Poštnina plačana v gotovini URADNI LIST LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE Leio XIV V LJUBLJANI, dne 18. aprila 1957 Številka 12 VSUBBUiA: 65. Odločba o imenovanju predsednika in članov Komisije za porazdelitev proračunskih sredstev za znanstvena raziskovanja. Odloki ljudskih odborov: 58. Statut okraja Novo mesto. 59. Odlok o potrditvi sklepnega računa o izvršitvi proračuna okraja Ptuj za leto 1955. 60. Odlok o gradbenih okoliših v občini Sevnica. gl. odlok o gradbenih okoliših v občini Videaaa-Krško. 62. Odlok o gradbenih okoliših v občini Zagorje ob Savi. 63. Odlok o potrditvi sklepnega računa o Izvršitvi sklada za kreditiranje gradnje stanovanj OL.O Kranj za obdobje od leta 1955 do 8. marca 1957. 64. Odlok o potrditvi sklepnih računov o izvršitvi proračunov prejšnjih okrajev Kranj in Radovljica za leto 1955 ter posebnega predračuna izdatkov OLO Kranj za čas od 1. septembra do 31. decembra 1955. 65. Na podlagi 2. člena uredbe o ustanovitvi iumisije za porazdelitev proračunskih sredstev za znanstvena raziskovanja (Uradni list LRS, št. 9-59/5?) je Izvršni svet Ljudske skupščine LR Slovenije odločil: V komisijo za porazdelitev proračunskih sredstev za znanstvena raziskovanja se imenujejo: za predsednika: ing. Viktor Turnšek, direktor Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij LRS, Ljubljana, za člane: ing. Božidar Guštin, direktor podjetja Litostroj, Milan Kristan, direktor Železarne Jesenice, ing. Ludvik Kremžar, sekretar Sekretariata Izvršnega sveta za industrijo in, obrt, dr. ing. Anton Kuhelj, član Slovenske Akademije znanosti in umetnosti in redni univ. profesor, di-. ing. Roman Modic, izredni profesor Tehniške fakultete, dr. ing. Roman Poniž, izredni profesor Tehniške fakultete, ing. Janko Torkar, sekretar Zveze inženirjev in tehnikov LRS, ing. Miloš Vehovar, tajnik Trgovinske zbornice za LR Slovenijo. St. U-62/5? Ljubljana, dne 12. aprila 195?. Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije Sekretar: Predsednik: Niko Šilih 1. r. Boris Kraigher 1. r. Odloki ljudskih odborov 58. Na podlagi 7. člena splošnega zakona o ureditvi občin da okrajev (Uradni .list FLRJ, št. 26-209/55) je okrajni ljudski odbor Novo mesto na sejah okrajnega zbora in na sejah zbora proizvajalcev dne 9. februarja 1956, 26. maja 1956 in 14. avgusta 1956 sprelejl sklep o spremembah in dopolnitvah statuta okraja Novo mesto z dne 5. avgusta 1955 tako, da se prečiščeno besedilo tega statuta glasi: STATUT okraja Novo mesto L OKRAJ NOVO MESTO 1. člen Okraj Novo mesto je politično-teritorialna organi-zacija samoupravljanja delovnega ljudstva in družbe-Do-gospodarska skupnost občin in prebivalcev na tem območju. Okraj Novo mesto je v sestavu Ljudske republike Slovenije. 2, člen Območje okraja Novo mesto Obsega tele občine: Črnomelj, Koštan jevica-Podbočje, Metlika, Mirna, Mokronog, Novo mesto, Semič, Straža-Toplice, Šentjernej, Trebnje in Žužemberk. 1 3. člen Delovno ljudstvo v okraju izvršuje pravice samoupravljanja v okrajnih zadevah po svojih predstavnikih v okrajnem ljudskem odboru in po drugih organih okrajne samouprave kakor tudi neposredno na zborih volivcev in z referendumom. 4. člen Okraj Novo mesto izvršuje pravice in dolžnosti pri vodstvu zadev, ki so skupnega pomena za občine, in drugih splošnih družbenih zadev, za katere to določa zakon. 5. člen Samoupravljanje delovnega ljudstva v okraju je zagotovljeno z ustavo in se izvršuje v skladu z zakoni in v okviru enotne ureditve socialistične demokracije Federativne ljudske republike Jugoslavije, b. člen Okrajni ljudski odbor je naj višji organ oblasti v mejah pravic in dolžnosti okraja. Okrajnemu ljudskemu odboru so podrejeni vsi organi državne uprave ua območju okraja, kolikor za upravne organe, ki Opravljajo zadeve iz pristojnosti ljudske republike in federacije, ni z zakonom drugače določeno. Samo z zakonom se lahko za izvrševanje zadev iz pristojnosti okrajnih organov ustanovijo v občini upravni organi, ki so neposredni podrejeni okrajnim organom. 7. člen Okraj ima tele pravice in dolžnosti: skrbi za uresničevanje z ustavo določenih načel glede družbene in politične ureditve; usmerja gospodarski razvoj in zagotavlja pogoje za razvoj proizvajalnih sil in gospodarstvo y okraju kot celoti; izravpava gospodarski in kulturni razvoj v okraju; skrbi za izravnavanje interesov in dela gospodarskih in družbenih organizacij ter zavodov v okraju s splošnimi gospodarskimi interesi; upravlja splošno ljudsko premoženje, ki mu je dano na podlagi zakona; samostojno razpolaga z dohodki okraja; ureja samostojno in po lastnem preudarku zadeve, ki imajo skupen pomen za občine na območju okraja; izvršuje zakone in druge predpise, če je to dano v njegovo pristojnost; pospešuje razvoj manj razvitih občin; skrbi za uresničevanje osebnih in popolitičnih pravde državljanov in za zakonitost dela okrajnih upravnih Organov; skrbi za javno varnost; skrbi za to, da se izvolijo organi okrajnega samoupravljanja; določa organizacijo in poslovanje okrajnih organov in zavodov ter skrbi za zakonitost njihovega dela; organizira komunalne in druge okrajne službe; skrbi za splošno zdravstveno varstvo in za zboljšanje zdravstva; skrbi za šole dn za prosvetno delo, ki ima splošen pomen; opravlja nadzorstvo nad zakonitostjo dela občinskih ljudskih odborov; skrbi za to, da bo delo občinskih in okrajnih uslužbencev strokovno ter za njihovo strokovno izobraževanje; izvršuje določene pravice nadzorstva nad delom gospodarskih in družbenih organizacij ter zavodov v okraju; obravnava vprašanja iz pristojnosti republike in federacije ter s področja samoupravnih organizacij; daje predloge za reševanje takih vprašanj in v skladu z zakonom sodeluje pri njihovem reševanju; obravnava vprašanja iz občinske pristojnosti. Pravice in dolžnosti okraja izvršujejo ljudski odbor in drugi organi okrajne samouprave glede na delovno področje, ki je določeno z zakonom in drugimi predpisi. 8. člen Okraju pripadajo za izvrševanje njegovih pravic in dolžnosti lastni viri dohodkov, ki so zagotovljeni z zakonom. 9. člen Pri izvrševanju svojih pravic in dolžnosti okraj po ljudskem odboru in po drugih organih okrajne samouprave: 1. Samostojno sprejema družbeni plan in proračun ; 2. sprejema predpise samostojno in na podlagi zakonskega pooblastila; predpisuje z zakonom določene upravne kazni za prekršitve svojih predpisov; 5. ustanavlja gospodarska podjetja ter komunalne, kulturne, prosvetne, zdravstvene in socialne zavode, ki imajo pomen za okraj; 4. odloča na drugi stopnji v upravnem in uprav-no-kazenskem postopku, če so vodili postopek na prvi stopnji občinski organi; odloča v upravnem in uprav-no-kazenskem postopku na prvi stopnji v primerih, za katere je to določeno z zakoni in z drugimi predpisi; 5. razveljavlja in odpravlja nezakonite sklepe gospodarskih in družbenih organizacij ter zavodov v primerih, za katere je to določeno z zakonom; 6. organizira izvrševanje nalog iz svoje pristojnosti in izdaja organizacijske, upravne, gospodarske in druge ustrezne ukrepe za njihovo izvršitev; 7. zagotavlja sredstva za delovanje javnih služb v okraju; 8. zagotavlja delovanje okrajnih služb; 9. ustanovi disciplinsko sodišče za uslužbence okrajnega ljudskega odbora in občinskih ljudskih odborov in njihovih zavodov, razen, če so s posebnimi predpisi pristojni zanje drugi disciplinski organi; 10. daje prporočila gospodarskim in družbenim organizacijam ter zavodom za njihovo delo; 11. vlaga ugovore za varstvo svojih samoupravnih pravic, če so s predpisom ali z drugim aktom višjih državnih organov kršene njegove, z zakonom določene pravice. 10. člen Okraj Novo mesto ima pri izvrševanju svojih pravic in dolžnosti do državljanov, gospodarskih in družbenih organizacij ter zavodov samo z zakonom določene pravice. 11. člen Svoje pravice in dolžnosti izvršuje okraj na podlagi in v mejah zakonov in drugih predpisov višjih državnih organov ter svojih predpisov. 12. člen Razmerje med okrajnim ljudskim odborom ,B drugimi organi okrajne samouprave, ki izvršujejo zadeve splošnega pomena za okraj, se določa, z zakonom in s tem statutom. 15. člen Okrajni ljudski odI>i>r se mora pri izvrševanju svojih pravic opirati na sabore volivcev In v skladu z zakonom uresničevati njihove sklepe. 