Naših štirideset let i/delLtrian diti nenehno povezan s Sn!l k določana? b»a^° ter sodelovati in prispe-iP.°2ranja 0nJa Sta!|5č, pri tem pa izhajati iz ni?.resih Ha 'n splošnih družbenih v, lne družho? dazo obvešča o sklepih sku-spia za gosi??90 skupnosti in se za- jff. rešitvam, ?to ustavno mogoče, s prehod- rzak®za skuDŠ,i‘e' ay?ianiezamenljivegadele-liib nie PriP,f'ne ^ ® dr.) Treba je spremljati cielenataeSiničevanju institucije zamen-6rTlu ustr9P7? n na Podlagi tega izvajati v strežne spremembe. ?aei6.9aciikieP*0rI!Z0vania in skupnega delovanja viiati ni ,a sistematično izpolnjevati in ??ra sZDL^d7a9' Ustave SFRJ. V ta namen I? °čiti osnm?„ eza sindikatov z dogovorom 7 s° funkcij? oblike povezovanja delegacij, ^?en« :zoi“,s?he dn ri!?otovljena skuPni delegat, da bi bila 1, Satov 7 rio?enebna delovna povezanost Sr9v6ljaviti ^'egacijami, ki so ga izvolile, hodnem novB7,reba ustavno načelo o nepo-uJa in druaihe5?vaniu delegacije na podlagi ?Sni«ujePnlblkuPnih interesov, ki jih imajo in dl z C|pldruzbenopolitičnih skupnostih, adstav aii 1' na Podlagi združevanja dela in ^rtibno ie?a teritorialni podlagi. Posebej zagotoviti povezovanje delegacij v občini in prek zbora občinske skupščine, zaradi določanja smernic za odločanje delegatov v skupščinah štirih družbenopolitičnih skupnosti. Razvijati je treba tudi oblike družbenih posvetovanj delegacij, prek katerih sodelujejo vse ustvarjalne sile, tudi znanost in poskrbeti za politično in strokovno pomoč delegacijam. Družbenopolitične organizacije morajo s svojim delovanjem pospeševati in zagotavljati čim širše medsebojno povezovanje delegacij tudi ž vso samoupravno strukturo družbe. Skupščina družbenopolitične skupnosti — najvišji organ oblasti in družbenega samoupravljanja. Za dosledno Uveljavljanje ustavne zasnove zborov skupščin družbenopolitičnih skupnosti je treba: a) zagotoviti, da bodo zbori o večini vprašanj iz pristojnosti skupščin družbenopolitičnih skupnosti odločali samostojno v okviru svoje pristojnosti. Zato je treba preveriti dosedanje normativne rešitve, tudi spremembe v ustavah, o pristojnosti, načinu dela in odločanju vsakega zbora in zagotoviti, da bodo zbori skupščin družbenopolitičnih skupnosti načelno vedno samostojno določali o zadevah iz svoje pristojnosti, vendar enakopravno z drugimi zbori, samo o vprašanjih, ki po svoji naravi zahtevajo ugotavljanje interesov, ki jih izražajo posebni zbori, medtem ko mora biti odločanje na skupni seji izjema, b) dosledno je treba uresničevati ustavno določilo, da se skupščine SIS iz določenih področij vključujejo v vse faze priprav ter sprejemanja sklepov in dokumentov o zadevah, o katerih enakopravno odločajo v pristojnih zborih skupščin družbenopolitičnih skupnosti. V poslovnikih skupščin družbenopolitičnih skupposti in v statutih SIS je treba opredeliti vprašanja, ki jih skupščine SIS in skupščinski zbori družbenopolitičnih skupnosti obravnavajo skupaj in o njih enakopravno odločajo, c) okrepiti osnovno vlogo in položaj zbora združenega dela. Ti zbori morajo postati najvažnejši dejavnik ustvarjanja takih pogojev gospodarjenja, ki bodo spodbujali k širšemu samoupravnemu povezovanju in integraciji združenega dela po dohodkovnih načelih na SvetaUj??k®9? Izvršnega sveta Dušan Šinigoj, podpredsednik republiškega !6h'iohLPozornos/u ,p/' kl že zmanjšujejo konkurenčnost in zanimanje za izvoz. *airo načrte ,1? f ostie namenili problematiki nujnih naložb v nove Infrastrukturne riirtigrJ a9odlti a, v mikroelektroniko In teleinformatlko, pogovarjali pa so se tudi, vmovno organiziranost sistema Iskre zaostrenim gospodarskim enotnem jugoslovanskem trgu in odpravljali ovire pri zagotavljanju sklepov, ali določanju temeljev politike družbenoekonomskega razvoja, kadar gre za razpolaganje z družbenim dohodkom, planiranje družbenega razvoja, ukrepe ekonomske in socialne politike, združevanje dela in sredstev, pogoje gospodarjenja idr. Pomembno je zlasti, da se uveljavi njegova 'vloga pri predlaganju, pospeševanju in koordinaciji samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja o najvažnejžih vprašanjih družbene reprodukcije, kakor tudi pri nenehni kontroli, vpogledu in zavzemanju za čim bolj smotrno gospodarjenje s sredstvi družbene reprodukcije v organizacijah združenega dela. Zbori združenega dela v republiških in pokrajinskih skupščinah morajo igrati pomembnejšo vlogo pri določanju smernic delegacijam za odločanje v zboru republik in pokrajin Skupščine SFRJ. V skladu s tako začrtano vlogo in položajem zbora Združenega dela je treba preveriti ustrezna določila v republiških in pokrajinskih ustavah, da bi bila natančneje opredeljena pristojnost tega zbora in bi nastali taki odnosi, ki bi omogočali, da bo praviloma samostojno odločal o zadevah s področja materialnih odnosov. Družbenopolitične organizacije, še zlasti sindikat, morajo pravočasno izoblikovati stališča do pomembnih vprašanj, o katerih odloča zbor združenega dela, zlasti do tistih, ki so tesno povezana s pridobivanjem in razporejanjem dohodka in z vzpostavljanjem odnosov po načelu svobodne menjave dela in uveljavljanja samoupravnih pravic delavcev in varstva družbene lastnine. Ta stališča morajo biti prisotna v delegatski bazi, oz. v delegacijah, ko se določajo smernice, oz. stališča za delo delegatov. Družbenopolitične organizacije morajo sistematično spremljati problematiko, s katero se ukvarjajo delegacije in delegatska telesa, zavzemati do te problematike stališča v skladu s svojimi temeljnimi idejnopolitičnimi opredelitvami in prek delovanja svojih članov v procesu delegatskega odločanja vplivati na to, da bodo sklepi po načinu sprejemanja demokratični, po vsebini pa napredni. Informiranje — bistveni pogoj za odločanje Družbeni sistem informiranja je treba usmerjati tako, da bo podrejen krepitvi vloge in vpliva združenega dela in samoupravne delegatske baze na vse tokove družbenega življenja ter na vse oblike in ravni samoupravnega, skupščinskega in političnega odločanja. V procesu delegatskega odločanja je treba poskrbeti, da bodo informacije dostopne, celovite, objektivne, pravočasne in razumljive, oz. prilagojene potrebam sodelujočih v tem procesu. To je bistveni pogoj za kakovostno in učinkovito odločanje in izvajanje sklepov, s tem pa tudi za delovanje političnega sistema sploh. Vsi subjekti obveščanja, zlasti delegacije in delegatske skupščine, samoupravni organi, družbenopolitične organizacije, morajo prispevati k razvoju družbene zavesti o pomenu vseh oblik informiranja v procesu družbenega odločanja in izvajanja sprejetih sklepov. PAVLE GANTAR Iskra Commerc6 Le,o isas: Qene »popravil1 Skupna realizacija prodaje, nabave in storitev je znašala lani nad 100 milijard dinarjev — Vse temeljne organizacije, razen zunanje-trgovinske, so presegle letne načrte — Iskra je lani izvozila za 246 milijonov dolarjev, uvozila pa za 143 milijonov dolarjev — Najbolj uspešno so poslovali serviserji. ta 1984. Konvertibilni ^ znašal 153,5, klirinški pa lijonov dolarjev. Boljše iz^(f rezultate smo dosegli škem območju, zlasti žara kega izvoza v SZ, saj ^uji/ presegli za 4%. Na konver1 »Ob pogledu na tabelo o realiziranih premetih opaziš določene visoke indekse glede na realizacijo iz leta 1984 in tudi na letni plan. Ti indeksi ne dajo prave slike,« poudarja direktor računovodsko-planskega področja v Iskri Commerce Franc Borko. »Treba je namreč upoštevati, da je IC pri pripravi lanskega plana načrtovala precej nižjo inflacijo, kot je bila pozneje: načrtovali smo, da bo znašala 50%, v resnici pa je bila nekje med 80 in 90%. Zato je razumljivo, da pri vseh tistih prometih, ki imajo vgrajeno tekočo inflacijo, nastopajo dokaj visoki indeksi: pri Prodaji 122 glede na letni plan, pri Servisu 151, v Zastopstvih 148 in v Marketingu 138. V primeru z letom 1984 pa so indeksi že bolj realni — 183 pri Prodaji, 266 pri Servisu, 290 pri Zastopstvih in 197 pri Marketingu. Torej lahko ugotovimo, da se praktično promet ni bistveno povečal v maloprodaji in, da so cene naših izdelkov verjetno povečale z večjim indeksom, kot pa promet. Iz tega lahko zaključimo, da se fizični pretok blaga prek tega prodajnega kanala ni povečal in je ostal na isti ravni, kot leto prej, to pa vsekakor ni spodbudno. No, pri Servisu je nekoliko drugače, saj jim je uspelo marsikaj urediti in so ti indeksi tudi ugodnejši. Isto lahko trdim tudi za Zastopstva, medtem ko pri Marketingu ni bilo tako. O Zunanjem trgu je bilo že dosti napisanega, vendar lahko ugotovim, da so indeksi v tabeli kolikor toliko realni, saj so izraženi v dolarjih, oz. v dinarjih po statističnem tečaju. Indeksi izvoza in uvoza so dosti manjši od drugih, kljub temu pa v Iskri Commerce ocenjujemo, da je bilo naše zunanje-trgovinsko poslovanje v minulem letu uspešno, kajti, kot vemo vsi — proizvajalci in tržniki — Iskra nima več kakovostnih blagovnih fondov, posamezni programi so tehnološko zastareli, peša tudi poslovna disciplina in še bi lahko našteval, seveda pa ne smemo pozabiti tudi na probleme pri uvozu opreme. Če torej vse to upoštevamo, je bil tudi izvoz uspešen, čeprav planiranih nalog nismo uresničili,« je na kratko komentiral poslovanje Iskre Commerce v minulem letu direktor računovodsko planskega področja v tej delovni organizaciji Franc Borko. Po posameznih temeljnih organizacijah je Iskra Commerce lani poslovala takole. Prodaja V trgovinski dejavnosti so planirane naloge presegli za tretjino, realizacijo iz leta 1984 pa kar za 100% Seveda je imela velik vpliv na to tudi inflacija ob višjih cenah, količinsko pa je prodaja na domačem tržišču ostala približno na ' isti ravni, kot leto prej. Še vedno so občutili precejšnjo desortiranost blaga, zlasti široko-potrošnega, na prodajo so precej vplivali tudi skoki cen, največji problem pa so lani predstavljale terjatve in to predvsem v Makedoniji in na Kosovu, precejšnje pa so bile tudi do Iskrinih tovarn. V nabavni dejavnosti so lani ugotavljali, da se je ponudba osnovnih surovin precej izboljšala. Vzroki temu so bili padanje cen nekaterih surovin na svetovnem tržišču in ugodnejše cene na domačem tržišču. Direktor računovodsko-planskega področja v Iskri Commerce Franc Borko Tako poročajo FINANCIAL TIMES Jugoslavija in Eureka Iskra, vodilni proizvajalec elektronike v Jugoslaviji. ie P nudila dvajset od blizu dva tisoč svojih proizvodnih P, ram o v za' vključitev v zahodnoevropski znanstveni ^ Eureka. To pomeni, da se teh dvajset proizvodov lahko sa z najboljšimi ameriškimi in japonskimi. Jugosla u ^ prva neuvrščena država, ki je pokazala zanimanje vključitev v Eureko, ni pa prva komunistična dežela, k'' 5$ storila. Madžarska in Bolgarija sta že sporočili, da s pripravljeni pridružiti Eureki. Nabavo so v primerjavi z letom prej presegli za 70%, plan pa za 13%. Tudi v nabavni dejavnosti so imeli vse leto velike težave z izterjatvami. Servis Izredno visoka inflacija v minulem letu se je še kako odražala na visoko rast vseh vrst stroškov, najbolj pereče pa je bilo še naprej vprašanje obresti. Fizično sicer nespremenjene zaloge so vrednostno izredno porasle, zaradi tegaso se morali kratkoročno zadolževati, to pa je bilo seveda povezano z visokimi obrestmi. Prav zato so lani namenili v Servisu vso pozornost izboljšanju finančnega položaja: izkoristili so doma^, vse notranje rezerve, da bi pospešili obračanje zalog. Dosegli so tudi boljše nabavne pogoje v ERO, Avtoelektriki, Avtomatiki, Telematiki in Kibernetiki, kar je tudi pripomoglo k manjšemu zadolževanju. Serviserji so lani realizirali za dobrih 5 milijard dinarjev prodaje in storitev. To je za polovico več, kot so načrtovali in za 166% več, kot leto prej. Zunanji trg Izvoz Iskra je lani izvozila za 246 milijonov dolarjev, kar je 92% načrtovanega izvoza in za 18% več, kot le- bmočju je Iskra uresnic' itne zadolžitve. . v0z2 Dosežena struktura ' irej drugačna od na ash elež konvertibilnega ^ nižal na 62% vsega izvoz • rtii1' im'1" toPfč vem rncoin ■ |j^,. j jivo SZ z 78,8 milijon^ KDpNf I Nemčijo s 33 milijon' idijo pa Turčija s 16,7.'^jiijo rlijaz 12,3 , Iran s 11'‘Li|rf farjev itd. Med klirinški"^ tlarjev našega izvoza- .gjpi' čijo smo izvozili za 7,3 5 milijonov dolarjev n ■ Zanimiv je tudi P°daqc|rža' k ra lani izvažala kar v ^js, bila torej razpršeno d^. )iarjev našega v, v čijo smo izvozili za 7,3 r- ■ i;; -J — I /-«i-i Q\/ |lO' >dat< - v 6£ a, kar še zlasti velja za zvoju. izac Iskrine delovne orga j6 i lani izvažale takole- sssssssdfc 3d 80 in 90% realizacje^ u ou lil /U ■ ~ :rošnja, ERO in Kib .^7 ' mti so letni PlanQuJe |gEZ5 J 10 69%, Zmaj 59%. ^ srilna elektronika 56%. "Uff i zaostali Iskra Delta sktronika. ,h ietih O izvozu v vseh petir ot)d»!’ ilega srednjeročneg cej« io že pisali. Iskra ? vsvol6 /ozu v obdobju 1980/d-1to|e: tnem poročilu zap,ca št. 9, 4. stran poslovanje Kljub težavam je Iskra relativno uspešno končala leto 1985 in s tem tudi srednjeročno obdobje 1980 — 1985. Vprašanje je, če bo tako uspešno tudi novo srednjeročno obdobje. Poleg že znanih problemov glede kakovosti naših izdelkov, poslovne nediscipline, cenovne nekonkurenčnosti, razpršenosti trženja in podobno, se vse bolj kaže tehnološko zaostajanje naših izdelkov ter pomanjkanje izvozno zanimivih programov. Posledice se bodo močneje občutile šele v naslednjih letih. Kot objektivne probleme moramo navesti predvsem neurejeno oskrbo z repromateriali, tečajno politiko in stalno spreminjajočo se zakonodajo, ki zavirajo izvozno dejavnost. Uvoz Lani smo uvozili za nekaj manj kot 144 milijonov dolarjev repro-materialov in opreme. S tem smo letni načrt presegli za 6%, uvoz iz leta 1984 pa za četrtino. S konvertibilnega območja smo uvozili za 126, s klirinškega pa za 18 milijonov dolarjev. T akšno povečanje je Iskri Commerce uspelo doseči predvsem s pomočjo blagovnih kreditov in kompenzacij. Na povečanje so seveda vplivale tudi napovedi o še hujših uvoznih ukrepih v letošnjem letu. Opreme je Iskra kupila lani na tujem za 15,2 milijonov dolarjev in tako plan uresničila 61%. Do sorazmerno velikega izpada pri uvozu opreme je prišlo predvsem zaradi pomanjkljivo pripravljenih investicijskih programov v posameznih delovnih organizacijah. Zastopanje tujih Hm V tej temeljni organizaciji so načrtovano realizacijo lani presegli za polovico, rezultate iz leta prej pa za skoraj dvakrat. Nadaljevali so preddvsem z aktivnostmi za dosego višjih oblik povezovanja principalov z Iskrinimi DO, še zlasti na področju telekomunikacij, mikroelektronike in drugih elementov. Vse to je pripomoglo k povečanju Iskrinega izvoza principalom in drugim kupcem. Marketing Po posameznih področjih marketinških dejavnosti je bila realizacija in problematika v letu 1985 naslednja: Celostna podoba. Izdelan in že v obravnavi je bil priročnik o standardizaciji, zdaj je priročnik v fazi usklajevanja in se pripravlja končno veljavna oblika. Raziskava trga. Realiziranih je bilo 17 raziskovalnih nalog predvsem za potrebe branžnih delovnih organizacij. Zanje je bilo nabavljenih tudi 12 inozemskih študij. V tem letu je bil organiziran sistem posebnih informacij z računalniško podporo. Propaganda. Poleg realizacije standardnih vsakoletnih aktivnosti je potrebno še posebej predstaviti uspešne akcije, kot so: Iskra znanje za prihodnost, Koledar 1986 in serijo učinkovitih inozemskih oglaševalnih akcij, še posebej pa je potrebno poudariti realizacijo kompleksnih prodajno pospeševalnih akcij v sodelovanju z IC — izvozom in branžnimi delovnimi organizacijami. Sejemska dejavnost. V letu 1985 je bilo realiziranih 51 domačih in 45 inozemskih sejmov in razstav. Sodelovanje z branžnimi DO je boljše, kar se kaže pri definiranju in izpeljavi na specializiranih sejmih. Sodobna elektronika v Ljubljani z osrednjo temo »Dl-TIS- je bila vsestransko uspela promocija. Dejavnost tržnega področja Doseženi rezultati v lanskem letu so bili kljub presežku v primerjavi na plan ter nihajočim pogojem plasmaja realni. Ugotavljajo celo, da bi ob prožnejši proizvodnji dosegli še boljše rezultate. Največje težave pri plasmanu smo imeli na področju izdelkov za splošno rabo. Kompletni zastoj v mesecih maj, junij, julij, avgust in september je povzročil veliko skrbi ter mnogo posebnih akcij za reševanje problema. Položaj se je močno spremenil od oktobra do konca leta tako, da smo tudi pri teh izdelkih dosegli zadovoljivo prodajo ter izpolnili letne obveznosti. Obmejno gospodarsko sodelovanje Dejavnost te temeljne organizacije je bila lani