi življenju v naši krajevni skupnosti Kolezija,“ je poudaril Ivo Brezovnik. M. DIMITRIČ ZINKA GORENC je delavka, neposredna proizvajalka v tovarni Angora. Kot vestno in osveščeno članico kolektiva so jo izbrali v občinskem merilu za delegatko iz občine Ljubljana Vič-Rudnik v republiški skupščini — zbor delovnih skupnosti. Za Zinko Gorenc je to prva tako odgovorna naloga v tako širokem merilu. Kako se je znašla v teh pogojih dela na družbenopolitičnem področju na ravni republike? Jaz večkrat ne morem zasledovati razprave. Vidim, da imajo tudi sotovariši podobne težave. Vse naj bi bilo bolj razumljivo! Jaz rada delam, vendar moram razumeti kaj. Rada sem se angažirala za akcijo Kozjansko in tudi žela uspehe brez nepotrebne učene filozofije. „Če sem čisto odkrita, kar pa sem rada, moram priznati, da se ne znajdem povsem. Verjetno nisem edina! S tem se to- Škoda se mi zdi, da se nismo še sestali v občinskem meiilu delegati iz naše občine, ki smb delegirani v republiško skupščino. Takšni sestanki bi bili koristni, saj bi se lahko med seboj posvetovali in izmenjali izkušnje. Priznati moram, da ne zasledujem vseh sestankov. Enostavno jih ne morem. Poleg tega, da delam v tovarni, sem končno tudi mati in gospodinja. To vse pomeni precejšnje breme. Zdi se mi tudi, da so sestanki prepogosti, čeprav so le enkrat mesečno. V tovarni jih je manj in je bolje. Za seje dobivam mnogo preveč gradiva. Nimam ga časa prebrati. Ne mečem ga proč, vendar ga tudi ne razporejam, ker sploh ne moreš razporediti, kaj sodi kam. lažim. Izza stroja iti naravnost v skupščino in odločati o včasih izrecno specialističnih zadevah, je težko. V skupščini večkrat tudi marsikaj ne razumem. Mnogi govore preveč učeno. Prav trudijo se, da bi čimveč povedali s tujkami in da bi se zdeli čimbolj pametni. Kdo tisto vse lahko razume, me prav zanima! Nedvomno take razprave niso primerne, če želimo odločati resnično zavestno, da bomo vedeli kaj sprejemamo in za kaj gre, da ne bom le dvigali roke. Tudi gradiva so pisana preveč . učeno in nerazumljivo navadnemu zemljanu. Poleg gradiv bi morali dobivati tudi Uradni list. V gradivih se nenehno sklicujejo manj, če nisi pravnik, pa res ne veš, kaj piše v določenem členu. Mislim, da bi bilo treba ta gradiva poenostaviti. Prav tako bi bilo treba zmanjšati količine papirja v gradivih. Vse je preobširno. To so stroški. To stane! Preveč denarja izdamo za to. To je ena od stvari, kjer bi bilo treba upoštevati stabilizacijska prizadevanja. Sistem bi bilo treba tudi sicer poenostaviti, vsaj meni se bi to zdelo smiselno,“ pravi Zinka iz Angore. M. DIMITRlC Sklepi in predlogi, sprejeti na seji občinske skupščine Ker so tokrat vsi zbori občinske skupščine zasedali ločeno, bomo v sklepih podčrtali mnenja oziroma pripombe posameznih zborov. OBRAVNAVA IN SPREJEM ODLOKA O ZAKLJUČNEM RAČUNU O IZVRŠITVI PRORAČUNA OBČINE LJUBLJANA VIC-RUDNIK ZA LETO 1973 IN ODLOČB O ZAKLJUČNIH RAČUNIH POSEBNIH RAČUNOV Vsi trije zbori so brez bistvenih pripomb soglasno sprejeli omenjeni odlok. OBRAVNAVA IN SPREJEM ODLOKA O DRUŽBENI SKRBI ZA UDELEŽENCE NOV IN NJIHOVE družinske Člane, borce za severno mejo v LETU 1918/19 TER SLOVENSKE DOBROVOLJCE IZ VOJNE 1912-1918 Delegati vseh treh zborov so v razpravi posebej podčrtali nujnost in pomembnost osnutka tega odloka in ga tudi soglasno sprejeli. OBRAVNAVA IN SPREJEM ODLOKA O SPREMEMBI ODLOKA O POGOJIH ZA PODELJEVANJE VARSTVENEGA DODATKA KMETOM-BORCEM NOV Delegati vseh treh zborov so omenjeni odlok brez bistvenih pripomb in predlogov soglasno sprejeh. OBRAVNAVA OSNUTKA ODLOKA MESTNE SKUPŠČINE O PRISPEVKU ZA UPORABO MESTNEGA ZEMLJIŠČA NA OBMOČJU MESTA LJUBLJANE Omenjeni osnutek je bil predložen vsem trem zborom v razpravo kot predosnutek. Tako so delegati vseh zborov v izčrpnih razpravah nanizali vrsto pripomb in predlogov k temu predosnutku in izrekli vso podporo predlogom in stališčem občinskega izvršnega sveta k temu predosnutku. Delegati vseh zborov so tako sprejeli vse pripombe in predloge in sklenili, da le-te upoštevajo v oblikovanju dokončnega osnutka odloka mestne skupščine o prispevku za uporabo mestnega zemljišča na območju mesta Ljubljane. OBRAVNAVA IN SPREJEM PREDLOGA ZA DOGRADITEV SEJNE DVORANE K UPRAVNI ZGRADBI OBČINSKE SKUPŠČINE Delegatom vseh treh zborov je bil predstavljen predlog, ki narekuje čimprejšnjo izgradnjo te dvorane, ki jo bodo poleg občinske skupščine in njenih organov koristile tudi družbenopolitične organizacije in samoupravne interesne skupnosti. Predlog je bil sprejet soglasno, izrečena pa je bila želja, da bi bila dvorana zgrajena do občinskega praznika 27. aprila. Odgovore na pomembna vprašanja delegatov, ki so bila postavljena na zadnjih zasedanjih posameznih zborov občinske skupščine, bomo posredovali v naslednji številki našega glasila. ' DELEGATI SO VPRAŠALI - DELEGATI SO VPRAŠALI - DELEGATI SO i (/ SCi^i/o 'vsp0 komune se je odločilo, da bo v vsaki številki /e-K _ Pomembne ndonvnre nn vnrninnin rtolvantr,,, bi h! ,lo ps komune se je oaiocuo, a_________________________ fhle'tiDnftP°,membne odgovore na vprašanja delegatov, ki so 4 S,av'/' "a seji občinske skupščine. ^’ DELEGAT KRAJEVNE SKUPNOSTI J *a obin,.A- ,vpra5anje ° možnostih vzpostavitve telefonskih Vita pjta, ■ s° Poved r* P0lljetju za PET promet Ljubljana, Investicijskem bi-sicer sD| Č da Je avtomatska telefonska centrala (ATC) na Viču, ifttiei k*). 2ar a-0 znano’ v celoti zasedena (niso možni novi telefonski VPtii et°s že 7»*'i**evdnd' žalitev za nove telefonske priključke je pod-Sn*8 tazpoi.,,, °,z rekonstrukcijo te ATC, s čimer bo v prihodnjem J V • •'dien80 3'000 novih Priključkov na celotnem telefonskem p. ezan° S t0 ACT> 4 širjenji^,tad' ie dolgoročni program, s katerim bo začrtano V^stu rnja novih ATY?nSke8a omrežja in večanje zmogljivosti obstoječih ^ Hahljaj skladno z izgrajevanjem posameznih območij v i$vP*°VA j IVAN. SVETE, KRAJEVNA SKUPNOST 'dTn °d Dri J? Postavtl vprašanje o plačilu oziroma izterjavi Zgradb *,lJ*avte>kn Zako ° ^ V za^e*ku leta 1972 stopil v veljavo spremenjen in V katV .s,aro,stinm° ^daVldh občanov, po katerem je zajel v obdavčitev Sf^hih*1?1 56 uki ■ • ‘n ^ let' 'n občinski odloki o davkih občanov, ' Nj J'užbah v davčne oprostitve za podeželje, smo bili v stro-^ tolik^if'!81'’ kako tea^rari na novo urejene davčne obvez-r^Vtcdn° 'astnikov . ker smo na občinah razpolagali s pomanjkljivo n Nuih0tenju stan Stavb v '“b občanov in ker je kasnil republiški zakon bii^J ln stanovanjskih hiš. tatonta. f: Snl0 predpis davka odložili za eno leto in v letu 1973 kA akej3 *e sam n avka za °be led - 1972 in 1973 hkrati. Pojem JlUtjj, °; kar bn f°Ve' da nc 8™ za dokončen davčni predpis, temveč .iM V i_ Ogičnn : Poznejšo dokončno davčno odmnrn nor •n'11 n->n i, X n Pripomniti je treba, da je delo na odmeri davkov od stavb dokaj zahtevno in obsežno, zlasti ko je potrebno na novo vključiti 6.000 občanov. Zato dela na obdavčitvi ni mogoče opraviti v kratkem času, zlasti še, ker imamo kadrovske težave. 'ii(jj. °> kar b0 s C’ da nc 816 za dokončen davčni predpis, temveč ' jL^koii.^ov in v 4P0Rledu °bdavčevanja stavb spremenjen zakon o lipi Sc. kL° menja tir* adu z ni‘m ^di odlok občine o davkih občanov, VfKtdi ^i z javn rrmuobdaveevania s,avb. V skladu s temi spremem-'li ,Za odmern obvestilom obveščeni pozvani, da vlože davčne tare* * Popisnih 3rka na Posest stavb, če v preteklem letu niso d tlHZtaranJC ,|.,vIjstov za stanovanjske, počitniške in poslovne Žk^OšS; P,a bodo podv3^!,^!.: Z.^jUeni '“h Z0Per h**’ ^ jih ■•V 'dr,«:'1' P j b,sH " , puvtul Jc v zaključni lazi, zoper tiste, kijih VfPmSem iet^P Povzeti ustrezni ukrepi. avka od s».,^K,rokoVno obdelanih večina davčnih napovedi za !V|fk ni °*novi j,.,, fak0, da bo občanom lahko izročiti odmemc '‘jhVv, v zakoni, h b° davčna slu*ba uvedla izvršbo, če odmerjen j 975 ■ 01 ro!cu plačan. Manjši del davčnih napovedi ■-vattom. ln tedai bodo tudi vročene odmeme odločbe \ bo pne- DELEGAT LUDVIK RUS IZ KRAJEVNE SKUPNOSTI ČRNI VRH je želel odgovor oziroma pojasnilo v zvezi s plačevanjem prispe vica za kmečko zavarovanje. ODGOVOR: Do vključno leta 1973 je odmerjala prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov davčna uprava skupščine občine po instrumentih, ki jih je sprejemala skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja Ljubljani1 na podlagi 89. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 26/70, 51/71) ter 47. člena statuta skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Ljubljana. V letu 1973 je sprejela skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja Ljubljana sklep - o stopnji prispevka 37 % - od KD negozdnih površin, od osebnega dohodka iz gozda in od drugih dohodkov kmetijskega gospodarstva, - letni prispevek na gospodarstvo — 439 din, - pavšalni prispevek iz 31. člena zakona - 740 din letno. Od 1. januarja 1974 je predpisovat.je in pobiranje prispevkov za zdravstveno zavarovanje kmetov prevzela neposredno Skupnost zdravstvenega zavarovanja in varstva Ljubljana po instrumentih, ki jUt je na podlagi 11. točke samoupravnega sporazuma o programu zdravstvenega varstva združevanja sredstev za njegovo uresničevanje in za financiranje drugih pravic iz zdravstvenega zavarovanja, sprejel zbor uporabnikov skupščine skupnosti zdravstvenega zavarovanja in varstva Ljubljana. Za leto 1974 je zbor uporabnikov skupščine skupnosti zdravstvenega zavarovanja in varstva Ljubljana sprejel sklep - o stopnji prispevka 55 % — od KD negozdnih površin, od osebnega dohodka iz gozda in od drugih dohodkov kmetijskega gospodarstva - letni prispevek na gospodarstvo - 760 din, - pavšalni prispevek iz 31. člena zakona - 1.200 din letno. Na podlagi 112. člena zakona o zdravstvenem zavarovanju in o obveznih oblikah zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 26/70 in 51/71) ter izjave zavarovancev na referendumu dne 19. in 20. novembra 1972 in občinskih skupščin z območja skupnosti sta sprejeli skupščina skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Ljubljana na seji 12. decembra 1972 Sklep o združitvi skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Ljubljana in skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Ljubljana v skupnost zdravstvenega zavarovanja Ljubljana. 1. Skupščina skupnosti ima 108 članov. Skupščina ima predsednika in 2 podpredsednika skupščine: - 1 iz vrst zavarovancev delavcev, - 1 iz vrst zavarovancev kmetov. 2. Izvršni odbor ima 23 članov: - 19 članov izmed zavarovancev delavcev, - 4 člane izmed zavarovancev kmetov. Predsednik in dva namestnika predsednika: - eden iz vrst zavarovancev delavcev, - eden iz vrst zavarovancev kmetov. 3. Odbor za predloge, prošnje in pritožbe ima 9 članov: - 7 članov zav. delavcev, - 2 člana zav. kmetov. 4. Komisija za izvajanje in spremljanje normativne dejavnosti ima članov: - 7 članov iz vrst zav. delavcev, - 2 člana iz vrst zav. kmetov. Zavarovanci kmetje so izvolili člane v svete zavarovancev na zbori zavarovancev po občinah. Število članov je določeno glede na števil zavarovancev kmetov v občini. V občini Ljubljana Vič-Rudnik je bil izvoljenih v svet zavarovancev 6 članov. DELEGAT JOŽE PERHAJ IZ KRAJEVNE SKUPNOSTI TURJAK je postavil vprašanje o izdelavi urbanističnega načrta za Tuijak. ODGOVOR: Za celotno območje mesta Ljubljane, ki vključuje tudi območje občine Ljubljana Vič-Rudnik, je bil v juhju 1972 sprejet odlok o urbanističnem programu za območje mesta Ljubljane. Z urbanističnim programom so se določile smernice za urbanistično urejanje prostora in zavarovanje širših prostorskih koristi izgradnje mesta in v okviru tega tudi točno določile namembnosti površin; ker je vaše vprašanje vezano predvsem na vprašanje možnosti individualnih gradenj, vam sporočamo, da so za območje Turjaka določene naslednje zazidljive površine: VS 254/1 Gradež - območje severno od ceste, ki vodi v Gradež s predvideno kapaciteto 236 stanovanjskih hiš VS 254/2 Gradež - eksistentno naselje z možnostjo 23 novih hiš VW 203 Tuijak - vveekend cona južno od ceste, ki vodi v Gradež VW 203/1 Turjak - vveekend cona južno od ceste, ki vodi v Gradež VS 255 Turjak - območje med gradom proti zadružnemu domu z možnostjo 26 novih objektov VS 256 Turjak - eksistentna zazidava ob cesti Ljubljana-Kočevje z možnostjo 17 novih objektov VS 252 Veliki Ločnik — z možnostjo 32 stanovanjskih hiš VS 253 Mali Ločnik - z možnostjo 28 stanovanjskih hiš. Za območje 254/1 Gradež s predvideno kapaciteto 236 stanovanjskih hiš in za območje VS 203, ki predstavljata večja prosta zemljiška kompleksa, je z odlokom uveljavljena prepoved graditve, parcelacije zemljišč in prometa z zemljišči do sprejetja zazidalnega načrta, medtem ko so ostala območja sproščena in dajejo takojšnjo prostorsko možnost za ca. 126 stanovanjskih hiš, seveda na podlagi lokacijske dokumentacije, ki jo izdela Ljubljanski urbanistični zavod (LUZ). Kolikor preveri krajevna skupnost, da obstajajo interesi za gradnje v obeh predelih, za katere je določena izdelava zazidalnega načrta, naj krajevna skupnost v skladu z veljavnim odlokom pripravi zazidalni načrt ali pa naj skrb za izdelavo zazidalnega načrta pogodbeno prenese na strokovne službe Komunalnega sklada Vič. GRADIVO ZA SEJO OBČINSKE SKUPŠČINE OBJAVLJAMO POVZETKE SKUPŠČINSKEGA GRADIVA ZA NEKATERE POMEMBNEJŠE TOČKE DNEVNEGA REDA SEJE OBČINSKE SKUPŠČINE. KI BO V NOVEMBRU Predlog odloka o izvršnem svetu skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Nova ustava je prinesla pomembne novosti v izvršilno funkcijo družbenopolitičnih skupnosti. Občinska skupščina je dobila nov izvršilni organ - izvršni svet. Ustavna opredelitev izvršnega sveta je zelo široka, odgovoren je občinski skupščini za stanje na vseh področjih družbenega življenja, za uresničevanje poUtike in izvrševanje predpisov ter za delo občinskih upravnih organov. Ustavno opredehtev izvršnega sveta je bolj podrobno obdelal občinski statut, ki predvsem navaja okvirne pristojnosti izvršnega sveta, sestavo in način izvolitve izvršnega sveta ter pravice in dolžnosti članov izvršnega sveta. Funkcija izvršnega sveta se šele uveljavlja in gradi vzporedno z graditvijo novega skupščinskega sistema. Obsedanja praksa je pokazala, da je treba okvirna določila občinskega statuta bolj podrobno obdelati, da bo izvršni svet lahko nemoteno delal in funkcioniral. V predloženem predlogu odloka so podane nekatere splošne določbe izvršnega sveta ter povezovanje izvršnega sveta z drugimi organi in organizacijami, ki