14. člen ■Okrajni ljudski odbor zagotavlja zakonitost pri izvrševanju referenduma volivcev. 15. člen Okrajni ljudski odbor ne more zadev iz svoje pristojnosti prenesti v pristojnost občin, če ni za posamezne zadeve z zveznim ali republiškim zakonom, izdanim v mejah ustrezne pristojnosti federacije oziroma ljudske republike, drugače določeno. Okrajni ljudski odbor lahko zahteva od občinskega ljudskega odbora, da mu pomaga pri opravljanju posameznih upravnih in tehničnih zadev iz okrajne pristojnosti, mora mu pa zagotoviti potrebna sredstva za opravljamje takih zadev. 16. člen Okrajni ljudski odbor sme sam opraviti zadevo iz pristojnosti občinskega ljudskega odbora, če je občinski ljudski odbor, ki bi jo moral izvršiti, ne izvrši ali ne izvrši o pravem času. V takem primeru mora občinski ljudski odbor povrniti okrajnemu ljudskemu odboru s tem nastale stroške. Zoper akt o prevozu zadeve po prejšnjem odstavku ima občinski ljudski odbor pravico do pritožbe. 2. Delo ljudskega odbora 22. člen Ljudski odbor obravuava temeljna vprašanja, ki imajo pomen za gospodarski, kulturni in socialni razvoj in za življenje okraja; izdaja predpise in potrebne ukrepe za njihovo reševanje. 23. člen t Ljudski odbor izvršuje zadeve iz svoje pristojnosti na ločenih ali skupnih sejah obeh zborov, izvršilne in upravne zadeve praviloma po svojih svetih, upravne zadeve pa tudi po svojih upravnih organih. Sejo okrajnega zbora oziroma zbora proizvajalcev okrajnega ljudskega odbora skliče predsednik ljudskega odbora po lastnem preudarku ali pa, če to zahteva najmanj petina odbornikov ustreznega' zbora ljudskega odbora, komisija ali svet ljudskega odbora,- ali če to naroči Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije. Ljudski odbor in vsak zbor sprejme svoj' poslovnik. 24. člen v Ljudski odbor sklepa veljavno, če je na seji navzočih večina odbornikov vsakega zbora. Vsak zbor ljudskega odbora sklepa veljavno, če je na seji navzočih večina njegovih odbornikov. Ljudski odbor in zbora sprejmeta sklepe z večino glasov navzočih odbornikov. Okrajni statut se sprejme z večino glasov odbornikov vsakega zbora. 17, člen Okrajni ljudski odbor mora dajati državnim organom pravno pomoč. 18. člen Okraj Novo mesto je pravna oseba. 1U. člen Sedež okrajnega ljudskega odbora je v mestu Novo mesto. 20. člen Okrajni ljudski odbor ima svoj pečat; pečat obsega grb in ime Ljudske republike Slovenije ter ime ljudskega odbora. II. OKRAJNI LJUDSKI ODBOR 1. Sestava ljudskega odbora 21. člen Okrajni ljudski odbor sestavljata okrajni zbor in zbor proizvajalcev. Okrajni zbor ima 60, zbor proizvajalcev pa 50 odbornikov. Volitve odbornikov obeh zborov se opravijo po zakonu o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov. 25. člen Ce obravnava ljudski odbor na svoji seji zadevo, ki je bila postavljena na dnevni red na predlog sveta, lahko sodelujejo pri obravnavi tudi člani sveta, ki niso odborniki, ne morejo pa sodelovati pri glasovanju. 26. člen Okrajni zbor in zbor proizvajalcev okrajnega ljudskega odbora nži ločenih sejah obeh zborov enakopravno sprejemata: 1. okrajni statut in odločbe o potrditvi jbčinskih statutov; 2. sklepe s področja gospodarstva, dela in social- • nega zavarovanja; > 3. okrajni družbeni plan, proračun in sklepni račun o izvršitvi okrajnega proračuna; 4. regionalni načrt okraja iu odločbe o potrditvi občinskih regulacijskih načrtov; 5. sklep o razpisu referenduma in o potrditvi k razpisu občinskega referenduma; 6. sklepe o najetju okrajna!} posojil in prevzemu poroštva za posojila gospodarskih organizacij; 7. sklepe o razpolaganju z družbenim premoženjem, ki ga upravlja olirajni ljudski odbor; 8. odločbe o ustanovitvi gospodarskih organizacij in o ustanovitvi zbornic; 9. odločbe o ustanovitvi zavodov; 10. sklepe o višini nagrade /.a predsednika in podpredsednika ljudskega odbora ter o povračilu stro- ■d- škov odbornikom, članom svetov ljudskega odbora in drugih kolegijskih organov ljudskega odbora; 11. sklepe O vložitvi ugovora za varstvo samoupravnih pravic okraja; 12. sklepe o drugih vprašanjih, o katerih po zakonitih predpisih enakopravno odločata oba zbora ljudskega odbora; 13. sklepe o sistemizaciji delovnih mest. Zbora se lahko sporazumno zbereta na skupno sejo, vendar samo zato, da poslušata poročilo in pojasnila o posameznih vprašojih iz prvega odstavka tega člena. Obravnavo je treba opraviti na ločenih sejah, če zbora drugače ne skleneta. Odločanje pa je treba opraviti vedno ločeno. 27. člen Okrajni ljudski odbor na skupni seji obeh zborov: 1. voli in razrešuje predsednika i(n podpredsednika ljudskega odbora, predsednik^ in člane svetov ter člane skupnih odborniških komisij; 2. voli in razrešuje predsednika, sodnike in sod- nike porotnike okrajnih sodišč v Novem mestu, Trebnjem in Črnomlju, sodnike porotnike okrožnega sodišča v Novem mestu in občasne sodnike okrožnega gospodarskega sodišča v Ljubljani; določi svoje predstavnike v komisijo za predlaganje kandidatov za sodnike porotnike okrožnega sodišča v Novem mestu in za občasne sodnike okrožnega gospodarskega sodišča v Ljubljani; * 3. voli in razrešuje sodnike za prekrške, njihove namestnike in sodnike porotnike ter določa predsednika senatu za prekrške; 4. voli in razrešuje predsednika in enega člana disciplinskega sodišča ter njuna namestnika; 5. postavlja in razrešuje tajnika ljudskega odbora, šefe osnovnih upravnih organov in inšpektorje ter okrajnega javnega pravobranilca; 6. opravlja druge volitve oziroma imenovanja in razrešitve, za katere je po zakonu in drugih predpisih pristojen okrajni ljudski odbor. Na skupni seji obeh zborov rešuje okrajni ljudski odbor tudi spore med zboroma o pristojnostih. 28. člen Okrajni zbor samostojno: 1. sprejema predpise in druge akte iz pristojnosti okrajnega ljudskega odbora, kolikor to ne spada v pristojnost obeh zborov; 2. razveljavlja ali opravlja v mejah zakona predpise in druge, izven upravnega postopka izdane akte občinskih ljudskih odborov, svojih svetov in upravnih organov, razen kadar gre za predpise in druge akte s področji? gospodarstva, dela in socialnega zavarovanja, O katerih sklepata oba zbora enakopravno; 3. sprejema predpise o notranji organizaciji temeljnih organizacijskih enot; 4. opravlja druge zadeve, ki so z zakonom ali z drugim predpisom dane v pristojnost okrajnega zbora. 29. člen Zbor proizvajalcev samostojno: 1. daje priporočila gospodarskim organizacijam za njihovo delo; 2. odloča o drugih zadevah, ki so z zakonom ab z drugimi predpisi dane v pristojnost zbora proizvajalcev. 30. člen Okrajih zbor in zbor proizvajalcev imata pravico, da drug drugemu predlagata izdajo predpisov in ukrepov tudi v zadevah, pri katerih reševanju eden ab drugi zbor ne sodeluje. Zbor, ki dobi tak predlog, mora o njem sklepati in o svojem sklepu obvestiti drugi zbor. / 31. člen Vsak zbor samostojno na svoji seji voli in razrešuje člane svojih odborniških komisij, razpisuje vohtve za posamezne odbornike, odloča o prenehanju mandata in o vseh drugih mandatno-imunitetnih vprašanjih. 3'2. člen Ljudski odbor sklepu na svojih sejah v upravnih zadevali (upravni postopek) samo v primerih, za katere je to predpisano z zakonom ali z uredbo. Ljudski odbor odloča o upravni zadevi s sklepom, upravno odločbo pa izda za to zadevo pristojni upravni organ ljudskega odbora. 33. člen Okrajni ljudski odbor sme razveljavljati in odpravljati akte občinskih ljudskih odborov, če so nezakoniti, akte, če so nepravilni, pa samo v takih zadevah in v takih primerih, za katere Je to v zakonu izrecno določeno. 'V zadevah, ki niso urejene z zakonom ali s splošnimi predpisi višjih državnih organov, ima okrajni ljudski odbor pravico razveljaviti ali odpraviti tudi take akte občinskega ljudskega odbora, s katerimi je kršen splošen interes. Kršitev splošnega interesa je podana takrat, kadar je akt občinskega ljudskega odbora v nasprotju s temeljnimi načeli pravnega reda Jugoslavije ali pa s temeljno smerjo njenega socialističnega razvoja. 