v začetni fazi. Značilne zanjo so bile precejšnje težave pri izvajanju nalog, zlasti zaradi spremembe zakona o možnostih obmejnega gospodarskega sodelovanja. LD Kakovost v Iskri V založbi Iskre Commerce je izšla v slovenski in angleški verziji brošura z naslovom »Kakovost v Iskri«. Publikacija kratko in pregledno — z risbami, shemami in fotografijami, ki jih dopolnjujejo samo najnujnejši teksti — predstavlja Iskrino politiko glede kakovosti ter osnovne značilnosti njenega sistema za zagotavljanje kakovosti izdelkov in storitev. To je zdaj prvič, da imamo v Iskri tudi komercialno publikacijo o kakovosti. Zamišljena je bila kot pripomoček Iskrinim tržnikom, ali drugim delavcem, kadar so v položaju, da morajo predstavljati, na kakšen način v Iskri dosegamo kakovost svojih izdelkov, Iskrinim kooperantom, ali dobaviteljem ima tudi namen informirati delavce v njihovih službah, nabavi, prodaji, razvoju, odgovorne za proizvodnjo, inženirje za kakovost, vodstvene delavce itd., kje in kako lahko z Iskro urejajo vprašanja, ki se nanašajo na kakovost. Poleg svojega osnovnega namena pa prinaša ta publikacija nekaj koristnega tudi za interno rabo pri poslovanju v Iskri. Znova in znova namreč ugotavljamo, da se tudi v Iskri še vse preveč otepamo s posledicami slabe kakovosti, da premalo naporov in sredstev vlagamo, da bi odpravili vzroke za nastajanje slabe kakovosti. Nova publikacija pa opominja Iskrine delavce vseh strok in na vseh ravneh k sistematičnim prizadevanjem za doseganje kakovosti in njeno obvladovanje in pri tem lahko služi tudi, kot kratek vodnik po Iskrinem integralnem sistemu za zagotavljanje kakovosti. Iskra Invest servis Prvi koraki v srednjeročnem obdobju Ves čas svojega obstoja si je Invest servis vedno prizadeval z vsemi svojimi močmi podpirati in uresničevati program celotne Iskre in seveda hkrati tudi delovnih organizacij, ki so v tem sestavu. Kolektiv Invest servisa meni, da mu je to v minulem obdobju uspelo, saj sloni njegov program v pretežni meri, to je 95% iz storitev v prid organizacij Iskre in le preostalih 5% odpade na dejavnosti za zunanje naročnike. Ko smo snovali skupne temelje plana za sedanje srednjeročno obdobje in gospodarski načrt za letošnje leto, smo najprej proučili srednjeročni program celotne Iskre in v njem izluščili področja, ki zadevajo tudi našo organizacijo. Tako smo razen že utečenih dejavnosti, kot so inženiring, obrat vzdrževanja in obrat storitev, ki skupaj predstavljajo polčetrto milijardo dinarjev celotnega prihodka, oz. za 70% večji prihodek kot v lanskem letu, vnesli nove dejavnosti in jih tako vključili v načrtovane naloge za letošnje leto. Med prvimi je zdaj dejavnost ekologije z delovnim naslovom: »Vpeljava sistema za uresničevanje varstva okolja v SOZD Iskra«. Ta ima za cilj vpeljati učinkovit ekoloŠKi varstveni sistem v Iskri. Program celotnega dela obsega štiri stopnje, ki so okvirno porazdeljene na izdelavo strokovnih osnov za posnetek ekološkega stanja v Iskri s terminom do 1. julija 1986, nato na uresničevanje izsledkov ekološkega stanja s terminom do 1. julija 1987, nadalje na ekološko varstveno oceno s terminom do 1. julija 1988 in končno na izdelavo sistema za ohranjanje varstva okolja v SOZD Iskra, s terminom do 1. julija 1989. Druga dejavnost zadeva matrično organizacijo inženiringa. Invest servis nadaljuje v letošnjem letu uresničevanje programa te dejavnosti z naslednjimi aktivnostmi: — popravek registracije dejavnosti glede na novi zakon; — sestava predloga samoup- ravnih aktov za projektno matrično organizacijo; — obdelava in sprejem samoupravnih aktov; — sestava predloga korekcije in sprejem pravilnika o delovanju projektno matrične organizacije; — tekoče vodenje evidence kadrov iz delovnih organizacij v sestavu SOZD v matrični organizaciji in njihovo evidentiranje pri Gospodarski zbornici Slovenije; — vodenje evidence in arhiviranje dokumentacije, o kateri je bila opravljena interna kontrola in končno; — opravljanje drugih odgovornih del v zvezi s skupnimi akcijami. Tretja temeljna naloga se nanaša na prostorski razvoj. To je najobčutljivejše področje v SOZD, za katerega ni najti v celoti pravega razumevanja. Neskladja pri investicijski politiki na ravni SOZD za sedanje srednjeročno obdobje in celotno obdobje do konca tisočletja, kot tudi močan lokalni patrio- tizem kalijo že idejne zamisli, ki se celo odvračajo od reintegracijskih načel, da ne govorimo o cenovni in enotni pripravi zazidalnih kompleksov. Kljub temu bomo letos sprožili naslednje aktivnosti: — izdelavo preliminarnih prevedb možnih lokacij za industrijsko cono, — zbirali in kategorizirali potrebe potencialnih investitorjev Iskre, — načrtovali programske zasnove industrijske cone, — sestavili strokovne predloge za obravnave in javne razprave in — izdelali arhitektonske zazidalne situacije z glavnimi niveleta-mi in zasnovo namenske rabe. Preizkusni kamen bo na tem področju 120 tisoč m2 zemljišča, kjer je Invest servis že zapičil Iskrino zastavo, možne pa bodo tudi gradnje še v tem petletnem obdobju, če bodo delovne organizacije investitorice vložile sredstva. Zadnja dejavnost se nanaša Iskrino poslovno letalo. Tod so'a. lizirani delovni in razvojni pto^j) mi, ki zagotavljajo ekspanzijo na tujih tržiščih. Poslovno leta'«’, torej sredstvo za večanje p0“..v. n osti in učinkovitosti vseh ?e ^ nih organizacij v prihodnje- |a podlagi načrtovanega obsega ^ so določeni tudi stroški z 'e načrtom. .n,-5 Osnovna izhodišča za ses načrta stroškov so naslednja- — skupni promet — 500 ur nja, od tega 0\r — 450 ur letenja na leto za račun, oz. fakturiranje, . .igli — 50 ur letenja kot režijski P (servisiranje), za — poprečna cena gorlVl;;|og- našo državo 160 dinarjev za k ram goriva, ni0<\, — poraba goriva skupaj — nakup na domačem trz 130 ton in . n, — rjakup v tujini samo 20 u. Obveznosti, ki niso krite z računom voznih kart, bomo ^ ruževali vsak mesec po k'! |3 dvajsetin na podlagi uporabe v minulem letu. 0tj- To so v kratkih potezah tjV ;;k kole1".., veznosti, ki jih je prevzel kol ^ Invest servisa v letošnjem n“ ig. 1986, ki je seveda že del sreau^ ročnega načrta. Naloga slC®'(jaj lahka, vendar je kolektiv do ^ j(, .............. 'reban' zaupaj znal prisluhniti vsem potreba^ nalogam, ki so mu bile zaupno zato tudi ni bojazni, da tega n®^v storil po svojih najboljših moc Prln°dn|e- Marjan D-o--**' OKVIRNI TERMINSKI PLAN 11.F A Z E VPELJAVA SISTEMA Z A IZVAJANJE VARSTVA OKOLJA V SOZD ISKRA 1 I institut "jozef Stefan** ljubljene Jugoslavija Iskra \ I .FAZ A ^ -v Konzultacij \ ^ \ \ \ K j s i i i 1 ^ | Koordinacija aktivnosti potrebnih za posnetek stan oz. izdelava EVO (2.3. ) □ | j Sodelovanje pri organizaciji in izvedbi stro- I /'v kovnih seminar tev za ekologe Iskre (2.3.) / > v zvezi s strateškimi in inv. usmeritvami SOZD ISKRA (2.2.) I.EAZA Zastopanje^ISKRE v stališčih in pri informiranju o akcijah glede varstva okolja (2Js. alineja 3) j m / MESEC ^ Julij Avgust September Oktober j November December | Januar | Februar Marec April | Maj III. Kvartal IV. Kvartal Iskra Kondenzatorji ^ovatof/em podelili nagrade * '"ovacijami lani prihranili 30 milijonov dinarjev intehn-x p.redl09<>» za reševanje različnih tehnoloških priSDe|ICni^ Problemov v proizvodnji je v minulem letu Ust n g D° na odborza Izume, tehnične izboljšave in ko-itijjkj |Psrtedl°9e. Odbor je sprejel 49 predlogov in v se-ri$t za Jkn ocenjujejo, da bo celotna gospodarska ko-gia an J®inovacijske predloge v preteklem letu dose-v^u milijonov dinarjev. nia občineuPrireclitev Praznova-NjsoditNH-93 praznika Črno-l!)0v9cii<^an je vodja aplika-983 in 1900 razv°ia in je v letih °9e $am opravljal dela in na-Nrocii, b ojnega razvijalca na ni ln si Pridobil VDE tirani« V Postopku so še 8ržavah 11 nekaterih evropskih 8rijih |eti,Parn. da se bo v nasle-Pešno narl Prodaja filtrov us-'^eiek^ievaia, ker trenutno izdelavo filtrov različnih električnih parametrov s tipiziranimi sestavnimi deli. Alojz Križan je zaposlen na delih in nalogah v prototipni delavnici in je s svojimi izboljšavami in izvirnimi rešitvami na prototipih raznih strojev veliko prispeval, da so bili stroji hitro in uspešno vpeljani v proizvodnjo. V minulem letu je prijavil tri pomembne inovacijske predloge, izmed katerih je najpomembnejša konstrukcija vakuumskega senzorja, za katerega je vložena tudi patentna zahteva. S to inovacijo je bilo možno spraviti v obratovanje in proizvodnjo dva pomembna protoripa strojev, avtomat za zlaganje sljudnih Jakob Stariha, Bojan Jakia In Alojz Malenšek b PdpomnR01'^6 vse zahteve,« R0žrtian n nagrajenec Jože Si??ndJreil,ne gospodarske ifrc>ški) i°98lj/o nižji proizvodni Sivnek-,8, toter tudi druge %ačeQaarakteristike: uporaba i6l6žseiP\vvateria|a, katerega !!acenaomVlšal od 65 na80%, ni- ! in^agotaiS' 27,5%. Struktura prodaje s ^ tveno ni spremenila, razV veči' pa je, da se je delež izvoza P ^ saj so bila vsa prizadevani letom usmerjena prav v P°v izvoza. Plan izvoza, ki i® 1985 znašal nekaj manj ko .aif lijonov dolarjev so presefl odstotke, torej je Avtoe^ prodala na tuje trge Le tri odstotke je manjkalo zaposlenim v tovarni vžlgalnlh tuljav Bovec, pa bi v celoti izpolnili letni plan proizvodnje, njena vrednost pa je bila za 9% večja nasproti letu prej. Lansko leto so izdelali tudi največ vžigalnih tuljav doslej, le 60 tisoč jih je manjkalo do milijona. Proizvodnjo ostalih izdelkov pa so prilagajali prodajnim možnostim. Skoraj enaka kot v lanskem letu je bila proizvodnja v tovarni žarnic Ljubljana, kjer so letni plan dosegli 95 odstotno. Osnovni razlog za sorazmerno skromen poslovni rezultat gre iskati v izrabljenosti strojne opreme, veliki odsotnosti delavk in delavcev zaradi bolovanja in pomanjkanje, oz. problematična kvaliteta potrebnih materialov za njihovo proizvodnjo. Tudi tolminski Iskrail so dobro zavihali rokave. Glede na leto prej so dosegli skoraj 11% povečanje proizvodnje. Razpoložljive stroj- | ne zmogljivosti bi omogočale še boljše proizvodnje rezultate, vendar je zmanjšanje prodajnih možnosti za magnetne vžigalnike zahtevalo zmanjšanje proizvodnje. V planirani proizvodnji za lansko leto so predstavljali magnetni vžigalniki več kot polovico, v realizirani pr- V tovarni odlitkov Komen je bila proizvodnja večja za 7,5% kot leto prej in le dva odstotka je manjkalo do popolne izpolnitve letnega plana. Težave, ki so spremljale proizvodnjo so bile predvsem naslednje: zmanjšano povpraševanje po odlitkih v začetku in ob koncu leta, slaba kvaliteta Al zlitin, nepravočasne dobave in problematična kvaliteta orodij za tlačno litje in . kot posledica vsega neenakomerna zasedenost zmogljivosti. Zaradi specifičnosti proizvodov, ki jih izdelujejo v tovarni delovnih sredstev, njihove proizvodnje niso vrednostno spremljali, prav pa je, da navedemo nekatera obsežnejša dela. V projektivnem biroju so sprojektirali, v proizvodnji pa izdelali sedem orodij za tlačno litje, 9 orodij za štancanje in krivljenje, 8 večjih naprav, 3 kontrolne naprave itd: Poleg tega so že izdelana, oz. v zaključni fazi še razna druga orodja, med njimi tudi orodje za izdelke Avtoelektrike, montirane na avtomobil VUGO Amerika. V oddelku energetike in transporta je bila zaključena montaža drugega kotla v kotlarni, preurejena plinska postaja za potrebe menze, izvršena dokončna preselitev TOZD VZ itd. rekordnih 18 milijonov dolarjev. In kje so vgrajen' izdelki? Največ v Iranu, n j; Italiji, Sovjetski zvezi, ZR itd. Naj ob tem pripomnin)®' bili izvozni rezultati še bolj®' bilo moč odpraviti zaWU^,gi<'1 spoštovati dogovorjene roke ter dvigniti raven k® .^(T izdelkov, ki so doslej po 5^ ^ klamacij najbolj izstopal pajo predvsem štiri vrste ^ cij in sicer na regulatorjih tesnenje vžigalnih tuljav, P^jf balonov na žarnicah ter P ^ prednjih ležajnih pokrovov lih zaganjalnikih. Število zaposlen^ Avtoelektrika nenehno Večji Izvoz Vrednost prodanih izdelkov seje v primerjavi z letom prej podvojila, vendar moramo ob tem podatku upoštevati spremembe cen (vmes lanskem letu je na novo ^ ^ delovno razmerje 339 delav® radi raznih vzrokov (uPoK jr vojaščina, samovoljno) P® * lovno organizacijo zapUS'1 $ delavcev. Tako je bilo lanskega leta v Avtoelektn jr3ii zaposlenih, 66 več kot so P ® Struktura zaposlenih po °®l gtr izobrazbi se je lani nek0.',cjisP oljšala, predvsem kvalifik®^! struktura kar je vsekakor P®™^ tendenca, ki bi jo kazalo v D |(-še bolj vzpodbujati. Danes I ^ DO 96 zaposlenih z visok® jj razbo, 122 z višjo, 434 s s |f 727 je visokokvalificiranih 'n {f ficiranih delavcev ter 2036 P nih delavcev. , Marko R»kl)5 Marko Ra*^. Tovarno generatorjev In elektronike pa moramo še posebej izpostaviti, saj so njihovi proizvodni rezultati res najboljši. Proizvodnja je za polnih 20% večja, kot leto poprej, plan pa so presegli za 9%. Za realizacijo teh dobrih rezultatov so morali povečati število zaposle-, nih, vendar je bila rast zaposlenih manjša od rasti proizvodnje. Robert Žerjal, novi glavni direktof direktor Robert Žerjal V najmlajši TOZD, v tovarni specialnih električnih rotacijskih strojev so proizvodni plan lani dosegli kljub pogostim spremembam in prilagajanjem različnim kupcem. Nepravočasne dobave potrebnih V Iskri Avtoelektriki Nova Gorica je bilo minuli petek redno zasedanje delavskega sveta. Delegati so sprejeli vrsto zavezujočih sklepov med katerimi omenjamo le tri najvažnejše. Najprej so delegati soglasno imenovali Roberta Žerjala za novega glavnega direktorja Iskre Avtoelektrike Nova Gorica. Prejšnji, Peter Mivšek je namreč odšel s 1. januarjem letos na opravljanje novih del in nalog v SOZD Iskra, njegov pomočnik Novi glavni direktor Iskre Avtoe- Robert Žerjal pa je do imenova-lektrlke Nova Gorica Robert n ja opravljal naloge vršilca dolž-Žerjal nosti. Po imenovanju se je glavni delegatom in kolektivu z®|6gi panje ter poudaril, da je to J. ^ za dosego še večje rfv va# pešnosti dobrega P”®!: <5* seveda s skupnimi mpcn" vSi’ nega kolektiva, kolegi)8 ' ^ posameznih strokovnih s' ^ Potem, ko so delegabj^pli' vanje nagradili z burnin' prr vzom iz katerega je vel padnosti in pripravljenost* r(j pad z nalogami, ki s^i že,i! tem kolektivom, je R^^skol1 podal oceno dobrega la8 pof nega poslovanja očamo v širšem sestavku)'L ^acf/ razpravljali o kongresnih dokumentih Av,^ moramo, da so mladi v novogoriški Iskri ...ektriki res delavni in to na vseh nodročiih — tudi Poiitir-1*1 res delavni in to na vseh področjih — tudi viij hr ni^- Potem, ko so pred kratkim uspešno pripra-Že i^, 9ramsko volilno konferenco, so minulo sredo Cah bori prvo 'zmed večjih akcij, začrtanih v smerni-Pripr °. ?^e9a dela, soglasno sprejetih na konferenci. Va0s Vlh 80 namreč okroglo mizo na temo—obravna-t|{pe ^ka dokumentov za 12. kongres zveze socialis-Dg ^ adine Slovenije, ki bo letos od 4. do 6. aprila. r|lii20snef^Orneml3n'mitema' ^MarVh aSeZnanil° karnai* ^abin na okr°9l0 mizo nike ad' nekatere predsed-%vn.h 'h iz drugih, večjih r'ške oh.0r9anizacij novogo-DC|ne, mladih iz Avto- elektrike pa je bilo kar okrog 30, (iz dvoriščnih TOZD in DSSS). Gost okrogle mize, ki jo je vodil predsednik predsedstva konference ZSMS v Avtoelekt-riki Igor Šinigoj, je bil Tone Anderlič, sekretar republiške izobraževanje in s tem doseganje boljših proizvodnih rezultatov na delovnih mestih itd. Razvila se je živahna razprava. Mladi so razrešili vrsto vprašanj, do tega trenutka še dokaj zamegljenih. V razpravo je kritično posegel tudi predsednik predsedstva konference OO Sindikata Miloš Vodopivec. Opozoril je na tiste poglavitne teme, ki se najbolj nanašajo prav na mlade pa naj si bo to delovna in sploh kultura, doslednejše izpolnjevanje delovnih nalog, skrb za izboljšanje delovne in tehnolo- 1,6 kon9resnih dokumentov so se mladi v A vtoelektriki udeležili v velikem številu. *ania ^ ' Pokazateljev poslo- ?6secih | etošniih prvih dveh OltVrJ.. m Poudaril Ho -------- 7Secih l0Snlih prvih «'r|da‘nu. pi., ne9a izDaPJaniranimi zaradi del-Vsi aa na iransko tržišče. V6i'i,Sp°eie1i"i?lHS-klepi pa 80 dele' .