na svojem področju nosijo delež odgovornosti za izvajanje dogovorjene politike v občini. Predlog odloka pooblašča izvršni svet, da zastopa občino kot pravno osebo, če ni za konkretno stvar drugače s predpisi določeno. Določbe o pravicah in dolžnostih članov izvršnega sveta opre- deljujejo funkcijo predsednika, podpredsednika in članov^, nega sveta. Naloge predsednika navaja že statut občine, odloka dopolnjuje naloge podpredsednikov in članov izvn* sveta. . Določbe o načinu dela izvršnega sveta določajo meto® organizacijske oblike delovanja izvršnega sveta. „ Izvršni svet opravlja svoje naloge s področja odborov ter* nih in občasnih komisij. Zadeve, ki jih bo obravnaval izn*5 svet, bo prej podrobno obravnaval odbor ali komisija ter s ^ jim stališčem predložil zadevo v obravnavo in odločanje izvry mu svetu. Za odločanje v posamezni konkretni zadevi p3 lahko izvršni svet pooblastil odbor ali komisijo. V prehodnih določbah je dano pooblastilo izvršnemu svjju j opravlja vse naloge, ki jih je občinska skupščina prejwv; ^mandatnega sklica poverila posameznim svojim svetom. a Izvršni svet predlaga občinski skupščini, da sprejme od1®1 p izvršnem svetu po pripravljenem predlogu odloka. Predlog sklepa o uporabi dopolnilnega dela 7 delavcev v obratovalnici samostojnega obrtnika Novi zakon (Ur. list SRS, št. 26/73) je v šestem poglavfu »Samostojno opravljanje obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti z dopolnilnim delom drugih oseb“ prinesel določene bistvene spremembe glede števila tuje delovne sile pri privatnem obrtniku. Po določilih tega predpisa se samostojne obratovalnice, po dovoljenem maksimalnem številu tuje delovne sile razlikujejo med seboj na osnovi poslovnega predmeta, ki ga opravljajo in po delovnih sredstvih. Tako lahko samostojni obrtnik, če opravlja storitve z gradbeno ali kmetijsko mehanizacijo, z avtodvigali, z avtovleko ali samostojni avtoprevoznik, zaposli le enega delavca. Dva delavca lahko zaposli zasebni bife. Tri delavce tisti obrtniki, ki se ukvatjajo s tako proizvodnjo ali storitvami, ko z uporabo avtomatov in drugih visokoproduk-cijskih strojev opravljajo storitve ali proizvajajo za tržišče v linij-sko-kontinuiranem tehnološkem procesu z enostavno predelavo surovin, ali z izdelovanjem umetnih mineralnih vod in brezalkoholnih pijač (tudi z mesarstvom, mlinarstvom in predelovanjem sadja) ter z izdelavo drugih živilskih izdelkov, ki se izdelujejo z avtomati in se prodajajo na mestu izdelave. Pet delavcev pa lahko zaposli samostojni gostinec in tisti obrtnik, ki izdeluje vsakovrstne proizvode, ki nastanejo z obdelavo, dodelavo in preoblikovanjem materiala in pohzdelkov ali z njihovim sestavljanjem oziroma vgrajevanjem in tisti, ki se ukvarjajo z vzdrževanjem in popravljanjem predmetov, z oprav- 4 ibl k Ijanjem osebnih in drugih storitev — pri delu pa ne upor3 j ^ avtomatov ali drugih visokoprodukcijskih strojev (enoS*y bi tem obrtnim storitvam lahko rekli — »storitvene nosti“)- .J k Vendar pa zakon tistim, ki po njegovih določilih poslijo 5 delavcev, razen zasebnim gostincem, v 144. čleJU,l {J možnost, da zaposlijo na podlagi delovnih pogodb Še dvJ0| lavca več (dopolnilno delo 7 oseb v obratovalnici je mak ^ no), pod pogojem, da to dovoli občinska skupščina. s) Občinski skupščini bo predložen v obravnavo predlog o uporabi dopolnilnega dela največ 7 delavcev v obratov . ^ samostojnega obrtnika. Po predlogu sklepa naj bi o PoSa\j i2 vlogi obrtnika odločal izvršni svet ter mu lahko dovolil ^j maksimalno 7 delavcev, če obrtnik izpolnjuje naslednje — da opravlja dejavnost storitvenega značaja, ki s® ni pretežno mehanizirati, 4 — da redno plačuje davčne in druge obveznosti, jjd; — da krajevna skupnost, kjer je sedež obratovalnice d3 U soglasje. . s. Poročilo upravnega odbora sklada ljubljanskih obč^ pri TIS za gradnjo osnovnih šol in vzgojnovarstvenilC zavodov o delu sklada od ustanovitve do konca le$ 1973 - povzetek Sklad ljubljanskih občin pri temeljni izobraževalni skupnosti Ljubljana za gradnjo osnovnih šol in vzgojno varstvenih zavodov je bil ustanovljen konec decembra 1971 kot investitor za gradnjo osnovnih šol in vzgojno varstvenih zavodov za obdobje 1972 do 1976 po programu, ki so ga sprejeli občani Ljubljane novembra 1971 z referendumom o uvedbi krajevnega samoprispevka. Odlok o ustanovitvi sklada so sprejele skupščina mesta in vseh pet ljubljanskih občinskih skupščin (ustanoviteljice sklada) ter z njim določile organe upravljanja sklada, organe nadzora nad delom sklada in zagotovile finančna sredstva za izvajanje programa. 1. Organi sklada Sklad upravlja 19-članski upravni odbor, v katerega je vsaka občinska skupščina imenovala po 3 člane, mestna skupščina pa 4 člane. V okviru upravnega odbora deluje 7 stalnih komisij, v katerih delajo člani upravnega odbora in strokovnjaki, ki niso člani UO. Skupščino občine Ljubljana Vič-Rudnik zastopajo v upravnem odboru ing. Natan Bemot, Turk Miro in Gedej Ištvan. Delovno področje, dolžnosti in pravice ter postopek pri delu upravnega odbora določajo statut sklada, poslovnik o delu upravnega odbora sklada in komisij ter pravilniki. Statut sklada so potrdile ustanoviteljice konec leta 1972 oziroma januarja 1973. Kot posebni organi sodelujejo pri realizaciji programa samoprispevka gradbeni odbori, ki sp ustanovljeni v krajevnih skupnostih, na območju katerih je predvidena izgradnja objekta iz samoprispevka. Ustanoviteljice sklada so izvolile 60-članski odbor za družbeni nadzor za uresničevanje trajnega in neposrednega družbenega nadzora glede namenske uporabe sredstev in racionalne izgradnje objektov. V ta odbor je imenovala skupščina Ljubljana Vič-Rudnik 10 članov po predlogu krajevnih skupnosti in krajevnih organizacij SZDL. 2. Program sklada Po programu sklada bo v obdobju od leta 1972 do 1976 zgrajenih na območju ljubljanskih občin 10 osnovnih šol s telovadnicami, 6 prizidkov k šolam s telovadnicami, 3 prizidki k šolam brez telovadnic in 4 telovadnice, 1 vzgojna posvetovalnica, 1 posebna šola in 19 novih otroških vrtcev ter 5 prizidkov oz. adaptacij otroških vrtcev. Tako bo pridobljenih 230 novih učilnic in 3460 novih mest v vrtcih. Z izgradnjo vseh šol se bomo približali 1,5 izmenskemu pouku in pridobili potrebne površine za potrebe podaljšanega bivanja učencev. V vzgojno varstvene zavode pa bo zajetih 45 % predšolskih otrok. Podlaga za izdelavo programa novogradnje šol in VVZ so bile že obstoječe potrebe v letu 1971 in ocena programiranih gradenj novih stanovanjskih naselij na območju mesta. Sedanji razvoj pa kaže, da z izgradnjo po programu samoprispevka ne bodo pokrite vse potrebe v predvidenem obsegu in bo potrebno za nekatera mestna območja čimprej sprejeti dodatne programe izgradnje osnovnih šol in VVZ ter pričeti s pripravami, da bi ob izteku programa po referendumu o samoprispevku lahko pospešeno nadaljevali delo na tem družbeno izredno občutljivem področju. Po posameznih letih zajema program: 1972: 1 nova šola s telovadnico, 2 prizidka s telovadnicama, 1 prizidek brez telovadnice (skupaj 30 do 38 učilnic in 1 telovadnica); 5 novih vrtcev in dve adaptaciji, skupno 990 mest; od tega v občini Ljubljana Vič-Rudnik: osnovna šola Brezovica 8 učilnic s telovadnico, osnovna šola Dobrova z 8 učilnicami in telovadnico, VVZ Škofljica za 80 otrok. 1973: 3 nove šole s telovadnicami (32 do 34 učilnic) 1 telovadnica in vzgojna posvetovalnica; 6 novih vrtcev za 970 otrok. Od tega v občini Vič-Rudnik: VVZ Malči Belič, 120 mest. VVZ Vič VS-6, 130 mest. 1974: 4 nove šole s telovadnicami, 2 prizidka s telovadnicama (84 do 88 učilnic), 3 novi vrtci za 590 otrok. Od tega v občini Vič-Rudnik: — osnovna šola Hoijul, 14 učilnic s telovadnico, — osnovna šola Vič, 26 učilnic z dvema telovadnicama, — VVZ Vrhovci za 140 otrok. 1975: 1 nova šola s telovadnico (20 učilnic), prizidek s telovadnico in prizidek za podaljšano bivanje; 3 novi vrtci in dva prizidka skupno za 640 otrok. Od tega v občini Vič-Rudnik: — VVZ Murgle za 200 otrok. 1976: 2 šoli s telovadnicama, 1 prizidek s telovadnico (skupaj 40 učilnic), 2 telovadnici, 1 prizidek za podaljšano bivanje; 4 vrtci za skupno 460 otrok. Od tega v občini Vič-Rudnik: — osnovna šola Vrhovci prizidek s telovadnico. Če skupni program primerjamo po posameznih letih po cenah, ki so bile predvidene za posamezni objekt v odloku o uvedbi samoprispevka, je primerjava naslednja: ZA MESTNO OBMOČJE: vrednost po odloku 1972 1973 1974 v milijon din 46,0 54,2 63,3 bazni indeks 100 118 138 verižni indeks 100 118 117 posamezno leto v % 19 23 26 P< d< 1975 34,5 75 55 14 li1 * J ,f i' ZA OBMOČJE OBČINE VIČ-RUDNIK: vrednost po odloku 12,0 6,3 27,0 v milijon din bazni indeks 100 52,5 225,0 verižni indeks 100 52,5 429 posamezno leto v % na petletni program v občini 22 11 50 posamezno leto v % glede na skupni mestni program 26,0 11,5 42 5,0 41,7 19 9 j; ■ji' U: ' ta ■ sv : J® 14,5 st ni »1 ^ Leto programa po odloku pomeni leto pričetka Q ___________________________1:»: i____.1______o -/»ni 11 . Objekt pa se lahko prične graditi, ko so zbrana zanJ ' ^ V| sredstva in potrjena vsa investicijsko tehnična doku^’^ sp Pred pričetkom gradnje mora sklad izločiti vsa U re stva za posamezni objekt na poseben račun. Do kon®3. ^ zaradi priliva sredstev ni bilo potrebno odlagati pričetk^ še pri nobenem objektu, ker je priprava investicijski dokumentacije v vseh primerih trajala dalj časa ko 0| finančnih sredstev. 3. Dosedanja realizacija programa samoprispevka ^ d. Glede na terminski plan, ki gaje sprejel upravni od ^h o| nšfl /amiifla nri oradnii dr> dokončne nredaic ^ j^ znaša zamuda pri gradnji do dokončne predaje prečno dva meseca pri objektih programa 1972, mesecev pri objektih programa 1973 (zaklonišča, I Program 1972 in 1973: . kti:, a) Iz programa 1972 oziroma 1973 so zgrajeni oO-l^jci’ 3 osnovne šole (skupno 24 učilnic) in dve tclov — 7 otroških vrtcev za 728 otrok; b) v gradnji so: — 2 osnovni šoli in ena telovadnica (16 učilnic); — 5 otroških vrtcev za 976 otrok; 2naša KOMUNA - PRILOGA - NAŠA KOMUNA - PRILOGA - NAŠA KOMUNA PRILOGA - NAŠA KOMUNA PRILOGA - NAŠA c) razpisno zbiranje ponudb oziroma izbrana ponudba izvajalca: - en otroški vrtec in - vzgojni zavod; č) v izdelavi so glavni projekti za 4 osnovne šole in en otroški vrtec. Od tega v občini Vič-Rudnik: a) zgrajeni objekti: - osnovna šola Brezovica (8 učilnic in telovadnica) - osnovna šola Dobrova (8 učilnic in telovadnica) ~ otroški vrtec Škofljica (80 otrok). - otroški vrtec Malči Belič VS-4 (120 otrok) - otroški vrtec Vič VS-6 (130 otrok) Program 1974: Pri^ *Z(!elav’ so programske osnove, v izdelavi so idejni projekti. Pripravljaj o pa se tudi glavni projekti in ostala investicijsko teh-■Ji«< nična dokumentacija, v občini Vič-Rudnik: ~ za osnovno šolo Vič je v izdelavi glavni projekt, predviden j začetek gradnje bo v marcu 1975; 'iL ?a osnovno šolo Horjul je v izdelavi idejni projekt in je zvjjpredviden začetek gradnje v maju 1975; Sjlj ~ za otroški vrtec na Vrhovcih je v izdelavi idejni projekt in vraje predviden začetek vradnie noleti 1975. P3 Pr K • r o i len začetek gradnje poleti 1975. 'gram 1975 in 1976: jvfl |~a objekte so pripravljene programske osnove. V izdelavi so SnjiL ^‘Stični pogoji, ki bodo podlaga za nadaljnje delo. Imeno-n> so tudi že gradbeni odbori, ki so se že vključili v delo. H ■Pot' °^e^te v občini Vič-Rudnik so bile že obravnavane in ^)ene programske osnove, pridobljene lokacije in to za: vrti Vrtec v Murglah za 200 otrok (zaradi težav z lokacijo bo nih ^ za *n za otrok na dveh različ- > ~ Prizidek k osnovni šoli Vrhovci. ' Organizacija dela sklada bi* teh 60 s*<^a^a vodijo upravni odbor in stalne komisije. Člani i^Uvci°r®anov °Pravli lj° svoje delo brezplačno kot družbeni de- j ^klad ima strokovno službo, ki šteje 5 delavcev. J kovn rayn' 0<^bor in TIS sta ugotovila že ob formiranju stro-u(( suS*.u^be za potrebe sklada, da ne bi bilo racionalno, če se rtluskla' U f0rmiraj0 vSe ^rokovne službe (priprava, obdelava in sp °bdeJeVan^e “tvesticijsko tehnične dokumentacije, zbiranje in Sq ,ava Ponudb, oddaja del in nadzor nad gradnjo za skupno iftticijsk t0V P1"0^31113)- Zato je upravni odbor oddal posle inve-/al1*zavori -a *.nzen‘rir>ga s pogodbo ljubljanskemu investicijskemu J3neposU i11 *nžentrskenru biroju Hektroprojekt (za leto 1972 z izhir/reano pogodbo, za naslednja leta po javnem razpisu in J »ugodnejšega ponudnika). ir določ Žn°Sti or8anizacije za investicijski inženiring so podrobno noben61*0 S P08°dbo, ne more pa ta organizacija sama odločati o 'tokum™ vprašanju, temveč pripravlja investicijsko tehnično izdaje D eJJ,tac*j°’ izvršuje strokovno oceno, opravlja nadzor ter sticjj*/6. °8e ‘n strokovne rešitve. Stroški organizacije za inve-J inženiring znašajo 3,65 % od investicijske vrednosti. b^čelna stališča za delo sklada H ;naslijravni odbor sklada je že v začetku svojega dela sprejel '- skh načelna stabšča: danes a(a -*e odgovoren za realizacijo celotnega programa dolo-jjsptej®a L odlokom. Pri tem se mora držati meril, ki so bila jlcena ? V investicijske vrednosti (cena za kvad. m oz. * ^mb3 0tro^° mesto); ker je potrebno ta merila zaradi spre- ll^jekte"3 korigirati, se korigirajo sorazmerno za vse || - p -1Z ProRrania-zadevnega leta; Pbst ne' rsakem -objektu je treba zagotoviti njegovo funkcionalni6 treba ^ CC*e na ^lnandne okvire. V okviru materialnih pogojev Zoajp zagotoviti, da bo šola ustrezala vsem nalogam in potre-1 Sk6mupSirane žo*e- Zmogljivost šol naj ustreza 1,5-izmen- ^ejavnjuSekl!lost* ai' dodatne zmogljivosti, ki jih želijo grajevni obdina 1 a' °i)činske skupščine, se lahko upoštevajo le, če " gradt0 za80t°vi dodatna sredstva; Potijgp j”!3 se ne more začeti na nobenem objektu, dokler ni <0volii "Ves‘icijski program, projekt in cena. Med gradnjo se ne l,! Ta stalf/x,nembe Pro8rarna- •hestria LlSča ln stališča, ki so jih glede dela sklada sprejeli: ij 6sta in 0,,1/'erenca SZDL, koordinacijski odbor pri skupščini ^ Smeri .0^bor za družbeni nadzor sklada, predstavljajo osnov-I S'užb skladaZa *n 0d*oč'tve upravnega odbora in strokovnih H s *6riavw?*Vj11-*6 sklada z ustanoviteljicami in drugimi dejavniki ji a) ^ st dela sklada I ^'c Pot^kSre^n’ St’k uPravnega odbora s skupščinami ustanovi-j! J1’ odbor sk Pre.dvsern Prek članov, ki so jilr imenovale v uprav-t, Ntač D i^P^čine. Imenovani člani so v občini oziroma mestu ; *ak? da n« ^ ^e*a uPravnega odbora in v obratni smeri, j 0!