34. člen Odloki okrajnega ljudskega odbora Novo mesto se objavijo v »Uradnem listu LRS« in v »Uradnem vestniku« okraja Novo mesto. Odredbe okrajnega ljudskega odbora in njegovih svetov se objavijo v »Uradnem vestniku« okraja Novo mesto. V tem listu se objavljajo tudi odločbe o izvolitvi organov, o postavitvi in razrešitvi uslužbencev, ki jih voli, postavi oziroma razrešuje okrajni ljudski odbor, odločbe o ustanovitvi podjetij in zavodov ter odločbe o potrditvi sklepnih računov gospodarskih organizacij z izvlečkom iz teh računov. Odloki in odredbe ljudskega odbora začnejo veljati osmi dan po objavi v »Uradnem vestniku« okraja Novo mesto, če ni v samem predpisu drugače določeno; ne more pa biti določeno, da začne veljati predpis prej, kot je bil objavljen. Družbeni plan in proračun veljata za vse leto, za katero sta bila sprejeta, če v njih samih ni drugače določeno. 5. Odborniške komisije 42. člen 36. člen Za proučevanje posameznih vprašanj, obravnavanje predlogov, izvrševanje anket in za opravljanje drugih zadev iz svoje pristojnosti sestavi ljudski odbor oziroma zbor iz svojih članov stalne in začasne komisije. Vsaka zadeva, ki sc predloži ljudskemu odboru oziroma zboru, da odloči o njej na seji, mora biti prej obravnavana v pristojni odbomiški komisiji, če ljudski odbor ozdroma zbor v skladu s poslovnikom drugače ne sklene. 37. člen Okrajni ljudski odbor ima tele stalne odborniške komisije: 1. komisijo za volitve in imenovanja, ki ima pet članov; 2. komisijo za prošnje in pritožbe, ki ima pet članov. 38, člen Komisija za volitve in imenovanja proučuje oziroma daje predloge za volitve in razrešitve vseh kolegijskih organov, ki jih voli in razrešuje ljudski odbor, izvršuje naloge v zvezi z volitvami in razrešitvama sodnikov po zakonu o sodiščih, obravnava predloge za postavitev tajnika in drugih uslužbencev, ki jih postavi oziroma voli ljudski odbor. Menda tno-i muni tein a komisija vsakega zbora obravnava vprašanja v zvezi z imunitetnimi pravicami od borna kov zbora, s prenehanjem odborniškegj^ mandata, z razpisom volitev za izpraznjena odboru iška mesta in z verifikacijo mandatov novo izvoljenih odbornikov ter o tem poroča zboru. Komisija za gospodarstvo vsakega zbora obrav-nava predloge okrajnega družbenega plana, proračuna in sklepnega računa ter predloge predpisov in ukrepov s področja gospodarstva in financ in o tem poroča zboru. Komisija za predpise in organizacijska vprašanja okrajnega zbora obravnava predloge predpisov in drugih aktov, ki jih sprejema okrajni zbor; razen tistih, ki spadajo v delovno področje komisije za gospodarstvo; obravnava vprašanja zakonitosti predpisov občinskih ljudskih odborov; obravnava organizacijska vprašanja in sistemizacijo delovnih mest pri upravnih organih okrajnega ljudskega odbora in občinskih ljudskih odborov ter o tem poroča zboru. Komisija za predpise zbora proizvajalcev obravnava predloge predpisov in drugih aktov, ki jih sprejema ta zbor, razen tistih predpisov, ki spadajo v delovno področje komisije za gospodarstvo in o teni poroča zboru; obravnava vprašanja zakonitosti predpisov občinskih ljudskih odborov, če je za reševanje teh vprašanj pristojen tudi zbor proizvajalcev. Komisija za vprašanja delavskega samoupravljanja zbora proizvajalcev obravnava vse predloge in zadeve s področja samoupravljanja' v gospodarstvu in o tem poroča zboru. 39. člen Komisija za prošnje ih pritožbe obravnava prošnje in pritožbe, ki jih pošljejo ljudskemu odboru državljani, organizacije in zavodi. Komisija za prošnje in pritožbe v zvezi z vloženo prošnjo ali pritožbo lahko zahteva od okrajnega oziroma občinskega organa potrebna pojasnila, preizkusi delo upravnega organa in predlaga pristojnemu organu, naj odpravi nepravilnosti oziroma reši zadevo. Komisija za prošnje in pritožbe mora sporočiti vlagatelju, kaj je ukrenila v zvezi z njegovo prošnjo oziroma pritožbo. 40. člen . Okrajni zbor ima tele stalne odborniške komisije. 1. mandatno-imunitetnb komisijo, ki ima pet članov ; 2. komisijo za gospodarstvo, ki ima sedem članov; 3. komisijo za predpise in organizacijska vprašanja, ki ima sedem članov. 41. člen Zbor proizvajalcev ima tele stalne odborniške komisije: t. mandatno-imunitetno komisijo, ki ima pet članov; 2. komisijo za gospodarstvo, ki ima sedem članov; 3. komisijo za predpise, ki ima sedem članov; 4. komisijo za vprašanja delavskega samouprav-Uanja, ki ima pet članov 43. člen Okrajni ljudski odbor in njegova zbora lahko ustanovijo še druge stalne odborniške komisije. 44. člen Predsednik in podpredsednik ljudskega odbora ter predsedniki svetov ne morejo biti člani stalnih odborniških komisij. 4. Predsednik ljudskega odbora 45. člen Predsednik ljudskega odbora se voli izmeči odbornikov na podlagi posamičnih kandidatur, ki jih vloži najmanj deset odbornikov. 46. člen Predsednik ljudskega odbora predstavlja ljudski odbor in zastopa okraj kot pravno osebo. Predsednik sklicuje seje zborov, izvršuje priprave za seje v sporazumu s predsednikom zbora, vodi skupne seje zborov, skrbi za izvrševanje sklepov ljudskega odbora in vsklajuje delo svetov in komisij ljudskega odbora. Predsednik ljudskega odbora lahko zahteva od sveta ali komisije ljudskega odbora, naj postavi na dnevni red seje posamezno vprašanje iz svojega podf ročja. Svet oziroma komisija mora tako vprašanje obravnavati in o njem sklepati. Predsednik opravlja tudi druge zadeve, ki spadajo po posebnih predpisih v njegovo delovno področje. 47. člen Predloge predpisov in drugih aktov pošiljajo sveti ljudskemu odboru po predsedniku ljudskega odbora, ta pa jih da v obravnavo pristojni odborniški komisiji. 48. člen Ce misli predsednik ljudskega odbora, da je kakšen predpis ali drug sklep sveta, ki je bil izdan izven upravnega postopka, v nasprotju z zakonom, sporoči to predsedniku sveta z zahtevo, naj svet tak predpis oziroma sklep ponovno obravnava. Ce ostane svet pri svojem stališču, lahko predsednik ljudskega odbora zadrži izvršitev takega predpisa oziroma sklepa in predloži sporno vprašanje pristojnemu zboru okrajnega ljudskega odbora, da o njem odloči na svoji prihodnji seji. 49. člen Predsednik ljudskega odbora lahko zahteva od tajnika ljudskega odbora, naj mu poroča o administrativnem poslovanju upravnih organov in pripravi o posameznem vprašanju iiz svojega področja poročilo za sejo ljudskega odbora. Predsednik ljudskega odbora lahko zadrži izvršitev akta, ki ga je izdal tajnik ali drug upravni organ izven upravnega postopka, in predlaga ljudskemu odboru, da o njem odloči. 50. člen Predsednik ljudskega odbora lahko zahteva od načelnikov in drugih šefov upravnih organov ljudskega odbora, bodisi po tajniku ali naravnost od njih samih, potrebne podatke ali poročilo o posameznem vprašanju dz njihovega področja ali pa jim naroči, naj o posameznem vprašanju pripravijo poročilo z,a sejo ljudskega odbora oziroma sveta, 51. člen Predsednik ljudskega odbora ima pravico, da v nujnih primerih imenuje člane upravne komisije, katere delovno področje je določeno s predpisom višjega državnega organa. Tako imenovanje mora predložiti v potrditev ljudskemu odboru na njegovi prvi prihodnji seji. 52. člen Predsednik ljudskega‘odbora ima pravico v nujnih primerih sklicati sejo sveta, če je predsednik sveta odsoten ali če predsednik sveta na njegovo zahtevo seje ne skliče. Predlog za dnevni red seje da v tem primeru predsednik ljudskega odbora. 53. člen Predsednik ljudskega odbora izdaja Ljudski milici naloge za zavarovanje upravno izvršbe posameznih aktov iz pristojnosti ljudskega odbora, če načelnik tajništva za notranje z.adeve na ponovno zahtevo pristojnega organa ne izda naloga Ljudski milici, da zavaruje administrativno izvršbo takšnega akta. 54. člen Predsednik ljudskega odbora sproži disciplinski postopek zoper tajnika ljudskega odbora in zoper sodnika za prekrške ter določi, kdo bo zastopal obtožbo. ' 55. člen Predsednik okrajnega ljudskega odbora lahko sproži disciplinski postopek zoper odgovornega uslužbenca občinskega ljudskega odbora, če dolžuosti, ki so mu naložene z zakonom ali drugimi predpisi višjih državnih organov ali s predpisi okrajnega ljudskega odbora, ne izvršuje ali ne izvršuje v redu. /oper odločbo disciplinskega sodišča, s katero se uvedba disciplinskega postopka odkloni in disciplinski postopek ustavi, ima predsednik okrajnega Ijmi-skega odbora pravico do pritožbe na višje disciplinsko sodišče. 