%v o16'1 tudi sklep o razpisu re Avtoeiekt°akPeravne or9ane Marko Rakušček konference ZSMS. V uvodu je spregovoril o najaktualnejših poglavjih, zapisanih v osnutku dokumentov za 12. kongres. Posebej je poudaril tista vprašanja, ki so pomembna za mlado generacijo, ne le za danes in jutri, pač pa za daljše obdobje. V okvir teh vprašanj je nanizal načrtovane večje investicije v SR Sloveniji (Železarna Jesenice, Cinkarna Celje, Kidričevo, Ruše, gradnjo elektrarn itd), posodabljanje tehnologije, posodabljanje obstoječega programa v našem gospodarstvu, zaposlovanje mladih, kadrovsko in štipendijsko politiko, stanovanjska vprašanja, ške discipline — vendar bodi dovolj! Še nekaj moramo z. veseljem zapisati. Ponavadi se mladinski sestanki, ali okrogle mize končajo nenavadno hitro, saj praviloma ni več kot enega, dveh diskutantov. Tokrat pa ni bilo tako, saj je bilo razpravljalcev res veliko, to pa je bil tudi cilj okrogle mize, ki je izzvenela ob vsej podpori kongresnim dokumentom tudi v prepričanju, da mladi ne vidijo pred sabo le mladostne razigranosti, zabave, sem ter tja športnega udejstvovanja, pač pa jim je še kako mar, kakšen bo jutrišnji dan, v kolikšen kos kruha bomo zarezali, kakšen bo naš gospodarski in politični trenutek. Okrogla miza je pokazala, da mladim v A vtoelektriki to ni vseeno... M. R. Delegacija panafriškega kongresa v Avtoelektriki Na povabilozvezne konference SZDL Jugoslavije je bila v naši državi delegacija Panafriškega kongresa Anzanije, v okviru svojega obiska pa je obiskala tudi NovoGorico. Po razgovorih s politični m aktivom novogoriške občine, je delegacija, ki jo je vodil Jonson Mlamba, predsednik Panafriškega kongresa Anzanije obiskala tudi Iskro Avtoelektriko. Tu so jih sprejeli in prisrčno pozdravili predstavniki družbeno-politič-nih organizacij Avtoelekt-rike ter namestnik glavnega direktorja Ludvik Jelinčič. Predstavili so jim ta naš 3400 članski kolektiv, jih seznanili z delom in življenjem ter jim spregovorili o delovanju sindikata, zveze komunistov in samoupravnih organov, kar jegostezjugaAfrikeše posebej zanimalo. Potem, ko so jim pokazali del proizvodnje v tovarni velikih zaganjalnikov, se je delegacija pohvalno izrazila o visoki tehnološki organiziranosti delovnih procesov in delavcih, ki za njimi stojijo. Na splošno pa je izzvenel obisk v prepričanju, da je zatirano prebivalstvo Južnoafriške republike ob podpori Jugoslavije in napredne svetovne javnosti ter z združenimi močmi na pravi poti k dosegu svobode in neodvisnosti. Visoki gostje so si ogledali tudi mednarodni izobraževalni center Iskre Delte v Novi Gorici. M. R. Iskra Elementi Magnete je tržišče usfrvalo, zdaj pa... ? V temeljni organizaciji Magneti so poslovno leto 1985 zaključili sicer zadovoljivo, ni pa manjkalo težav, ki so pestile tudi večino naših TOZD. Poleg vsega pa so se soočali tudi z notranjimi nesoglasji. O rezultatih poslovanja in o vedrejši perspektivi smo se pogovarjali z Alojzem Severjem, vršilcem dolžnosti IPO: »V letu 1985 smo iztržili 901.648.608.70 din celotnega prihodka, kar je za 48% več, kot smo planirali in za 80% presega lansko-letnovrednost. Porabljena sredstva so spet večja, kot smo predvidevali, čemur botruje predvsem izredno povišanje cen surovinam, ki jih z lastnimi cenami nismo mogli dohitevati. Zato je tudi rast dohodka počasnejša in tudi ni povsem primerljiva z vrednostjo iz leta 1984, ker se je spremenil način obračunavanja stroškov. Primerljivo vrednost dobimo, če izračunamo korigirani dohodek, ki znaša 206.678.660.49 din in je za 5 manjši od planiranega. Izredno velik strošek so predstavljale obresti od kreditov za obratna sredstva, za katera smo morali oddvojiti celo večjo maso sredstev, kot za osebne dohodke. Za delitev nam je torej ostalo 136.033.382.54 din, SČD pa ne moremo biti zadovoljni, ker kar za-16% zaostajamo za planirano vrednostjo. Poprečni osebni dohodek je lani znašal 52.744 din, kar nas v delovni organizaciji uvršča v zgornjo polovico. Glede na rezultate, ki smo jih ustvarili, smo torej izplačali več, kot bi smeli. Pri tem pa moramo upoštevati izobrazbeno strukturo naših delavcev in pa relativno majhnost naše TOZD (104 zaposleni). Osrednji problem, ki ga bo treba razrešiti, pa so premajhni razponi med osebnimi dohodki strokovnjakov in NK delavcev v proizvodnji. Pogoj za to, da bomo zapolnili vrzel v razvoju in tehnologiji je nov, ustreznejši način vrednotenja visokostrokovnih del in nalog, ki naj bi ga izdelali in sprejeli že v tem letu. Če hočemo v prihodnosti štartati z novimi, perspektivnimi programi, je nujno, da razbremenimo že obstoječ strokovni kader »gasilskih akcij« v proizvodnji, in s stimulativnim načinom nagrajevanja pridobimo nove strokovnjake, ki jim moramo nuditi tudi optimalne pogoje za delo. Če pogledamo Izvozne rezultate, vidimo, da so precej pod planiranimi (indeks 61). Ena izmed naših poglavitnih preokupacij v tem trenutku so tržne akcije, oz. pridobivanje naročil in glede na intenzivnost dela upamo, da bo izvoz letos bistveno boljši, kot je bil realiziran lani. Poslovanje TOZD Magneti v-preteklem letu ni bilo bleščeče, vendar glede na znane dogodke, kar zadovoljivo. Če pogledamo tehnične pokazatelje v proizvodnji, vidimo, da je izmet številčno približno na ravni predhodnega leta, kar pa ne pomeni isto. Kupci so stalno postavljali vedno višje kvalitetne zahteve, ki smo se jim bili prisiljeni sproti prilagajati in izboljševati tehnologijo. Razvidno je, da smo naredili občuten kvaliteten skok in naš cilj je, da v tej smeri vztrajamo še naprej. Na zborih delavcev smo že temeljito pretresli rezultate poslovanja in osnovna ugotovitev je ta, da moramo konstantno spremljati stroške že v pripravi proizvodnje. Lani smo se v drugi polovici leta kar nekam uspavali in zato so nas neugodni rezultati presenetili. Več pozornosti bo treba posvetiti nabavi materialov, organizaciji dela in zmanjševanju izmeta. S tem bomo avtomatsko povečali zmogljivosti in zmanjšali porabo energije. Notranje rezerve so torej prvo, na kar lahko vplivamo. Dodatne probleme pa nam povzroča neurejenost domačega trga, dobave materiala — aluminija, bakra, niklja — so neredne, s tem, da cene skokovito naraščajo. K sreči nam je konec leta uspelo na zalogo nabaviti najpomembnejše materiale po ugodni ceni in menim, da je bil denar v ta namen koristno vložen. Zaloge gotovih izdelkov so minimalne, ker vsa proizvodnja poteka po mesečnih planih in za znanega,kupca. Razvoj, načrti, perspektiva V letošnjem letu pa nas čaka še ena pomembna naloga, ki je bistvena za nadaljnji razvoj tovarne. Pripravljamo se na proizvodnjo magnetov na osnovi intermetalnih spojin redkih zemelj s kobaltom. Ti materiali omogočajo doseganje zelo visokega energetskega produkta. V primerjavi z našim obstoječim programom ALNICO magnetov so magneti iz redkih zemelj 3 do 4x kvalitetnejši in jih na zahodu štejejo že za standardni magnet, pač v skladu z razvojem elektronske industrije v svetu. Začetni razvoj teh zahtevnih elementov je stekel že pred leti na Institutu Jožef Stafan. Smo že v tej fazi, da bi lahko razvojne dosežke prenesli v pilotsko proizvodnjo, kar pa zahteva precejšnja vlaganja v uvoženo opremo. Kot resen interesent se je pojavila JLA. Že lani so bili končani konkretni dogovori in sklenjene pogodbe o skupnem vlaganju v razvoj in investicijo pilotske proizvodnje. Če bodo stvari potekale, kot smo načrtovali, naj bi do konca leta že proizvedli 500 tisoč kosov. Izključni problem je torej oprema, vlaganj v zidove ne bo, potrebna bo le določena preureditev obstoječih prostorov. Tehnologijo naši strokovnjaki že obvladujejo, zaposlili pa bomo tudi inženirja, katerega glavna zadolžitev bodo zgolj redke zemlje. S prodajo teh specialnih elementov ne bo težav, saj se poleg namenske proizvodnje že javljajo potencialni kupci, tudi iz tujine. Zelo zanimiva, velika potrošnika bi lahko bila Telematika in Iskra Železniki, ki že razvijata svoje proizvode na osnovi teh magnetov (zaenkrat uvoženih) iz redkih zemelj. Sodobna elektronska proizvodnja, predvsem telefonija gre v tej smeri in tudi domači proizvajalci morajo razvoj graditi na zahtevah tujega trga, zato menim, da se nam obeta plodno sodelovanje. Proizvodnjo magnetov iz redkih zemelj pogojujejo drage uvožene Alojz Sever surovine in glede na to, da je jugoslovanski trg premajhen, bo treba misliti tudi na izvoz. Menim, da bo uresničitev te naloge pripomogla k temu, da se v prihodnje ne bomo več soočali s tolikšnimi težavami, kot v preteklem letu in, da bomo postavili solidno osnovo za nadaljnji razvoj.« Novo izvoljenega sekretarja OOZK vTOZD Magneti, Mugdima Ib-rahimagiča, inženirja metalurgije pa smo povprašali o vzrokih in načinih za premagovanje težav, ki v precejšnji meri vplivajo na proizvodne rezultate: »V akcijskem programu naše osnovne organizacije smo si kot prvo zastavili, da najprej uredimo medsebojne odnose, da z boljšim sistemom informiranja odpravimo neformalni pretok informacij in govorice, ki zelo obremenjujejo delovno vzdušje in disciplino.« — Zakaj je do tega prišlo? »Ti neugodni odnosi se vlečejo že dolga leta. Težave izvirajo že iz samih začetkov tovarne, ki je zrasla iz obrtniške delavnice. Se vedno je precej delavcev, ki ne sprejemajo industrijskega načina mišljenja, ki na stvari gledajo ozko in, ki niso pripravljeni odkrito spregovoriti o svojih problemih, ampak svoj vpliv poskušajo širiti z raznimi govoricami. Kot sem že omenil, tudi informacijski sistem še ni zaživel in organizacija dela je tudi še premalo dorečena. Veliko nezadovoljstva izvira tudi iz neustreznega vrednotenja visoko strokovnih delavcev, ki so poleg Mugdin Ibrahimagič osnovnih nalog obremenjeni še z reševanjem tekočih problemov v proizvodnji. Naš način proizvodnje nasploh zahteva stalno kontrolo proizvodnih faz, analize in intervencije med procesom. Delo strokovnjakov pri nas zato ni lahko, je premalo nagrajevano in zato ostane večina razpisov prostih del in nalog, ki jih objavimo, brez odziva. Tu bo treba čimprej nekaj storiti. Nezadovoljni pa so tudi delavci v proizvodnji, ker niso dovolj seznanjeni z načinom nagrajevanja in z vsemi faktorji, ki lahkovplivajo na oblikovanje osebnega dohodka. — Mar to pomeni, da je bilo dosedanje obveščanje po sindikalnih skupinah pomanjkljivo? »Tudi tu tiči vzrok za nezadovoljstvo. Premalo smo se trudili, da bi delavcem obrazložili različno vrednotenje posameznih opravil. Prejšnje leto je prišlo celo do prekinitve dela. Taje sprožila pobudo za izdajanje Informatorja. Vsi mi, strokovnjaki in delavci v DPO smo sprejeli kot moralno obveznost to, da bomo vsak po svojih močeh prispevali k boljši obveščenosti celotnega kolektiva. Sprejeli smo tudi nalogo, da se bomo sami še dodatno izobraževali tako, da bomo lahko posredovali popolne in razumljive informacije. Naredili bomo tudi omarico, v katero bo lahko vsak delavec oddal listič z vprašanjem, na katerega bo moral dobiti odgovor. Sodelovali pa bomo tudi širše, z občinskimi strukturami, KPO in DPO v delovni organizaciji, kar naj bi pripomoglo k razčiščevanju odnosov in pojasnjevanju zadev tudi navzven. Veliko pa pričakujemo tudi od novega direktorja, ki bo v kratkem izbran.« — Kako pa boste vi, kot komunisti, prispevali svoj delež k izboljšanju stanja? »Kot prvo, smo komunisti sklenili. da bomo delovali, kot vzor dobrega delavca, da nam nihče ne bo mogel očitati slabosti in napak. Sam, osebno sicer ne ločujem komunistov od drugih delavcev. Vsi smo člani tega kolektiva in vsi bomo morali poprijeti in pošteno delati. Predvsem pa bo treba izkoristiti notranje rezerve, povečati produktivnost, zmanjšati izmet, izboljšati delovno in tehnološko disciplino in ne nazadnje urediti medsebojne odnose.« — V vaši tovarni je veliko nekvalificirane delovne sile, predvsem iz drugih republik. Ali poleg načrtovanega izboljšanja informacijskega sistema razmišljate tudi o dodatnem, funkcionalnem izobraževanju delavcev, kar bi verjetno tudi pripomoglo k boljšim rezultatom? Seveda, veliko razmišljamo o različnih oblikah dodatnega izobraževanja, saj nam manjka delavcev s srednjo stopnjo izobrazbe. Da bi to stanje vsaj omilili, bo potrebno organizirati tečaje — npr. v brusilnici, za termično obdelavo in podobno. Pobuda je torej že tu, vendar šepa organizacija. Na naslednjih sestankih samoupravnih organov in DPO bomo izoblikovali konkretna izhodišča in predloge. Na nas, strokovnjakih je torej odgovornost, da se stvari lotimo in se tudi sami usposobimo za tak način posredovanja znanja.« — Kaj pa inovativna dejavnost, verjetno je veliko odvisno tudi od izobraževanja in osveščanja delavcev? Inovativna dejavnost je pri nas zaenkrat omejena na strokovnjake, ki se že po sami naravi dela ukvarjamo z inovacijami. Sam proces proizvodnje pri nas to zahteva. Moram pohvaliti mojstre, ki so prispevali že marsikatero izboljšavo na strojih. Treba pa bo stvari zastaviti širše, saj je tudi med delavci v proizvodnji čutiti razumevanje in pripravljenost. Glede na SaS o inovativni dejavnosti na ravni DO moramo najti obliko, ki bo ustrezala našemu načinu dela in, ki bo ljudi vsestransko motivirala za tovrstno dejavnost. Prepričan sem, da lahko tak način dela ogromno prinese tovarni. Smo šele na začetku in možnosti je veliko.« I. S. Sintranje na stiskalnici V brusilnici 10. stran Drugi o nas • Nekateri časopisi so objavili informacijo o nagradah prof. dr. Vratisla Bedjaniča, ki jih je Iskrina DO Avtomatika že šestnajstič zapored podelila za razvoj najzaslužnejšim diplomantom, magistrom in doktorju jugoslovanskih elektrotehničnih fakultet. Tako Gospodarski vestnik med drugim piše, da je ocenjevalna komisija prejela 14 predlogov s področja sistemov, naprav in elementov za avtomatizacijo. Po tradiciji je upoštevala vse elektrotehničnefakultete v Jugoslaviji, ki kot visokošolske ustanovesode-lujejo z neposredno proizvodnjo. Odbrala je eno doktorsko disertacijo, 4 magistrska dela in 5 diplomskih del. • Delo je pripravilo obširno anketo o posebnem usmerjenem raziskovalnem programu »Novi materiali«. Anketiranci so odgovarjali na vprašanje, koliko in kako nam ta program omogoča držati korak s tekmujočimi v razvitem svetu. Med številnimi anketiranci je bil tudi Otmar Zorn, direktor TOZD Keramika, Iskra Elementi, ki je govoril o razvoju in pomenu industrijske keramike. Greza novo področje uporabe v industriji, ki je praktično šele na začetku, a že dosegla ogromna vlaganja v tovrstne materiale, zlasti v razvitem svetu. V elektroniki brez teh materialov ne gre. V hibridni tehnologiji in pri uporabi mikroelektronikeje keramika prisotna že več let. Jugoslavija doslej ni sledila svetu, čeprav na posameznih segmentih elektronske keramike lahko primerjamo z najboljšimi. Iskra je realizirala skromno, a pomembno vlaganje v letu’1985 v novo tovarno tehnične in elektronske keramike v Ljubljani. Razvojnih znanj imamo kar nekaj, manjkajo pa večja vlaganja, ki bi omogočila hitrejši napredek razvoja te proizvodnje, ki je pomembna za našo celotno elektro in strojno panogo. Pomembno mesto pri osvajanju novih materialov ima Institut Jožef Stefan. pešno prodajal čevlje kot telefonske centrale in hkrati kupoval banan® kar j© pravzaprav smis©! skupnih gospodarskih pr©dstavništ6v v tuji^* ^ peh na tujih trgih namreč zagotavljajo le še strokovnjaki, ne pa »deklic® vse«. S tem pa postane tudi jasnejši podatek, zakaj Iskra kar štiri p®1 svojega izvoza izpelje prek lastne zunanjetrgovinske mreže. ^ • Miloš Resnik je na aktualno temo o zunanjetrgovinskem poslov® v letu 1986 sodeloval tudi v anketi Delavsobotni prilogi. Dejal je, dav 20°*v načrtujejo, da bodo letos skupno povečali izvoz za 12%, od tega za <- ^ razvite države in države v razvoju; izvoz v države SEV pa je bil večji za Tako pičlo povečanje izvoza v države SEV načrtujejo v Iskri zato, kers° .j. ceg9 lani ta izvoz povečale za 57%, medtem ko so v razvite države izvozili v5 „ odb®11' za 2% več. Načrtovane številke delno temeljijo na že sklenjenih pogoo delno pa na tržnem pričakovanju. ,va • Delo je v rubriki »Rekli so« objavilo izjavo člana KPO SOZD lsk|a0[(i. adirod Baniča ob podelitvi nagrad najuspešnejšim diplomantom in magis*r°^ Ivo Banič je dejal: »Z zadovoljstvom opazujemo, kako raste mlad obetavnih Iskrašev. Danes imamo zaposlenih 10% više in visoko nih delavcev, kar je za Slovenijo veliko, toda malo za zastavljene nai Pri nas bo vse manj dela za ljudi brez fakultet. • Mariborski Večer piše o konkretizaciji sodelovanja med lskrokj Gorenjem na področju optičnih kablov, ki se uporabljajo v elektrona informacijskih sistemih in napravah. Iskra je doslej za raziskave in Pr' • Revija Teleks je priobčila obširen sestavek o tem, kako novi sistemski zakoni, ki uravnavajo področje jugoslovanskega zunanjetrgovinskega poslovanja, vplivajo na jugoslovanski izvoz. Med sogovorniki, ki so komentirali novo zakonodajo, sta bila tudi predstavnika Iskre Miloš Resnik in Boris Slapnik. Miloš Resnik meni, da ob novih sistemskih zakonih manjka še vrsta navodil, ki naj bi natančneje pojasnila določene novosti. Tako tudi Iskri ne preostane drugega, kot da nanje počaka, nato pa nadaljuje z delom. Zunanja trgovina je premočno obremenjena z administracijo. Množico obrazcev in evidenc je treba pošiljati na številne naslove, toda množice podatkov nato nihče ne obdeluje naprej, čeprav vsa pisarija gospodarstvo stane veliko časa in denarja. V zvezi z možnostmi za bolj prodoren in usklajen nastop našega gospodarstva na tujih tržiščih Miloš Resnik trdi, da bi z resničnim uveljavljanjem poslovne logike in ekonomskih zakonov kaj hitro dosegli bistven napredek tudi na tujih tržiščih. V zvezi z razvpitimi ZPP (Zajednička predstavništva privrede) predstavniki Iskre menijo, da doslej Iskra od večine ZPP ni imela nikakršne pomoči. Pa tudi že zdavnaj je minil čas, ko je lahko nek zastopnik v tujini enako us- oizvodnjo steklenih vlaken, ki bodo v kabelskih prevodnikih nadorn®® v baker in druge kable, porabila nad šest milijonov dolarjev. Takšnih k® v Evropi še nihče ne izdeluje, zato si v Gorenju—Elradu veliko obe,ai°'gti. so tudi sicer svojo razvojno strategijo močno uprli na osvajanje nov ezizn0' • Zagrebški Vjesnik je zbral nekaj ocen gospodarstvenikov v zvezi m deviznim sistemom. Tako Boris Lasič, oredsednik KPO SOZD 15 vim deviznim sistemom. Tako Boris Lasič, predsednik KPO SG*-~ ■- meni, da so sedanji devizni predpisi izdelani za optimalne devizne poS ^. Nimamo pa predpisa za primer akutnega pomanjkanja deviz. Taki Pre nč si bi bili nujni, saj bodo pogoji poslovanja v pogojih realno pričakov devizne suše bistveno drugačni. 