® skuD5vPravn‘ °dbor sklada prenašajo probleme in stališča ‘ s!J° tudiP Llne’ ^ °bčinskimi skupščinami neposredno sodelu-J^PSčine ^ra^ben‘ °dbori. Poleg tega pa seznanjajo občinske ^^ora i10 °bčane o delu in problemih sklada tudi člani J b) ž ružbeni nadzor. st'čnim ^praVn'mi organi občin in mesta in ljubljanskim urbani-^'žacijg v°dom sodelujejo strokovne službe sklada in orga-jif predstaVmulnvest*c'isk> inženiring, v nekaterih primerih pa tudi ,i' c) hjestkl 8radbenih odborov. ( ^dbor pon? družbenopolitične organizacije obvesti upravni if sPra*anje ubej’ Ce 56 pojavi ob izvrševanju programa sklada II j r6Vrže v llahko ogrozi realizacijo programa, kar se lahko i e5evanjc j Pokdčni problem. Doslej je dobil upravni odbor za 'l Da^61113^ polno podporo teh organizacij. # |?'tien: Je bilo doslej sodelovanja z občinskimi družbeno- ok ^ ra?r ?r8anizacijatm, ki bi lahko v mnogih primerih po- ^č®nosti obe določenih vPraSanJ in Indi prispevale k boljši / a!, | ds t a v nji ^ Pr fv n e 8a odbora je javno. Na vse seje so vabljeni fj ob*1 sklada , 3 'n vendar sredstva javnega obveščanja o f nii no tud^r013*0 seznanjaj° občane. Upravni odbor sklicuje Ps leknA- lskovne konference, na katerih se novinarji sezna-delbjJPH Problemi. inlai^^ada Premalo poročajo tudi občinska glasila SZDL, Va|V'*i° Predv VSe tek°če informacije sklada. Ta glasila, ki obrav-del3 k PravoS'Cm *oka*P° problematiko, bi lahko veliko prispe-hit*1 sklada : asnemu in pravilnemu informiranju občanov o gradnji reabzac'j* programa ter o problemih, ki zavirajo ^3da /vsaka* jdbor 'zdaja tekoče informacije o delu organov ž oziroma 3 mesece), v katerih sproti objavlja trenutne probleme o posameznih objektih in poteku del. Izidejo v 2000 izvodih in jih dobijo vse družbenopolitične organizacije v občini in mestu ter občinske skupščine. Informacij pa ne dobijo vedno tisti, ki so jim namenjene, kar bistveno zmanjšuje splošno informiranost ter povzroča pogosto nepotrebne kritike in vprašanja. 7. Osnovni problemi pri realizaciji programa Čeprav je sklad investitor za objekte programa samoprispevka, sprejema upravni odbor kot organ upravljanja sklada odločitve o izbiri programskih osnov in idejnih rešitev šele, ko dobi soglasja svojih strokovnih komisij ter gradbenega odbora in skupščine občine, ob tem pa še vsa potrebna soglasja upravnih služb, inšpekcij in komunalnih podjetij. Do vsake odločitve vodita dve poti: samoupravna in upravna. To razumljivo podaljšuje postopek za sprejemanje odločitev, ker je potrebno usklajevanje različnih mnenj, predlogov, zahtev in želja z danimi pogoji in možnostmi. Upravna pot oziroma upravni postopek je določen s predpisi, ki v mnogih primerih niso racionalni. Samoupravna polje določena s statutom sklada. Čeprav tak način sprejemanja končnih odločitev zahteva več časa, vendar pri tako široko zasnovani akciji kot je realizacija programa samoprispevka, ki neposredno zadeva interese slehernega občana, mora biti v neposredno odločanje vključenih čimveč dejavnikov in občanov. a) Pridobitev in izbira projektov. Za vsak objekt je treba najprej izdelati in sprejeti programske osnove, pri čemer se v večini primerov odprejo problemi kot na primer: - z odlokom predvidena kapaciteta objekta je glede na potrebe in današnjo oceno neposredno prizadetih (krajevna skupnost, občina) prenizka, prekoračiti pa je ni možno zaradi meje, postavljene z referendumom; - z odlokom ni točno določena kapaciteta (število učilnic, ali samo višji ali samo nižji razredi ali oboji); - za otroški vrtec ni določena struktura oddelkov (ali samo za otroke do dveh let, 2 do 3 leta ali samo za 3 do 7 let); ali bo imel objekt upravne prostore in kuhinjo samo zase ali tudi za druge (dislocirane) objekte oziroma oddelke. Mnenja so različna in usklajevanja večkrat dolgotrajna. Upravni odbor si je prizadeval, da bi pri pripravi in izbiri projektov za objekte iz programa samoprispevka dosegel sodelovanje vseh za osnovno šolstvo in vzgojno varstvo zainteresiranih in odgovornih organov, organizacij in projektantov. Pri tem je želel dobiti na podlagi programskih konceptov, ki upoštevajo sodobne pogoje in potrebe vzgoje, izobraževanja, gradbene tehnologije in ekonomike take projekte, ki jih bo možno v celoti ali vsaj glede posameznih elementov uporabiti na večjem številu lokacij. Čeprav so bili doslej doseženi na tem področju le delni uspehi, so vendar za objekte programa 1974 v glavnem sprejeti projekti izmed objektov, ki so že zgrajeni oziroma so v gradnji s tem, da se pač morajo prilagoditi novi - konkretni lokaciji. Težave pa nastajajo tudi pri takem načinu izbire projektov, ker zaradi prezasedenosti nekaterih projektivnih organizacij ni mogoče doseči ustreznejših skrajšanih rokov za izdelavo projektov. S takim načinom izbire projektov se poceni dokumentacija, gradnja pa se racionalizira. Zaenkrat še ni možno reči, koliko se zaradi tega poceni gradnja, ker nas pri tem ovirajo velike vsakoletne podražitve gradbenega materiala in storitev. b) Soglasja in upravne odločbe Osnovna težava za pridobitev lokacijske dokumentacije oziroma lokacijske odločbe je v tem, da v številnih primerih z urbanističnimi programi oziroma zazidalnimi načrti določeni pogoji ne ustrezajo za šolski oziroma vzgojno varstveni objekt (premajhno zemljišče, prometna povezanost, ustreznost okolja) ali pa še ni zazidalnega načrta. Pri soglasjih inšpekcijskih služb in komunalnih institucij nastajajo problemi, ki jih lahko združimo v dve osnovni skupini: - zemljišče ni ustrezno komunalno opremljeno (kanalizacija, trafo postaja, vodovod, ogrevanje, ceste); - inšpekcije postavljajo ostrejše in širše zahteve, kot jih določajo običajni normativi; inšpekcije postavljajo že pri zgrajenih objektih zahteve, ki niso obsežne v glavnem projektu, čeprav niso dale pripomb h glavnemu projektu v tej smeri. Na splošno pa je že po zakonskih predpisih sam postopek za pridobitev lokacijske dokumentacije oziroma odločbe, gradbenega in uporabnega dovoljenja izredno zapleten, odvisen od šte- vilnih soglasij organov in organizacij in že zaradi tega izredno dolgotrajen. Čeprav gre pri realizaciji programa samoprispevka za družbeno izredno pomembno akcijo, je upravnemu odboru sklada šele po dolgotrajnem prizadevanju uspelo vsaj v določenih primerih poenotiti in skrajšati postopek pri prizadetih organih in organizacijah. Za objekte z območja občine Ljubljana Vič-Rudnik so se postopki zavlačevali brez pravega vzroka in so tudi objekti šli v izgradnjo s precejšnjimi zamudami, vendar so izvajalci pri večini objektov zamujeno delo nadoknadili. Za pripravo investicijsko tehnične dokumentacije, pridobitev zemljišča in pridobitev soglasij se porabi 12 do 14 mesecev, sama gradnja objektov pa traja pri šolah 10 do 14 mesecev, pri otroških vrtcih pa 6 do 10 mesecev. c) Oddaja del in gradbeni nadzor Objekte programa 1972 je oddajal sklad z neposredno pogodbo. Objekte programa 1973 pa oddaja sklad izvajalcem na podlagi javnega natečaja z izbiro najugodnejšega ponudnika. Čeprav si pri tem prizadeva oddati dela za fiksno ceno (na ključ) ali vsaj po fiksnih cenah, sklad takih ponudb ne dobi zaradi stalnega naraščanja cen v gradbeništvu. Zaradi tega moramo iskati cenejše rešitve v izvedbi in opremi, kar pa povzroča kritiko prevzemnikov objektov. Gradbeni nadzor opravlja služba za investicijski inženiring. Gradnja teče v večini primerov po terminskem planu. Če nastane zamuda pri izgradnji objekta po krivdi izvajalca, mora ta nastalo škodo povrniti. Pri izvajalcih tipskih montažnih objektov ima sklad velike težave pri odpravi pomanjkljivosti, ugotovljenih pri tehničnem pregledu že zgrajenega objekta zaradi številnih kooperantov, na katere sklad nima neposrednega vpliva. č) Problematika zaklonišč V začetku leta 1973 je bil uveljavljen odlok o obvezni gradnji zaklonišč v mestu Ljubljani. Program gradnje objektov pa tega ni predvidel in finančna sredstva v oceni niso bila zajeta. Razen v redkih primerih je bilo potrebno popraviti vse projekte za gradnjo v letu 1973. Zaklonišča se morajo graditi pri vseh objektih, kjer to dopušča zemljišče in gradbeno tehnični pogoji. Potrebna sprememba in dopolnitev načrtov je povzročila časovni odmik pričetka gradnje in dodatni finančni problem. Ti dodatni stroški izgradnje zaklonišč znašajo 8 % do 20 % investicijske vsote, razen v primerih, ko se zaklonišče ne gradi in je potrebno plačati samo 2 % prispevek za gradnjo javnih zaklonišč. 8. Financiranje programa V pripravah referenduma so bila ocenjena tudi potrebna finančna sredstva. Kot podlaga je bila vzeta cena 2500,- din za kvad. m šolske površine (brutto) oziroma 25.000,- din za eno otroško mesto v vrtcu. Ta ocena je bila prevzeta tudi v odlok o uvedbi samoprispevka. Po njej znaša skupna vrednost vseh objektov 5-let ne ga programa 240,000.000, - din. Predvideno je bilo, da bo pokril samoprispevek 51,3 % celotne vrednosti, ostalih 48,7 % pa bo pokril prispevek sklada za otroško varstvo in proračuni občinskih skupščin. Poleg tega morajo občinske skupščine posebej kriti stroške za pridobitev zemljišča in ureditev igrišč ter okolice in nabavo drobnega inventarja. Cene, ki so bile določene za posamezni objekt z odlokom, so lahko le primerjalna osnova zaradi stalnega naraščanja cen gradbenih storitev. Ker rastejo cene v gradbeništvu hitreje, kot se povečujejo nominalni osebni dohodki, od katerih se obračunava samoprispevek in ker je prispevek sklada za otroško varstvo več ali manj konstanten, se je moral iz leta v leto večati delež, ki so ga morale prispevati občinske skupščine iz proračuna. Še bolj pa je na povišanje deleža občinskih proračunov vplival količinsko različen program po posameznih letih. Taje povzročil v 1. 1973. izredne težave tem proračunom, ker so morali zagotoviti manjkajoča sredstva za realizacijo programa. Ker so ustavne spremembe zreducirale občinske proračune, se je spremenilo tudi financiranje gradnje s tem, daje bil uveden poseben prispevek 0,48 % iz osebnega dohodka, ki naj bi pokril vse podražitve, ki so jih doslej morali pokrivati občinski proračuni. To velja že za leto 1974. Podražitve objektov do 1974 pa morajo pokriti še občinski proračuni. V Ljubljani, 21. 10. 1974 FINANČNI NAČRT ZA LETO 1974 Priliv sredstev sklada po finančnem načrtu za leto 1974 po stanju dne 30/6-1974. Planirano Realizirano % 1. Prenesena sredstva po ZR 73 1. Saldo žiro račun sklada 31/12-1973 62.914.277,88 62,914.277,88 100 n. Teijatve sklada po ZR 73 1. Posojilo LIK Kočevje 1.521.322,90 36.457,95 2,4 2. Sob Bežigrad po L'P 73 2.539.885,00 1.250.000,00 49,2 Sob Moste po FP 73 846.775,00 846.775,00 100,0 Sob Šiška po FP 73 887.565,00 857.565,00 96,7 Sob Vič po FP 73 9.890,00 9.890,00 100,0 Skupaj 11 • 5.805.437,90 3.000.687,95 51,6 m. Dohodki po fin. pl. 74 1. Krajevni samoprispevek 56.500.000,00 26.344.691,25 46,6 2. Prispevek OV (TIS) 3. Sredstva iz OD pri 19.000.000,00 9.500.000,00 50,0 TIS (0,48 %) 31.276.000,00 — — 4. Ostali dohoiiki-c bresti 1.500.000,00 1.399.191,95 93,3 Skupaj III 108.276.000,00 37.243.883,20 34,4 IV. Ostala sredstva in terjatve 1. nerealiziran samop. 73 3.340.802,64 2. nerealiziran izred. c.oh. 73 894.119,65 3. vrnjen gar. pologi — 2,022,200,00 4. Sob Šiška za Andersen 111. 1.279.182,60 - Skupaj IV 5.514.104,89 2,022.200,00 SKUPAJ 1, 11, III in IV 105,181.049,03 Sredstva samoprispevka so realizirana po zbirnih računih 4‘>,8%. Stanje žiro računa sklada 30/6-1974 znaša 70.180.758. UPRAVNI ODBOR SKLADA J KAŠA KOMUNA - PRILOGA - NAŠA KOMUNA - PRILOGA - NAŠA KOMUNA PRILOGA - NAŠA KOMUNA PRILOGA - NAŠA Stališča in pripombe izvršnega sveta Pri obravnavi poročila sklada za izgradnjo osnovnih šol in vzgojnovarstvenih zavodov je izvršni svet pozitivno ocenil delo sklada. Za nadaljnjo gradnjo šol in vrtec izvršni svet predlaga: — pri izbiri projektov naj se bolj kot dosedaj upoštevajo tipski projekti ter ustrezni cenejši materiali in s tem poceni .gradnja, - bolj kot doslej naj se upoštevajo predpisani normativi, — prouči naj se možnost pokrivanja podražitve za objekte po programu iz leta 1973, ki so bili zgrajeni v letu 1974 ali kasneje, občinski proračun teh razlik ne bo mogel pokrivati, - viiumu miaiiiutiiijc izgiaunje ^VKIJUCIIO priUOimm zemljišč, komunalno urejanje zemljišč in' okolice ter naba« drobnega inventarja) naj prevzame sklad za izgradnjo osnovi! šol in vzgojno varstvenih zavodov. Predsednik izvršnega svf! Franci: Martine Predlog odloka o sprejetju zazidalnega načrta za del območja zazidalnega otoka VS-103 faza I in II — Murgle Zazidalni načrt vsebuje programski del zazidalnega načrta in tehnični del, ki vsebuje tehnično poročilo, pravilnik o izvajanju zazidalnega načrta, grafični del in ekonomsko tehnično poročilo. Zazidalni načrt obsega vzhodni del območja VS-103, ki ga omejujejo na severu Cesta v Mestni log, na vzhodu bodoči rezervat za javni program ob podaljšku Titove ceste, na jugu zaščitene površine za avtocestni sistem ob Malem grabnu in na zahodu obstoječa zazidava ob Mokrški cesti. Zazidalni načrt predvideva skupno 360 pritličnih, neppdkle-tenih stanovanjskih hiš in 7 verižnih hiš (kombinacija pritličnih in enonadstropnih). Verižne hiše so locirane v predelu med Cesto v Mestni log in Javorjevim drevoredom kot prehodni tip objekta med blokovno gradnjo ob severni strani Ceste v Mestni log k pritlični zazidavi Murgel. Zazidalni načrt predvideva skupno 387 garaž in 244 parkirnih mest. Vse garaže so nameščene v garažnih nizih ob cestah, razen 7, ki so predvidene v sklopu verižnih hiš. Za obravnavano območje so tudi točno določene lokacije spremljajočih objektov, in sicer: — objekt osnovne preskrbe na vogalu Ceste pod topoli in Javorjevim drevoredom, vzgojnovarstvena ustanova v kareju (zapadno od Ceste pod topoli), 7 zaklonišč, predvidenih kot delno vkopani objekti v sklopu javnih zelenic in eno zaklonišče v sklopu objekta osnovne preskrbe. Zelene površine naselja so predvidene v obliki 22 otroških igrišč za najmlajše, 10 otroških igrišč, športnega parka ob Malem grabnu in ostalih rekreacijskih zelenih površin kot so atriji, predvrtovi in ostale proste zelenice. Z uveljavitvijo tega odloka bodo prenehali veljati vsi do sedaj izdani sklepi, na podlagi katerih je bilo že zgrajenih 225 stanovanjskih hiš, ti sklepi so vključeni v odloku. S tem zazidalnim načrtom se določa lokacija še 142 hiš. Od teh bo 134 hiš pritličnih, zgrajenih iz Siporexa (tipski projekti) opečnimi čelnimi zidovi, kritino iz salonitke, vrtne ograje pa bodo v kombinaciji vidne