56. člen ■ Predsednik ljudskega odbora podpisuje akte, ki jih sprejme ljudski odbor na ločenih ali skupnih sejah zborov, in akte, v katerih zastopa predsednik okraj kot pravno osebo. Predsednik ljudskega odbora podpisuje skupno s predsednikom sveta odredbe sveta. 57. člen Ljudski odbor ima dva podpredsednika. Volita < se na enak način kot predsednik. Predsednika, če je ta začasno odsoten ali zadržan, nadomestuje tisti podpredsednik, ki ga določi ljudski odbor. Podpredsednika opravljata določene zadeve iz predsednikovega delovnega področja v mejah, ki jih določi ljudski odbor. 58: člen Za svoje delo v ljudskem odboru ima predsednik pravico do stalne mesečne nagrade; ta se mu plačuje mesečno vnaprej. Predsednik ima pravico do plačanega letnega dopusta, ki znaša 30 dni. Stalna mesečna nagrada in plačan letni dopust pripadata tudi podpredsednikoma, če stalno delata v odboru. 5. Sveti 1. Sestava in delovno področje 59. člen Okrajni ljudski odbor Novo mesto ima za opravljanje izvršilnih ter določenih upravnih zadev iz okrajne pristojnosti tele svete: 1. svet za notranje zadeve in splošno upravo, ki ga sestavljajo predsednik in 8 članov; 2. svet za družbeni plan in finance, ki ga sestav-Ijnjo predsednik in 12 članov; 3: svet za urbanizem in komunalne zadeve, ki ga sestavljajo predsednik in Osem članov; 4. svet za delo, ki ga sestavljajo predsednik in osem članov; 5. svet za šolstvo, ki ga sestavljajo predsednik in osem članov; 6. svet za prosveto in kulturo, ki ga sestavljajo predsednik im osem članov; 7. svet za zdravstvo, ki ga sestavljajo predsedmik in osem članov; 8. svet za socialno varstvo, ki ga sestavljajo predsednik in osem članov; 9. svet za kmetijstvo in gozdarstvo, .ki ga sestavljajo predsednik in osem članov; 10. svet za trgovino, gostinstvo in turizem, ki ga sestavljajo predsednik in osem članov; 11. svet za industrijo in obrt, ki ga sestavljajo predsednik in osem članov; 12. svet za telesno vzgojo, ki ga sestavljajo predsednik in osem članov. 60. člen Svet za notranje zadeve in splošno upravo opravlja zadeve s področja varstva javnega reda dn miru. kriminalistične službe, varnosti prometa ter varnosti ljudi in premoženja ter zadeve a področja organizacije dela upravnih organov ljudskega odbora, kolikor te zadeve ne spadajo v delovno področje drugih svetov. Svet za družbeni plan d n finance obravnava in določi dokončni predlog okrajnega družbenega plana, okrajnega proračuna in sklepnega računa, opravlja zadeve v zvezi z izvajanjem okrajnega družbenega plana in proračuna ter druge zadeve s področja financ. Svet za urbanizem in komunalne zadeve opravlja zadeve s področja urbanizma, gradbeništva, stanovanjske izgradnje in komunalnih zadev. Svet za delo opravlja zadeve s področja dela, posredovanja dela in socialnega zavarovanja. Svet za šolstvo opravlja zadeve s področja šolstva ter predšolske in predvojaške vzgoje. Svet za prosveto in kulturo opravlja zadeve s področja prosvetnega in kulturnega dela. Svet za zdravstvo opravlja zadeve s področja zdravstva. Svet za socialno varstvo opravlja zadeve s področja splošnega skrbstva, varstva družine in skrbništva ter s področja invalidskega varstva. Svet za kmetijstvo do gozdarstvo opravlja zadeve s področja kmetijstva, gozdarstva, lova in ribolova. Svet za trgovino, gostinstvo in turizem opravlja zadeve s področja trgovine, gostinstva, turizma in prometa. Svet za industrijo in obrt opravlja zadeve s področja industrije, rudarstva in obrtništva, Svet za telesno vzgojo opravlja zadeve s področja telesne vzgoje. 61. člen Predsednika in člane svetov voli ljudski odbor. Najmanj dva člana sveta izvoli ljudski odbor izmed svojih odbornikov, druge člane, pa izmed državljanov, ki s svojim znanjem in izkušnjami lahko pripomorejo k uspešnemu delu sveta. Za izvolitev članov sveta lahko ljudski odbor zahteva od gospodarskih in družbenih organizacij ter Zavodov, da mu dajo svoje predloge. Predsednik sveta, ki ni odbornik, lahko sodeluje Pri delu ljudskega odbora, kadar je na dnevnem redu vprašanje s področja sveta, ne more pa sodelovati pri glasovanju. Predsednik in podpredsednik okrajnega ljudskega odbora ter uslužbenci okrajnega in občinskih ljudskih odborov z območja okraja ne morejo biti člani sveta. Nihče ne more biti hkrati član v več kot dveh svetih. 2. Pravice in dolžnosti svetov 7 62. člen Siveti ljudskega odbora na svojem področju: 1. skrbijo za to, da se izvršujejo zakoni in drugi predpisi višjih državnih organov in smernice, ki jih za izvrševanje teh predpisov izdajo za to pooblaščeni orggui ter da se izvršujejo predpisi okrajnega ljudskega odbora in njegove smernice za izvrševanje teh predpisov; 2. izdajajo odredbe in upravna navodila za izvrševanje predpisov ljudskega odbora; odredbe in navodila za izvrševanje zakonov in drugih predpisov zveznih in republiških organov izdajajo le, če in kolikor so za to pooblaščeni; 3. obravnavajo načelna vprašanja s svojega področja, usmerjajo delo ustreznih upravnih organov in nadzorujejo izvajanje svojih sklepov; 4. predlagajo ljudskemu odboru, da izda predpise in odredi potrebne ukrepe; 5. dajejo komisiji za volitve in imenovanja oziroma personalni komisiji predloge za volitve, imenovanja in razrešitve, če so za to upravičeni; 6. predlagajo ustanovitev, združitev ali ukinitev zavodov ih podjetij; 7. dajejo predpisane pritrditve oziroma potrditve iz pristojnosti ljudskega odbora, razen če je to dano v izključno pristojnost zborov in drugih organov; 8. v mejah zakona zadržijo izvršitev aktov občinskih ljudskih odborov oziroma razveljavijo ali odpravijo izven upravnega postopka izdane akte svetov in upravnih organov občinskih ljudskih odborov; 9. izvršujejo druge izvršilne in upravne zadeve, ki so z zakoni in drugimi predpisi višjih državnih organov, s tem statutom in drugimi predpisi okrajnega ljudskega odbora dane v njihovo področje. 63. člen V upravnem postopku odloča svet samo v zadevah, za katere je to izrečno določeno z zakonom ali z drugim, na podlagi zakonskega pooblastila izdanim predpisom. Z odlokom okrajnega ljudskega odbora se samo za take upravne zadeve, v katerih se odloča po prosti presoji, lahko določi, da odloča svet v upravnem postopku. Svet odloča o upravnih zadevah s sklepom, upravno odločbo pa izda za te zadeve pristojni upravni organ ljudskega odbora. 64. člen Sveti so za svoje delo odgovorni ljudskemu odboru. Ljudski odbor oziroma pristojni zbor lahko razveljavi ali odpravi nezakonit akt sveta, vsak drug akt sveta pa lahko s svojim aktom spremeni ali pa naroči -vetu, naj svoj akt sam spremeni po danih smernicah, razen če gre za odločbo, ki je bila izdana v upravnem postopku. Pri izdaji novega akta se mora svet držati smernic, ki mu jih da ljudski odbor. Cc ljudski odbor odpravi smernice, ki jih je izdal svet, lahko ljudski odbor tudi sam izda nove smernice. 66. člen Predlog drn-žbenega plana im predlog proračuna se objavi ta in pošljeta v obravnavo občinskim ljudskim odborom, okrajnim zbornicam, okrajnim strokovnim ad rožam jem, gospodarskim organizacijam in okrajni zadrnžmi zvezo, da dajo svoje pripombe k predlogu. Pripombe in .prodloge, ki jih pri sestavi končnega predloga družbenega plana oziroma proračuna svet za družbeni plan in finance ni upošteval, predloži okrajnemn ljudskemu odboru obenem s predlogom dreržbenega plana oziroma proračun«. 66. člen Ce kakšna zadeva s področja sveta spada ali posega v področje drugega sveta, mora svet, predem O njej odloči, vprašati za mnenje drugi svet. Ce je sporno, v čigavo področje spada določena zadev«, da o tem, kateri svet naj rešuje ra.ko zadevo, mnenje predsednik ljudskega odbora. Svet, ki se ne strinja z mnenjem predsednika, lahko zahteva, naj o tem odloči ljudski odbor. 5. De lo sveta 67. člen Sveti ljudskega odbora opravljajo zadeve iz svojega področja na seji. Predsednik sveta obvesti o seji predsednika ljudskega odbora. Vabilo na sejo sveta se obenem s predlogom dnevnega reda in gradivom dostavi vsem članom, sveta najmanj tri dni pred sejo. Seje sveta se lahko udeležijo tudi odborniki ljudskega odbora, ki niso člani sveta; ti imajo pravico udeležiti se obravnave, nimajo pa pravice glasovati. Seje sveta se mora udeležiti načelnik ustreznega tajništva oziroma šef ustrezne organizacijske enoto, svet pa labko pokliče no sejo tudi druge uslužbenec ljudskega odbora, da dajo potrebna pojasnila. 