0 • Beograjski Privredni pregled je objavil obširen, prispev® ? Ta z®' elektronskem računskem centru »Investimporta« v Beogradu. ■- ro mik-1 nanjetrgovinska organizacija bo v kratkem instalirala nov računaln® bo domači računalnik Iskre-Delte, s precej večjo zmogljivostjo, kot d ■ i-U®1 . danji Cyber 18. Po mnenju predstavnikov Investimporta je Iskra-i irni.11 zanešljiv partner, ki ima v Beogradu predstavništvo s 120 zaposleni! .e lahko v vsakem trenutku nudijo »prvo pomoč«. Sicer pa z Iskro-D®1 od samega začetka dobro sodelujejo. 3 Iz tujega strokovnega tiska Brez vode Neka vrsta sladkorja, ki ga hranijo številne rastline in živali, bo verjetno temelj za bodoče konzer-vacijsko sredstvo za živila, ali hrambo živih organov pri presaditvi. Človeške celice namreč ne preživijo popolne izsušitve, medtem ko bi z dodatkom sladkorja tre-halozo lahko organizmi preživeli brez vode. To je odkritje Johna H. Crovveja s kalifornijske univerze v Davisu. Vrsta sladkorja vsebuje funkcije izsušenih celičnih membran. Pri preizkavi nekaterih črvov so ugotovili znanstveniki, da lahko te živali preživijo popolno dehidracijo. Med tem časom proizvajajo črvi velike količine trehaloze, ki očividno učinkuje, kot nasprotno sredstvo z maščobam podobnimi fosfolipidi, kar preprečuje celično smrt. Velike koncentracije te vrste sladkorjev, ki jih je najti tudi v nekaterih bakterijah, gobah in višje razvitih rastlinah, so univerzalno sredstvo pred popolno izsušitvijo. blagovnicah, ogroža noge, kolena in sklepe, tako vsaj so ugotovili zahodnonemški ortopedi. Tudi vrhunski športniki so potrdili to ugotovitev, da telovadni copati ne ponujajo stabilnosti, četudi so dobro zavezani. Ne dopuščajo zračenja, zato se v njih zlahka naselijo gljivice, ki so trdovratna nadloga. Posledica tega so napačni koraki in spremenjeni skoki. Ortopedi menijo, da je treba telovadne copate nositi le med športnimi urami, za hojo po betonskih ali asfaltnih tleh pa so vsakomur potrebni pravi, trdni čevlji. Hohoba vesoljskih ladij, ker je izredno odporno pri visokih temperaturah in pritiskih. Daje odličen šampon, krema iz hohobe pa uspešno zdravi razne kožne bolezni. Tudi v avtomobilskih motorjih formule 1 je hohobino olje nenadomestljivo, ker minimalno onesnažuje svečke. Prve medicinske raziskave so pokazale visoko uporabnost, kot sredstvo za mazanje umetnega srca in kot odlično surovino za tableto, ki brez posledic zmanjšuje tek. To pa so šele prve raziskave. Hohoba ne terja posebne nege in zadošča ji že 20 I vode na leto, zaradi česar jo v Mehiki že imenujejo »puščavsko zlato«. podoben današnjemu kolesu z dvema majhnim® sje, skima kolesoma za raN(n° tir®2 Cestna kočija s štirimi ge-konjev pa se je pojavila sel® nz leta 1886. Tega leta J® yitje. tudi prejel patent za svoje od se Za vse te iznajdbe, kjerkoli pojavile, so imeli ljudje ugotovitev, češ da so hu iznajdba. Avtomatična peč Zahodni Nemci so razvili a,.,i6 Telovadni copati Telovadni copati, najpriljubljenejša obutev mlade generacije, so vzrok za številne bolezni, med drugim tudi gljivičnih obolenj in ploskih nog. Ta poceni obutev, ki jo povsod prodajajo tudi v vele- Za rastlino jojoba (izgovori: hohoba), ki raste v pustinjskih predelih Mehike, menijo znanstveniki, da bo vnesla v gospodarstvo te dežele in tudi drugod pravo revolucijo in sicer zaradi velikih možnosti njene uporabe v medicini, petrokemiji, farmacevtski, kozmetični in avtomobilski industriji. Lastnosti hohobe so znane že nekaj sto let, vendar so jih šele zdaj proučili, zlasti hohobino olje, ker lahko nadomešča kar 90% naftnih derivatov. V Mehiki nameravajo zasejati celotne puščavske predele s to rastlino, kar naj bi jim prineslo že v nekaj letih 200 milijonov dolarjev dohodka. Hohobino olje že dlje uporabljajo pri motorjih Sto let avtomobila Iznajdbo avtomobila si laste Francozi, Anglež! in Nemci. Tako so Francozi razglasili leto 1884 za leto odkritja njihovega avtomobila. Njim so sledili Angleži z letom 1885, Nemci z Daimlerjem in Be-nzom pa letom 1886. Vse tri nacije si vztrajno prizadevajo za priznanje, vendar je večina iznajdb z uporabnostnega gledišča nezanimivih. Tako menijo Nemci, da so Francozi res odkrili avtomobil leto dni prej, vendar je le-ta zapeljal le tri metre, potem pa je motor eksplodiral. Nemec Daimler je leta 1885 res odkril jahalni voz, ki je bil k d®luie matično peč na premog, p|jn. podobno kot peč na olje, ® ®ne-Povsem avtomatično brez ^ snaževanja, treba je le od c ^ časa izprazniti sod s PePe °inan3' luje pa tako, da potiska sesa , vg0' prava droben premog po c.e r0stor rišče, tam izgori in napravi P1 t0 naslednji količini Premb.9®0 gl®- naravnava kotel avtomaticn1-^^ de na energetsko porabo. avtomatske naprave si mor ^ beti le drobno zrnat pr^^Jtom®' ni ustreza za takšno vrsto ® cena tičnega izgorevanja. Cepm ;eza nafte vztrajno pada, zab|r|1t| cetf te naprave narašča, kall spet rumenega zlata se lahK začne strmo vzpenjati. ..»ed®1 ZbralinP?-igii! Marjan 4 v 40 letih 40 krat več delavcev Priloga, ki Je pred vami, naj bi bila le droban spomin na 6. marec 1946. leta, na rojstni dan Iskre pred Štiridesetimi leti. Nastajala Je nekako spontano, brez podrobnejšega načrta In zato predstavlja nekakSen kolaž, kot M dejati slikarji, na tematiko Štiridesetletnice Iskre. NaSI sogovorniki v njej so ljudje najrazličnejših poklicev, starosti, spola, nekateri so že tudi upokojenci, vendar Imajo prav sl eno samo skupno značilnost—vsi so bili ali so IskraSI. Ob njihovih pričevanjih o najrazličnejših obdobjih In problemih Iskre, vmes sta tudi dva Titova obiska v Iskri, smo skušali prav tako s fotografijami, ki so danes že zgodovina In dokument, še nazorneje oživiti štiri desetletja, ki pomenijo za človeka sorazmerno dolgo obdobje, za zgodovino In človekovo prizadevanje pa sorazmerno kratek čas. Vendar pa Je v teh štirih desetletjih Iskra le doživela neverjeten razvoj In vzpon, vzporedno In sočasno s svetovnim tehnološkim razvojem. Od prvih nožnih stiskalnic In stenskih ur Izdelujemo danes laserje, digitalno telefonijo In računalnike. In podobno Je tudi z ljudmi. Od vr t-tnlh, natančnih orodjarjev, re*'-kalcev In strugarjev, ki so tudi še danes kako krvavo potrebni, Imamo čedalje več Inženirjev najrazličnejših strok In profilov, da o znanstvenoraziskovalnem kadru sploh ne govorimo. Tudi to Je Iskra, kajti Iskra so predvsem ljudje, ustvarjalci In ne Izdelki, ki so končno phd rok In uma taistih ljudi. In prav na njih Je slonela, sloni In tudi bo slonela Iskra. Silvo Hmst Pogled v preteklost daje oceno sedanjosti in perspektivo za bodočnost V spomin ob štiridesetletnici Iskre bi moral vplesti v dogajanja tudi činitelje zunaj Iskre, ki so dostikrat negativno vplivali na Iskrin razvoj. Ce bi bil dosleden, bi moral povedati marsikaj, kar bi ne bilo prav prijetno za nekatere ljudi, ki so še danes na visokih položajih, vendar ne zaslužijo, da bi jim zaradi tega dal črno piko, saj so veliko stvari v preteklosti tudi dobro opravili. Centralizacija, oz. koncentracija oblasti je bila včasih dostikrat prevelika. Nekateri so se lotevali stvari, ki jih niso dobro razumeli in prav zaradi tega je prihajalo do zaključkov, ki niso bili, niti življenjski in so se celo izkazali za nemogoče in škodljive. Začela se je sicer potem korekcija na sramežljiv način, vendarle pa so zadeve le stekle. Ni pa rečeno, da bi, če bi vse sami delali in imeli povsem proste roke, tudi vse izpadlo dosti boljše, saj takrat izkušenj zares nismo imeli... Spominjam se članka, ki je izšel v New Statesmanu o meni z naslovom »Komunist in konkurent«, v katerem neki Američan gleda name in na Iskro čisto s svojimi očmi, ki mi de tedaj niso bile znane in članek še hranim doma v prevodu. Dogajalo se je, da smo takrat prišli v razne spore. V Iskri nismo bili uglašeni, npr. tudi v sami kranjski Iskri ne, ki je bila do mojega prihoda precej zaprta vase. Jasno je, da se je pozneje širilo tudi tržišče, v Kranj smo začeli dobivati kadre, ki bi jih sicer ne mogli dobiti. Bili so poskusi, da bi v prvi fazi več služb osredotočili v Ljubljani pa smo imeli zaradi tega velike težave. Tako smo morali zunanjetrgovinsko organizacijo in nabavno službo osredotočiti v Kranju, da sploh ne govorimo o generalni direkciji — vse to pa je predstavljalo zaviralni element za ekspanzijo Iskre, ker je pač nekdo menil, da hočemo z ekspanzijo demontirati kapacitete v Kranju, ga osiromašiti. V resnici pa se je nasprotno Kranj krepil prav skozi to, ko so bile na Kranj navezane druge tovarne, ki so dobivale tehnologijo, organizacijo in druge rešitve iz centralne akumulacije, ker so bili kadri, ki so se razvijali v Kranju, organizacijsko in strokovno na zelo visoki stopnji, čeprav jih je bilo premalo. V Kranju je bilo nekoliko prisotno tudi cehovstvo. Spominjam se, ko smo hoteli razširiti prodajno or-ganizacijij) in sem zahteval, naj inženirje namestijo v prodajno organizacijo. In tiste inženirje, ki so šli iz proizvodnje v prodajo, ali pripravo dela, so takrat šteli za »izdajalce«. Bili so tudi primeri, ko sem hotel angažirati mlade ekonomiste pa je bil upravni odbor proti, ker je menil, da takih ekonomistov s takšno izobrazbo ne rabimo, čeprav smo imeli samo pet 'ali šest fakultetno izobraženih ljudi v kranjski tovarni, ki je štela tedaj tri tisoč zaposlenih. In te dileme so se pojavile ob integraciji na širšem področju Iskre, kajti temelj integracije je bil prav povečanje učinkovitosti. Zdaj so ti temelji malce v ozadju, so pa le bistveni, ker je visoko specializirana proizvodnja, če je avtonomna, zelo tvegana, ker je ostro podvržena spremembam na tržišču v konkurenčnem boju. Avtarkična proizvodnja je sicer na tržišču stabilnejša, ni pa konkurenčna, ker ima nizko produktivnost. Kombinacija visoko specializirane proizvodnje in avtarkije pa je možna samo v velikih sistemih, ker visoko specializirani obrati proizvajajo ozek, ali zelo ozek asortiman. Vendar naslonjeni drug na drugega ne dopuščajo možnosti za pretrese. Tudi, če pride ena izmed teh organizacij v krizo, je normalno, da ji drugi obrati in druge tovarne pomagajo iz krize, bodisi s finančnimi, kadrovskimi, ali raziskovalnimi »injekcijami«, bodisi s preusmeritvijo proizvodnje, zavedajoč se, da obstaja ciklična možnost prihajanja v krizo za vsako proizvodnjo posebej. Mi smo že v kranjski tovarni imeli priložnost videti, kako je bil v krizi enkrat števec, drugič kinoprojektorji pa ročna orodja, telefonija itd. in tudi če vzamemo Iskro kot celoto, vidimo, da se ta krizna obdobja pojavljajo ciklično. Če bi vsako enoto, ali vsako sedanjo TOZD obravnavali povsem posebej in ločeno, bi lahko šel vsak sam zase tudi v stečaj. In ko bi se potem krog zavrtel, takšne proizvodnje bi ne bilo več. Če pu vztrajamo pri konceptu razvoja in dolgoročni usmeritvi pa je moč takšne začasne krize predvideti in potem obrate, ki imajo svojo perspektivo, saniramo. Ni pa treba biti sentimentalen, da bi obrate ki so nekvalitetni ali neproduktivni in so že »prek svojega zenita,« za vsako ceno obdržali, uveljavljali in celo razširjali. To je bil takrat prvi pristop. Drugi pristop pa je bil, da se mora pri oceni nove proizvodnje iskra odločiti za tiste proizvode, ki jih bo proizvajala največ v Jugoslaviji in to toliko, da jih bo morala precejšnji delež izvoziti, da pa so tudi hkrati jamstvo za kvaliteto, za visokoserijsko proizvodnjo, za visoko produktivnost. Pogled v preteklost daje oceno sedanjosti in perspektivo za bodočnost. Iskreno se čudim in občudujem mlade kadre v Iskri na mnogih področjih — pri raziskavah, ob pripravi dela, pri organizaciji, v zunanji trgovini. Spominjam se naših prvih korakov v izvozu ko smo bili navdušeni nad prvim milijonom dolarjev izvoza, zdaj pa en sam referent daleč prekorači to številko pa se niti ne hvali, daje uspel. Temu je treba dati priznanje. Ocena sedanjega izvoza je, da se pač Iskra uvršča med tehnološko razvite organizacije in tovarne in da laže takšni izvozniki pridejo do tako zavidljivih številk. Poslovno združenje Avtomacija je bilo predprostor, kjer smo se pogovarjali in ocenjevali možnosti tesnejšega sodelovanja. V tem poslovnem združenju je bilo kakih deset podjetij, med njimi tudi Energoinvest iz Sarajeva. Prav tako smo se na sejmu elektronike v Ljubljani pogovarjali o sodelovanju, o načrtih jutrišnjega dne. Ker smo se med seboj dobro poznali in smo bili vsi partizanski kadri iz zvez in Starih žag, ni bilo med nami riva-litete in šlo je za ustvaritev vizije, ki smo jo imeli še v času NOV, o čemer je povedal že precej Milan Železnik, ki je bil v središču tega dogajanja že v partizanih in potem okrog formiranja male in velike Iskre. Prav takšni kadri so prispevali k temu, da se je razvijal enoten koncept združene Iskre, kjer se je vsak moral odreči neki vrsti neperspektivne suverenosti za kolektivno delo z daljšo perspektivo. Težave, ki so nastale okoli razmejevanja pristojnosti okoli programov so pač težave ozkih gledanj, nizke proizvodnje in nizke produktivnosti. Če bi takrat znali oceniti potrebe in možnosti, potem bi taka Jg| razdelitev programov bi'a|s|iia integralni del Iskre. TukaLeVanie prevelika zagnanost v se gž škodljiva, ker mislim, daje dy obstoječo 'integracijo doa a lahk0 volj veliko maso, ki sesa | ta povezanost nekako Pretr9aevZ' ni bilo več tiste pristnosti, šal .,eln dušje laže vzpostavi v manj krogu ljudi. Spominjam se, da srno ^ izredno delovno vnemo, kerkraju bili zadovoljni, da imamo v * obrat, ki nam daje kruh. Tuo ^ odnos do predpostavljenih l jjd drugačen, kot danes. Vsi srvot)|e-spoštovali, jih spraševali za Pr“aSo me, ki jih nismo razumeli, on' nas nam znali prisluhniti in S0^to tega potrpežljivo vpeljevali v delo-mislim, da je bilo prav žaram ^ obojestranskega razumevanj krat več delovne discipline ' Srečevali pa smo se tudi z r^tcr gimi težavami, npr. ni tw° . pei, busov in smo v službe hodi i^. malico smo si nosili od doma^g večja težava pa je bila, da ^ imeli organiziranega varstva fl Toda nekako smo tudi te uredili. . Kieta Pozneje so nekatera 0 yje izmed nas pošiljali v razne ,rll. tako, da smo lahko pomaga' ^1 gim, da so se vpeljali v delo- g|o je bila izobrazbena stopn)8 ^v nizka. Edina srednja šola je ni Črnomlju, toda avtobusa narja bilo. Hkrati pa tudi ni b'!l° 0 e0 za študij v oddaljenejših v io- mestih. Poleg tega pa je bi'a šna razgledanost okolja_zeio= bj|j tako da tudi naši starši rus ^ zainteresirani, da bi nas P°® AjeV, šolo. Ko sem opravila nekaj te“g|’a|a sem zapustila navijalnico m ^v, na obračunu osebnih dono ^ kjer smo imeli še stare rocn ^ računske stroje in je delo P°'e je zelo počasi. Toda sčasoma ^ vse spremenilo in izboljšajo-smo v našem oddelku dobil se-nalnik, je bila to za nas Pra anizi' nzacija. T udi prevoz je bj1 °^ga|R(«ANIZA< M) žl Xi Dl I..V ISKRA / / / K' 7 KOM »VINSKA IMH