opeke in lesa, 7 verižnih hiš bo zgrajenih na podlagi tipskih projektov, medtem ko se bo atrijska hiša vzhodno od Ceste v Murgle morala prilagoditi obstoječi skupini 10 hiš z ometanimi fasadami in ometanimi vrtnimi zi- dovi. Stroški urejanja za 1 kv. meter funkcionalnega zemlj® znašajo 370,15 din. Zazidalni načrt je predložil Komunalni sklad Vič s tem, da,‘ obdelovalec programskega dela zazidalnega načrta Ljubljafl* urbanistični zavod, medtem ko je arhitektonski del zazidalne! načrta izdelal France Ivanšek, dipl. inž. arh. STALIŠČA IN PREDLOGI IZVRŠNEGA SVETA Pri obravnavi zazidalnega načrta je izvršni svet upošteval,^ je bil zazidalni načrt izdelan že začetkom leta 1973. Po skl*? sveta za urbanizem občinske skupščine ter mestne skupščin6)1 bil-osnutek zazidabrega načrta javno razgrnjen od 9. julija avgusta 1973. V javni razpravi so bile podane pripombe, kate' je obravnaval svet za urbanizem občinske skupščine. SveO urbanizem je nekatere pripombe upošteval ter je osnutek z* dalnega načrta popravljen v smislu pripomb, ki jih je svet! urbanizem upošteval. Vseh pripomb pa ni bilo možno upo*1, vati, ker so predstavljale za isto lokacijo oz. prostor razlik predloge glede namembnosti in pripomb, ki so se nanašal«* prometno ureditev avtocestnega in obvoznega sistema. Glede na to, da je svet za urbanizem v letu 1973 opravil'* pripravljalni postopek ter da je osnutek zazidalnega načrta P|j pravljen po sprejetih pripombah iz javne razprave, izvršni sv predlaga občinski skupščini potrditev zazidalnega načrta P predlogu odloka. Predijfl izvršnega sv{ FRANCE MARTIN V skrajnem jugovzhodnem delu (južno od ceste v Murgle) je zazidalni načrt spremenjen glede na prilagoditev že izvedenim komunalnim napravam. i svei 'INE KAKO SE BOMO GRELI? Letošnja zima bo, kot je že sedaj videti, huda, da bo kaj. „Nam bo tedaj toplo, ali bomo trepetali od mrazu," se sprašuje marsikdo. Premogovniki so z obljubami za dobavo premoga skromni, z dobavo samota še bolj skopi. Les je drag, olje je drago, vse skuhaj obeta »lepe“ stroške. O kolektivnih dobavah kurjave ni kai slišati in se mora vsak sam znajti kakor ve in zna. Za prebivalce blokov ta skrb odpade (seveda, če bo elektrika), tisti, ki si morajo sami iskati gorivo, Pa stoje pred tršim orehom. Kurjavo bo treba najti na ta ali oni način, saj vseh ne greje ravno ljubezen, ali misel na poletne podražitve. ^Kako se bodo oskrbeli s kurjavo naši občani? O tem naj govore Ce je toplarna v okvari, odprem v kuhinji štedilnik na plin in z njim delno grejem, v sobi pa priključim električno peč in gre. Je dražje, mrzlo pa le ni. Če ni elektrike, tedaj je zmešnjava popolna. Potem sem tudi jaz v mat položaju. Ko pridem domov, se sicer temeljito ogre-jem takoj, saj imam priliko pešačiti v 9. nadstropje, če ni elektrike in dvigalo torej stoji. To je grozno! Lani smo zmrzovali, ko so bile redukcije, kot na severnem tečaju. Edini izhod je, če že vse odpove, da greš na obisk. Seveda k nekomu, ki ima klasično kurjavo, ali pa ni ..električno reduciran". Niš blok ogrevajo na premog. Če ga ne bo, bo treba najti drugo rešitev. Potem se bomo morali verjetno preusmeriti na drugačno gorivo. Zaenkrat še nisem zmrzovala. Se pa tudi zgodi, da centralna za nekaj časa odpove, vendar ni to še nikoli trajalo do neznosnosti. Imam drugačne skrbi s to kurjavo! Draga je in to krepko draga! Če pogledaš račun le pozimi, se ti niti ne zdi, ampak kurjavo plačujemo skozi vse leto. Potem je pa kurjenje zelo drago. Ceneje bi bilo, če bi kurila sama in si sama nabavljala kurivo. Res pa svf1 iNf' H TOMAŽIN ni zaskrb- jLna- ..Stanujem v bloku, kjer amo centralno kurjavo. Zato .‘3 dosti ne belim las, kje najti »Javo. Priklonlieni smo na ^jansko^ophnio"!" za vse v ie tZI ? kurjavo skrbi hišnik. Če čnr,°P , na v okvari, tedaj se za-na i1e*ave; ‘-e hi bila nespodob-hud d re*^a’ se Potern začne LEOPOLD LOVŠE .ni imel skrbi s kurjavo, saj ne stanuje v bloku. ,.Nabavil sem premog. To je še najceneje in vsak rad, če je to možno, malce varčuje. Premog sem kupil pri premogovniku Zagorje.389 dinarjev me je veljala tona premoga. Premog imamo za trajno gorečo peč in tudi za kurjavo v drugih pečeh. Prej smo kurili z drvmi, pa je predrago. Letos smo se zato doma odločili za zamenjavo goriva. Premog je težko dobiti. Jaz sicer nisem imel tako velikih problemov, ker je bil ženin oče rudar, ostali pa imajo težave, kot slišim. Premoga ne moreš dobiti vsak dan. Ko pa premog je, čakaš v vrsti, da ga dobiš. Včasih je vrsta zelo, zelo dolga, vendar kaj moreš, čakaš. Zima je še daljša in povrhu vsega še mrzla." MARTA MAJES je tudi tako srečna, da stanuje v bloku in ji sami ni treba skrbeti za kurjavo. ,,V bloku imamo centralno kurjavo. S tem je večina težav, ki jih imajo drugi, rešena. Kurilni odbor in hišnik urejajo vse v zvezi z ogrevanjem. -Centralna kurjava doslej na vso srečo še ni odpovedala, vsaj za dolgo časa ne. je, da tako nimam nobenih problemov s kurjavo, razen finančnih seveda." Pripravil in fotografiral: MILOVAN DIMITRIČ ______________________________________________________________5 h • živinoreja na razpotju in°rej ? 56 ^tu dni, kolikor časa nas organizatorje in živinorejce spremlja ^ 56 P°^asi spreminja v gospodarsko krizo obratov in '■'V* katerim ie osnovna delavnost živinorejska nroizvodnia. kriza mesa terim je osnovna dejavnost živinorejska proizvodnja, ^hsotna i, . obr *nza ^črpava živino-?nižiraio i- ‘n organizacije, ki B v žjjo živinorejsko proizvod-j ‘ cikiheJ6. moten je proiz-‘‘neva v obseg črede se manjša oan, primanjkuje obrat- nih sredstev, organizacije imajo občasno blokirane žiro račune, so nelikvidne. Zaradi Nenehnih izgub se slabšajo notranji odnosi, iščejo se .grešni kozli", ki naj bi povzročili izgube, sledijo odpovedi delovnega i ttiisk£ Avgustovska seja izvršnega odbora kmetijske zemljiške hpnosti (v nadaljnjem besedilu KZS) naše občine je dela323^3’ novo org311'2!13113 KZS v polnem zamahu je bistveno nov element na področju agrarne poli-2 j® nosilka novih družbenoekonomskih odnosov v tiim u ' Politiki. Podčrtati je potrebno vlogo subjek-treh Sil kot 50 ZK- SZDL> «ndikat, ZM, ki jih je ponje n° nenehn° vključevati za uspešno delo pri nadalj-razvoju in vključevanju KZS v vsakodnevno življe- .sorazmerno kratkem času se je na KZS obrnilo pre-Za jj® Število občanov z različnimi vprašanji in željami (stat- izdajo potrdila o opravljanju kmetijske dejavnosti skladu z zakonom o kmetijskih zem- jj^s kmeta) v host' ^daij® 23 izdajo soglasja za spremembo namemb-Crt 1 kmetijskih zemljišč, ki so izven zazidalnih na-ljen v - So primeri, da stavbe že stojijo, ali so celo vsekat i ^dentiramo P3 zemljišče kot kmetijsko zemljišče, ^2 « dolgo niso in tudi ne bodo. Na zahtevo sodišč daje krftet"lnenja 0 P0S3meznih gospodarstvih ali so zaščitene iT1!® v smislu zakona o dedovanju, vpliv i^0111®1 2 zemljišči KZS trenutno še nima večjega ten a Lahko ga le evidentira, ker nima sredstev za direk-Ze^ftap, kar bi bilo najprimerneje. Ponudba prodaje 2.0qq ? i® velika, predvsem manjših parcel od 500 do khiet L.Vatk m’ Začeto j® tildi delo pripravljanja kart za Ost i prostorskega plana. konr , J® ^e vrsta nalog, ki bi jih morali izpeljati do tako3 6ta ^4. Do konca leta bi morali formirati KZS p0sj V organizacijskem pogledu, kot v načinu finančnega drUž.Vanja- Potrebna je tesnejša povezava s podpisniki ki ^n®ga sporazuma, zlasti delovnimi organizacijami, veliko ujej° s kmetovalci. Krajevne skupnosti lahko režitv0 .P^Pomorejo k evidenci neobdelanih zemljišč in Začel' e'teh- Na območju Polhovega Gradca bi že lahko naj (J.z 2aščito zemljišč in evidentiranjem le-teh. Pričeli Plesjj s. Pripravami za izvedbo komasacij v Preserju, dobr0Cl in Horjulu. Iz navedenega je razvidno, da je KZS dolgo prič^3 Z ki so jih kmetovalci in občani ING. LOJZE HABJAN razmerja, običajno najsposobnejših kadrov, ker se ne čutijo več vame, oziroma so njihovi družinski proračuni ogroženi, ker že lep čas ne poznajo povišic osebnih dohodkov. To so kratki povzetki posledic krize, ki še traja. Obstali smo na razpotju brez kažipota za naprej, brez odgovora, kako bo za nazaj. Krizno obdobje nam je pustilo kar precej milijonov izgub. Kako jih bomo sanirali? Iz sanacijsko kompenzacijskih skladov, s premostitvenimi krediti? Ali je to vprašanje samo obratov in organizacij, katerih dejavnost je živinorejska proizvodnja. Sodeč po dokumentih X. kongresa ZKJ ne, to je družbeni problem - problem vseh nas. Ne moremo proizvodnji očitati slabega gospodarjenja, ker ni nič kriva, če so se meje zaprle, če nimamo hladilnic in so le-te polne. Očitek nakupa telet v kratkem dragem obdobju bi proizvodnja prenesla, če bi bil to vzrok, ker je to majhen delček v strukturi letnega PLC (polne lastne cene). Proizvodnja je kriva, ker je imela proizvodnjo, to je nerentabilno naložbo družbenega denaija, ki jo je proizvodnja predlagala in družba odobrila za družbeno potrebno. Živinorejska proizvodnja je nerentabilna tudi danes, ko imamo poceni teleta (20 - 22 din za kg), saj polna lastna cena znaša 20,16 din. Žad moram ugotoviti, da so vsa družbena in druga prizadevanja za rešitev problema dala le polovične rezultate. Uspeli smo le del proizvodnje finali-zirati po ceni 18,00 din, namesto da bi dobili sistemsko rešitev. S finalizacijo pitanega goveda je kot z loterijo. V juliju 1974 smo izvedeli, da bo pitano govedo dobilo dodatno premijo za čas od 23. februarja do 1. oktobra 1974, vendar samo tisti del, kije bil prodan Zvezni direkciji za rezerve. Žal smo v Sloveniji bolj malo prodali direkciji, ker smo se reševali kakor smo vedeli in znali z domačim trgom, maloobmejnim prometom itd. ob tem pa ostali praznih rok. Sosednje republike so prodajale v tistem času pretežno direkciji in pokasirale levji delež. V drugem obdobju avgusta - septembra smo le z mukami plasirali direkciji nekaj več količin, vendar po oceni le 50% prijavljenih količin. Tudi v mesecu oktobru lahko nadaljujemo z direkcijino akcijo, vendar na odprt oziroma svoj način brez znane cene in premije. Z mesecem novembrom in do 31. marca naj bi ponovno prejemali dodatno premijo. Slovenska akcija regresirane prodaje mesa v oktobru je propadla baje po krivdi proizvodnje? Vendar to je tema za drug članek. Iz zapisa se vidi, koliko nerešenih vprašanj je prisotnih in v kakšni zadregi so živinorejske organizacije in obrati pri usmerjanju živinorejske proizvodnje. Ker je regresirana prodaja mesa v oktobru odpadla, kako se naj usmerimo; k prodaji na domač trg, kjer bomo izgubili 3,50 din pri vsakem kilogramu žive teže, k prodaji Direkciji za neznano ceno, pri čemer Direkcija kasni že s plačilom, ali naj čakamo boljših časov, to je novembra, da bomo dobili dodatno premijo 3,00 din ali da se bo eventualno odprl izvoz. Za proizvodnjo sta pa prav meseca september in oktober najdražja, saj so stroški dosegli vrh, saj z novo letino koruze in ostalih krmnih proizvodov upravičeno pričakujemo usmeritev proizvodnje. Lahko pričakujemo, da se bomo v prihodnjem obdobju ponovno otepali s pomanjkanjem svežega mesa, zmrznjenega bo verjetno dovolj v prodaji. Po proizvodni logiki bi sedaj morali stavljati teleta za nadaljnje pitanje. Žal tega ne delamo in teleta gredo v klanje, le manjši delež v. nadaljnje pitanje, kljub vabljivi ceni telet. Finančno proizvodni ri-ziko je prevelik in organizacije nimajo korajže, da bi ga sprejele na svoje rame. Vse premalo se upoštevajo glasovi in opozorila proizvodnje, sedaj, ko že lahko ukrepamo. Nezmanjšana je samo družbena proizvodnja, tudi kmetje ne proizvajajo toliko kot bi lahko in ne bi prenesli bremena, ki jim je naloženo. Videti rešitev v naših razmerah in ob ekstenzivni proizvodnji je zmotno. Ing. LOJZE HABJAN Krajevne vesti - Krajevne vesti - Kraj Obvestilo z*Če|aVeSč.amo vse starše duševno prizadetih otrok, da je P" Dmštvu za pomoč duševno nezadostno raz-v vi11 za 1116X10 Ljubljana delati informacijska soh. Sred° °d 17. do 18. ure na Miklošičevi cesti y*8ojno-d Starši se lahko obračate po pomoč v ^hjih Zo°raževalnih in pravno-administrativnih vpra- Dr'JStvo za pomoč duševno nezadostno KAZVITIM OSEBAM ZA MESTO LJUBLJANA NAŠA KOMUNA V JLA SZDL je bila pobudnik za sklic fantov - pred vpoklicem na odslu-ženje vojaškega roka. Seznanili so jih z dejavnostjo SZDL in se z njimi dogovorili, da jih bodo prek Naše komune obveščali o svojem delu. Fantje so to pobudo z veseljem sprejeli in že navezujejo stike z organizacijo. Tako jim SZDL tudi po tej poti pošilja prisrčne pozdrave. ORGANIZIRAN PROSTI ČAS Organizacija xsocialistične zveze Rudnik-Krim se dogovarja z vodstvom šole Oskar Kovačič, da bi taborniki, mladinski aktivi in RK z raznimi predavanji v šoli ali „na-ravi", v sodelovanju s starši, izpolnili proste sobote. Stvar je v tem, da so številni učenci, ki so ob tistih sobotah, ko so starši zaposleni, prepuščeni sami sebi. SZDL želi otroke v tem času aktivirati in jih vključiti v organi- zirane delovne programe. Ob tem naj povemo, da je SZDL sklicala sestanek z zastopniki družbenopolitičnih organizacij KS in šole, da bi pripravili program za izvenšolsko dejavnost otrok. DOBRO OBISKANI SESTANKI Pred kratkim so bili v KS Krim-Rudnik zbori delovnih ljudi in občanov. Tokrat so se odločili, da bodo ta zbor razdelili na tri področja. S tem so hoteli občanom približati tematiko, ki so jo obravnavali. Sestanke so imeli na Krimu, na Barju in Spodnjem Rudniku. Tema je bda, izvolitev zbora delegatov, poravnalnega sveta, evidentiranje delegatov za interesne skupnosti. Vsi trije so bili dobro obiskani. Posebej velja poudariti dejstvo, da so imeli sestanke v posameznih območjih, kar je vplivalo na večjo udeležbo in boljšo pripravo sestankov, ki pa so bili hkrati vsebinsko izredno bogati. »Sela 74« Odbor za SLO pri KS Lavrica je dne 20. oktobra 1974 izvedel vajo. „SELA 74“, v kateri so sodelovale ekipe raketarjev, kurirjev, prve pomoči, gasilcev, reda in varnosti in veterinarjev, ki delujejo v civilni zaščiti KS Lavrica. V vaji, ki se je začela v času, ko je bila še popolna tema, je sodelovalo okrog sto pripadnikov civilne zaščite. Pred vajo je odbor SLO izdelal natančen akcijski načrt, ki so ga udeleženci tudi dosledno izvedli. Udeležba na vaji je bila skoraj stoodstotna, prišli niso le tisti, ki jih ob pozivu oziroma ob pričetku vaje ni bilo doma. Priprave za to vajo so se namreč odvijale v popolni tajnosti, tako da so bili člani civilne zaščite ob pozivih, ki sojih kurirji vročali v zgodnjih nedeljskih jutranjih urah nemalo