68. člen Predsednik sveta lahko za potrebe sveta zahteva od načelnika oziroma šefa ustrezne organizacijske enote, naj da poročilo o delu organizacijske enote, ali da pripravi o kakšnem vprašanju iz področja sveta poročilo za sejo sveta. 69. člen O sejah sveta se piše zapisnik; podpišeta ga predsednik sveta in zapisnikar. En izvod zapisnika se najpozneje dva dni po seji dostavi predsedniku ljudskega odbora po tajniku ljudskega odbora. Tajnik ljudskega odbora določi, kateri uslužbenec bo pisal zapisnik o sejah sveta in opravljal druge administrativne zadeve v zvezi z delom sveta. 70. člen Zapisnik o delu sveta obsega podatke o številu navzočih in odsotnih članov sveta, dnevni red seje. sprejete sklepe in posebna mnenja posameznih članov sveta. 71. člen Od časa do časa, najmanj pa enkrat vsakega pol leta, mora svet v okviru svojega delovnega področja obravnavati delo nstreunega upravnega organa. 7B. člen Pri opravljanju zadev s svojega področja sodeluje svet z gospodarskimi im družbenimi Organizacijami ter zavodi, ki delajo na tem področju. Te organizacije in zavodi imajo pravico dajati svetu predloge im pripombe o posameznih vprašanjih z njegovega področja. Svet mora obravnavati take predloge in pripombe na svoji prvi prihodnji seji in obvestiti predlagatelja o sprejetih sklepih. 73. člen , Svet daje ljudskemu odboru redna poročila o opravljanju zadev in o drugih vprašanjih iz svojega področja, splošno poročilo pa mu mora predložiti najmanj enkrat letno. 74. člen Svet lahko sprejme svoj poslovnik. Poslovnik sveta potrdi okrajni zbor. 75. člen Svet lahko postavi komisije za proučevanje posameznih vprašanj in za pripravljanje predlogov za svet. Komisije svetov ne morejo izdajati odločb. 6. Upravni organi 1. Vrste in pravice 76. člen Za neposredno uporabo zakonov in drugih predpisov, za strokovno obdelovanje in pripravo aktov ljudskega odbora in njegovih organov, za izvrševanje njihovih sklepov, za ppravljanje drugih upravnih zadev ter za opravljanje administraiivno-tehničnih zadev iz svoje pristojnosti ima ljudski odbor upravne organe. Upravni organi so lahko: tajmištva, uprave, inšpektorati, direkcije, upravni zavodi, komisije in izpostave. Temeljni upravni organi okrajnega ljudskega odbora se ustanovijo, odpravijo ali združijo s statutom ali v mejah statuta z odlokom ljudskega odbora. Inšpektorati se lahko ustanovijo le, če je to določeno v zveznem ali republiškem predpisu. 77. člen Pri opravljanju zadev s svojega delovmega področja izdajajo upravni organi odločbe o upravnem postopku, nadzorujejo izvajanje zakonov in drugih predpisov, opravljajo upravna dejanja im izvršujejo upravne ukrepe, za katere so pooblaščeni. 78. člen Upravni organi ljudskega odbora opravljajo vse upravne zadeve iz pristojnosti okrajnega ljudskega odbora, razen tistih zadev, ki so z zakonom, z drugim predpisom ali s tem statutom dame v področje /.bora. sveta ali drugega posebnega organa ljudskega odbora. 79. člcii Zadeve s svojega področja opravljajo upravni Organi samostojno na podlagi in v mejah zakonov, pred- pisov višjih tlr/uvinih orgauov in predpisov okrajuega ljudskega odboru ter v skladu s splošuimi smernicuuii okrajuoga ljudskega odbora in njegovih svetov. Pri izvrševanju posamoznih upravnih opravil im ukrepov izven upravnega postopka se morajo upravni organi ravnati po navodilih ljudskega odbora in njegovih svetov. Okrajni ljudski odbor in pristojni svet lahko razveljavita im odpravita vsako izven upravnega postopka izdano odločbo upravnega organa okrajnega ljudskega odbora. Pri izdaji nove odločbe se mora upravni organ ravnati po smernicah, ki mu jih da ljudski odbor oziroma svet. 80. člen Vsi upravni organi okrajnega ljudskega odbora sodelujejo drug z drugim pri opravljanju zadev s svojega področja. Tajnik ljudskega odbora vsklajuje administrativno poslovanje upravnih organov. oi. člen Notranje organizacijske enote temeljnih upravnih orgauov so lahko oddelki, odseki in referati. Notranjo organizacijo temeljnih upravnih organov predpiše okrajni ljudski odbor z odločbo, ki jo potrdi Izvršni svet Ljudske skupščine LRS. 2. Tajnik ljudskega odbora 82. člen Tajnik ljudskega odbora načeluje administraciji, organizira njeno delo in nadzoruje ujeno poslovanje. Tajnik pomaga predsedniku pri pripravljanju sej ljudskega odbora iu pri vsklujevanju dela posameznih svetov in komisij ljudskega odbora. Tajnik lahko v sporazumu s predsednikom ljudskega odbora zahteva, naj svet ali upravna komisija ljudskega odbora postavi na dnevni red seje posamezna vprašanju iz delu in poslovanju uprave ter personalna vprašanja iz delovnega področja sveta oziroma komisije. Ce svet oziroma komisija to odkloni, obvesti tajnik o tem predsednika ljudskega odbora. Tajnik ljudskega odbora je za svoje delo odgovoren ljudskemu odboru iu predsedniku ljudskega odbora. 83. člen Tajnik ljudskega odbora opravlja zlasti tele zadeve: 1. skrbi za organiziranje in za redno, pravočasno iu pravilno poslovanje upravnih organov ljudskega odbora in vsklajuje delo posameznih tajništev, uradov, uprav in drugih upravnih Orgauov po njihovih starešinah; 2. daje o pomembnejših vprašanjih pravno mnenje ljudskemu odboru in njegovim svetom; 3. udeležuje se sej ljudskega odboru lahko pa tudi sej svetov in sodeluje pri obravnavi, nirna pa pravice glasovati; poroča predsedniku ljudskega odbora, če misli, da kakšen akt sveta ni v skladu z zakonom, z drugim predpisom višjega organu ali z odlokom ljudskega odboru; 4. poroča ljudskemu odboru o poslovanju upravnih organov ljudskega odbora in o ukrepih, ki jih je storil zaradi odprave pomanjkljivosti; 5. razporeja v skladu s predpisi uslužbence ljudskega odbora v posamezne osuovne organizacijske enote; 6. izdaja odločbe oziroma odloča O službenih razmerjih uslužbencev, za katere je pristojen .po določbah tega statuta; odloča o delovnih razmer jih delavcev;- 7. odloča o kaznovanju uslužbencev ljudskega odbora.za disciplinske nerednösti; sproži disciplinski postopek zaradi disciplinskih prestopkov uslužbencev in določi, kdo bo zastopal obtožbo; odloča o kaznovanju delavcev za disciplinske prekrške; sproži disciplinski postopek zoper uslužbence občinskih ljudskih odborov; 8. določa razpored letnega dopustu za uslužbence in delavce; 9. opravlja druge zadeve, ki so s predpisi višjih državnih organov in ljudskega odboru dahe v njegovo področje. Tajnik lahko prenese na starešine temeljnih upravnih organov pravico kaznovanja za disciplinske nerednosti. 84. člen Tajnik ljudskega odbora lahko zadrži izvršitev izven upravnega postopka izdanih aktov upravnih organov okrajnega ljudskega odbora, če ugotovi, da so v nasprotju z zakonom, mora pa v vsakem primeru takoj obvestiti predsednika sveta in predsednika ljudskega odbora. Ce misli tajnik ljudskega odbora, da je akt, ki ga je izdal upravni organ izven upravnega postopka, nepravilen ali da bi lahko z izvršitvijo akta nastala škoda, sporoči to predsedniku sveta in predsedniku ljudskega odbora. 85. člen Urad tajnika vodi neposredno tajnik. 'V uradu tajnika je potrebno število uslužbencev, ki mu pomagajo pri opravljanju upravnih in strokovnih zadev z njegovega področja, vključno personalnih zadev ter zadev v zvezi s pripravljanjem sej ljudskega odbora ter z delom odborniških komisij. t 5. Upravni organi okrajnega ljudskega odbora a) Temeljni upravni organi 86. člen Okrajni ljudski odbor Novo mesto ima tale ta}« ništva: tajništvo za notranje zadeve, tajništvo za finance, tajništvo za gospodarstvo, tajništvo za delo, tajništvo za šolstvo, prosveto in kulturo, tajništvo za zdravstvo in socialno varstvo, tajništvo za narodno obrambo. 87. člen Samostojne okrajne uprave in inšpektorati so: uprava za gozdarstvo, uprava za ceste, sanitarni inšpektorat. 88. člen Okrajni ljudski odbor ima tele upravne zavode (zavode in urade): zavod za planiranje, zavod za statistiko, katastrske urade v Novem mestu, Črnomlju in Trebnjem. 