STRIIA NAG R A D O ,, .!:■ . SV: ,11.,,.. . s 1,1.. in,:, si.;. , 1 ■’ »Svs; v i lis i !:: .., S- ■ /t>Urve,u clekrroinJusmjt; in »Afati n »em tole diplom,. V . . CvSis, — ^ ^ _ sSf '* A' l‘ltlDHiPMK Titova navzočnost v našem oddelku se je takrat spremenila v resnično manifestacijo prisrčnosti in navdušenja mladih. Vsi smo prenehali z delom, ko je maršal vstopil v naš oddelek, prisrčno smo mu zaploskali, ko pa je odšel iz preiz-kuševalnice v kinodvorano, smo z delom nadaljevali. Spominjam se, da smo imeli takrat našo kinodvorano dokaj slabo urejeno in še slabše razsvetljeno. In ko smo tam dali Titu v podpis našo spominsko knjigo, je dejal: »Ništa se ne vidi, ter se je samo podpisal vanjo. Tako je žal ostal v tej knjigi kot spomin na ta dan samo Titov podpis z datumom, brez kakršnegakoli pripisa, ali opombe. Ko je pozneje Tito zapustil prostore k inomontaže, smo vsi, kar nas je bilo, z ostalimi člani našega kolektiva odhiteli na dvorišče proti glavni vratarnici in tam poslušali kratek Titov nagovor. Takrat sem na njegovem obrazu videl, da je bil resnično zadovoljen z obiskom, ker je videl v naših proizvodnih oddelkih kljub mlademu kadru odraz neke kvalitete, saj smo že takrat imeli parolo, da se ne borimo samo za kvantiteto, temveč tudi za kvaliteto naših izdelkov, ker smo že leto prej začeli izvažati v tujino svoje prve izdelke, oz. kinoprojektorje. Tito je bil takrat zelo zadovoljen z našo tovarno, ki je imela že tedaj dokaj zamotano in zahtevno proizvodnjo in dokaj kratko tradicijo glede kvalitete svojih izdelkov. Ob odhodu smo mu vsi še enkrat zaploskali v zahvalo, kajti s svojim obiskom nam je predsednik republike dal vzpodbudo za naprej in nam zaželel še več uspeha pri proizvajanju naših izdelkov. obisk v Iskri »Drugi Titov obisk v Iskri so pravzaprav organizirali Kranjčani sami. Kot veste, se je Tito in se še zdaj pogostokrat mudi na Brdu pri Kranju.Tako se različnih sprejemov na Brdu ob najrazličnejših priložnostih udeležujejo tudi Kranjčtinl Ker so pač tako imeli priložnost večkrat se sestati s Titom, so ga ob neki priložnosti, mislim, da je bilo to za novo leto 1974, tudi povabili na obisk v kranjsko Iskro. Kot mi je znano pa se je tudi Tito venomer zanimal za Iskro, zanimalo ga je, kakšne rezultate je Iskra dosegala, kakšne programe je zasnovala in kakšna je njena gospodarska politika. No in tako se je pač zgodilo, da so Kranjčani povabili Tita na obisk v Iskro. Obiska v Iskri na Laborah januarja 1974 se seveda še dobro spominjam, saj sem se ga tudi sam takrat udeležil, čeprav to ni bilo moje prvo srečanje z našim predsednikom. Spominjam se, da je tedaj na Laborah, po ogledu naše tovarne, takratni glavni direktor Elektrome-hanike Jože Hujs našemu maršalu predvsem prikazal probleme kranjske Iskre in je bila poanta njegove razlage bolj na telekomunikacijah, mikroelektroniki in novem naprednejšem sistemu kvazi elektronskih avtomatskih telefonskih central tipa Metaconta, ki smo jih takrat začeli izdelovati in uvajati v naš program. Med pogovorom pa me je še posebej presenetilo neverjetno T itovo poznavanje problemov, ne samo naše elektronske industrije in Iskre posebej, temveč sploh naše takratne celotne gospodarske problematike. Še posebej v spominu mi je ostal primer Japonske, ki nam ga jeTitozelo plastično predstavil. Povedal je namreč, da se Japonci na mednarodnem tržišču obnašajo združeno in enovito pa čeprav si na domačem, notranjem tržišču neusmiljeno konkurirajo. Podobno bi se morali, je menil predsednik Tito, obnašati tudi naši proizvajalciinsi ne, kot doslej, nepovezano in neusmiljeno konkurirati na tujem tržišču, karjevza-dnji konsekvenci samo prinašalo škodo Jugoslaviji v celoti. Lahko rečem, da sem med pogovorom na Laborah tudi jasno ugotovil, kako je naš predsednik pokazal izredno veliko zanimanje za Iskro, dalje se je spominjal svojega prvega obiska v naši tovarni leta 1955 in ugotavljal, kako velik napredek in razvoj je Iskra doživela med njegovim prvim in drugim obiskom v kranjski Iskri. Pri tem pa je seveda apeliral, naj bi jugoslovanska elektroindustrija čim bolj sodelovala na svetovnem tržišču. Ko se danes spominjam drugega predsednikovega obiska pri nas, bi lahko rekel, da je bil Tito takrat neverjetno na tekočem z vsemi problemi pa naj je šlo za gospodarske, politične, ali kake druge probleme. Jasno je bilo mogoče razbrati, daje imel in tovidimotudi zdaj, da tudi še vedno ima, kar se da živ stik z ljudmi, da ga povsod med njegovimi številnimi obiski delavci neposredno informirajo o vseh svojih problemih — skratka, naš predsednik je bil izredno dobro informiran o vsem in na vseh področjih. 2e takrat nas je opozoril, naj bi Iskra svojo dejavnost širila tudi na manj razvita območja, kjer je dovolj nezaposlene delovne sile. To smo sicer Iskraši, glede na Slovenijo, sicer dobro izpolnili, saj imamo danes svoje obrate in tovarne kar v tridesetih slovenskih občinah in Iskra je nedvomno obogatila in pospešila razvoj v marsikaterem nerazvitem delu Slovenije pa vzemimo Belo krajino, Dolenjsko, ali Tolminsko, vendar pa bi tega tudi danes ne mogel reči za preseganje in premostitev republiških meja, saj se končno moramo zavedati, da naša Iskra ni le slovensko, temveč hkrati tudi veliko jugoslovansko podjetje. In tu mislim, da še nismo storili dovolj v smislu Titovih besed in priporočil, ki nam jih je bil dal med svojim drugim obiskom v kranjski Iskri. Rudi Jančar IEV — eden temeljnih kamnov Iskre IEV je bila kratica za Inštitut za elektrozveze, ki je bil ustanovljen na pobudo in ob vsestranski pomoči Borisa Kidriča. Takoj po vojni se je pokazala velika potreba po domači elektroniki, zlasti za brezžične zveze in telekomunikacije. Tako je skupina sodelavcev iz radijskega sektorja, CT (Centralna tehnika) in CK KPS iz partizanskih delavnic v Starih žagah, ož. Crmo-šnjicah 99 d nadaljevala svoje delo, zlasti na projektu usmerjenih zvez. Seveda je bilo delo še vedno zelo pionirsko, saj ni bilo ne kadra, ne repromateriala, tovarn, ne elementov. Tako je delo ostajalo na ramah partizanskih elektronikov, ki so že imeli določene izkušnje. Še vedno pa je bilo treba improvizirati, zlasti pri uporabi potrebnih materialov, sklopov in podsklopov. Leta 1947 je bil z dekretom ustanovljen Inštitut tudi formalno in tako je leta 1948 izšla uredba v Službenem listu FLR 25/48, da je ustanovljen Inštitut za elektrozveze s sedežem v Ljubljani, pripojen pa je bil Ministrstvu težke industrije. Šele leta 1952 je Inštitut prešel pod jurisdikcijo vlade LRS. Medtem pa se je krog sodelavcev še bolj širil in prav tako seje poglabljal in širil proizvodni program. Sodelavce so dobili tudi v zadnjih letnikih tehničnih in naravoslovnih fakultet, ti so po večini delali diplomske naloge iz problematike Inštituta za elektrozveze. Tako so počasi osvojili tehnologijo izdelave kondenzatorjev, uporov, elektrolitov, permanentnih magnetov, baterij, keramična telesca za upore, visokofrekvenčna feritna jedra, zvočnike, mehanska pretikala in že pred letom 1948 so se začela raziskovalna dela na polprevodniški tehniki. Za razvojno delo na elementih so se povezali z ljubljansko in zagrebško univerzo. S pomočjo Inštituta za elektroniko in vakuumsko tehniko so postavili pogon za miniaturne žarnice in fotocelice. Začela se je serijska proizvodnja radijskih sprejemno-oddajnih postaj za potrebe armade, mornarice in za vremenoslovce. Hkrati pa je stekla serijska proizvodnja radijskih sprejemnikov, po katerih je bilo največ povpraševanja. Zaradi vse večjih potreb so zgradili novo tovarno na Pržanu in ker je bila ta premajhna, da bi preselili vse laboratorije za elemente tja, so počasi začeli ustanavljati obrate: Upore v Šentjerneju, Kondenzatorje v Semiču, Magnete na Celovški v Ljubljani, vse tri leta 1951. Sledile so tovarne Radijskih sprejemnikov v Sežani, Keramični kondenzatorji v Žužemberku, še prej Keramika v Vižmarjih in Elektroliti v Mokronogu. Hkrati se je iz LGV v Kranju (tovarne letalskih motorjev) leta 1946 začela razvijati Iskra, ki je dala več poudarka finomehaniki. Iskra in IEV sta mnogo sodelovala, saj je bilo mnogo skupnih vprašanj in tudi kadrovske vezi obeh so segale do korenin v 99 d. Zaradi racionalizacije in tudi koncentracije Slovenske elektro in elektronske industrije sta se obe podjetji združili leta 1961 in IEV, ki je pred tem dobil ime in status Industrije za elektrozveze, je postal del Iskre — Kranj in imel še lastno firmo Tovarna za elektrozveze, Ljubljana. Pozneje se je ob ločitvi nekaterih obratov Tovarna za elektrozveze preimenovala v Tovarno elementov za elektroniko in še pozneje v Industrijo elementov za elektroniko. Peter Jančan Semiških petintrideset let Bilo je v začetku leta 1951, ko so se v ljubljanski industriji za elektrozveze (IEV) odločili in se z lokalnimi oblastmi dogovorili, da bodo na Vrtači pri Semiču navijali zvitke za električne kondenzatorje. Zakaj prav v Semiču? Po opustošenju, ki ga jeza seboj pustila druga svetovna vojna, si revni kraj, poln kraških vrtač in z malo dobre zemlje, samo s kmetijstvom in vinogradništvom ni mogel opomoči in zagotoviti boljšega življenja za številno prebivalstvo. Pridnim brezposelnim rokam je bilo treba dati delo. Že med NOB se je v bližnjih Starih žagah v partizanskih delavnicah 99 d, v nemogočih razmerah, rojevala slo- venska elektronska industrija in zakaj ne bi eden od njenih delov živel dalje v Semiču? Tako je 1. aprila 1951 prvih 12 parov rok začelo delati, na delo in zaslužek pa jih je čakalo še na stotine. Nihče ni mogel slutiti, da bo iz skromnega obrata zrasla prava industrija, pomembna ne samo za kraj ampak celo za državo. In razvoj je bil resnično hiter in vsestranski. V 35 letih obstoja smo po posameznih elementih razvoja dosegli, da se je proizvodni program razširil na vse vrste navitih električnih kondenzatorjev za potrebe elektronske industrije ter za uporabo v elektroenergetiki. Dopolnjen je še z elementi (kondenzatorji in filtri) za odpravo ra-diofrekvenčnih motenj, z brizganimi izdelki iz aluminija in plastičnih mas, metaliziranimi folijami, s kompletno ponudbo inženiringa na področju kompenzacije jalove energije, predvsem pa s proizvodnjo opreme za proizvodnjo kondenzatorjev in ostalih elektronskih elementov. Tehnološki postopki so napredovali od ročnega dela prek uporabe enostavnih strojev in pripo-' močkov do uvedbe polavtomatskih strojev, avtomatov in avtomatskih proizvodnih linij. V začetku je obrat oskrboval s svojimi izdeli le IEV, oz. pozneje Iskro, danes pa zadovoljuje 90 — 95% potreb jugoslovanskega tržišča. Ob tem več kot tretjino svoje proizvodnje izvaža, pretežno na zahtevno tržišče razvitih držav. Današnja stopnja razvoja industrije kondenzatorjev Iskra Semič je predvsem posledica načrtne skrbi za kadre in razvoja lastnih strokovnih služb. Semiški Iskraši so predvsem ponosni na dejstvo, da so uspešno sledili svetovnemu tehnološkemu razvoju, brez nakupa licenc in uporabe know-how, torej na temelju razvojnih dosežkov svojih kadrov. V nekdanjem obratu so dovolj zgodaj spoznali, da voza napredka ne vlečejo le pridne roke, ampak predvsem »brihtne« glave in postopno izboljševali izobrazbeno strukturo zaposlenih, ustanavljali razvojne oddelke in vzpodbujali ustvarjalno delo. Dragocena je bila tudi pomoč zunanjih strokovnih institucij. Razvoj tovarne je odločilno vplival na razvoj Semiča in širše okolice ter celotne družbenopolitične skupnosti. Ogromen prispevek k izgradnji krajevne infrastrukture je dala Iskra, ki se je vseskozi zavedala, da brez zagotovitve osnovnega družbenega standarda ne bo mogla pridobiti predvsem prepotrebnih strokovnih kadrov, Iskra je direktno vlagala v izgradnjo šolskih prostorov, zdravstvene postaje, cest, hotelskih zmogljivosti, predvsem pa v izgradnjo stanovanj za delavce. Vzorno sodelovanje Iskre s krajem in obratno je postalo že kar prislovično. Vzporedno s svojo rastjo in v skladu s samoupravno preobrazbo naše družbe je organizacija doživljala svojo poslovno in samoupravno preobrazbo. Iz nesamostojnega obrata je prerasla najprej v samostojno tovarno v sestavi združenega podjetja Iskra, nato pa v delovno organizacijo v okviru SOZD Iskra. Notranje je organizirana na štiri temeljne organizacije in delovno skupnost skupnih služb. Pripravil: Dušan Željeznov Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani Institut Jožet Stefan — Odsek za računalništvo in informatiko v sodelovanju z Zveznim zavodom za standardizacijo DO Iskra — Delta, Slovenskim društvom Informatika prireja SEMINAR Informacijski standardi — temelj v razvoju in uporabi informacijske tehnologije Standardi so osnova za racionalizacijo postopkov in metodologij v razvoju, uporabi podatkov in informacij, povečevanje ekonomskih učinkov, vzdrževanju računalniško podprtih informacijskih sistemov. Standardi omogočajo usklajenost in primerljivost podatkov in informacij, večje ekonomske učinke pri uporabi, vzdrževanju in delu računalniških sistemov ter racionalno izrabo sodobne informacijske tehnologije. Zaradi hitrega napredka računalniške tehnologijejekon-tinuirano spremljanje njene standardizacije ter tekoče ažuriranje že sprejetih rešitev nuja sodobnega in učinkovitega gospodarjenja Informacijski standardi omogočajo: učinkovitejšo in bolj racionalno uporabo opreme za avtomatsko obdelavo podatkov, kompatibilnost in povezljivost računalniške opreme, učinkovito izmenjavo podatkov na medijih za hranjenje podatkov, povezovanje računalniške opreme zaradi optimalnega izkoristka apa-raturnih in programskih kapacitet, teleprenose in teleobdelave ter izboljšanje kvalitete pridobljenih informacij, usklajen razvoj velikih informacijskih sistemov z distribuirano podatkovno bazo, usklajen razvoj informacijskih sistemov v okvirih, ki jih določa Družbeni sistem informiranja. Vsebina seminarja 1. Osnovni standardi iz AOP JUS A.A0.006 JUS A.A0.070 aplikacije v praksi 2. Podatkovni standardi JUS A.DO.105 JUS A.DO.106 JUS A.DO.107 3. Terminološki in splošni standardi JUS I.A0.010 JUS I.A0.012 JUS I.A0.013 4. Jugoslovanske 7- in 8-bitne kode JUS I.B0.001 JUS I.B1.001 JUS I.B1.002 JUS I.B1.003 JUS I.B1.004 JUS I.B1.009 5. Označevanje valut, dežel in merskih enot v sistemih z omejenim naborom znakov JUS I.B3.001 JUS I.B8.002 JUS I.B8.008 6. Terminalne naprave JUS I.KI.002 JUS I.KI.004 JUS I.K1.003 JUS I.K1.009 7. Standardi v javnih mrežah za prenos podatkov — referenčni model Odprtih sistemov povezovanja — OSI, stanje standardizacije — nove telematske usluge — smeri standardizacije — slovenski del JUPAK z demonstracijo delovanja — smeri in usmeritve oblikovanja aplikacij za nemoteno komuniciranje uporabnikov JUPAK 8. Razprava in izmenjava mnenj Komu je seminar namenjen Seminarje namenjen razvijalcem in načrtovalcem sodobnih informacijskih sistemov, terminalne in druge računalniške oziroma telematske opreme, delavcem v računskih centrih združenega dela, velikim informacijskim službam in izobraževalnim oziroma raziskovalnim institucijam. Z znanjem pridobljenim na seminarju bo mogoče uporabljati in implementirati jugoslovanske informacijske standarde v praksi. Mesto seminarja Nova Gorica — Izobraževalni center DO Iskre Delte Čas seminarja 9. — 12. april 1986 Prijava udeležbe in kotizacija Udeleženci se za seminar prijavijoz izpolnitvijo prijavnice, ki mora priti na naslov organizatorja najkasneje do 15. marca 1986. Udeleženec seminarja dobi kopije vseh standardov, dispozicije predavanj, prost vstop na razstavo in demonstracijo standardne terminalne opreme ter delovne postaje JUPAK ., vabilo na družabni večer. Kotizacija za udeležbo na seminarju: — za prijave do 15. marca 45.000 din — za prijave po 15. marcu 50.000 — za delavce soorganizatorjev 35.000 din — za akademske ustanove 35.000 din Predavatelji dr. S. Tančič, Zvezni zavod za statistiko, Beograd, svetovalka generalnega direktorja mag. M. Kapus—Kolar, Institut Jožef Stefan, Ljubljana, Odsek za računalništvo in informatiko J. Hočevar, Iskra Delta, Kranj, Poslovna enota za standardizacijo, D. Vukadin, Iskra Delta, Ljubljana, Razvoj, samostojni razvijalec I. Tvrdy, Institut Jožef Stefan, Ljubljana, Odsek za računalništvo in informatiko P. Meše, Združene PTT SR Slovenije, Ljubljana, Sektor za raziskave in razvoj, nosilec projekta RSS Slovenski del JUPAK. M. Majnarič, RO Rade Končar, Zagreb, Zavod za standardizacijo, OOUR Elektrotehnički institut B. Vovk, Zavod za produktivnost dela, Ljubljana svetovalka za standardizacijo in nomenklaturo N. Žvokelj, Intertrade, Ljubljana, Zastopstvo IBM, vodja projektne skupine predstavnik Zveznega zavoda za standardizacijo, Beograd dr. B. Jerman—Blažič, Institut Jožef Stefan, Odsek za računalništvo in informatiko, Ljubljana Vsi predavatelji so člani komisij Zveznega zavoda za standardizacijo in so delali na izdelavi standardov iz vsebine seminarja. Prijavnico pošljite na naslov: dr. Borka Jerman—Blažič Odsek za računalništvo in informatiko Institut Jožef Stefan Jamova 39 61000 Ljubljana JUS A.DO.108 JUS A.DO. 109 JUS I.A0.015 JUS I.A0.022 JUS I.A0.024 JUS I.B1.010 JUS I.B1.012 JUS I.B1.013 JUS I.BI.013 JUS I.B3.002 . .vi m,- mtoT r>rrfib .................................................................................................................... PRIJAVNICA ZA SEMINAR "INFORMACIJSKI STANDARDI" Institut Jožef Stefan, Ljubljana, 9. - 13. april 1986 Ime in priimek: .......................................................... Naslov delovne organizacije: ............................................. Telefonska številka: ........................................... Dodatna informacija: Prijavljam se za seminar: Vse prijavljene bomo naknadno obvestili Sem sodelavec akademske institucije (označite ustrezno okence): o hotelskih kapacitetah v Novi Gorici in ( ) da ( ) ne o končnem programu seminarja. Sem sodelavec soorganizatorjev (označite ustrezno okence): ( ) da ( ) ne Kotizacijo v znesku (označite ustrezno okence): Podpis’ ( ) 35.000 din ( ) 45.000 din bom poravnal na ŽR Instituta Jožef Stefan 50101—603—50272 .................. najkasneje do 20. marca 1986. Naši upokojenci Iskra Telematika Dodatno regresiranje letovanja upokojencev Dne 13. 