presenečeni, prav tako pa tudi drugi občani, ko jih je kasneje prebudila kanonada. Sovražnik je namreč napadel gospodarsko poslopje Ivana Ahčina, po domače Piškurja na Selih. Pri napadu je uporabil težko orožje in pri tem poslopje tudi zažgal. Napadeni domačiji so najprej prihiteli na pomoč gasilci in druge ekipe iz Orel, ki so samostojno začeli z reševalno akcijo. Le nekaj minut za njimi so pri-brzeli reševalci iz Lavrice. Med reševanjem živine, orodja in drugega premoženja so topovske granate, ki so še vedno padale okrog poslopja, ranile dva gasilca in dva člana drugih ekip. Njim so takoj priskočili na pomoč člani ekipe za prvo pomoč in jim strokovno oskrbeli rane ter poskrbeli za njihovo čimboljše počutje. V teh ekipah so se najbolj izkazala dekleta. Po končanem sovražnem napadu so člani civilne zaščite, ki jim je že med napadom uspelo pogasiti požar, pomagali gospodarju zmanjšati posledice sovražnikovega dejanja. Po vaji so se zbrali vsi udeleženci, ki so ob analizi poteka vaje ugotovili, da je potekala točno po načrtu in da pri izvajanju skoraj ni bilo pomanjkljivosti. Ugotovili so tudi, daje ta vaja v primerjavi s prejšnjo pokazala velik napredek v izurjenosti in pripravljenosti vseh članov civilne zaščite na Lavrici, posebno pohvalno pa je ubrano sodelovanje vseh ekip. Ob koncu razprave se je predsednik odbora za SLO Franc Zupančič zahvalil vsem sodelujočim v tej akciji, posebno pa še starejšim članom, ki so že večkrat sodelovali v podobnih vajah in jim v znak zahvale podelil posebna priznanja. JOŽE LEVSTEK Uspela vaja V okviru požarnovarnostnega tedna je gasilsko društvo Ljubljana Vič organiziralo v sodelovanju z ostahmi društvi sektorja -Vič, Trnovo, Brdo, Kozarje, Tobačna tovarna, Brezovica, Vnanje Gorice - veliko gasUsko vajo na osnovni šoli - Vič, ki je imela namen prikazati reševanje učencev in tehniko gašenja v primeru požara. Celotna akcija je bila izvedena v popoldanskem času, ko so imeli učenci redni šolski pouk. Ob 16. uri je bil alarm, da je nastal požar na šoli. Takoj so v akcijo stopile učiteljice, ki so učence iz razredov skušale čimbolj mirno, brez panike in hitro odpeljati skozi zadnji izhod na šolsko dvorišče. V istem času so bila pozvana gasilska društva, ki so prišla na požarišče in pričele z akcijo gašenja in reševanja učencev, ki se zaradi razsežnosti požara niso uspeli rešiti po stopnišču. GD — Vič je z južne strani postavilo lestev in preko nje začelo gasiti požar na strehi šole. Vodo so direktno črpali iz avtocisterne, ki so je polnili iz hidranta. Zaradi vpliva vetra je bila nevarnost, da se požar prenese tudi na gimnazijo, zato so napeljali posebni cevovod na ta objekt in ga ščitili. GD — Trnovo je prav tako z lestvijo na severni strani šole izvedlo napad na streho šole in presekalo pot uničujočim plamenom, da se niso razširili po ostalem ostrešju. GD — Brdo pa je iz Glinščice črpalo vodo in napeljalo cevovod do avtomobila GD - Trnovo, ki je preko motorke pošiljalo vodo na streho šole. Drugi cevovod pa so napeljali na gimnazijo in branili objekt pred morebitnim prenosom požara. Reševanje učencev iz gornjega nadstropja je izvedlo GD „Ko-zaije" s pomočjo reševalnega prta (vreče), ki je bil speljan na dvorišče sole in GD ,,Brezovica“, ki so s pomočjo lovke lovili učence iz prvega nadstropja. Istočasno je GD ..Brezovica" izvedlo notranji napad s plinskimi maskami in improvoziralo gašenje notranjega požara. V pomoč sta prišli tudi GD ..Tobačna tovarna" in »Vnanje Gorice", katerih člani so pomagali pri reševanju učencev. Reševalno akcijo poškodovanih učencev so odlično opravili učenci šole, ki so včlanjeni v organizaciji RK in pokazali vsestransko usposobljenost, zdravstveno nuditi prvo pomoč ponesrečencem. Ravnateljica šole Slavica Kumarje ze v pripravah za vajo poudarila, da se mora šolsko osebje in pa tudi učenci sami pripraviti in poučiti z ukrepi, ki bi bili potrebni, če bi prišlo do požara. Vsekakor lahko ugotovimo, da je to uspelo, saj je bila vaja načrtno pripravljena, kar potrjuje odlična izvedba, ki je plod sodelovanja med vodstvom šole in gasilci Vato so s strokovne strani ocenjevali funkcionaiji Občinske gasilske zveze Vič-Rudnik: predsednik Jernej Čertanc, poveljnik Ciril Ropret in sektorski poveljnik Franc Brčan, ki so poudarili potrebo po tovrstnih akcijah, ki dajejo možnosti gasilcem, da pokažejo občanom, ki so vajo opazovali, udarno moc in izvežba-nost prostovoljnih gasilcev. Vsekakor so gasilci viškega sektorja to zaupanje občanov potrdili s svojim izvajanjem, z namenom, da prostovoljno pomagajo vsakomur, ki se znajde v nesreči. »Želja nas vseh je, da ne pride do nesreče, toda, če že pride, so prostovoljni gasilci prvi, ki pomagajo in nudijo vsestransko pomoč", je poudaril po prejemu raporta občinski poveljnik Ciril Ropret ob zaključku akcije. FRANC SEVER S % 5 * % s s * * * ! % s % s s s S 5 5 H * S Ob tednu otroka Občinska zveza prijateljev mladine je ob tednu otroka pripravila pogovor s predstavniki ZPM, SZDL, ZSMS, sindikati, TTKS, iniciativnim odborom za ustanovitev skupnosti otroškega varstva, konferenco za družbeno aktivnost žena, RK, občinsko urbanistično službo, predstavniki občinske skupščine in drugimi. Namen tega razgovora je bil, da bi s skupnimi močmi v dolgoročni akciji skušali intenzivno uresničevati geslo ob letošnjem tednu otroka pridobivajmo prostor za otroke, razširjajmo družbeno vzgojo in usposabljajmo družbene delavce zanjo.“ V živahni razpravi so se izoblikovali naslednji sklepi: I. Krajevne skupnosti naj ugotovijo dejansko stanje prostorov za otroke (predvsem otroških igrišč) ter izdelajo program potreb za obnovitev starih in ureditev novih prostorov. Krajevne skupnosti naj bi torej v prvi vrsti zbrale podatke: a) število igrišč za otroke v krajevni skupnosti, stanje teh igrišč in površinska razsežnost (upoštevati je potrebno igrišča ob šoli, ob VVZ, ob TVD, ter vsa ostala večja zaprta ali odprta igrišča ter igrišča ob stanovanjskih blokih). b) O evidenci otrok v krajevnih skupnostih do 15. leta starosti (starost, spol, socialno stanje, je zajet v redno varstvo v VVZ, ima drugače organizirano varstvo, je brez varstva, je vključen v malo šolo, šolsko varstvo itd.) c) Na podlagi zbranih podatkov bodo lahko krajevne skupnosti ugotovile dejanske potrebe po ureditvi starih in novih igrišč, zelenic ter drugih prostorov za otroke. V to akcijo naj bi se vključili še hišni sveti, temeljne organizacije združenega dela in drugj. H. Programe - z ozirom na dejansko stanje in potrebe — naj v krajevni skupnosti predložijo občinski konferenci SZDL, ki bo vplivala, da bo koordinacijski odbor takoj pričel pomagati pri reševanju teh problemov in sicer: a) z iskanjem finančnih sredstev (potrebno bo zbrati informacije stanovanjskega sklada podjetja DOM in drugih, kam se stekajo sredstva, namenjena otroškim igriščem) b) s pridobivanjem kadrov za vzgojno delo z otroki, c) z željo po sodelovanju s Pionirskim domom, naj bi razširil svojo dejavnost tudi na terenu. V nekaterih krajevnih skupnostih bi skušali poiskati tudi primerne prostore za vzgojno delo z otroki. HI. Sole in vzgojno varstveni zavodi morajo odpreti svoja igrišča za vse otroke krajevne skupnosti, torej igrišča naj ne bodo na razpolago le tistim otrokom, ki so vključeni v redno varstvo. IV. Organizaciji dedka Mraza se mora posvetiti večja pozornost, predvsem naj bi prireditve dedka Mraza organizirale tudi krajevne skupnosti v sodelovanju s šolami, VVZ, TOZD ter drugimi organizacijami. Treba je posvetiti večji poudarek tem prireditvam v podeželskih predelih, zato naj vse krajevne skupnosti čimpreje izdelajo program praznovanja in ga predložijo občinski ZPM. Tudi sredstva, ki jih je v preteklih letih naša občinska skupščina namenila za organizacijo mestne novoletne akcije, naj bi se letos porazdelila krajevnim skupnostim. V zvezi s to akcijo naj bi se občinski sindikalni svet čimprej povezal s TOZD za morebitno združeno akcijo praznovanja in zbiranja sredstev. * * * S * * * * * * * * * * * * C * * * * * * 1 * f i 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 \ 4 5 S 4 4 4 4 4 *4 4 Potreba po osnovni šoli S pridobitvijo novih prostorov v stavbi Doma upokojencev na Viški cesti je dejavnost krajevne skupnosti Vič postala aktivnejša. Do leta 1972 prostorov za normalno delo ni imela. Zato je razumljivo, da je bilo delovanje minimalno, ker občasni sestanki v gasilskem domu niso zadostovali za plodnejše delo. Vodstvo krajevne skupnosti s tovarišem ORESKOVlCEM ne čelu vodi delo komisij, ki samostojno delujejo v okviru svoje stroke. Te so: - komisija za kulturo in prosveto (7 članov) - komisija za komunalno gospodarstvo (5 članov) - poravnalni svet (3 člani) - socialno zdravstvena komisija (7 članov) - svet potrošnikov (5 članov) Pri svojem delu stremijo za tem, da bi čimhitreje ter uspešneje reševali probleme, ki tarejo stanovalce na njihovem območju. Pri delu pa jih močno omejujejo dodeljena sredstva, katerih pa je dovolj le za manjše akcije. Trenutno se ukvarjajo z dokončno ureditvijo Viške ceste. Želijo tudi dobiti prostore za potrebe mladine in drugih občanov. Čuti se velika potreba po izgradnji osnovne šole ter večje vzgojno varstvene ustanove. Na območju KS Vič pre- ZPM obvešča Posnemanja vredno! Društvo prijateljev mladine pri krajevni skupnosti Milan Česnik organizira vsako sredo popoldne ob 17. uri v vzgojno varstvenem zavodu Bičevje (Vidmarjeva 10) uro pravljic. Požrtvovalne vzgojiteljice tega zavoda nudijo brezplačno vsem tistim malčkom od 3. do 6. leta starosti, ki niso zajeti v organizirano varstvo, uro razvedrila. V tem času najmlajši poslušajo pravljice, pojejo, plešejo, rišejo in se igrajo. Ob strokovnem nadzoru je tako tudi tem otrokom dana možnost, da se srečajo s svojimi vrstniki in z igrami, ki jih pogrešajo. Uro pravljic vsak teden obišče 24 do 25 otrok, sprejeli bi jih morda še več, če bi imeli na voljo prostore in pedagoško vodstvo. Ne glede na to, je tako potezo društva prijateljev mladine Milan Česnik vredno pozdraviti in hkrati tudi postaviti za vzor povsod tam, kjer otroci v večini niso deležni organiziranega otroškega varstva. Naj ob tej priložnosti povemo, da ura pravljic teče že od meseca marca in da je to prvi primer tako organiziranega razvedrila v taki obliki za naše najmlajše na področju naše občine in verjetno tudi v mestu samem. Ponosni smo na uniformo, puško, rdeči trak okrog roke in rdečo zvezdo na kapi! Manevri „Jesen 74,> sneženi in mokri, blatni in mrzli, hkrati pa polni doživetja in veselja. Vsaj za mladince prostovoljce, ki so se jih udeležili. Da bi res videli to sliko, smo zaprosili za razgovor komandanta mladincev prostovoljcev Mirjana Lacmanovič in prostovoljko Vesno Žvegelj. .Manevrov ,.Jesen 74" se je ude- ležilo 70 mladincev prostovoljcev, od tega je bilo 17 mladincev naše občine!" je začel Mirjan. ,.Njihova vloga je bila dokazati, da so tudi mladi, ki še niso služili vojaškega roka in mladinke same primerni za obrambo naše domovine. Z svojo vitalnostjo in mladostno vzdržljivostjo so dokaj lahko prenašali dolge in naporne marše in vse kar je značilno za partizanski način vojskovanja. Mladi so se že prvi dan vživeli v vlogo branilcev domovine. Od ostalih borcev so izstopali le takrat, ko so se prostovoljno javih za stražo ali za na položaje. Rade volje so priskočili borcem na pomoč tudi takrat, ko je bilo treba pomagati nositi opremo, municijo ali podobno. S svojo borbenostjo, smehom in pesmijo so nemalokrat dvigali moralo utrujenim borcem in sebi. Marsikateri se jim je s pesmijo pridružil. Ob sporočilu, da so manevri zaklju- No, včasih je bilo prav hudo. ko te je nahrbtnik vlekel k tlom, ko je puška nagajala, poti pa ne konca ne kraja, takrat smo spustili glavo in si zapeli. S pesmijo smo kljubovali dežju in žuljem, blatu in mrazu. Lahko rečem, da je bilo več lepih kot slabih trenutkov in noben od kolegov mi ne bo oporekal. Vsaj mislim tako. Ob večerih smo se utrujeni pa vendar ..Židane volje" smejali in si pripovedovali šale. kot da nam počitek ni potreben. Nikoli ne bom pozabila dneva, ko nas je podporučnik v rezervi Boris Požeg peljal v akcijo. Sedem mladincev, ki še nikdar niso bili v borbi, med njimi tri dekleta, ki nismo še nikdar streljale. Ko smo prišli na položaj, smo videli, da se rdeči umikajo. Naš komandant Hipi seveda je v tem času od nas že dobil partizansko ime sc je odločil, da postavimo zasedo plavim. Brezbrižno smo jih čakali, vse skupaj se nam je zdelo biva približno 7000 občanov. To so večinoma mlade družine, ki imajo predšolski ter šoloobvezni naraščaj. Ker v bližini ni osnovne šole, obiskujejo učenci pouk v centru mesta, kjer je dovolj prostih učilnic. V mesto se vozijo s posebnimi avtobusi. Tak način obiskovanja pouka pa za najmlajše ni najbolj primeren. Zato so želje občanov in vodstva KS upravičene. Podoben problem je tudi z varstvenimi ustanovami, ker je število mest v obstoječih ustanovah občutno premajhno za tolikšno število otrok. Vodstvo KS Vič si prizadeva, da bi s pomočjo občine Vič-Rudnik čim hitreje rešili vse žgoče probleme, ki tarejo stanovalce na njihovem območju. M. POTOČNIK čeni. so mladinci bili razočarani,'saj niso utegnili pokazati prav vsega, kar zmorejo in znajo. Ob zaključku so mladi pripravili mitinge. Na koncu bi še dejal, da so mladi udeleženci vaj dokazali, da so sposobni nositi ime borec partizanskih enot. Vesni se je kar na obrazu videlo, da je nestrpna in da tudi ona želi še mnogo dodati k Mirjanovim besedam. ,,Kot članica komisije za SLO OK ZSMS Vič-Rudnik sem se udeležila loboda „Po poteh borb in zmag Jercerjeve brigade". Ta pohod mi je pomenil nepozabno doživetje. Spoznali smo napore, nova občutja, ki so nas vodila vso pot, nas spodbujala in nam včasih pomagala prebroditi zelo težke prepreke. Spoznala sem vrednost partizanske pesmi, kije pomagala takrat, ko si mislil, da ne boš več zdržal. Vse to pa me je vzpodbudilo k temu, da sem se prijavila kot mladinka prostovoljka v partizansko enoto. Danes s ponosom povem, da sem sodelovala v vaji,,Jesen ’74“ saj sem nosila uniformo, puško in skupaj z vsemi ostalimi premagala vse težave in napore, ki smo jih srečevali na poti. kot igra, pa vendar, ko smo začeli streljati, so sc začela tresti kolena in roke. V ustih pa nam je šumelo: „Naša prva bitka seje začela". S položajev se ne umaknemo, predali se ne bomo! smo bodrili drug drugega. Zelo ponosni smo bili, ko smo izvedeli, da smo premagali četo plavili. Ponosni na uniformo, puško, rdeči