89. člen Okrajni ljudski odbor ima za izvajanje posameznik upravnih nalog upravne komisije. Okrajni ljudski odbor ima tudi upravne komisije, ki so predvidene z zakoni ali s predpisi višjih upravnih organov. 90. člen Ljudski odbor lahko s pritrditvijo Državnega sekretariata za notranje zadeve LR Slovenije ustanovi izpostave tajništva za notranje zadeve na območju okraja. Krajevna in stvarna pristojnost vsake izpostave se določi z Odlokom o ustanovitvi izpostave. 91. člen Na čelu vsakega tajništva je načelnik, na čelu drugih samostojnih upravnih organov pa šef. Delo komisije vodi predsednik komisije. b) Delovno področje temeljnih upravnih organov 92. člen Tajništvo za notranje zadeve opravlja upravne zadeve iz okrajne pristojnosti na področju državne varnosti in javnega reda, svobode in pravic državljanov, družbenega in osebnega premoženja, izvrševanja kazni, notranjega miru in reda ter državljanskih stanj. 93. člen Tajništvo za finance spremlja finančno izvrševanje okrajnega družbenega plana in opravlja upravne zadeve iz okrajne pristojnosti na področju finančnih obveznosti gospodarskih in drugih organizacij tu državljanov do družbene skupnost ter dohodkov družbenih skladov; na področju pripravljanju in izvrševanja okrajnega proračuna; na/področju kontrole izvrševanja okrajnega proračuna ter proračunsko-ra-čunovodskega in materialnega poslovanja državnih organov, zavodov dn družbenih skladov; na področju finančnega poslovanja gospodarskih in družbenih organizacij; na področju premoženjsko pravnih razmerij glede zemljišč ter evidence in varstva splošnega ljudskega premoženja (agrarna reforma in kolonizacija, razlastitev, nacionalizacija, zaplemba, zemljiški sklad in promet z zemljišči in stavbami). V sestavu tajništva za finance sta okrajna uprava za dohodke dn okrajni finančni inšpektorat. 94. člen Tajništvo za gospodarstvo spremlja izvrševanje okrajnega družbenega plana, predlaga ustreznemu svetu ukrepe za izpolnitev okrajnega družbenega pla-lia ter opravlja upravne zadeve iz okrajne pristojnosti na področju gospodarstva (industrije, rudarstva. gradbeništva, obrti, blagovnega prometa, gostinstva, turizma, kmetijstva, gozdarsvu, vodnega gospodarstva, lova, ribišva in prometa), urbanizma, stanovanjske izgradnje, komunalnih zadev in investicij. V sestavu tajništva za gospodarstvo so: okrajni tržni inšpektorat, okrajni gradbeni inšpektorat, okrajni kmetijski inšpektorat in okrajni veterinarski inšpektorat. Tajništvo za gospodarstvo izvršuje nasproti okrajni upravi za gozdarstvo in okrajni upravi za ceste pravice in dolžnosti, ki so določene v 58. členu zakona o upravnih organih v Ljudski republiki Sloveniji. 95. člen Tajništvo za delo opravlja upravne zadeve iz okrajne pristojnosti na področju sistema plač, strokovnih kvalifikacij in strokovne izobrazbe delavcev xn uslužbencev v gospodarstvu, inšpekcije dela, posredovanje dela, higienskega tehničnega varstva pri delu in socialnega zavarovanja. V sestavu tajništva za delo je okrajni inšpektorat dela. Pod nadzorstvom tajništva za delo je okrajna posredovalnica za delo. Tajništvo za delo opravlja strokovno in administrativno službo za okrajno komisijo za plače. to. člen Tajništvo za šolstvo, prosveto in kulturo opravlja upravne zadeve iz okrajne pristojnosti nu področju šolstva, predšolske vzgoje, predvojaške vzgoje, ljudske prosvete, kulture in telesne vzgoje. 97. člen Tajništvo za zdravstvo in socialno varstvo opravlja upravne zadeve iz okrajne pristojnosti na področju zdravstvenega varstva, splošnega skrbstva, varstva matere in otroka, skrbništvu in invalidskega varstva. Tujnišvo za zdravstvo in socialno varstvo izvršuje nasproti okrajnemu sanitarnemu inšpektoratu pravice in dolžuosti, ki so določene v 59 členu zakona o upravnih organih v Ljudski republiki Sloveniji. 98. člen Tajništvo za narodno obrambo opravlja vse upravne in strokovne zadeve s področja narodne obrambe. 99. člen Okrajna uprava za gozdarstvo in uprava za ceste opravljata, vsaka za svoje področje, za katero je ustanovljena, tiste Upravne zadeve iz okrajne pristojnosti, ki so s posebnimi predpisi dane v njeno pristojnost. 100. člen Okrajni sanitarni inšpektorat opravlja upravne zadeve iz okrajne pristojnoti na področju sanitarnega nadzorstva, kolikor niso posamezne zadeve s tega področja dane v pristojnost drugim upravnim organom. 101. člen Na področjih, za katere so ustanovljeni inšpektorati, opravljajo inšpekcijsko službo okrajni inšpektorji. / Inšpektorji opravljajo zadevo, ki so jim naložene z zakonom samostojno in neposredno na celotnem območju okraja. Ce ni posebnega inšpektorata, opravljajo inšpekcijsko službo pooblaščeni uslužbenci v okviru ustreznega tajništva. Ljudski odbor lahko pooblasti uslužbenca ustreznega upravnega organa, da nadzoruje izvrševanje službe, ki je urejena s predpisi ljudskega odbora. 102, člen Okrajni zavod za planiranje strokovno pripravlja in obdeluje okrajni družbeni plan, opravlja druge zadeve iz pristojnosti okrajnega ljudskega odbora s področja planiranja in strokovno pomaga občinskim ljudskim odborom pri sestavi občinskih družbenih planov. 105. člen Okrajni zavod za statistiko zbira in strokovno obdeluje statistične podatke za okrajni ljudski odbor in občinske ljudske odbore na območju okraja ter za potrebe zveznih in republiških organov. KW. člen Katastrski uradi opravljajo upravne zavede iz pristojnosti okrajnega ljudskega odbora na področju katastra. 195. člen Direkcije se ustanovijo za opravljanje takih upravnih zadev in z njimi zvezanih gospodarskih zadev, ki zahtevajo posebno organizirano službo in samostojnost pri opravljanju službe in poslovanja. Direkcije so lahko samostojne ali v sestavu ustreznega tajništva. Direkcije imajo pri opravljanju upravnih zadev položaj tčr pravice in dolžnosti uprave. S statutom oziroma z odlokom, s katerim se direkcija ustanovi, se lahko da direkciji lastnost pravne osebe. 106. člen Komisije se ustanovijo za opravljanje določenih upravnih zadev, ki imajo pomen za dvoje ali več upravnih organov, oziroma upravnih zadev, ki spadajo v področje posameznega upravnega organa okrajnega ljudskega odbora, pa zahtevajo po svoji naravi kolektivno reševanje. Komisije imajo položaj ter pravice in dolžnosti uprave, če ni s statutom drugače določeno. Komisija je kolegijsko telo; zadeve iz svoje pristojnosti rešuje samo na sejah. Tajništvo, v katerega splošno področje spadajo preježno zadeve iz pristojnosti komisije, opravlja strokovno in administrativno službo za komisijo in izvršuje njene sklepe. 10?. člen Okrajni ljudski odbor ima personalno komisijo; sestavljajo jo podpredsednik ljudskega odbora oziroma član ljudskega odbora, ki ga določi ljudski odbor, tajnik ljudskega odbora in trije odborniki, ki jih izvoli ljudski odbor. Podpredsednik oziroma določeni član ljudskega odbora je predsednik komisije, tajnik ljudskega odbora je tajnik komisije. # Personalna komisija skrbi za varstvo pravic uslužbencev in njihovo strokovno izpopolnjevanje ter izvršuje druge pravice, ki jih določa zakon. Pri izvrševanju svojih nalog personalna komisija zlasti: 1. razpisuje natečaje za uslužbence' okrajnega ljudskega odbora; 2. daje predloge ljudskemu odboru za postavitve in razrešitve uslužbencev, ki jih postavi oziroma razrešuje okrajni ljudski Odbor; 5. izbira iiste uslužbence okrajnega ljudskega odbora. ki jih ne postavlja okrajni ljudski odbor; razrešuje vse uslužbence okrajnega ljudskega odbora, razen tistih, ki jih razrešuje okrajni ljudski odbor; 4. daje pritrditev za postavitev tajnika občinskega ljudskega odbora, šefov osnovnih upravnih organov in zavodov ter inšpektorjev občinskega ljudskega odbora in za postavitev uslužbencev občinskega ljudskega odbora, ki nimajo potrebne strokovne izobrazbe, določene za delovno mesto, za katero se postavijo, ali izpita, na podlagi katerega se taka izobrazba prizna; . 5. daje pritrditve k odpovedi za vse uslužbence občinskih ljudskih odborov. 108. člen Okrajni ljudski odbor lahko da upravnim komisijam, ki jih ustanovi za izvajanje posameznih upravnih nalog, pravico, da vodijo upravni postopek in izdajajo upravne odločbe, vendar samo v tnkih zadevah, ki so določene s predpisi okrajnega ljudskega odbora in se odloča o njih po prosti presoji. 