2. 1986 je bilo na Odboru za družbeni standard in varstvo pri delu DO sklenjeno, da se tudi v letu 1986 omogoči dodatno regresiranje letovanja upokojencev z najnižjimi pokojninami. Po pravilniku o delitvi združenih sredstev za rekreacijo, so združena sredstva za rekreacijo namenjena tudi za regresiranja letovanja upokojencev (letna rekreacija) DO ISKRA TELEMATIKA. Na odboru za družoeni standard in varstvo pri delu so potrdili lestvico za koriščenje regresa za letovanje: A) Za koriščenje letovanja na Dugem otoku v predsezoni (od 15. 6. do 5. 7. 1986) ter v poseženi (od 15. 8. do 26. 8.1986) — 8000-din regresa pri višini pokojnine do 20.000,- din — 7000,-din regresa pri višini pokojnine od 20.000.----- 25.000, - din — 6000.-din regresa pri višini pokojnine od 25.000,- — 30.000, - din B) Upokojencem, ki bi letovali drugje pa pripada dodatni regres po naslednji lestvici: — 6000.-din regresa pri višini pokojnine do 20.000 - din — 5000.- din regresa pri višini pokojnine od 20.000,- — 25.000, - din — 4000,- din regresa pri višini pokojnine od 25.000- — 30.000, - din V obeh primerih — pod točko A in B bo upoštevano povrečje na člana družine, če upokojenec preživlja osebo, ki je brez svojega dohodka. Upokojencem pripada regres samo v primeru, če dejansko letujejo, kar dokažejo s potrdilom, oz. računom. Le- tega upokojenci prinesejo v Kadrovsko službo — oddelek za družbene zadeve, Ljubljanska c. 24 a (Labore), kjer uveljavljajo dodatni regres za letovanje upokojencev. Upokojenci, ki bi letovali na Dugem otoku, se prijavljajo v Kadrovski službi DO pri referentu za rekreacijo in letovanje Vladu Sofronievskem (Ljubljanska c. 24a — Labore). Komisija za družbeni standard pri SK DO želi tudi obiskati nepokretne upokojence Iskre Telematike, zato prosimo upokojence, oz. njihove svojce, da nam sporočijo imena in naslove teh upokojencev na Kadrovsko službo delovne organizacije pismeno, ali po telefonu na številko: 28 861, im.: 26-90. TOZD TGA, Reteče — V teh dneh odhaja v zasluženi pokoj dolgoletna Iskrašica Jožefa Gaber, ki je tri delovna desetletja prebila v današnji Tovarni gospodinjskih aparatov. S svojim delom je pripomogla k razširitvi nekdanje obrtne delavnice v sodoben industrijski obrat, kakršnega si pred tremi desetletji nihče ni mogel predstavljati. Zvesto, marljivo sodelavko, ki je svoje delo vgradila v temelje tovarne, bodo sodelavci ohranili v svetlem spominu, želijo pa ji še mnogo srečnih, zadovoljnih let v res trdo prigaranih letih počitka. (SF) Obvestilo Sindikalna konferenca Iskra Industrija avtoelektričnih izdelkov TOZD AET Tovarna avtoelektričnih izdelkov in visokokvalitetne keramike Tolmin in Šahovsko društvo Iskra organizirata 15.3.1986 42.-' . hitropotezni turnir za prvenstvo Iskre. Turnir bo v DOMU JLA 250 m od avtobusne postaje v Tolminu. Iz Ljubljane bo peljal posebni avtobus. Odhod avtobusa 7,45 i sTrga osvoboditve (izpred filharmonije), v Kranju ob 7,15 izpred Creme. Po turnirju ogled Trbiža. Prijavite se Pavletu Jerebu po telefonu (061) 575 344. Predsednik komisije za množični šah: Bogdan Brezigar Zahvale Sodelavcem v Tovarni sestavnih delov se iskreno zahvaljujem za darila ob mojem odhodku v pokoj in ob 50-letnici. Svojim bivšim sodelavcem želim še veliko delovnih uspehov Marija Skaza Sodelavcem Iskre Kibernetike Kranj TOZDTSD — centralna bru-silnica, se ob odhodu v pokoj za prejeto darilo in izražene želje najlepše zahvaljujem Janez Žargaj Ob odhodu v pokoj se vsem sodelavcem in sodelavkam v Iskri Kibernetiki, TOZD Tovarna stikal najlepše zahvaljujem za dragoceno darilo in prisrčne čestitke. Zahvaljujem se tudi obenr. j pevcema, ki sta mi prav lepo zapela. Vsem želim še mnogo us- V začetku februarja je zapustila krog sodelavk In sodelavcev Marta Mihalič, delavka v novogoriški Iskri Avtoelektrlkl. V to DO je prišla že 13. aprila 1968 na linijo stiskalnic v tovarno velikih zaganjalnikov, s 1. aprilom 1975 pa se je pridružila sodelavkam na liniji pokrova v tovarni malih zaganjalnikov. Žal je včasih usoda življenja takšna, da sojine moremo zoperstaviti, tako tudi Marta ne, saj se je morala Invalidsko upokojiti. Prisrčno slovo, ki so ga pripravile sodelavke In sodelavci priljubljeni Marti je bilo težko, saj je bila med njimi kot mama, zato jo bodo toliko bolj pogrešali. Ob Izročitvi darila v spomin na bogato zapuščeno dediščino pa je Marta obljubila, da bo ob vsaki ponujeni priložnosti še prišla na obisk. (M. R.) pehov pri nadaljnjem delu, v zasebnem življenju pa veliko osebne sreče in zdravja Angelca Žun Iskreno se zahvaljujem sodelavcem orodjarne in TT, kot tudi vsem članom DO ERO za lepo darilo in pozornost ob mojem odhodu v pokoj ter jim želim še veliko delovnih uspehov in osebne sreče. Zahvala posebej orodjarni in TT ERO za darilo ob mojem 60. rojstnem dnevu. Iskrena hvala vsem Stefan Jaklin Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem v TOZD Števci za lepo darilo in dobre želje. Vsem želim predvsem obilo osebne sreče in delovnega uspeha Albina Golorej PREŠERNOVA DRUŽBA LJUBLJANA, Opekarska 4/a Razpisuje deset denarnih nagrad za najboljše poverjenike v letu 1986 v skupni vrednosti 360.000.- dinarjev in vabi k sodelovanju nove poverjenike — honorarne sodelavce za prodajo In zbiranje naročil za knjige. K sodelovanju vabimo večje število honorarnih — predvsem mlajših in komunikativnih sodelavcev vseh poklicev, ki imajo radi lepe slovenske knjige in jih želijo širiti med bralce. Poleg posameznikov vtovarnah, krajevnih skupnostih, knjigarnah, knjižnicah, šolah in drugih ustanovah lahko postanejo poverjeniki Prešernove družbe tudi osnovne organizacije sindikata, krajevne konference SZDL, društva in drugi, ki so pripravljeni zbirati naročila svojih članov. Poverjeniki dobe za stroške svojega dela materialno nadomestilo, sorazmerno z vrednostjo zbranih naročil? najboljši pa prejmejo vsako leto še posebna priznanja in denarne nagrade. Prijave pošljite na naslov: PREŠERNOVA DRUŽBA, LJUBLJANA, Opekarska 4/a, p. p. 9. Podlistek Naših štirideset let Piše: Dušan Željeznov Tretji direktor Iskre Vjekoslav Marinič Delavci so ga imeli radi Številni, v glavnem že upokojeni Iskraši, so še danes živo spominjajo svojega tretjega direktorja, Vjekoslava Mariniča. O njem vedo povedati, da je bil za tisti čas pravi človek na pravem mestu, čeprav ga je bil postavil in nato mesto imenoval Beograd, oz. zvezna vlada, ki je imela v tistih časih neomejeno moč. Številni Iskraši so mi pripovedovali, daje bil končno Marinič tisti pravi direktor za tiste čase, ki je znal uvesti določen red in disciplino, hkrati pa je bil tudi kot človek izredno dober, tovariški, vesele narave, pravi Istran, ki je znal tudi prijeti za kitaro v prostem času in kakšno zapeti. Prav tako je bil rad po delu v veseli družbi, skratka, bil je dober in preprost človek, proletarec, udeleženec narodnoosvobodilnega boja in direktor po takratni meri. Kot smo že zapisali prej, je Marinič prišel v kranjsko Iskro z mesta direktorja zagrebške tovarne žarnic, ali na kratko TEŽ. In, kot smo prav tako že zapisali, se je iz Iskre 1953. leta vrnil spet nazaj v Zagreb, v tovarno Rade Končar. Ti dve dejstvi sta nas tudi napotili v Zagreb, da bi od njegovih takratnih sodelavcev izvedli kaj več o Mariniču, kot človeku in našli smo danes upokojenega Ivana Pet-rišiča, ki je vTEŽ delal skupaj z Mariničem od osvoboditve dalje pa do njegovega odhoda v Kranj 1948. leta. »Bil je družaben, prijazen človek,« se ga spominja Petrišič, »ter je v tistem času pomagal delavcem z nasveti ter skrbel za nje. Z njim smo odhajali na sindikalne izlete na Slijeme, na Krk, skratka, imeli smo tudi sindikalne zabave v tovarni in podobno. V TEŽ je prišel v začetku 1947. leta z odločbo zveznega ministrstva. Glede naše tovarne takrat, moram reči, da smo bili v dokaj nemogočem položaju in delali smo pač tisto, na kar smo naleteli. Tovarna namreč med vojno ni obratovala, po osvoboditvi pa smo imeli 35 delavcev, bili sta samo dve proizvodni skupini po 12 delavcev ter nekaj mehanikov. Med njegovim službovanjem pri nas se proizvodnja ni povečala, pozneje pa smo od UNRRE dobili neke stroje. Prav takrat, ko smo izdelovali letne plane direkcije industrije, sem bil v Beogradu. Potem pa je prišel k nam na nek sestanek in povedal, da so ga premestili v Iskro v Kranj. Tako je iz naše tovarne odšel na hitrico in kosem se vrnil iz Beograda, ga že ni bilo več v TEŽ. Pripomniti še moram, da sta bili takrat v Zagrebi dve takšni tovarni in Marinič je bil tudi naš direktor, ker smo že takrat pripravljali integracijo obeh tovarn, kar smo pozneje tudi izvedli. Kot sem že dejal, je bil Marinič izredno družaben človek in delavci so ga imeli zelo radi. Pravijo, daje v Iskri zelo dobro uvedel red. Kajti za red je imel velik smisel. Sicer pa je bil takrat tudi odnos delavca do dela precej drugačen, pri nas je takrat vladal skoraj kapitalistični sistem, kjer je sleherni pazil na sleherno žarnico, da bi ne padla na tla, pazili pa smo tudi na vse ostale stvari — Marinič je temu posvečal še poseb- no pozornost: Podpiral je takšen tradicionalni sistem in odnos do dela, hotel je, da bi čim bolj rentabilno proizvajali.« Na naše vprašanje, če ima kakšne slike, ali dokumente iz tistega časa, je naš sobesednik potegnil iz mape nekaj orumenelih fotografij in pojasnil, da so bile posnete verjetno 1949. leta, na njih pa je videti delavce TEŽ, ki so z avtobusom prišli iz Zagreba v Kranj na obisk k svojemu nekdanjemu direktorju. »Lahko jih vzamete in objavite,« je dodal in seveda smo jih vzeli ter jih objavljamo prvič ob tej priložnosti na strani našega podlistka. Ko smo se poslavljali od našega ljubeznivega sogovornika, smo ga za konec naprosili, naj nam pove še kaj o sebi. »Kot sem že prej dejal, sem bil v času Mariničevega direktorovanja v zagrebški TEŽ zadolžen za plansko in statistično delo, hkrati pa sem bil zadolžen za nabavo, tako domačo kot iz uvoza. Kot veste, so se tedaj letni plani izdelovali v direkciji v Beogradu. Tako smo kar za tri tovarne izdelali skupni plan, potem pa je to prišlo v plan direkcije in tako naprej. V TEŽ sem začel delati že leta 1938, takrat je bila to tovarna Tung-sram, tovarna pa je bila na Savski cesti, imela je dve proizvodni skupini ter je izdelovala samo žarnice, decembra 1946 pa je bila nacionalizirana. V tej tovarni sem delal prav do konca svoje delovne dobe, polnih štirideset let delovnega staža imam. Svojo delo sem končal kot vodja zunanje trgovine, pravzaprav kot svetovalec. Danes ima TEŽ 1600 delavcev, njen proizvodni program pa se je povečal in razširil — od žarnic do štarterjev... Tudi zdaj, ko sem v pokoju, še večkrat odhajam v tovarno, saj so tam ostali spomini na gradnjo naše tovarne...« je zaključil svojo pripoved naš sobesednik Ivan Petrišič in tako po svoje dopolnil podobo tretjega direktorja Iskre Vjekoslava Mariniča. Kultura Teden slovenske drame v Kranju Slovenska dramatika se je zelo uveljavila Tik pred slavnostnim začetkom šestnajstega Tedna slovenske drame v Kranju so se v petek, 21. februarja, sestali tudi člani Skupnosti slovenskih dramskih gledališč. Prisotni so bili skoraj vsi direktorji slovenskih poklicnih gledališč. Najprej so obravnavali predlog samoupravnega sporazuma o temeljih plana Kulturne skupnosti Slovenije za obdobje 1986—90. Hkrati pa so tudi pretresli osnutek programa Kulturne skupnosti Slovenije za leto 1986. Ob nekaterih pomislekih in pripombah se je razprava vrtela predvsem okrog vprašanja Cankarjevega doma oziroma njegove dramske produkcije. Udeleženci so se namreč vprašali, ali to ne pomeni novega, devetega slovenskega poklicnega gledališča, čeprav je tudi res, da veliki oder v Cankarjevem domu vsekakor ne sme ostajati prazen in neizkoriščen. Tudi investicije v to dejavnost zadevajo v družbenih planih na velike težave, še večje težave pa povzroča planiranje spričo inflacije. Strinjali so se tudi, da je treba še naprej podpirati udeležbo na M ES v Sarajevu, saj je to poleg Sterijevega pozorja pomembna jugoslovanska gledališka manifestacija. O uveljavljanju izvirne slovenske dramatike v slovenskem in širšem gledališkem prostoru pa je v tretji točki dnevnega reda spregovoril direktor Prešernovega gledališča Jakob Kurat. Med drugim je dejal: "Prešernovo gledališče je pred 16 leti začelo prirejati Teden slovenske drame in v teh letih se ni samo izkristalizirala povsem jasna in nedvoumna podoba tega festivala, temveč se je s slovenskimi gledališči neverjetno uveljavila slovenska dramatika. Ni bilo torej naključje, da je bila leta 1978 prvič razpisana, nagrada Slavka Gruma za najboljše dramsko besedilo posameznega koledarskega leta in tudi na tri leta podeljevano ,grun-Filipičevo priznanje’ za slovensko dramaturgijo. Številnost in močan ustvarjalni zagon slovenske dramatike (letos je bila nagrada podeljena osmič) sta se v programih slovenskih-gledališč povsem zasidrala, slovenska nova pa tudi starejša dramatika je postala resnično nosilec največjih možnih ustvarjalnih dosežkov. Glede na različne žanre pa lahko ugotovim, da je po teh statistikah in kasneje tudi na odru slovenska komedija v absolutni manjšini, Skoraj je ni.