trak okoli roke in na rdečo zvezdo na kapi. Ponosni na svojega komandanta, saj se je v tistih trenutkih med nami razvilo pravo partizansko prijateljstvo in tovarištvo. Danes mislim, da nihče več ne ve, kako je pravzaprav bilo. Našo zgodbo smo povedali že večkrat in vsakič drugače, vsakič je kdo kaj dodal. Nastala je prava ,.fantastična" partizanska zgodba Nikoli ne bom pozabila razočaranih obrazov nas mladincev, ko so nam sporočili, da je vaj konec. Vsi smo si želeli, da se še enkrat ponovi, zato smo izrazili željo, da bi še nadalje sodelovali z JLA kot stalni člani partizanskih enot. Upamo, da se nam bo želja izpolnila in da se nam bo pridružilo še več mladincev in mladink!" je končala Vesna. IGOR KREVL ŽIVALSKI VRT LJUBLJANA: Obisk se je podvojil Občinska zveza prijateljev mladine se bo v kratkem sestala na svoji letni skupščini. Ob tej priliki naprošam vse predsednike društev v krajevnih skupnostih, da sprejmejo nova pravila, da aktivirajo delo v svojih društvih in hkrati s tem sprejmejo programe svojega dela, katere naj vključijo v skupni program krajevnih skupnosti. Z namenom, da ob koncu sezone napišemo nekaj o našem živalskem vrtu, smo se zgodnjega jutra napotili po makadamski cesti po Večni poti. Kljub zgodnji uri nas je sprejel vesel živ-žav otrok VVZ Ciciban iz Ljubljane. Potrkali smo in vstopili v prijetno toplo pisarno, kjer so nam postregli z vsemi informacijami, ki smo jih želeli. Do konca meseca septembra je ZOO obiskalo ca. 140.000 obiskovalcev. Od tega je dobra polovica odraslih, ostalo pa otroci, bodisi v spremstvu staršev ali pa v sklopu izletov VVZ in šol. In to ne samo iz ljubljanskih šol ampak iz cele Slovenije in tudi izven nje. Da pa ne bi dobili vtisa, da ga obiskujejo samo otroci, naj povemo, da je veliko število starejših izletnikov, saj vrt nudi poleg ogleda živali današnjemu človeku tudi prepotrebno rekreacijo in sveži gozdni zrak. Ce prisluhnemo tem obiskovalcem, lahko velikokrat slišimo pohvalne besede v prid ZOO, saj je v zadnjem času še posebno čist in urejen. Zato bi bilo morda pametno, da si uprava vrta omisli knjigo vtisov, v katero bi lahko vsak vpisal svojo pohvalo, mnenje ali morebitni predlog. Največje število obiskovalcev je bilo v mesecu maju, čez teden pa je nedelja tista, ki nosi to število. Obisk bi bil po mnenju članov delovne skupnosti ZOO večji, če bi bila cesta boljša, hkrati pa bi bilo potrebno urediti parkirišče, saj se je že zgodilo, da je bilo ob vrtu prekc 140 avtomobilov. V letošnjem letu je priskočilo na pomoč tudi nekaj podjetij, tako je hotel Lev podaril par levčkov, brionski ZOO mlado kamelo Jadranko, in skopski dva volkova. Podjetje „COLOR“ iz Medvod pa je prispevalo barvo za prebarvanje ograje. V živalskem vrtu si želijo čimveč posncmalcev teh podjetij. V prihodnjem letu bodo morda nabavili nekaj novih eksotičnih sesalcev, gledali pa bodo predvsem na to, da izpopolnijo domačo favno, kar je tudi prvenstveni namen vrta. Mestni svet Ljubljana je odobril 800.000,00 dinarjev za njegovo celotno ograditev. Za v bodoče si želijo zgraditve nove prezimovalne zgradbe s centralno kurjavo, tako da si bodo lahko obiskovalci tudi v zimskih mesecih ogledali, lahko rečemo, glavno atrakcijo vrta - opice, kar si sedaj ne morejo. Ob tem razmišljajo tudi o otroškem delu, v tem smislu kot je npr. v živalskih vrtovih izven meja. V poletnih mesecih so bile na razpolago naprodaj tudi razne vrste papig, zajci, morski prašički, hrčki, bele miši, nekaj vrst fazanov, pegatke, race itd. Od priploda nekaj od berejo za pleme, ostalo pa je na voljo tistim, ki si doma žele vsaj delček tega živalskega vrta. Večje živali zamenjujejo ali pa prodajo med vrtovi v Jugoslaviji. IGOR KREVL Zbiranje igrač Ob tednu otroka so se najmlajši vključili v akcijo zbiranja igrač za svoje sovrstnike v zaostalih področjih naše repubhke. V tem tednu so pionirji zbrali večjo količino igrač in iih poslali otrokom na Kozjansko. Devetmesečno poročilo izvršnega odbora TTKS Ljubljana Vič-Rudnik o uresničevanju dogovorjenega programa Telesna kultura je letos prvič vključena v sistemsko obw ^ vanje in financiranje iz OD zaposlenih. Vendar se težišče tOT cije prenaša v drugo polovico leta, saj tclesnokulturna dejavM«-*. praktično do julija ni razpolagala s finančnimi sredstvi za j govorjeni program. Program in finančni načrt TTKS Ljubljana Vič-Rudnik, "J; Ljubljana in TKS SR Slovenije so se obravnavali v treh ko®' renčali 6. junija in v skupščini 10. junija, ki je posebno oljskemu programu dala končno podobo. Ob tem lahko tW' vimo, da smo v naši občini dokaj uspeli, da so se profnj sprejeli samoupravno z delegatskimi odnosi, zato je bila ra/p^ res široka. Za primer naj omenimo, da smo doslej edini v ki1^ Ijani tako obravnavali program TKS Ljubljane. j Ker sta bila program in posebno finančni načrt TTK.S L| J Ijana Vič-Rudnik skrbno pripravljena in podrobno razčleni je realizacija potekala dokaj tekoče, čeprav v tem času Sc1 J bile sklenjene pogodbe z osnovnimi telesnokulturnimi orjjal1 J cijami. Kritično je mogoče pripomniti, da posamezne koi'11^ le niso znale najti dovolj stika z osnovnimi telesnokultu^ organizacijami, TOZD in krajevnimi skupnostmi. Zakasnit'^ nastale pri tistih postavkah programa, kjer so za izvedbo ^ trebni strokovni načrti: vzdrževanje objektov, urbanističn3 s t. Uspešno pa smo se vključili pri množičnih ak1?} kumetacija.____r____r___________________v______________ Prejeli smo pohvalo za udeležbo na „Pohodu ob žici okup'r š Ljubljane*4, plavalni tečaj za otroke in odrasle so bili rekof ^ obiskani (3 izmene), organizirano je bilo tudi rekreativno nje in varstvo s športnimi programi na treh objektih. V pr'PjS so tudi tri nove TRIM steze, usposobljeni dve TRIM telov^ ^ in pričeta akcija za smučarski tek. Ocenjena je večina obj1’* S tclesnokulturnih organizacij. i Težava, ki jo je treba posebej omeniti, je še vedno pom11® ^ nje strokovnih kadrov, kar vpliva na obseg dejavnosti orgaf s cij. Zaradi amaterskega značaja našega področja so obremn^ telesnokulturnih delavcev v osnovnih organizacijah pri rea'lZ' S precejšnje, saj so zahteve čisto profesionalne. Pričakujcn11' ^ bodo v nadaljnjem obdobju te težave precej manjše. . ^ Popolnoma odprto in kritično pa je vprašanje novih p0** s telesnokulturnih objektov, ki jih v naši občini najbolj prl11' ^ kuje, kar se močno odraža pri rekreaciji delavcev in ob^,S Tesno je bilo tudi sodelovanje z Občinsko konferenco ^ ZK in sindikatov, ter organi občinske skupščine. V številčnem delu poročila naj najprej ugotovimo, da s0,ji hodki po sporazumu (0,74 bruto OD ali 1,06 % neto plan 75 *)| negospodaJ> n. Dohodkr 30. septembra znašali 6,465.000 din, ali 70 % (plan tega iz gospodarstva 4,570.031 din, iz 1,893.211 din in privatnega sektorja 1.854 din. športne stave in lota pa 30.740 din. Za izvedbo programa r nakazanih 4,445.000 din, pri čemer niso pokrite še vse ? nosti od 1 .januarja 1974 zaradi zakasnitev, ki bodo odpf3' v naslednjem mesecu. Čeprav samoupravni sporazum za ^ vanje sredstev v TKS Ljubljana še ni bil sklenjen, jc. odbor na vlogo TKS Ljubljana odobril 418.000 din, t-jj do vsote, ki jo je odobrila skupščina TTKS Ljubljana V1*-nik (ta je 1,674.000 din) predlog je znašal 2,635.000 din)- 20. septembra smo prejeli v vednost novi predlog f*nS, postavk in kriterijev, ki jih je pripravila Komisija za vr šport pri TKS Ljubljana. O njem sta takoj (25. 9. pravljala delegacija za TKS Ljubljano in Izvršni odbor Vič-Rudnik. Ugotovljeno je bilo zvišanje celotnega Pre“j od 12,198.000 din na 13,007.000 din (zadnji predlog |0. pa znaša 13,111.000 din) oz. postavke vrhunski šp0^ 7,652.000 din na 9,406.305 din, največ na račun najemnin oz. povečanja števila ur, nabava rekvizitov, v^J31 j nih stroškov in uvedbe mladinskih kategorij, kljub ižp*0j J narin (900.000 din). Predvidena realizacija oz. končni za združevanje je bil 10,787.000 din (14. okt° rji 10,906.605 din). V novem predlogu so upoštevane nck3l*1(/# pripomb naše skupščine (izločene hranarine, upoštevan* : « SD Krim, ekonomske najemnine — toda po neenotnih kr* jf J zmanjšane nagrade, združevanje sredstev za slepe, gluhe $ lidne v TKS Ljubljana). Druge pomembnejše pripombe: izločitev profesionai gometa, celovito obravnavanje programov organizacij. w Ji ■4 vanje reamaterizacije, ukinitev nakupov in prodaje igra CI'eSl'f,1 * žanje potnih stroškov in cenejši sistemi, zmanjšanje ^ - merij med panogami — posebno igre — šoof ’ individualni Špc plod neurejenih razmer v preteklosti in tudi privilcgir311^/J stopa do finančnih sredstev, dogovor med športnimi a , ^ t tami v Ljubljani, konkretiziranje postavk za kvalitetna j ditve niso bile upoštevane ter utemeljitev za to tudi n jeli. Pri prehodu od „zelenc brošure** odločamo in pris^^j, j samoupravni sporazum je bilo telesni kulturi zaradi-- m* hodkov odštetih 5,000.000 din, ki po mnenju skupM1!^^<1J Ljubljana Vič-Rudnik ne morejo iti na račun baze, h' j programom teh dohodkov ne ustvarja. " Izvršni odbor TTKS Ljubljana Vič-Rudnik jc po J nem sporazumu dolžan poročati tudi o porabi srcrj40\* SRS. TKS SRS je z območja naše občine prejela ■ oi\o. i rwo orvo ju /, uuuiuuja iidou uuumu piujv*« filC1 0 od podpisanih 1,315.000 din (74%). Podatkov o cC l’ ust* * hodku te skupnosti še nimamo, realizacija do * •. jo '*! ! znaša 10,889.110. din. Sredstva se bodo združeval3 jj/J'j 25,000.000 din. Podrobnejši pregled sedemmesečne r ^ t programa je objavljen v Informacijah TKS SR Slovenil ^ jjl* Od pomembnejših akcij te skupnosti naj omenim1* J bila izvedena razprava o statusu vrhunskega športnik3 |jA • jugoslovanskem merilu še ni dovolj razčiščen), pr1!1 -ffKi* delovanje kreditni sklad, organizirano posvetovanje J Dobrni. Stalna pa je tudi pomoč te skupnosti pr' ,i* skupnih problemov v telesni kulturi. Zaključimo lahko, da se prvi uspehi (povečanje ^''^.ji,1^ J boljša skrb za objekte) že kažejo. Obenem pa je treba , vrsta problemov počasneje rešuje, kot bi se laHKo. > zaradi naštetih problemov. ^ p*1 J Podrobnejše informacije o uresničevanju program j, mih so na razpolago pri TTKS Ljubljana Vič-Rudn* • uiJp j* IO TTKS LJUBLJANA VIC'* * ' f m ^ r: f - ': • Kros v Podpeči V soboto, 19. oktobra, je bil v Podpeči jesenski kros telesno-™iturnih organizacij TTKS Vič-Rudnik, katerega se je kljub labeniu vremenu udeležilo 84 tekmovalcev in 18 ekip iz petih “Portnih društev oziroma klubov naše občine. Zaradi orientacij-Kega pohoda v organizaciji ..Partizana" Slovenije na Otočcu se »osa niso udeležili člani TVE ~ ‘ /D Partizan - Trnovo. .REZULTATI: Mlajše pionirke (800 metrov, 15 tekmovalk): 1. *ns Petek (SK Brdo) 3,56.00, 2. Janja Topčagič (Partizan Vič) £-01.00, 3. Tatjana Kocovšek (ŠD Podpeč - Preserje) 4,18.00. TVD Partizan Vič (Topčagič, Hrvatin, Dobrovoljc). Mlajši pionirji (1000 m, 21 tekmovalcev): 1. Marjan Grudnik {Partizan Vič) 4,05.20, 2. Niko Čepon (SK Brdo) 4,14.40, 3. “tok Snoj (SK Brdo) 4,30.20. Ekipno: SK Brdo (Čepon, Snoj I, Suhadolnik, Kocjančič). Starejše pionirke (1000 m, 11 tekmovalk): 1. Martina Modic i K, Brdo) 4,40.00, 2. Vika Rus (SK Brdo) 4,54.00, 3. Erika Jančar (Partizan Vič) 5,05.00. Ekipno: SK Brdo (Modic, Rus, Sedej). ,, Starejši pionirji (1500 m, 11 tekmovalcev): 1. Aleš Marinčič tuadminton klub Olimpija) 7,28.08, 2. Franc Kukec (Kajak-kanu Ljubljana) 7,30.00, 3. Ciril Krašnja (badminton klub Olim-P'!?) 7.32.00. Ekipno: Badminton klub Olimpija, n Mladinke (1500 m, 4 tekmovalke): 1. Milena Accetto (SK i, 10,16,04, 2. Tatjana Krenker (badminton klub Olimpija) 4 iV*,00, 3. Janja Cmjavič (badminton klub Olimpija) 12,04.06, • Mojca Tratnik (badminton klub Olimpija) 12,04.20. Ekipno: “Mm in ton klub Olimpija. ^'admci (3000 m, 4 tekmovalci): 1. Marjan Čuden (ŠD Pod-14 1,7 Jlrescrje) 14,02.00, 2. Zdeno Zalar (ŠD Podpeč - Preserje) Vič. tM’ 3. Jože Nagode (ŠD Podpeč - Preserje) 14,56.00, 4. Svigfelj (§D Podpeč - Preserje) 15,21.00. Ekipno: ŠD in^o^fu® (20oim, 3 tekmovalke): 1. Cena Sedej (SK Brdo) p.,-00, 2. Vita Bohinc (Badminton klub Olimpija) 11,30.00, 3. Ba. ^uPančič (badminton klub Olimpija) 12,46.00. Ekipno: °achnmton klub Olimpija. 26 Vo311,1^6000 m- 14 tekmovalcev): 1. Franc Zalar (ŠD Podpeč) Sv«*1,«: 2- Zdenko Remic (ŠD Podpeč) 26,29.30, 3. Anton (Zalar Podpeč) 26,43.04. Ekipno: ŠD Podpeč - Preserje dar, Remic, Svete, Grča). N. Š. IZ ŠŠD SŠD začela z delom (jj^^epko smo .že zakoračili v novo šolsko leto, šolska športna Vaj: rf,50 pripravila nov program za letošnja tekmovanja. Sodelo-čič v 0 u^enct osnovnih šol: Bičevje, Vič, Trnovo, Oskar Kova-Lašč V«lovct’ Brezovica, Dobrova, Polhov Gradec, Ig, Velike čanj,®’ Škofljica, Preserje, Horjul. Tekmovali bodo v košarki, smu- Qd9U. namiznem tenjSUj icrosUj gimnastiki, streljanju, nogometu, p0 ,.J»' rokometu in med dvema ognjema. Košarko bodo igrali seču*8 -em s*stemu, ostale discipline pa bodo na sporedu v me-Vjgj^Prilu, ko bo na sporedu Teden športa. To je vsekakor hvale v so določila v svojem programu, da lahko šole tekmujejo le yednn Pano8ah, ki jih redno vadijo, da mora tekmovalno ekipo kat,,.; sP**mljati vaditelj, ki bo moral izpolnjevati dnevnik dela, s Trvc utemeljili uporabo sredstev, 25 % stroškov krije TIS, Ijcna rPa *ar)ie ure’ L' presegajo 30 %. TTKS je poleg tega priprav-°trovIlnanc*rati vse šole v naravi, tako da bo omogočeno vsem ^0tt>. da se je udeležijo. denno^^ku ravnateljev osnovnih šol so razpravljali tudi o zase-Ijajj .u,Šolskih telovadnic. Na predlog, da bi telovadnice uporab-tejg ,ud' sindikati do 22. ure, so šole odgovorile različno. Neka-niCo “k Pravijo, da ne morejo zahtevati od hišnika, da bi telovad-Dtu,,. ^klepal ob 22. uri, ker mora zjutraj že ob štirih vstati, t^o iSole se zoPet pritožujejo nad nepazljivim ravnanjem z dvo-Pazil n ^kvizih. Sklenili so, da mora biti prisoten trener, ki bo sati rJ,,3 disciplino. Pogodbo za uporabo telovadnic morajo podpi-Tak0 (p,ate*J Sole, predsednik sindikalne organizacije in IO TTKS. n avenij OVadnice 'J® hod o ostajale prazne, služile bodo svojemu leruvp^’, v ."jih se ne bodo športno udejstvovali le najmlajši, telčrea .tudi dsti, ki jim je v zimskih dnevih to edina možnost S. VERSTOVŠEK I Brez telovadnice! * I * ! * l * \ * Vrh0v d|ne,u nekoliko večjem prostoru v avli osnovne šole vremen' imai° učenci redne šolske ure telesne vzgoje. Ob lepšem n*PraveU Pac 86 Preselijo na zunanja igrišča, kjer imajo športne »Osti od*3 ^°*ar'co in rokomet. Zaradi prostorske stiske in odvis-*a večii vremena ima Šolsko športno društvo omejene možnosti !ekmoJva:U/nah RUub temu pa dosegajo na medšolskih občinskih Utos J,nJ1h v nekaterih športnih panogah zelo dobre rezultate. v'a8a vs°Vo nastavljeni predavatelj telesne vzgoje M. Tomažičič rekreativ SV0-*e strokovno znanje in moči za čimvečji razmah uPanjernno1 Športne dejavnosti med učenci. Skupaj z njimi z tolovaj?. v prihodnost, v kateri naj bi šola dobila sodobno Cep 'co z vso moderno športno opremo. Pripraviti \e j® P°uk Sele pričel pred dobrim mesecem, je uspel V^ojem • ensko in moško ekipo tekačev, ki je sposobna na Vendar .