109. člen Upravne komisije okrajnega ljudskega odbora, ki so določene s predpisi višjih državnih organov, opravljajo zadeve, ki so jim naložene s temi predpisi. c) Načelniki tajništev in šefi drugih samostojnih upravnih organov , 110. člen Načelniki tajništev in šefi drugih samostojnih upravnih organov na delovnem področju upravnih organov. 1. vodijo upravni postopek in izdajajo odločbe; postopek vodijo tudi takrat, kadar odloča o upravni zadevi ljudski odbor ali svet; 2. organizirajo službo in določajo dodeljenim uslužbencem delovna mesta; 5. izdajajo upravna navodila za izvrševanje predpisov okrajnega ljudskega odbora, če so za to izrečno pooblaščeni; 4. izdajajo strokovna navodila (instrukcije) ustreznim upravnim organom občinskih ljudskih odborov za izvrševanje predpisov okrajnega ljudskega odbora, za izvrševanje predpisov višjih državnih organov pa samo takrat, kadar so za to posebej pooblaščeni. V zadevah, v katerih je v upravnem postopku odločil ljudski odbor ali svet, izda odločbo hačelnik tajništva oziroma šef drugega samostojnega upravnega organa Ljudski odbor la.hLo za izdajanje odločb v u,pravnem postopku pooblasti sela notranje organizacijske enote okrajnega upravnega organa, po potrebi pa tudi druge upravne in strokovne uslužbence. 111. člen Načelnik oziroma šef poroča tajniku ljudskega odbora o poslovanju in o ukrepih, ki jih je storil za izboljšanje dela. 7. Posebni okrajni organi 1. Oik rajni javni pravobranilec 112. člen Javni pravobranilec zastopa glede premoženjskih pravic in obveznosti v skladu z zakonom okraj, občine v območju okraja, zavode, ki jim je priznana lastnost pravne osebe in se financirajo iz okrajnega oziroma občinskega proračuna in sklada, ki so jih ustanovili okrajni oziroma občinski organi in jim je priznana lastnost pravne osebe. Javni pravobranilec mora dajati okrajnemu ljudskemu odboru, občinskim ljudskim odborom ter njihovim orgnom i« zavodom mnenja v premoženjskih pravnih zadevah. Javni pravobranilec opravlja tudi druge, z zakonom in s predpisi višjih državnih organov določene zadeve. 113. člen Za javnega pravobranilca je lahko postavljen samo, kdor ima pravno fakulteto in sodniški ali odvetniški izpit. 2. Senat z~a ptreči ozemlje: v k, o. Šmarje: ozemlje,, omejeno z mejo, ki poteka od ceste III. reda Radeče—Brestanica po severovzhodni meji pare. št. 597/1 in 584, se usmeri nato proti severozahodu po meji pare. št. 584 in teče po vzhodni meji pare. št. 582 in severni meji te parcele ter parcelnih št. 647, 79 . 577, 83/1. 685/4 in 667, nato teče po poti, ki ima pare, št. 862/2, do pare. št. 713 po njeni južni meji in teče naprej po pare. št. 739 ter 862. prečka cesto III. reda Radeče—Brestanica, teče nato po severni meji pare, št. 733/1, nato južm> po meji železniškega ozemlja do pare, št. 664/1. Od tu se usmeri proti jugovzhodu in pride do vzhodne meje pare. št. 569/2, dalje teče proti severovzhodu in dospe do izhodiščne .točke, to je do ceste lil. reda Radeče— Brestanica. Za gradbeni okoliš naselja Krmelj se določi ozemlje: v 'k. o. Goveji dol: ozemlje, omejeno z mejo, ki poteka od travnikov na Hinjcah po levi strani železniške proge Krmelj—Tržišče, od tu zavije meja proti severozahodu in pride do severozahodnega vogala pare. št. 110, od tu dalje teče proti zahodu do severovzhodnega vogala št. 1017/2, se usmeri od tu proti zahodu do jugozahodnega vogala pare. št. 455, teče po zahodni meji te parcele do ceste Krmelj—Gabrijele. Svojo smer nadaljuje ob levem robu te ceste do severovzhodne pare. št. 1021/2, zavije proti severovzhodu in poteka preko pare. št. 1027, 1028/1, 10281/2 in 1028/5 do severozahodne meje pure. št. 1053/2. Od tod zavzame severno smer, se vije po zahodni meji pare. št. 1022 j« dospe do ceste Tržišče—Šentjanž, teče mimo upravnega poslopja rudnika rjavega premogu Krmelj v Krmelju, nato ob zahodni meji pare. št. 1036/1, nato zavzame severno-zaliodno smer, dospe do potoka Hinje in teče po levem bregu tega potoka do jugozahodnega vogala pare. št. 1049, teče naprej ob njeni zahodni meji, od tod gre meja po zahodni meji pare. št. 1047 in 1048 — t. j. do konca parcele, last Stanka Boca. Od tu prečka cesto 111. reda Tržišče— Šentjanž, zavzame vzhodno smer in teče v globino 29 m in dospe do severovzhodne meje pare. št. 563/3, se od tu usmeri v jugovzhodno smer preko pare. št. 567/3, 567/2, 566, 588, 585, 591/2, 564/2, 595/2, 598/2 ter 598/4 do južne meje zadnje navedene parcele, od tod se obrne meja v južno smer in teče preko pare. št. 601, 622/5, 622/8 in 622/9; nato dalje do severovzhodnih mej pare, št. 622/10, 622/2 in 621 do ceste Krmelj— Hinjce, ki jo nato pravokotno preseka, na prejšnjo smer in teče dalje v jugozahodni smeri do vzhodne meje pare. št. 963/2, od tod v jugovzhodni smeri do travnikov na Hinjcah do svoje izhodiščne točke. Zu gradbeni okoliš naselja Hinjce se določi ozemlje: v k. o. Goveji dol: Ozemlje, omejeno z mejo, ki poteka po jugovzhodni meji pare. št. 449/2, se nato obrne proti severozahodu in pride do poti pare, št. 1224, ki pelje v Nove Ogoreike, nato napravi pravi kot na svojo prejšnjo smer dn pride do južne meje pare. št. 744, se obrne v jugovzhodno smer, teče po zahodni meji pare. št. 731 in nato po vzhodni meji pare. št. 729 do poti, 'ki ima pare. št. 1223, od tu dalje teče po jugovzhodni meji pare. št. 633, napravi pravi kot na prejšnjo smer, se s tem obrne na smer jugozahod in teče ob jugovzhodni meji pare. št. 633 preko proti pare. št. 221 in konča proti jugovzhodni meji pare. št. 649/2. , Za gradbeni okoliš naselja Brezje se določi ozemlje: v k. o. Goveji dol: ozemlje, omejeno z mejo, ki poteka po južni meji pare. št. 483, nadalje po južni meji pare, št. 1228, se nato obrne v severovzhodno smer, pride do poljske poti, teče po njenem robu do jugozahodnega vogala pare. št. 471, nato teče meja po zahodni meji te parcele, zatem po meji pare. št. 475 in 472, potem po sredini pure. št. 475, se postavi pravokotno na staro smer in teče od tod v jugozahodni smeri do južnega vogala pare. št. 494, se potem obrne proti severozahodu po meji te parcele, poteka do vogalu pare. št. 493, teče ob njeni severozahodni meji do njenega jugozahodnega vogalu, se končno obrne v južno smer ter teče po zahodnih mejah pare. št- 488/1, 456 iu 485 do jugozahodnega vogala pare. št. 483, kjer se združi v izhodiščni točki. Za gradbeni okoliš naselja Goveji dol se določi ozemlje: v k. o. Goveji dol: ozemlje omejeno z mejo, ki poteka od vaške poti pare. št. 1215, se nato obrne v severpo smer in teče do križišča proti pare, št. 1221 in 1220, teče nato po levem robu poti 1221, se zatem obrne v zahodno snler in gre do severozahodnega vogala pare. št. 844, teče naprej po njeni zahodni meji ter ob severozahodni meji pare. št. 866, nato teče meja oh severovzhodni in jugovzhodni meji parcele št. 870, se zatem obrne v jugovzhodno smer preko pare. št. 873/5 in 873/2, končno prečka vaško pot pare. št. 1220, gre preko pare. št. 905, 906, do križišča vaških poti, ki vežejo na zahodni in vzhodni strani pare. št. 907/1. 3. člen Ožjo lokacijo v gradbenih okoliših kakor tudi v vseh drugih naseljih v občini Sevnica določa po veljavnih predpisih gradbeni organ občinskega ljudskega odboru Sevnica. Organ, ki določa ožjo lokacijo, mora gledati na to, da se izkoristijo za gradbene namene v prvi vrsti še nezazidana zemljišča v strnjenem zazidalnem jedru naselja, nato pa nerodovitna zemljišča. 4. člen Zemljišča v gradbenih okoliših se smejo uporabljati za tele namene: a) za zidavo javnih stavb (kulturnih, prosvetnih, upravnih in podobno). 