« Ob koncu je še predlagal, naj bi v Prešernovem gledališču zbirali in hranili vsa slovenska originalna dramska besedila, medtem ko naj bi nagrajena besedila prevedli tudi v srbohrvaščino in jih tako plasirali v širši jugoslovanski gledališki prostor. Ob koncu so udeležence tudi obvestili, da se pripravlja angleški ( ^ Ritual Je stružnica odpev a! a svetlemu obelisku obrazov, je žamet pentlje izročal srečo najinemu kurirju. Vratarji aterirajo v zbujeni zglavnik: izvlečeš, naravnaš, odkleneš — številke s kombija in ščitek čepice do obrvi pa s ključi vse prste odtisov. Preveč steklenih solzic, vendar me ne bo čakala. Anton Pevec _________________ prevod nekaterih naših dramskih pogovore o izvirni slovenski dra-besedil — izšla bodo v publikaciji matiki v okviru Tedna slovenske Le Livre Slovene — ter oživili po- drame v Kranju, budo, naj bi obnovili strokovne C. Ž. Vitan Mal pisatelj in urednik otroških radijskih oddaj živi in dela v Ljubljani. Kako se je začelo pisateljsko romanje? Vzrok za začetek literarnega ustvarjanja so bile prve osnovnošolske ljubezni. Te sem rajši in pogumneje izpovedoval v spisih, kot pa ustno določeni izbrani osebici. Prva moja knjiga je izšla, ko sem praznoval štiriindvajseti rojstni dan — Ime mi je Tomaž. Po tej so posneli v minulem polletju film Poletje v školjki. Posebno ponesem sem bil, kerje delo izšlo pri Mladinski knjigi, v zbirki Sinji galeb. Kako izbiraš teme, snov? Sprva sem pisal, kar sem sam doživljal, dodajal, spreminjal in tudi poslušal, kar so drugi doživeli. Zdaj, ko sem že napisal petnajst knjig, si določim temo, na primer smučanje. Sam nisem športnik, zato poprosim za sodelovanje Bojana Križaja. Tako je nastala knjiga Za čas in čast. V nekaj mesecih so jo prodali prek deset tisoč izvodov. Ali pasi izberem nalogo napisati, kako nastane film. Po moji drugi knjigi Teci, teci kuža moj, so posneli film Sreča na vrvici. Potem nastane tudi knjiga Mali veliki junak. Pišeš za mladino. Ali je to teže kot za odrasle? Pisati za otroke ni tako težko, kot bi nekateri radi prikazali. Moraš jih imeti rad, razumeti in poznati. Res pa je, da so otroci bolj kritični in knjigo odložijo, če jim ne ugaja. Če pa pisatelj zadene njihova čustva, razmišljanja, jim prirase k srcu. Prodajalke so mi povedale, da poznajo nekaj deklic, ki zahtevajo samo moje knjige. To, da imajo otroci radi, kar pišem, je zame dragocena nagrada, vrednejša od ocen kritikov in žirij. Mora pisatelj imeti določene izkušnje? Življenjske? Ja. Za pisanje so potrebne določene izkušnje. Spremljam vse, kar za mlade izide v slovenskem jeziku. Pomembna pajeusidranost sredi tistega, kar pisatelj opisuje. Kako bi pisal za otroke, če bi živel samo od spominov in ne bi danes iskal stika z njimi? Dopisujemo si, se pogovarjamo... Kaj občutiš, preden začneš pisati? Pa potem? Ko začnem zgodbo pisati, komaj čakam, da jo dokončam. Potem jo pustim mediti in jo po pavzi spet vzamem v roke. Predelam jo vsaj štirikrat in šele po tem jo odnesem uredniku. Malo se odpočijem in začnem znova. Zgodi se tudi, da pišem več del hkrati (Pravljica potuje, knjiga po scenariju Poletje v školjki in Tod žive Slovenci). Nekatere pisanje izčrpa, duševno in telesno. Se to dogaja samo starejšim? Pisanje me ne izčrpava. Nasprotno! Če nekaj časa ne pišem, sem že ves na trnih. Tudi po krajšem obdobju iskanja čakam, da začnem spet pisati. So tvoji v družini ponosni na pisateljske uspehe? Vsega tega, prijetnega, ali pa ne, se žena Čija in sinova Domen in Klemen zavedajo. Zelo hvaležen sem jim za to. Nekaj koristi pa imajo tudi oni, saj sem jaz edini, ki hodim v službo in je denar od pisanja v zadnjem času sestavni del družinskega proračuna. Bi lahko živel od tega dela? Izključno od honorarjev ne bi mogel živeti. Sam morda, z družino pa gotovo ne. Knjige? Ime mi je Tomaž, Teci, teci kuža moj, Roki Rok, Sreča navrvici, Mali veliki junak, Vanda, Čarodejni novčič, Tretje oko, Za čas in čast, Za metuljem še Rok, Baronov mlajši brat. V tisku so: Poletje v školjki, knjiga in fotostrip, Tod žive Slovenci. V pripravi za tisk je Pravljica potuje. Pravkar nastaja detektivka za mlade Zares napeta zgodba. V Delu izhaja že deseta slikanica. Sedem zgodb in TV serije Kuhinja pri violinskem ključu sem napisal jaz. Roki Rok je izšel v srbohrvaščini. Srečo na vrvici tiskajo Bolgari. Še kaj? Ali ni dovolj? Pišem, rišem, fotografiram... delam. In z menoj so moji — žena in sinova. Tako je! Pa številni mali in veliki bralci, ki si želijo še veliko njegovih lepih in zanimivih knjig, saj je Vitan Mal izredno delaven in mlad pisatelj. Zlata Volarič šport in rekreacija Prvenstvo Kibernetike v veleslalomu Na Zatrniku je bilo v soboto 15. februarja IV. PRVENSTVO KIBERNETIKE V VELESLALOMU. Nastopilo je 251 tekmovalk in tekmovalcev. Smučarke in smučarji razredov G, F, E in D so tekmovali na krajši progi, vsi ostali na daljši. Smučišče je bilo zelo dobro pripravljeno tako, da je tekmovanje potekalo brez zastojev in na zadovoljstvo vseh nastopajočih. Po končanem tekmovanju je bila razglasitev rezultatov v HTL Svoboda na Bledu. Med ekipami je bila najboljša ekipa Mehanizmov pred Števci in Instrumenti. Najboljši čas na krajši progi je dosegla Janja Petrač, na daljši progi pa Tomaž Pogačnik, oba iz Lipnice. V tekmovanju posameznikov so prvim trem v vsaki kategoriji podelili kolajne, četrti in peto-uvrščeni tekmovalec pa je prejel diplomo. Priznanja je podelil Jože Zmrzlikar, direktor področja kvalitete. Na koncu lahko ugotovimo, da je iz leta v leto več udeležencev, da proga na Zatrniku ni prezahtevna in, da je samo tekmovanje drugotnega pomena. Udeleženci si želijo predvsem prijetne smuke v družbi svojih sodelavcev, kar pa prvenstvo Kibernetike v veleslalomu je in bo ostalo tudi v bodoče. R. Kožar Rezultati — krajša proga: Ženske — D: 1. Cotman Pavla, Vega, 54,00; Ženske — C: 1. Rozman Vida, Instr. Otoče, 37,49,2. Jeruc Ivanka, Števci, 38,97,3. Bohinc Darinka, Mehan. Lipnica, 40,88. Ženske — B: 1. Turnšek Meta, Mehan. Lipnica, 33,04; 2. Šimenc Nevenka, MN, 35,42, 3. Jevševar Jana, DS, 36,81. Ženske — A: 1. Petrač Janja, Mehan. Lipnica, 29,63; 2. Štu-lar Romana, Instr. Otoče, 32,69; 3. Udir Katjuša, Mehan. Lipnica, 34,48. Moški — G: 1. Hafner Damijan, Mehan. Lipnica,31,92;2. Faganel Rado, Instr. Otoče, 31,97; 3. Govekar Oton, Orodjarna, 33,20. Moški — F: 1. Pikec Roman, Števci, 30,52; 2. Stritih Lado, Števci, 31,71; 3. Krampi Mitja, Vzdrževanje, 32,09. Moški — E: 1. Kemperle Franc, Instr. Otoče,30,75; 2. Vidic Miro, Instr. Otoče, 31,21; 3. Kejžar Janez, TSD, 32,73. Moški — D: 1. Gosar Janez, DS, 30,42; 2. Meglič Ljubo, Vzdrževanje, 31,94; 3. Berce Jože, Mehan. Lipnica, 32,18. Bojan Stegnar — Instrumenti — na štartu Časomorllcl pri svojem delu Rezultati — daljša proga: Moški — C: 1. Pogačnik Tomaž, Mehan. Lipnica, 32,97; 2. Šparovec Viktor, Orodjarna, 35,58; 3. Faganel Franci, Instr. Otoče, 37,28. Moški — B: 1. Rozman Simon, Orodjarna, 34,74; 2. Šolar Boris, Mehan. Lipnica, 35,59; 3. Kosec Vojko, Števci, 35,86. Moški — A: 1. Hafner Matjaž, Mehan. Lipnica, 33,03; 2. Miklavčič Silvo, Orodjarna, 34,93; 3. Gatej Tomaž, Mehan. Lipnica, 35,17. Janja Petrač prejema čestitke za osvojeno 1. mesto Odlično razpoloženje In proge na 6. teku »Gorenjskega odreda« V Cerkljah 920 tekačev Cerklje na Gorenjskem — Prireditelji šestega cerkljanskega smučarskega teka Gorenjskega odreda so morali zaradi slabih snežnih razmer prireditev že dvakrat prestaviti, v nedeljo pa so jo kljub sneženju vendarle uspeli izvesti. Tudi sami niso pričakovali tako množične udeležbe, saj seje na štartu 7 in 25 km dolgega smučarskega teka zbralo kar 920 udeležencev iz vse Slovenije, tek pa je štel tudi za akcijo Brazde vzdržljivosti: Kaveljc-Korenina. Pokrovitelj tekmovanja je bila DO Iskra Delta, ki je tekmovanje spremljala z računalniki Partner. Start teka na 25 km je bil ob 10., na 7 km pa petnajst minut pozneje. Prireditev pa seje pričela že ob pol devetih, ko je bila v osnovni šoli Davorin Jenko v Cerkljah slavnostna seja častnega odbora in otvoritev razstave o poteh in bojih Gorenjskega odreda. Mnogi med udeleženci teka so si razstavo ogledali, med njimi pa so bili tudi nekdanji borci. Za odlično pripravljene proge, ki niso bile prezahtevne in so potekale skozi šest krajevnih skupnosti pod Krvavcem in mimo petih spominskih obeležij iz NOB, zasluži vse priznanje organizacijski odbor, ki je prireditev tako uspešno izpeljal. Cerkljanski organizatorji so se tudi tokrat zelo potrudili. Skupna ocena vseh sodelujočih je bila, daje bila to ena izmed najlepših in najkvalitetnejših prireditev v letošnjem letu pri nas, proge pa lepo pripravljene. To pa je bila tudi uvodna prireditev v praznovanje 35-letnice uspešnega delovanja Športnega društva Krvavec Cerklje. Med nastopajočimi je bila tudi vrsta bivših borcev in smučarjev ter državnih reprezentantov, med njimi tudi Jože Knific. Kot nekdanji borec Prešernove brigade pozna vse predele, po katerih je speljana cerkljanska proga. V najtežji preizkušnji, teku na 25 km je zmagal Lojze Katrašnik, ki je dosegel tudi najboljši rezultat proge, najboljši rekreativec je bil Tomaž Kalan, najboljša rekreativka pa Helena Dolenc. Rezultati: — pionirke (7 km): 1. Melita Malnar 27,57; pionirji (7 km): 1-Grega Štefe 25,07, izven konkurence Aleš Gros 22,50; trim tek (7 km) —1 ■ Friderik Novak 23,33. Najboljši čas izven konkurence pa je dosegel Gašper Doljšak 23,20; ženske (7 km) — 1. Darja Mlakar 30,49, izven konkurence je bila najboljša Irena Leskovec s časom 27,56; tekTV-15:1. Ivan Jošt, 26,58, ženske: 1. Nuša Dvoršak 46,20. 25 km — moški — do 40 let: 1. Tomaž Kalan 1:12:32, 2. Stane Stanonik 1:13:43, 3. Brane Bričar 1:15:31 — nad 40 let — 1. Edo Gregorič 1:30:28,2. Štefan Hvastija 1:33:36, 3. Peter Likar 1:34:38; članice do 30 let — 25 km: Helena Dolenc 1:50:45, 2. Simona Čerin 2:16:08, 3. Irena Šeruga 2:27:34, izven konkurence je bila najboljša Irena Petkovšek s časom 1:47:43; članice nad 30 let: 1. Spela Ahačič 1:47:45, 2. Majda Čepeljnik 2:00:34,3. Jel' ka Rebolj 2:08:09 Janez Kuhar Memorial Franca Kotarja »Veš, saj se mi ne izplača zmagovati, ampak ne morem drugače, ko pa so moji sodelavci vedno tako žejni, eden pa ja mora dati za pijačo,« je ob točilnem pultu ob vznožju žičnice na Starem vrhu nad Škofjo Loko hudomušno modroval Janez Sever (na sliki levo) iz Orodjarne v Elementih. Podobno bi lahko tarnali tudi tekmovalke in tekmovalci iz Mikroelektro-nike, saj so imeli kot zmagovalna ekipa pač srečo, da jih ni nihče pobaral za njihovo »kolektivno odgovornost«... Ni kaj, Janez Sever in ekipa Mikroelektronike še naprej ostajata nepremagana na smu-^arskem tekmovanju za »Pokal avorišča«, memorialnem tekmovanju, ki nosi zdaj ime po Pobudniku teh zimskih špor-In'h srečanj in našem pokoj-nem novinarju Francu Kotarju. ■. Starem vrhu pri Škofji Lo-1 se je v sredo 26. februarja P°Poldne zbralo skoraj 100 smučark in smučarjev iz šestih Iskrinih tovarn iz Stegen in DSSS delovne organizacije Ele-menti.Morda še bolj kot tekmovanje posameznikov v veleslalomu, je na tem že tradicionalnem memorialu zanimivo tekmovanje med posameznimi ekipami. Prav pri tem tekmovanju je marsikaj odvisno od tega, če imajo ekipe svoje tekmovalce v vseh starostnih razredih, tam, kjer tekmovalca ni- majo, dobijo enominutni pribitek h času najslabšega tekmovalca iz tistega razreda. Takšnih problemov Mikroelektronika tudi letos ni imela in ob tem, da ima ta mladi kolektiv dobre smučarke in smučarje, ni njena zmaga nikogar presenetila. Tokrat so si progo izmed vseh najbolj podrobno ogledali, natančnost pa terja tudi čas«, kot je dejal nekdo, smučarji iz Keramike. Takole so se razvrstile ekipe. Mikroelektronika, Zmaj, Feriti, Magneti, Orodjarna, DSSS in Keramika. Rezultati posameznikov: Razred A: Damjana Sever-Mikroelektronika — 57,44; Meta Fužir-Feriti-100,30; Tatjana Kormič-Feriti-103,54. Razred B: Tanja Svet-DSSS-55,26; Nevenka Gorjanc-Mikro-elektronika-55,86; Danica Mli-nar-Mikroelektronika-59,97. Razred C: Janez Sršen-Zmaj-50,95; Matjaž Jovan-Magneti-51,37; Igor Gornik-Mikroelek-tronika-51,43. Razred D: Marko Mrak-Feriti-50,58; Marjan Sušnik-Mikro-elektronika 51,17; Dušan Bi-tenc-Mikroelektronika-52,98. Razred E: Janez Sever-Na-prave in orodja-54,44; Tone Sladič-Mikroelektronika-55,13; Dušan Dolničar-Feriti-55,85. LD Zmagovalka med ženskami — Ti nja Svet Zorana so zanimali le rezultati Nika Trnovec Ko smo si pred dobrim mesecem, ob tvojem zadnjem obisku stisnili roke in zaželeli sreče in zdravja v novem letu, to ni bila fraza. Posebej zate je bila želja za dobro zdravje močna in iskrena. Toda kaj pomagajo najboljše želje, ko pa še najsodobnejša medicina ni kos tej zahrbtni bolezni. In tako smo se močno prizadeti soočili z najkrutejšo resnico življenja — tvojo smrtjo. Tako tiho, skromno, neopazno si dolga leta živela med nami, da nas je šele tvoja bolezen osvestila, kaj nam pomeniš. Pa še vedno smo upali, da je to le malo daljši dopust in da boš kmalu spet z nami in nadaljevala svoje delo tako vestno in zanesljivo kot prej. Danes vemo, da se nam te želje ne morejo več izpolniti in tako kot vemo, da sta sinova izgubila ljubečo mamico, mož dobro ženo, mama drago hčerko, mi tvoji sodelavci pa prijateljico in sodelavko, ki nam je vsem še v zadnjih trenutkih pokazala kako je treba živeti in delati. Sodelavci Iskre Elementi DSSS Dragi Rado Obnemeli smo, ko smo izvedeli, da te ni več med nami. Iščemo besede, s katerimi bi se radi poslovili od tebe, osebno skromnega in tovariškega delavca, s katerim smo 10 let nosili in gradili Iskrino ime, vendar jih nekako ne najdemo. Preveč kruto in nenadno te je pokosila smrt, da bi jo lahko sprejeli kot naravni zaključek življe~jskega kroga. Morda zato, ker se zavedamo, da se nismo poslovili samo od sodelavca, temveč tudi od prijatelja, ki je življenje zajemal z vso polnostjo osebnosti, ki se je s prirojeno vztrajnostjo in trdno voljo zgradil v moža, očeta in soproga. V človeka, ki pozna športne uspehe in poraze ob spustu po tebi tako ljubih belih strminah in, ko si zagrizeno meril tekaške proge. Rad si imel naravo. V njeni neminljivosti si iskal novih moči, ko si se iztrgal in delovnega vsakdana in se podal v zatišje gora. Spoznal si neizmernost prostranstva, kosi nič kolikokrat poletel z zmajem. In vendar nisi vsega tega znanja, moči in življenjske filozofije ohranjal le za sebe. Nevsiljivo in včasih s samo tebi značilno obarvanim humorjem si ga prenašal med nas, na belih poljanah ti je navdušeno sledil mladi rod, živela ga je tvoja i družina. Še vse preveč svež spomin na tvojo prisotnost med nami nam jemlje besede, s katerimi bi se ti radi zahvalili. Takšnih besed tudi nisi maral preveč. Ostalo je še veliko nedorečenega, tvoji načrti in želje. Za nas je to obveznost, ki te bo za trajno vezala v našo sredino. Sodelavci TOZD Trženje Zahvale Ob boleči izgubi našega dragega moža in očeta Andreja Kočarja se iskreno zahvaljujemo njegovim bivšim sodelavcem v DO ERO, sodelavcem v DS Komerciala in linije elektronskih enot v DO Telematika za izraženo sožalje, podarjeno cvetje in denarno pomoč ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti žena Tina s sinom Milanom in hčerko Andrejo Ob izgubi drage mame Rozalije Thaler se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem v Iskri Kibernetiki, TOZD TSD — vrtalnica in strugama, za izraze sožalja, podarjeni venec, denarno pomoč in spremstvo na njeni zadnji poti hčerka Zinka Štempihar Iskra Iskra Commerce, n.sol.o., TOZD — Servis, n.sol.o., 61001 Ljubljana, Rožna dolina IX/6a objavlja prosta dela in naloge za nedoločen čas Upravljalec baze podatkov Pogoji: — VS tehnične, ali družboslovne smeri — 3 leta ustreznih delovnih izkušenj — tečaj s področja računalništva in baze podatkov — programski jezik COBOL — 3 mesečno poskusno delo Kandidati naj vloge z dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev pošljejo v roku 8 dni po objavi na naslov: ISKRA COMMERCE, TOZD SERVIS, Ljubljana, Topniška 58. Ob boleči izgubi moje drage mame Savke Dilas se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem v TOZD Števci — GPP za izraze sožalja in denarno pomoč hčerka Stana Ninid Ob tragični izgubi moža in očeta Jožka Čotarja se zahvaljujemo vsem delavcem tovarne odlitkov Komen (DO Avtoelektri-ka) za nesebTčno pomoč in pozornost, ki ste nam jo izkazali. Vaša dejanja so nam bila v tolažbo in spoznanje, kako ste ga cenili in spoštovali žena Sonja z otroci Oh boleči in nenadni smrti mojega očeta Vinka Pavlina se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem v TOZD števci za izraze sožalja in denarno pomoč hčerka Tanja Kolar z družino, j r Objave Iskra Iskra — SOZD elektrokovinske industrije, n. sol. 0. . Izobraževalni center Iskre, 61001 Ljubljana, Trg revolucije 3 razpisuje specialistično izpopolnjevanje po programu: Računalniško podprta simulacija poslovnega odločanja v času od 20. do 22. 3. 1986 in 24. 3. 1986 Specialistično izpopolnjevanje z uporabo računalnika, spremljevalca sodobnosti, ki bo že petič uporabljen v programu izobraževanja delavcev v mednarodnem poslovanju Iskre, je namenjeno predvsem vodstvenim in vodilnim delavcem, ki so končali ZT šolo v Iskri, ali seminar Mednarodno industrijsko trženje in računovodske informacije za upravljanje v mednarodnem poslovanju. Seminarja se lahko udeležijo tudi delavci, ki sodelujejo v poslovodenju in imajo ustrezna znanja iz poslovnega računovodstva. Vodenje poslovanja v konkurenčnem boju je izredno zahtevna naloga. Simulacija poslovnega odločanja bo omogočila, da bodo udeleženci odločali o poslovanju OZD, spoznali posledice odločitev in jih tudi popravljali. Rezultati poslovanja bodo primerjani s plani poslovanja, ki bodo izdelani vnaprej. Poslovna igra bo dala odgovor na to, katera skupina udeležencev je bila najbolj uspešna pri vodenju OZD v enakih pogojih tekmovanja med enakimi OZD. Ste pripravljeni napredovati v strokovnem vodenju in poslovnem odločanju? Vsebina: 1. Obrazložitev zasnove simulacije 2. Oblikovanje politike OZD in konkretizacija letnih planov 3. Izvajanje simulacije v normalni konkurenci med OZD Nosilec programa: Visoka ekonomsko komercialna šola, Maribor in SOZD Iskra, Ljubljana Vodja programa: Bogdan PELC, dipl. ekon. čas in kraj: S programom specialističnega izpopolnjevanja bomo pričeli 20. 