^“Jikan krosu v Ljubljani poseči po prvih mestih. ^toiznem3 . ^ Poleg sekcije tekačev tudi sekcije v košarki in Vnanjih"! tenisu. Nogometaši in rokometaši pa vadijo lahko le na , jitri v l8nščih in so zato pri delu močno odvisni od vremena, edensu„ f01 ^asu že močno nagaja. Sekcije imajo vadbo po 2 x h nornV 'J13*1’lci ustrezajo učencem. v volj srld a. n0 de*° 'ma osnovne šole Vrhovci zagotovljenih ^ toni uštev. Del denarja so zbrali tudi učenci sami s članarino. pr'reditvaKnarj?m 50 si zagotovili nastopanje na vseh športnih Z zastaviV °beini in tudi izven "j®11'1' 'ueja toentoricr ,Jen'n’ ftačrtom in marljivim delom si bo pod vodstvom , °rtno Hr *Var'^'ce Vehovar in predavatelja telesne vzgoje šolsko ^ delo. prij v° ohranilo ugled, ki si ga je, kljub slabim pogojem KOŠARKA Usoda Trnovčanov nejasna Končano je letošnje prvenstvo v 1. A slovenski košarkarski ligi. Novi prvaki so igralci ZKK Maribora, ki bodo nastopali v drugi zvezni ligi, za sedaj pa sta znani le dve moštvi, ki bosta morali zapustiti društvo najboljših slovenskih ekip — Lesonit in Radenska, medtem ko o svoji usodi ne vedo niti deseto plasirani Marles, prav tako pa deveti Trnovčani, ki bi v primeru slabe uvrstitve slovenskih predstavnikov v drugi ligi tudi morali v nižji razred tekmovanja. Poglejmo, v katerem primeru: Znano je, da bo Slovenijo v drugi zvezni ligi zastopalo pet klubov in to: Ilirija, Slovan, Domžale, Rudar in Maribor. V primeru, da bi na koncu prvenstva ligo moral zapustiti en slovenski klub, potem bi 1. A republiško ligo zapustil (seveda poleg Lesonita in Radenske) Marles, če pa bi iz II. lige izpadla dva slovenska predstavnika, pa bi ista usoda doletela tudi igralce Trnovega. Torej, njihov status bo jasen šele po končanem prvenstvu v drugi ligi .. . Po besedah trenerja Trnovega Mihe Lokarja pred pričetkom prvenstva je njihov cilj v petem zaporednem nastopu v najkvalitetnejši slovenski ligi, tudi tokrat bil — obstanek v ligi. Deveto mesto, kot smo že povedali, jim tega ne zagotavlja, če- prav bi po nekaterih igrah in zmožnostih lahko pristali na mnogo varnejšem mestu . . . V primer navedimo samo srečanje z Novoteksom doma, ko so že tako rekoč dobljeno tekmo izgubili (76:77), nato nerazumljivo slaba igra v Ilirski Bistrici, kjer so klonili pred najslabšim moštvom lige — Lesonitom; na drugi strani pa so v nekaterih srečanjih zaigrali zares izvrstno (zmaga v Ajdovščini, odlična igra v predzadnjem kolu doma s kranjskim Triglavom - zmaga 91:69!), toda osvojenih 16 točk je bilo premalo za kaj več kot deveto mesto, plasma, ki bo o dokončni usodi Trnovčanov znan šele konec aprila prihodnjega leta ... NIKO ŠOŠTARIČ USPEŠNI STRELCI IZ KRIMA PRODOR KRALJICA! M. POTOČNIK to I to to ! ! to S to to to to <» Po napornih republiških in državnih prvenstvih, kjer so v mladinski konkurenci zasedli praktično vsa prva mesta, strelci Krima niso počivali. V mesecu septembru so imeli na programu kar tri tekme. Tako so se trije krimovci udeležili dvoboja reprezentanc Varšave in Ljubljane v Varšavi. V olimpijskem matchu (60 strelov leže) so dvoboj izgubili (Mrkun-Krim 571, Hauptman-Olimpija 571, Kleindienst-Krim 570), vendar je Kraljič, ki je bil rezerva, „ustrelil“ 580 krogov, kar pomeni nov republiški rekord. V trojnem položaju (20 strelov leže, 20 stoje, 20 kleče) je Kraljič streljal za ekipo namesto Hauptmana; tokrat so svoje tekmece premagali (Kra-Ijič-Krim 546, Mrkun-Krim 545, Kleindienst-Krim 520) z novim ekipnim republiškim rekordom. Na troboju mladih športnikov Furlanije-Julijske krajine, Koroške in Slovenije je prav tako sodeloval krimovec Kraljič. S standardno zračno puško je dosegel najboljši rezultat med udeleženci — 378 od 400 možnih krogov. V nedeljo, 29. 9. 1974 pa je bilo republiško tekmovanje za Klajnškov memorial. Po pravilih se strelja z malokalibrsko puško serijske izdelave, ekipo pa sestavljajo član, mladinec, pionirka in pionir. Krimovci so osvojili zelo solidno tretje mesto z naslednjimi rezultati: Mrkun Janez - 496 krogov, Kraljič Andrej — 480 krogov, Podržaj Majda — 425 krogov, Križmanič Božo — 365 krogov. ZLATKO PODRŽAJ % i 5 to I ! to to to to to to to to to to to to to to to to to to to to to Vpis v SD Krim S D Krim razpisuje pogoje za vpis v članstvo v zimski sezoni (zračno orožje) 1974/75. Interesenti, ki bi se želeli udejstvovati v strelskem športu rekreativno in v smislu množičnosti, se lahko včlanijo v družino s pogojem, da plačajo letno članarino v višini 20 din ob prevzemu članske izkaznice. Družina bo prav tako sprejela omejeno število kandidatov tekmovalcev, ki bodo opravljali tečaje športnega streljanja teoretično in praktično in sicer pod vodstvom trenerjev L razreda. Pogoji za sprejem kandidatov tekmovalcev so: 1. Starost od 12 do 19 let. 2. Soglasje staršev. 3. Plačilo članarine v višini 20 din. Vsi, ki se hočejo vpisati, naj pošljejo osebne podatke, naslov, željo udejstvovanja (rekreativno, tekmovalno), razpoložljiv prosti čas in eventualne druge podatke na naslov: STRELSKA DRUŽINA KRIM, Pot k ribniku 20, 61000 Ljubljana, pod oznako ,,Za vpis“. Ob pričetku zimske sezone bodo interesenti prejeli vabilo z razporedom vadbe. Obrazložitev: Zaradi popolnega nepoznavanja strelskega športa prihaja večkrat do napačnega vrednotenja tega športa. Tako mnogi smatrajo strelsko organizacijo za napol vojaško (menda zato, ker tudi vojaki streljajo), čeprav so ostali športi pravzaprav enako vojaško pomembni. Potrebno je povedati, da se v športnem streljanju uporabljajo izključno športna orožja, ki so izdelana po mednarodnih normah (tako kot disk, košarkarska žoga, avtomobil F 1), uporablja se športno strelivo in druga oprema, ki nima vojaškega pomena. Tudi v strelskem športu je možno zagotoviti uspeh samo s sodobnim načinom treninga, s strokovno usposobljenostjo trenerjev in z ,,garanjem", tako kot pri drugih športih in ne morda z mimo roko, ostrim očesom, mirnimi živci in podobnimi kavbojskimi super vrlinami, ki jih žal mnogo prepogosto slišimo iz ust marsikaterega profesorja predvojaške vzgoje, oficirja-instruktorja ali tudi športnega strokovnjaka z diplomo VSTK. Strelski šport je eden redkih, kjer se lahko popolnoma enakovredno pomerita moški in ženska; toda žensk je v naših strelskih organizacijah (tako trenerjev kot tekmovalcev) veliko manj kot moških. Zakaj je temu tako? Soglasje staršev je pogoj za sprejem kandidatov tekmovalcev. Zahteva je dana zaradi tega, ker se je že večkrat zgodilo, da smo več mesecev ali celo let trenirali in izgrajevali talentiranega tekmovalca, potem pa so starši ugotovili, da je učni uspeh njihovega otroka ,.zaradi streljanja" slabši in mu niso več dovolili trenirati. Vadba tekmovalca je namreč zelo draga najprej je tu oprema kot jopič, hlače, čevlji, rokavice, očala itd., vse to pa je vezano na uvoz iz inozemstva. Poleg tega pa to opremo težko uporablja drug tekmovalec, ker je izdelana po meri. Najcenejša puška stane 5.000 din, en strel z zračno puško je vreden 20 par, strel z MK pa 1,50 din. Vse to pa je le del direktnih stroškov. Pri vsem tem pa je treba povedati, da so najboljši tekmovalci SD večkrat tudi v šoli med najboljšimi. Interes SD Krim je tudi ta, da sprejme kandidate tekmovalce z solidnim uspehom v šoli. mj i * * * * * * 5 * * * * * * * * * * * 5 5 4 4 4 4 4 \ 4 4 5 Trim telovadnica zopet odprta Obveščamo vas, da bo v TVD Partizan Trnovo dne 3. novembra 1974 zopet odprta TRIM telovadnica, ki bo letos v večjem prostoru in še bolj opremljena. Zato, da opremimo telovadnico z najsodobnejšo opremo in vam jo priporočamo, smo se odločili zato, ker smo prepričani, da smo ljudje v današnjem času premalo telesno aktivni. Prosti čas se z industrializacijo podaljšuje, vse večja avtomatizacija zmanjšuje nekdaj pretežno fizično delo, ki pa tudi zaradi svoje specifičnosti (stalno sedenje, delo stoje, stalno pripogibanje) povzroča delavcu telesne deformacije in okrnjene fiziološke funkcije. Stalna živčna in mišična napetost povzročata kronično telesno in duševno utrujenost. Storilnost je zaradi tega manjša, število nesreč pri delu pa se veča. Gimnastične vaje v delovnih odmorih in športna rekreacija po delu pa sta dejavnika, ki uspešno popravljata negativne telesne in duševne spremembe človekovega organizma, izboljšujeta človekovo počutje in večata storilnost. Zaradi vsega navedenega torej ni naključje, da imajo ravno industrijsko najbolj razvite države tudi najbolj urejeno športno rekreacijo svojih državljanov. TRIM telovadnice, ici jih poznajo v svetu pod imenom ,.športni kabinet" uvajajo v urade in podjetja tako, da delavci lahko vadijo tako rekoč na delovnem mestu. Ker pri nas občani še nimajo možnosti vadbe v delovnih organizacijah in je verjetno še precej časa ne bodo imeli, vam priporočamo uporabo TRIM telovadnice v našem društvu. Telovadnica je opremljena s sodobnimi napravami, ki omogočajo celotno telesno in duševno sprost.iev. Program vadbe je sestavljen tako, da vključuje vaje gibljivosti, vaje moči in aerobne vaje. Prav zadnje so velikega pomena, ker ohranjajo in krepijo delovanje dihal, krvnega obtoka in srca. Seveda pa je treba vaje pravilno in smotrno izbrati. Prav to pa je v naši TRIM telovadnici možno, ker bo v telovadnici stalno prisoten strokovnjak, s katerim se boste lahko posvetovali in bo vsakemu posamezniku svetoval tiste vaje, ki najbolj sproščajo pri delu obremenjene skupine mišic in neaktivne skupine mišic pri delu. Podatki o telovadnici: velikost: 22 x 9 m; oprema: kolo, naprava za veslanje, telovadni drog, univerzalni letvenik, naprava za smučanje, ravna deska in mostnice, uteži, žoga za boks, miza za namizni tenis, itd. URNIK: Ponedeljek Torek Četrtek Petek Sobota 18. do 22. ure 16. do 20. ure 16. do 22. ure 16. do 20. ure 16. do 20. ure Pravico uporabljati TRIM telovadnico ima vsak, ki plača društveno letno članarino (50 din). Vemo, da s to kratko informacijo o možnostih vadbe v naši TRIM telovadnici nismo zajeli vseh možnosti, ki jih boste imeli pri vadbi, vendar vseeno upamo, da nas boste obiskali in bo športna rekreacija prav tako sestavni del vašega življenja. Želimo vam veliko zadovoljstva pri vadbi. VABLJENI! TVD PARTIZAN TRNOVO LJUBLJANA Borsetova 2 4 5 5 5 j 4 4 \ \ \ 4 \ 4 4 4 4 4 4 4 4 *4 4 4 4 4 4 4 4 4 *4 4 4 4 *4 4 4 4 Šport v delovnih organizacijah Šport in rekreacija v Hoji Z ustanovitvijo temeljne telesno-kulturne skupnosti občine Vič-Rudnik, katere člani so vsi TOZD in DSSS kolektiva, se je močno povečalo zanimanje zaposlenih za športno rekreativno dejavnost v okviru podjetja. Posebno se je pokazal interes za re-Icreacijsko vadbo v različnih športnih panogah. Na občinskih tekmovanjih, mestni TRIM ligi in na zimski ter letni lesarijadi so podjetje zastopali športniki v naslednjih disciplinah: kegljanje, streljanje, mah nogomet, plavanje in smučanje. Športni aktiv HOJE vodi tovariš B. KERN, ki organizira skupne akcije v okviru podjetja in sodeluje pri akcijah TOZD. Te imajo svoje, športne referente, ki organizirajo akcije v okviru lastnih TOZD, ter sodelujejo pri skupnih tekmovanjih v imenu podjetja. S tem načinom organizacije so pritegnili v športno rekreativno dejavnost tudi zaposlene v bolj oddaljenih obratih, ki so v Podpeči, Polhovem Gradcu, Robu na Dolenjskem in Škofljici. Zaposleni v teh obratih so se doslej le redko udeleževali športnih akcij v okviru podjetja, ker imajo v prostem času dovolj dela na domačijah ali pa že sodelujejo v športnih društvih v domačem kraju. Za športno rekreativno dejavnost je bilo v letu 1974 porabljenih 18.000 dinarjev. Stroške so v celoti pokrili iz prispevka 0,74 % od bruto osebnega dohodka vseh zaposlenih v podjetju. Za delovanje športno-rekreativne dejavnosti trenutno nimajo nobenih težav. Podjetje je zainteresirano za čimhitrejšo dokončno izgradnjo športnega parka Svobode, ker vidi v tem večje možnosti za razvoj športne rekreacije. V ta namen so pripravljeni denarno podpreti prizadevanja kolektiva športnega parka, ki bi imel pri razširitvi igrišč in atletskih naprav velike stroške. Zavedajo se, da vsi občani in člani kolektiva potrebujejo za svojo popoldansko rekreativno dejavnost dovolj atletskih naprav in igrišč. . M. POTOČNIK Pomanjkanje prostorov za trening Pokali in priznanja, ki jih je dobilo podjetje Iskrinega raziskovalnega inštituta na raznih športnih tekmovanjih, kažejo, da v okviru podjetja deluje športno-rekreativna dejavnost z velikim uspehom. Največ zaslug za take rezultate ima vodstvo športne sekcije, katere predsednik je tovariš L. DRVARIČ. Športniki kolektiva se redno udeležujejo občinskih, mestnih ter tradicionalnih tekmovanj podjetja Iskra. Udeležujejo se jih v naslednjih disciplinah: mali nogomet, odbojka, namizni tenis, šah, streljanje, balinanje, kegljanje in smučanje. Vsaka športna disciplina ima svojo vodjo, ki vodi priprave pred tekmovanji. Hkrati je tudi kapetan ekipe. Ža udeležbo na tekmovanjih, za potne in bivalne stroške vseh športnih ekip bodo letos porabili predvidoma okoli 40.000 dinarjev. Del tega denarja se je porabilo tudi za najem kegljišča v domu Maksa Perca, kjer športniki enkrat tedensko vadijo. Kupili so si tudi enotne tekmovalne drese za vse ekipe. Vse te stroške krije sindikalna organizacija Iskre. V športno rekreativno dejavnost se največ vključujejo mladi iz proizvodnih oddelkov. Ker je v prihodnjem letu predvidena reorganizacija podjetja, je zanimanje po pričakovanju nekoliko popustilo. Največji problem, ki ga ima vodstvo sekcije pri še večjem razmahu Športne dejavnosti v okviru podjetja, pa je prostor. Kljub vsemu trudu od strani podjetja, kljub prošnjam na TTKS občine Vič Rudnik, še vedno ne morejo najti proste telovadnice, ki bi bila vsaj’ enkrat tedensko po dve uri na razpolago samo za razvijanje njihovih športnih sekcij. Edina izjema so že prej omenjeni kegljači. Vse ostale športne sekcije pa so odvisne od iznajdljivosti njihovih vodij ter zunanjih vremenskih razmer. Ob boljših pogojih bi se rekreativna športna dejavnost med zaposlenimi še bolj razširila. S tem bi dosegli na športnem terenu še vidnejše uspehe ! MmrMf JW*W0M**r ******** f***g*MMMMI***MM*00M0*fM0Mft00ll0M0gg***WMMMW*****00*M/l******r*****»**^I^KKKKKKL ■ *00000000*0*00000000004>0*»f»ft*************4r0000000r00000000000000*000000*00000*0* m Občina v sliki in besedi . Obvestilo stanovalcem in hišnim svetom Skupščina mesta Ljubljana je dne 28. junija t. I. sprejela odlok o podrobnejši določitvi, kaj sc šteje za investicijsko vzdrževanje, revitalizacijo, tekoče vzdrževanje, upravljanje in obralovanje stanovanjskih hiš na območju ljubljanskih občin. Odlok je bil objavljen 12. julija 1974 v Uradnem listu SRS, št. 26, njegova določila pa stopijo v veljavo z 21. julijem 1974. konstrukcijo stavbe in kakovost materiala različna. Za standardno grajene objekte velja 100-lctna amortizacijska doba. Stroški za investicijsko vzdrževanje stanovanjske hiše obsegajo stroške, ki so potrebni za srednja in velika popravila stanovanjske hiše in stanovanja. Posnetek je z vaje , Jesen 74“, kjer so sodelovali pripadniki teritorialne obrambe partizanskih odredov in enot JLA. Odlok temelji na določilih zakona o stanarini (Uradni list SRS št. 50/72 z dne 5. 