3. 1986 ob 8. v hotelu Transtu/ist v Škofji Loki. Zaključek seminarja — obravnava rezultatov bo 24.3.1986 ob 15. v Iskra PPG. Cena: 28.000.- din Prijavnice pošljite najkasneje do 11. 3. 1986 na naslov: SOZD Iskra, Izobraževalni center, Ljubljana, Trg revolucije 3/XI — Sonji Vrhovec. Podrobnejše informacije o organizaciji seminarja dobite na tel. št.: 061/222-212, o vsebini seminarja pa na tel. št.: 061/213-213, int.: 35-93, pri Bogdanu Pelcu. Iskra Iskra — SOZD elektrokovinske industrije, n.sol.o., Izobraževalni center Iskre, 61001 Ljubljana, Trg revolucije 3 razpisuje posebno obliko višjega izobrževanja za izpopolnjevanje strokovne izobrazbe v okviru programa: 2. Šola za načrtovanje mikroelektronskih vezij v Iskri v času od 25. 3. do 25. 4. 1986 To strokovno izpopolnjevanje je namenjeno mladim in perspektivnim razvijalcem kompleksnih elektronskih sistemov z uporabo unipolarnih uporabniških obsežnih integriranih vezij. Vsebina: Program dela pokrivajo naslednje teoretične in praktične tematske skupine: 1. osnove načrtovanja unipolarnih integriranih vezij 2. standardne metodologije načrtovanja integriranih vezij 3. računalniška programska oprema za načrtovanje obsežnih unipolarnih integriranih vezij 4. načrtovalska naloga ORGANIZACIJA: Šola bo potekala pod vodstvom izkušenih predavateljev in načrtovalcev integriranih vezij iz Iskre in s Fakultete za elektrotehniko v Ljubljani. Pouk bo celodneven, pet dni v tednu. Namen šole je. da da udeležencem osnovna teoretična znanja s področja načrtovania integriranih unipolarnih vezij ter s področja uporabe računalniške programske in strojne opreme za načrtovanje integriranih vezij. Praktične vaje bodo potekale v zadnjem delu šole v obliki teamskega dela na konkretnih načrtovalskih primerih. Udeleženci bodo po uspešno opravljeni šoli in preskusih znanja usposobljeni za razvoj unipolarnih uporabniških integriranih vezij na najmodernejši opremi Iskre DO Mikroelektronika za distribuirano računalniško podprto načrtovanje. ČAS IN KRAJ: Program šole se bo pričel 25. 3. 1986 ob 9 v hotelu Transturist,- Škofja Loka, kjer bosta v prvem tednu potekali prva in druga tematska skupina. Šola se bo nadaljevala v Iskri. DO Mikroelektronika. Ljubljana. Stegne 15 d, kjer bosta od 7.4. do 25.4.1986 potekali tretja in četrta tematska skupina. PRIJAVE: Prijavnice pošljite na Izobraževalni center SOZD Iskra, Ljubljana, Trg revolucije 3/XI, Sonji Vrhovec. Druge podrobnejše informacije o organizaciji seminarja dobite po telefonu (061) 222-212 (Sonja Vrhovec), vse ostale informacije pa po telefonu (061) 576-311 (dr. Franc Runovc). Klub štipendistov vabi Se ukvarjaš z elektroniko, imaš probleme s svojimi izdelki, potrebuješ instrumente, izgubljaš čas po trgovinah, ko iščeš elemente? Mogoče potrebuješ samo nasvet, informacije, načrt, idejo; Oglasi se v klubu! Če ne potrebuješ ničesar od tega pa lahko prideš samo naobisk, na razpolago so ti revije (SAM, BIT, MOJ MIKRO itd.) Lahko greš z nami na ogled tovarn, izlet, smučanje, koncert, ali v planine. Dobivamo se vsak teden ob ponedeljkih in sredah od 16.-20. na naslovu: Cesta 6/VIII (nad gostilno Katrca, vhod z dvorišča), Ljubljana. Telefonske informacije 061/222-212, Sonja Vrhovec. Klub štipendistov 30 let krvodajalstva Kri dajemo danes - morda jo bomo že jutri potrebovali tudi sami! Kdo lahko da kri? Kri lahko da vsak zdrav človek od 18. leta naprej. Pred odvzemom vsakega krvodajalca pregleda zdravnik. Kje lahko daste kri? Rdeči križ Slovenije vsako leto pripravi časovni in količinski program krvodajalskih akcij v Sloveniji. V tem načrtu so določeni tudi dnevi za krvodajalsko akcijo v vaši občini. Program krvodajalskih akcij redno objavljata tudi tisk in RTV, Občinski odbori pa vas bodo tudi posebej pozvali in obvestili, kdaj in kje boste lahko dali svojo kri. Kaj morate vedeti? Pred dajanjem krvi nikar ne jejte mastne hrane. Zajtrkujte le čaj, kruh in marmelado, ne pa mleka, surovega masla in ne pijte alkoholnih pijač. Po oddaji krvi boste prejeli krvodajalsko izkaznico z navedbo vaše krvne skupine. Če pa izkaznico že imate, jo prinesite s seboj, da vam vpišejo odvzem krvi. Ali imate pomisleke? Da to slabi organizem? Še malo ne! Milijoni krvodajalcev širom po svetu vam povedo, da se po dajanju krvi počutijo dobro. Da morate kri, če jo daste enkrat, dajati stalno? Kaj še! Organizem ne terja od vas, da kri dajete vnovič. Tudi vas k temu nihče ne more siliti. Po srcu in vesti se sami odločite, kdaj boste zopet dali kri. Dajanje krvi redi? NE! Dajanje krvi ne terja dodatne hrane. Zredi se le, kdor misli, da mora potem več jesti. Kri smo dali zastonj in-jo bomo tudi dobili zastonj. Da bo pa krvi vedno dovolj na razpolago, je potrebno, da jo da vsak dan najrpanj 250 'judi. Krvi, ki ste jo darovali, ne sme nihče prodajati. Plazmafereza je poseben način odvzema krvi, kjer uporabimo samo krvno plazmo, krvna telesca pa vrnemo krvodajalcu. Čeprav ljudje dajejo kri brez-plačnp, pa so tu stroški za preglede krvodajalcev, za preiskave krvi, za hranjenje konservirane krvi, za številne predpisane preiskave vsega materiala in krvi, za izdatke za osebje, ki je zaposleno pri konser-viranju krvi '.ter še stroški organizacije krvodajalskih akcij. Te stroške in stroške za dajanje konservirane krvi plačajo bolniku zavodi za socialno zavarovanje, v izjemnih primerih pa tudi organizacija Rdečega križa. Uporaba krvi Pri večjih krvavitvah, porodih, operacijah in izjemnih transfuzijah potrebujemo kri 3 do 50 krvodajalcev. Konservirana kri je uporabna samo 21 dni, če je pravilno hranjena. Zakaj pa ne tudi vi? Človek ima kakih 5 litrov krvi (1/13 telesne teže). Do pol litra krvi lahko da vsak zdrav moški vsake tri mesece, ženska pa vsake štiri mesece. Kako porabimo darovano kri? V bolnišnicah SRS potrebujejo bolniki na leto 42.000 litrov krvi. V Sloveniji je potrebno, da pride letno na odvzem krvi okrog 100.000 ljudi. Sestavina krvi Človek ima okrog 5 litrov krvi. Na en mililiter krvi ima približno: 4,500.000 rdečih krvnih telesc (eritrocitov), 6.000 belih krvnih telesc (levkocitov) in 250.000 krvnih ploščic (trombocitov). Polno kri in posamezne sestavine dobijo polno kri: težko ponesrečeni, ki potrebujejo vse krvne sestavine, koncentri rana rdeča krvna telesca: bolniki, ki imajo zmanjšano število rdečih krvnih telesc, prana rdeča krvna telesca: bolniki, ki imajo reakcije po transfuziji, zmrznjena rdeča krvna ploščica: hranimo jih več let. Uporabijo se v slučajih potrebe po redkih krvnih skupinah krvne telesca: bolniki, ki krvavijo zaradi pomanjkanja krvnih ploščic, plazmo: opečeni bolniki, bolniki ki imajo premalo beljakovin, gama globulin: je beljakovinska sestavina plazme, ki vsebuje zaščitna protitelesa. Dajemo ga, kadar je potrebno v povečani meri zavarovati ali zdraviti, anti D imunoglobulin: za zaščito Rh D negativnih porodnic in žena po splavu pred Rh senzibilizacijo, anti Hepatjtis B imunoglobulin: za zaščito po stiku s kužnim mate- rialom (vbodom z injekcijsko iglo), anti Varicella zoster itd. drugi specifični imuni gama glo-bulini albumin: bolniki v nekaterih primerih namesto plazme. Posebno važen je za hitro pomoč ob velikih nesrečah in v vojni, cryoprecipitat: bolniki s hemofilijo (krvavičnostjo) morajo dobiti koncentrirane tiste sestavine, ki jim jih primanjkuje. Zato jih iz plazme izločamo in pripravljamo. Neskladnost krvnih skupin Bolnik sme dobiti le kri enake O, A, B,AB in RH skupine, kot jo ima sam. Transfuzija krvi neskladne skupine je lahko zanj usodna. Da bi zagotovili kri vsakomur, morajo transfuzijske ustanove stalno imeti v zalogi zadostne količine krvi vseh krvnih skupin, kar pomeni, da mora biti krvodajalska akcija vsakodnevna in množična. Krvne skupine pri prebivalstvu SRS 0: 38,0% A: 40,3% B: 15,5% AB: 6,2% RH-D pozitivnih: 81,31% RH-D negativnih: 18,69% Kaj mora krvodajalec vedeti o AIDS (Sindrom pridobljene imunske pomanjkljivosti) AIDS je nalezljiva bolezen, ki zmanjša sposobnost organizma, da se bori proti infekciji. Bolezen poznamo šele nekaj let. število bolnikov v svetu pa narašča. Bolezen prenaša virus, ki ga imenujemo LAV-HTLV III-. Okužba nastane tako, da pride virus v krvni obtok. Inkubacija je lahko zelo dolga, tudi do več let. Okužbo dokazujemo s preiskavo na prisotnost protiteles. Največ oseb s protitelesi so našli pri naslednjih skupinah: 1. homoseksualni in biseksualni moški, 2. narkomani, ki si droge aplicirajo intravenozno, 3. prejemniki krvi in krvnih derivatov, 4. spolni partnerji naštetih skupin. Zaenkrat je znano, da zboli za Al DS 5—12 okuženih oseb iz rizičnih skupin. Do sedaj pojav AIDS izven rizičnih skupin ni poznan. Trenutno za AIDS še ni učinkovitega zdravila. Preventiva — preprečevanje je tako pri AIDS ■ na prvem mestu in mora biti usmerjena predvsem na rizične skupine prebivalstva. Za krvodajalce ter prejemnike kryi in krvnih derivatov mora biti zagotovljena popolna varnost pred okužbo. Tako je vsak krvodajalec pred odvzemom laboratorijsko in zdravniško pregledan. Ob odvzemu že več kot 20 let v SR Sloveniji uporabljamo Igle in ves ostali material izključno za enkratno uporabo. To pomeni, da je material nov, steriliziran in po odvzemu odvržen. Tako se krvodajalec ne more okužiti s katerokoli boleznijo, ki bi mu jo prenesli, torej tudi ne z virusom AIDS. Kakor poskrbimo za varnost krvodajalca, moramo izključiti možnost,"da bi se z darovano krvjo okužil bolnik — prejemnik krvi. Pred izdajo krvi pregledamo vse vzorce na povzročitelja zlatenice (Hepatitis B) in povzročitelja sifilisa. Zdravstvena služba, kakortu-di sami krvodajalci, sov primeru, da njihove krvi ne moremo uporabiti, obveščeni. Hkrati jim povemo, da odslej ne morejo več darovati krvi. Nekaj preiskav na prisotnost protiteles pri AIDS smo že opravili. Vse je skrbno pripravljeno za začetek sistematskega testiranja darovane krvi na prisotnost virusa, kipovzroča AIDS. V primeru, da bi protitelesa našli, bomo kri izločili. Taka oseba ne more biti več krvodajalec. Tako bodo zavarovani vsi bolniki, še posebej pa tisti, ki potrebujejo veliko kvri-, bolniki, ki zaradi narave svoje bolezni prejemajo pogonsko kri ali njene derivate. V kolikor želite kakršno koli dodatno pojasnilo, se pred odvzemom krvi, ali prejemom krvi in krvnih derivatov pogovorite s svojim zdravnikom. Kotiček za Iskraše Ob praznikih dober prigrizek Najhitreje pa tudi najceneje je pogosto pripraviti enostaven pa dober narezek. Kupimo dve vrsti sira, priporočamo ementalec in surovi ovčji sir, nekaj prešane šunke, pršuta in nekaj kuhanih jajc. Prepolovimo jih, damo nanje nekaj majoneze in košček kisle kumarice, lahko tudi petršiij. Slika prikazuje, kako okusno lahko aranžiramo tak hladni bife. Ker pa je pred nami praznik žensk, ki ga bomo nekatere praznovale na ta dan, druge pa morda dan pozneje, priporočamo še nekaj specialnih jedi. Da ne bi vedno za vse skrbele le same, poskušajmo pripraviti jedila, ki jih flambiramo, ali pa morda enostavno pripravimo fondue. (fondi). Flambirane palačinke 2e pripravljene palačinke polijemo z alkoholom in prižgemo. Najlepše je, da to naredimo kar pri mizi — ne le da daje občutek domačnosti, ampak so palačinke izredno dobre tudi za prigrizek. Fondue Je najbolj znano švicarska hrana iz sira. Pripravljajo jo na več načinov, glavne sestavine pa so sir, česen, vino, kondenzirano mleko in začimbe. Vse to stopimo v posodi za fondue, zraven pa ponudimo kocke kruha, ki se z vilicami pomakajo v stopljeni Sir. Hrana je dvakrat dobra, saj se ob takem zajemanju običajno sprosti zelo prijeten razgovor. Fondue bourguignonne (fondi burginjon) Gre za francosko jedilo iz mesa. Na sredo mize postavimo kovinsko posodico z vročim oljem, v katerega pomakamo koščke mesa, nabodene na posebne vilice. Pečemo nekaj minut, ponudimo s kislo zelenjavo, ali omakami. Prilega se tudi kisla smetana, ali majoneza. Fricandeau (frikando) Na suho slanino nabodemo še košček teletine, ki smo jo prej dušili v lastnem soku. Za hipec nčkom, ali drugo zelenjavo. pomočimo v olje, nato pa postre žemo z dušenimi gobami, kore Blaginja še ni pogoj za srečo. i Bolje z modrecem jokati, kakor z norcem prepevati. Bolje nesrečnemu kakor neumnemu. Bolj kot si plemenit več trpiš. Brez glave storjeno, gotovo skaženo. Če hočeš imeti na stara leta mirne dni, varuj se treh reči: žganja, kvartanja in zapeljivih ljudi. Ohranjajmo tradicije NOB: 11. množični smučarski tek »Po poteh Kokrškega odreda« Odlična organizacija in proge v Dupljah Duplje: — V nedeljo dopoldne so bili že enajstič na sporedu množični smučarski teki »Po poteh Kokrškega odreda« pod pokroviteljstvom DO Slovenijales iz Ljubljane. Kljub temu, da so bile proge nekoliko spremenjene, niso bile zato nič manj privlačne, speljane pa so bile po krajih, kjer so se borili borci Kokrškega odreda. Tudi tokrat je bilo na smučinah na 7, 15 in 30 kilometrov več kot 2000 tekačev, organizator pa je imel 3018 prijav, vendar pa zagotovo vseh ni bilo na startu. Prav vsi udeleženci so pohvalili organizacijo prireditve in proge. Med nastopajočimi je bilo tudi precej borcev, ki pa so nastopili v dveh kategorijah. V najtežji preizkušnji teka na 30 km sta bila najboljša Jožko Rupnik s Črnega vrha in Franc Teraž iz Mojstrane s časom 1:16:48, med rekreativci na 30 km pa je bil najboljši Gričar iz Hrušice, v kategoriji do 45 let pa Sedušak iz Kamnika. Najboljši v teku na 30 km v kategoriji nad 45 let pa je bil Hrovat iz Mošenj, v trim teku na 15 km pa Lidija Golob iz Gorij in med moškimi David Rupnik s Črnega Vrha. Rezultati so bili obdelani z računalniki Iskra Delta. Najstarejši udeleženec je bil 74 letni Zdravko Šporn iz Žirovnice. Vsak udeleženec teka v Dupljah je prejel takoj po teku bilten teka, spominsko značko in tekaško čepico, pripravili pa so jim tudi tradicionalni topli obrok. Rezultati: — 7 km — pionirji: 1. Poklukar Franci 21:38 pred ŽemvoTo- | mažem in Poklukar Jožkom, med pionirkami je bila najboljša Kunstelj Mateja 22:15 pred Grmek Urško in Rožič Uroško. Med borci do 60 let starosti je bil najboljši Žvan Jože 24:55, nad 60 let pa Vojvoda Franc s časom 25:40. Med moškimi v trim teku na 7 km je bil najboljši Vavpotič Grega. V kategoriji JLA je bil najboljši Kopač Bojan s časom 1:09,06, med kmeti pa je letos zmagal Miha Jelenc s časom 1.30,16. Janez Kuhar — To ni monetarno humano! Doslej ste bili prisiljeni posojati nam denar, kar naenkrat pa zahtevate, da vam ga tud! vračamo?! F mp UIHm 'r Z If VOZVEZD. (VOLARJA) 1"Bve SREBRO PUAČA VALO POTRDILO EL ir* m C. P m ) SPREVOD » L— L . 01 ČLOVEČNJ. \U " . v ► p- ET o”toj sur suSto ZMOTNOST IMPRESION SET, ££čT' NARKOZA BUCHVVALD MSIJONAR ŠKOF (FRIDERIK) NAVIGACU NAPRAVA ALUMŠNU sr SONCA Z" •Z SREDIŠČE RAZKUŽILO JADRANU s 5™“ KOMR 1! JESIH ŠSdo OOESK z OBRAZA ssr KING COLE GLAS*1 PREDLOG PLOŠČINA SVETINA OVSEC SRBOHRV. FIGURA ČETVORKI SUHADOL- KO-ČA BEOGRAJ- (DRAGAN) sssr • Viševnik Planinska sekcija DO ISKRA Kranj bo priredila v soboto 15. marca 1986 tradicionalni turno smučarski izlet na 2050 m visoki VIŠEVNIK nad Pokljuko. Zbrali se bomo ob 7. pred hotelom Grelna in se z avtobusom odpeljali na Rudno polje na Pokljuki. Po uhojeni stezi bomo z zmernim naporom v dveh urah dosegli cilj-vrh Viševnika. če bomo tudi tokrat imeli srečo z vremenom, bomo med počitkom uživali v razgledih na Triglav s soseščino. Tisti, ki boste imeli s seboj smuči, boste deležni še uživaškega dodatka ob spustu v dolino in smučanju na urejenem smučišču nad vojašnico. Vodniki J. Šparovec, M. Čelik in P. Globočnik priporočajo udeležencem dobrozim-sko pohodno opremo in vsaj smučarske palice. Samo prijave z vplačilom 400.- din sprejema V. Pajk iz tajništva DO ERO do srede 12. marca in planinski poverjeniki. Iskra ISKRA — glasilo delovnega kolektiva Iskra — SOZD elektrokovinske industrije — Ljubljana. Ureja urednlš# odbor. Glavni urednik: Pavle Gantar, pomočnik glavnega urednika Miloš Pavlica, odgovorni urednik Dušah" Željeznov, tehnični urednik Drago Pečenik. Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo. — Naslov: Ljubljana, Gregorčičeva 23 telefon: 223-977. Priprava za tisk: DIC TOZD Grafika, Novo mesto. Tisk: ČTP Pravica.-— Dnevnik, TOZD Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS je glasilo oproščeno plačila davka od prometa proizvodov.