12. 1972), v katerem je določeno, da obsega stanarina: 1. amortizacijo stanovanjske hiše, 2. stroške za investicijsko vzdrževanje stanovanja in stanovanjske hiše, 3. stroške za tekoče vzdrževanje skupnih delov in naprav v stanovanjski hiši, 4. stroške za revitalizacijo obstoječih stanovanj, 5. stroške upravljanja sklada stanovanjskih hiš ter skupnih delov in naprav v stanovanjski hiši. Imetnike stanovanjske pravice bremenc poleg stanarine stroški za tekoče vzdrževanje stanovanja in stroški obratovanja stanovanjske hiše. Te stroške so dolžni nosilci stanovanjske pravice plačevati v višini dejanskih stroškov. Sredstva amortizacije morajo kriti stroške nadomeščanja stanovanj in stanovanjskih hiš. Amortizacijska doba stanovanjske hiše je glede na Stroški za tekoče vzdrževanje skupnih delov in naprav v stanovanjski hiši obsegajo stroške, ki so potrebni za redno uporabo in za manj- ša popravila stanovanjske hiše. Stroški za revitalizacijo obstoje- čih starih stanovanjskih hiš in stanovanj obsegajo stroške za obnovo ali zamenjavo gradbenih konstrukcij, elementov in instalacij brez stanovanjske opreme. Stroški upravljanja sklada stanovanjskih hiš ter skupnih delov in naprav v stanovanjski hiši obsegajo dejanske izdatke organizacije za gospodarjenje s stanovanji za upravljanje skupnih delov in naprav v stanovanj ski hiši. Stroški obratovanja stanovanjske hiše - stroški, ki bremenc nosilce stanovanjske pravice poleg stanarine, obsegajo izdatke za osebne dohodke zaposlenih delavcev v hišah v družbeni lastnini (hišniki, snažilke, kurjači in podobno), za nabavo in vzdrževanje inventarja, delovnih sredstev in materiala potrebnega za obratovanje stanovanjske hiše ter za komunalne storitve. Stroški obratovanja stanovanjske Posnetka prikazujeta stanje pred in po obilnem deževju, ko je narasla Gradaščica odnesla most med Vrhovnikovo in Mencingetjevo ulico. Šolaiji iz osnovne šole Bičevje, pa tudi tukajšnji občani si želijo, da bi kmalu postavili nov mostiček, ki bi jim tako močno skrajšal vsakodnevne poti. hiše so bili po dosedanjih predpisih sestavni del stanarine, razen komunalnih storitev, kar je spričo zamrznjenih stanarin dovedlo stanovanjske hiše v situacijo, da niso imele na voljo zamrznjenih stanarin za kritje stroškov normalnega obratovanja hiše. Z izločitvijo obratovalnih stroškov iz stanarin bodo ta sredstva ostala na voljo predvsem za tekoče in investicijsko vzdrževanje stanovanjske hiše. Z uvedbo obračunavanj dejanskih obratovalnih stroškov stanovanjske hiše bo v večji meri kot do sedaj omogočeno stanovalcem, oz. hišnim svetom, da sami vplivajo na ceno in kvaliteto storitev, ki spadajo k obratovanju hiše, istočasno pa sc izenačujejo obremenitve najemnikov in etažnih lastnikov. Stanovanjska podjetja oz. enote za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini bodo v skladu z Odlokom pričele obračunavati z 21. 7. 1974 obratovalne stroške v obliki akontacije na osnovi poprečnih stroškov 1 kv. m. stanovanjske pdvršine v preteklem letu. Akontacije bodo različne glede na stopnjo opremljenosti hiše, od katere je predvsem odvisna višina obratovalnih stroškov. 10. člen Odloka določa, da plačuje imetnik stanovanjske pravice obratovalne stroške organizaciji za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami toliko časa, dokler sc zbor stanovalcev in navedena organizacija ne sporazumeta drugače. Tako določilo odloka omogoča, da se lahko stanovalci posamezne hiše odločijo, da bodo sami prevzeli opravila, ki spadajo v obratovanje hiše, oz. do bodo sami določili način izvajanja teh opravil, obračunavanja in plačevanja stroškov. Ob tem je potrebno opozoriti na to, da se nekateri objekti ne morejo odpovedati n. pr. hišniku — zaradi tehničnih naprav, ki morajo biti stalno pod nadzorstvom (dvigala, hidro to rji itd.) Odlok o obratovalnih stroških prenaša na stanovalce in hišne svete precejšnja pooblastila in obveznoati, ki jih bo mogoče obvladati le ob dobrem sodelovanju stanovalcev v zboru stanovalcev oz. v hišnem svetu. Istočasno opozatjamo na to, da bo predvidoma tekom letošnjega leta sprejet tudi nov zakon o gospo-datjenju s stanovanjskimi hišami, ki bo podrobneje opredelil pravice in dolžnosti zborov stanovalcev oz. hišnih svetov, samoupravnih stanovanjskih skupnosti, vlagateljev in organizacij za vzdrževanje stanovanjskih hiš. Osnutek zakona je že v javni razpravi. V septembru t. 1. bodo v Ljubljani ustanovljene občinske in mestne samoupravne stanovanjske skupnosti, ki bodo s 1. 1. 1975 prevzele v upravljanje od stanovanjskih podjetij vse družbene stanovanjske hiše. vila, ki jih bodo nanje pogodi prenesli hišni sveti, če jih 0* bodo želeli opravljatl ^ J ML STA LJUBU! IZVRŠNI S' Občani sitfl vznemir- j* janja |\ Pred časom smo že P*9*, V K ^obiskih", ki jih prirejaj«! padniki vere Jehovih prl« “j terim občanom oziroma i'aJ' krat kar celotni ulici, P« 1 vsem hišam. Očitno so se(W pagandisti te verske skup spet v ..ofenzivi". . ' Te dni so ženski parčki«? po nekaterih soseskah v na1 ^ čini, posebej intenzivno PL Rožni dolini. Zenski sta od hiše do hiše v jutranjinJl zvonili in delali propagan J vero Jehovih prič. Preo1^ sta ponujali različne brošuri prepričevali o pravilnosti OT veroizpovedi in jih nadleg®^ z vrsto stvari, ki sodijo k .•sj njanju božje resnice". J Vrsta prebivalcev je čena, ker sta jih ženski nt“ vznemirjali v lastnem ,sta ( JP nju. Ker sta hodili v ML nju. iver sia nuum ' /7.. urah, sta mnoge prebil®"^ uran, sia mnoge p>e»“—,. bolj so bili ogorčeni seve«* bivalci, ki so delali v no« meni in sta jih ženski zn}0 zasluženem počitku. DgP* ■ se ženski nikakor nista Pj odgnati in sta kar napt«J , i lastnike stanovanj, kjef * nili, je prebivalce še bolj čilo. Dopovedovanje, da . namena vstopiti v to v.c i ved in da jih ženski naj ^ tita v lastnem stanovanju zaslužnem počitku in da rajo sploh posla s tem, niuT galo. Zenski sta bili vsiljm. Tlj galo. Zenski sta bili vsi j‘ I še naprej vznemirjali tas"' vrsti pa celotno ulico. Nekaj občanov je zat čeno telefoniralo na po? lice Vič in zahtevalo jjj, cijo. Občani so od ni>d zahtevah, da jih zaščlttj ZdlllLVall, Ud JIJi j. »ir W vsiljivostjo propagandist* 15 izpovedi Jehovih prič. “'IJ (e tiin v lastnp.m stanovanju Y tijo v lastnem stanovanju služenem počitku. uženem počitku. . t Miličniki so interven« .. . , ____*»nia v radi splošnega ogorčenj^ nov in ženskam onemOtr ^ daljnje vznemirjanje Iju® motenje. Ker pomeni "d. obeh žensk prekršek, s« j/J imeli priliko zagovarjati P ( s nikii za nrekrške zaradi 0$ Naš fotoreporter France Modic je napravil zgornji posnetek doma/ činke, ki izdeluje izdelke suhe robe na Dedniku pri Velikih Laščah. OČE SE JE UBIL, KO JE REŠEVAL SINOVA n h rn I SCI 311 ni plini povzročili tragedijo Poleg tega bodo samoupravne skupnosti prevzele v upravljanje vsa tista sredstva za graditev stanovanj, ki se združujejo za solidarnostno gradnjo in kijih vežejo temeljne organizacije združenega dela v banki- Dosedanja stanovanjska podjetja bodo predvidoma ostala kot organizacije, ki bodo pogodbeno opravljale za samoupravne stanovanjske skupnosti tiste zadeve, ki jim jih bodo le—te zaupale, oz. tista opra- niku za prekrške zaradi \Jo$ vsiljivega in vznern'J ^ ..oznanjevanja božje rcsn*Tj r Ker so taki primeri p0«, ■ občani ne vedo, kako^0 otresejo vsiljivih ProPa^0|(|]' je najbolje, da takoj P?.jf postajo milice in zahteva) v vencijo miličnikov zurf^el miljenja in motenja. L® ( obvestijo postajo min« ^ nedovoljenim početju,*^. Učniki uspešno ukrepaj®^ llCniKl UNpCMIU UMVf'-’ . mogočijo nadaljnje vzni- ki motenje občanov^, Tragični dogodek v Dolenji vasi pri Polhovem Gradcu je resno opozorilo, da je treba biti pri odpiranju silosov skrajno previden, ker se razvijajo v silosih nevarni omamni plini dogodek. nje Franc Oblak, »------ „ . dica nesrečnega slučaja, je pretresel vas in okolico. Kaj se je dogajalo usodnega dne? Točnih vzrokov in točnega poteka dogodkov veijetno ne bo mogoče povsem pojasniti nikoh. Edini očividec, oče umrlega, namreč tudi nastavek elevatorja preko, da pada rezana silaža v silos z vrha navzdol. ne more postreči s podatki, ki bi po-ecn' vsem osvetili nesrečni primer. O začetku tragedije pa bo več jasno, ko bosta lahko podala izjavo sinova pokojnega, ki zaenkrat ležita v bolnišnici s hudimi poškodbami. Kako je prišlo do nesreče, ki ima za posledico družinsko tragedijo: smrt očeta in hude poškodbe dveh sinov? Nesreča je nastala v zvezi s pripravami za polnjenje silosa s koruzno silažo. Pri Oblakovih v Dolenji vasi so pred tedni začeli polniti osem metrov visoki betonski silos. Napolniti so ga uspeh le do višine šestih metrov, nato pa so morah z delom prekiniti zaradi slabega vremena. Dež, ki je začel padati, je onemogočil nadaljnje vskladiščcvanje koruzne silaže v silos, ker vlaga ne sme v Zato je bilo treba tudi v silos zaradi nameščanja nastavka. Ko so sklenili začeti z delom, je poslal oče Franc Oblak dvanajstletnega sina na vrh silosa po lestvi, da Jprc vrata na vrhu. Sin Brane je odšel po lestvi in odkril silos. Potek odpre vrata na vrhu. po dogodKov je znan le iz pripovedova- silos, saj škodi silaži. Ko so prenehali z vskladiščevanjem silaže, so silos na vrhu zaprli, pa tudi sicer so ga zaprli skoraj nepredušno. Ker je bilo nesrečnega dne lepo vreme, so se pri Oblakovih odločili, da bodo dokončali začeto delo in do konca napolnili silos. Za to so opravili vse potrebne priprave. V ne posredno bližino silosa so postavili rezalni stroj za rezanje silaže^ ki je nja očeta pokojnega oziroma starega očeta otrok. Čim je Brane odprl vrata na vrhu silosa, se je brez besed zvrnil in padel v silos na silažo. Ker ni bilo od njega nobenega glasu, je poslal oče Franc še drugega sina, petnajstletnega Mirka pogledat, kaj je z mlajšim bratcem. Ko je prišel Mirko do odprtine na vrhu, je tudi on brez besed padel v silos. Očeta Franca se je tedaj polotil strah. Hitro je splezal po lestvi, da bi videl, kaj je narobe in kaj se dogaja z otrokoma. Ker je očitno slutil, da je na vrhu neka nevarnost, je odprl vrata silosa ob strani pod vrhom. Brž ko jih je odprl, se je skušal vrniti po lestvi, na kateri se je povzpel tedaj tudi že oče in že stari oče Jože Oblak. Pri vračanju pa je omahnil. Vzrok, zakaj je nenadoma omahnil, bo verjetno ostal nepojasnjen, veijetno pa je tudi njega omamil plin iz silosa. Franc Oblak je omahnil na višini šestih metrov in kombiniran z elcvatorjem. S tem elevatoijem, katerega cev je segala do vrha silaže, so nameravali do konca napolniti silos. Ravno bližina tega stroja pa je bila usodna za Franca Oblaka, saj bi se sicer morda ne ponesrečil tako hudo. Da bi začeli z delom, so morali odpreti silos na vrhu, kjer je bila meter in pol dolga in meter široka odprtina oziroma vrata. Da bi lahko napolnili silos, je bilo treba vtakniti padel z lestve z glavo navzdol. Oče ?a zgrabil za obleko, vendar zaman. pad JOŽ' :e ga je skušal ujeti, ga je celo Padca ni mogel preprečiti, niti zadržati ali ublažiti. Pokojni Franc Oblak je padel na tla, kjer je z glavo udaril v ohišje motorja rezalnega stroja. Smrt je bila trenutna. Vpitje in preplah, kije nastalo ob tem dogodku, je takoj privabilo ....sc asam ljudi, ki so bili v bližini. Soseda Ciril Plesternjak in Jože Osredkar sta takoj požrtvovalno priskočila na po- moč. Ne meneč se za nevarnost sta splezala v silos in reševala otroka Uspelo jima je. Otroka sta spustila po vrvi iz silosa. Otroka sta bila v globoki nezavesti, saj sta bila omamljena s plinom. Sosedje so medtem poklicali reševalno službo in otroka odpeljali v bolnišnico. Otroka sta bila v bolnišnici dalj časa v nezavesti in v kritičnem stanju. Medtem so prišli miličniki postaje milice Vič in skušah pomagati, kolikor je bilo mogoče. Žal očetu Francu Oblaku ni bilo več pomoči. Tragedija v celoti ne bo nikoh povsem razjasnjena. Gotovo pa je, da je nesreči botrovala tudi neprevidnost. Lestev, po kateri so se vzpenjali na silos, je bila sicer dovolj dolga, vendar nevarna, ker je bila premalo zavarovana. Če bi imela lestev obroče ali podobne varnostne naprave kot jih imajo lestve v tovarnah, bi pokojni z višine šestih metrov le zdrsel na tla in verjetno ne bi bilo tako usodnih posledic. Nesreči pa je botrovalo tudi nestrokovno ravnanje. V silosu, ki je praktično hermetično zaprt, nastajajo plini, ki so zaradi svoje omam-nosti smrtno nevarni. Silaža namreč vre kot vino, saj vsebuje koruza precej sladkorja. To ima za posledico nastanek phnov, ki so se lahko v času od zaprtja do odprtja silosa razvih do izredno nevarne količine in omamnosti. To dokazuje tudi dejstvo, da sta otroka takoj padla omamljena v silos, ne da bi lahko prej vsaj na pomoč zavpila. Dejstvo, ki kaže na nevarnost teh plinov je tudi, da je bilo plin čutiti tudi še več ur potem, ko je bil silos že odprt. Zato kaže ob tem tragičnem primeru opozoriti vse kmetovalce, naj bodo nadvse previdni pri odpiranju silosov zaradi nevarnih phnov, ki sc razvijajo v teh objektih, da ne bi še kje prišlo do tako tragičnega slučaja kot se je sedaj zgodil v Dolenji vasi pri Polhovem Gradcu. MILOVAN Dl MI TRI C COLOR CREME KOLESTON BARVA + NEGUJE COLOR CREME KOLESTON BARVA + NEGUJE JL 1 ILIRIJA lljubti* n H COLOR CREME KOLESTON 1+1 BARVA + NEGUJE