1. v k. o. Sevnica: kompleks zemljišč, ki leži med cesto na Dobravo, kompleksi za zidavo individualnih hiš ter poti, ki pelje od Simončiča v naselje Dobravo in železniškim ozemljem; 2. v k. o. Goveji dol — za naselje Krmelj: pare. št. 1036/1, 1036/2 ter deli pare. št. 1033/1, 1032 iu 1000/1; b) za industrijo predvidena zemljišča: 1. v k. o. Sevnica, kompleks zemljišč, ki ležijo jugozahodno do železnice do Save, na severozahodu ga omejuje potok Sevnična, na jugozahodu pa meja pare. št. 284/1. Ravno tako kompleks zemljišč, ležečih med Kopitarno, Sevnično in zemljiščem, kjer se gradi Dom tabornikov. Nadalje še zemljišče današnjega sejmišča, t. j, na pare. št. 59 in 58/2; 2. v k. o. Šmarje — kompleks zemljišč, ki ga omejujejo potok Sevnična, Sava in železniški tir Sevnica—Novo mesto ter pare. št. 29, 30/1 in 95; 3. v k. o. Goveji dol: kompleks zemljišč omejenih na jugu z južno mejo pare. št. 1074, 1067, 1066, industrijskimi napravami rudnika Krmelj ter pare. št. 1055/1, 1055/3 in 1078, s kolovozom pare. št. 1207 in na jugozahodni meji v južno mejo pare. št. 1057, Kompleks je v naselju Krmelj. c) kot zavarovani pas za namene železnice, varovalnih zelenih pasov, parkov, igrišč, javnih komunikacij in športnih prostorov se določa: L v ik. o. Sevnica: del pare. St. 407/2, kompleks zemljišč, ki ležijo med industrijskimi stavbami Kopitarne in Poljsko potjo ter na severu do meje pare. št. 687 in 686, nadalje kompleks zemljišč med Poljsko potjo in pare. št. 425/5 in 424, potem kompleks zemljišč od savske šole do vključno pare. št. 35 'k. o. Sevnica med Savno in železniško progo Ljubi jan a—Zagreb; 2. v k. o. Goveji dob pare. št. 1081, 1080, 1083, 1082, 1084, 1107/2, 1058, 1075, 1088, 1083, ter deli pare. št. 106/7, 1107, 1105/1, 1104, 1118, 1077, 1105/2, 1072, 1074 in 1076. 5. člen Zemljišča v gradbenih okoliših se smejo uporabiti za gradbene namenei in sicer: a) za zidavo stanovanjskih blokov z dvema ali več nadstropji: v k. o. Sevnica: kompleks zemljišč, ki ležijo med industrijskimi stavbami Kopitarne, Poljsko potjo ter cesto Radeče—Brestanica; b) za zidavo individualnih haš (pritličnih in enonadstropnih) ali vrstnih hiš se določa: 1- v k. o. Sevnica: kompleks zemljišč, ležečih med Cesto na grad in potjo na Škovec, kompleks zemljišč, ležečih med poslopjem Jožeta Koritnika s svojo omejitvijo do poti k vodovodu — t. j. Brezje, kompleks zaselka Poljska pot s svojo omejitvijo, kompleks od savske šole s svojo omejitvijo do mizarske delavnice Kurnik, kompleks med železniško progo Ljubljana— Zagreb do pare. št. 12 do pare. št. 33. Kot zazidljive površine za zidavo individualnih hiš se določijo parcele, ki so v jedru naselja Sevnica: 537, 221/2, 221/1, 225, 225, 252, 246, 241, 240, 255, 1/4, 1/1, 5/2, 116, 120, 121, 124/2, 124/1, 107, 50, 65/1, 44, 45, 48. 40 in 50 ter del 220/1. Na pare. št. 465, 466, 467, 476, 462, 481/1, 428/2, ter del pare. št. 456/1, 475, 489, 488/5, 480, 472, 450/4 in 428/2 se bo dovoljevala zidava le s potrditvijo občinskega ljudskega odbora Sevnica, če bo ta mnenja, da je zidava na navedenih parcelah potrebna. 2. v k. o. Šmarje: kompleks zemljišč, ležečih med cesto Radeče—Brestanica in pare. št. 114, 107, 106, 80, 78/1, 72 ter cesto Sevnica—Planina. Prav tako tudi pare. št. 115. Prav tako tudi pare. št. 584, 583/2, 583/3, 582/1, 715, 713, 714, 721, 722, 727, 728 728, 733 in 754. Za naselje Orehovo: kompleks zemljišč, ležečih ob progi Ljubljana—Zagreb od pare. št. 735 do pare. št. 62, je zazidljiv, vendar se bo zidava dovolila samo, če se bo pokazala potreba zazidave na tem območju; 3. v k. o. Goveji dol — za naselje Krmelj: kompleks zemljišč, omejenih s cesto Tržišče—Šentjanž, potem z mejo pare. št. (640 in pare. št. 1048 — t. j. do meje stavbišča Stanka Beca, nato kompleks zemljišč, omejenih im eni strani s cesto Tržišče—Šentjanž, na d ragi strani z mejo pare. št. 563 in 600/2, kom pl c k* parcel št. 455 in 447/2, interesnim področjem rudnika Krmelj, s sejmiščem ter na severovzhodu z železniškim ozemljem. Na to še kompleks zemljišč, omejenih nä zahodu z. železniško progo, na jugozahodu z. jedrom interesnega področja rudnika Krmelj ter jedrom naselja, n« severovzhodu z interesnim področjem rudnika Krmelj ter na jugovzhodu s presekom okrajne ceste in železnice. Hinjce: pare. št, 602/1, 664/2, 729 ter deli pare. št. 734. 733, 732 in 731. Brezje: pare. št. 493, 989, 481, 476/2, 476/1 in deli pare. št. 492/1 ter 478. Goveji dol: pare. št. 864, 849, 855, 863, 848, 862, 854, 859, 874/1, 873/3, 858 ter deli pare. št. 831/1, 848/2 ter 845/2. 6. člen Zavarujejo se tale zemljišča v gradbenih okoliših: 1. v k. o. Sevnica: zemljišče, na katerem stoji gred z vso svojo najbližjo okolico, t. j. kompleks, omejen na severni strani s potjo, ki veže Florjanski graben s Klavniško ulico, na zahodni strani s cesto na grad, na jugu s skladiščem KZ Sevnica ter osnovno šolo pod gradom in na vzhodu z. jedrom naselja pri Florjanskem grabnu. Nadalje kompleksa zemlijišč, na katerih stoji cerkev Sv. Roka, t. j. severno od Sevnice, nato parcela, na kateri stoji bivši gVob Kavčič, nadalje parcela in najbližje parcele (mejne parcele glavne parcele), na katerih stoji zdravstveni dom, nato še pare. št. 291/3 in 290/3; 2. v k. o. Goveji dol: za naselje Krmelj — ozemlje, na katerem stoji spomenik ter pare. št. 1563. 7. člen Zazidljivost parcel oziroma zemljišč, iz 5. člena a) 1. točke tega odloka je dovoljena le. po posebnem zazidalnem načrtu, ki ga preskrbi občinski ljudski odbor Sevnica. 8. člen Območje, na katerem so rudniške naprave rudnika rjavega premoga Krmelj, je njegovo interesno področje. Vsaka morebitna zidava na tem območju se bo dovoljevala le sporazumno z upravo rudnika rjavega premoga Krmelj. 9. člen Zemljišča zunaj gradbenih okolišev se ne smejo uporabljati v gradbene namene, izjeme so določene v za’konu o uporabi zemljišč v gradbene namene: pri tem je preostali del teritorija občine Sevnica izvzeti in se bo dovoljevala zidava na teh parcelah za vsak primer posebej. 10. člen Pregledane situacije gradbenih okolišev z grafičnimi prikazi, zazidljivost zemljišč so sestavni del tega odloka. H. člen Z uveljavitvijo tega odloka preneha pravica, izdajati dovoljenja po 9. členu zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene (Uradni list LRS, številka 13-46/56), razen za zidavo s področja prometa, zvez, elektrifikacije in vodnega gospodarstva. 12. člen Ta odlok velja od objave v »Uradnem vestniku« okraja Trbovlje, uporablja pa «e od 1. januarja 1957. Št. 01/1-137/22 Trbovlje, dne 12. februarja 1957. Predsednik OLO: Martin Gosak 1. r. 61. Na podlagi drugega odstavka 15. člena in drugega oda-tavka 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52), 2. člena zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene (Uradni list LRS, št. 15-46/56) in 12. točke 26. člena statuta okraja Trbovlje je okrajni ljudski odbor Trbovlje na predlog občinskega ljudskega odbora Videm-Krško na seji okrajnega »bora in na seji zbora proizvajalcev dne 12. februarja 1957 sprejel ODLOK o gradbenih okoliših v občini Videm-Krško 1. člen V občini 'Videm-Krško se smejo uporabiti za gradbene namene samo zemljišča, ki ležijo v gradbenih okoliših, določenih s tem odlokom. Način zazidave v gradbenih okoliših pa bo določen do izdelave urbanističnega načrta z ožjo lokacijo, po izdelavi urbanističnega načrta pa po urbanističnem načrtu. 2. člen Na mestnem območju mesta Videm-Krško se smejo uporabiti znotraj gradbenih okolišev Krško, Videm, Stara vas za zidavo vsa zemljišča, če v odloku o urbanističnem načrtu občine in zakonskih predpisih ni drugače določeno. Zemljišče, katerega omejujejo republiške ceste Videm-Krško, odcep republiške ceste od Skerboa proti železniški progi, nato ob železniški progi proti Zagrebu do Aškerčeve ulice s stikom na republiško cesto Videm—Brežice, je do izdelave .urbanističnega načrta nezazidljivo. Izjemoma pa se lahko dovoli zazidava tega kompleksa smo s privolitvijo svet» za gradbene in komunalne zadeve občinskega ljudskega odbora Videm-Krško ob sodelovanju pooblaščenega urbanista. 3. člen Zemljišča izven gradbenih okolišev se za gradbene namene ne smejo uporabljati, izjeme so določene v zakonu o uporabi zemljišč za gradbene namene (Uradni list LRS, št. 13-46/56). 4. člen Gradbeni okoliš območja občine Videm-Krško zajema naselja: Krško, Videm, Stara vas, Resa, Stari grad in Leskovec, in sicer: Krško: na pričetku parcele št. 168 ob republiški cesti Krško—Radeče ob zahodni meji parcele št. 168, ob severni meji parcele št. 165, nato preide na južno mejo parcel št. 165, 162, tu preide preko okrajne ceste Krško—Rore na zahodno mejo parcele št. 161, 162, nato poteka ob jugozahodni meji parcel št. 156, 155, 155/2, 155/1, 152. 146, 144. 145, 142, 141, 159, 158, 128, 122/1, 122/2, 23, 24. 26, 55, 56, 46. 54. 54/1, 54/2, 2819, 2818, 2811, 413, 2813, 32, lu preide preko občinske poli proti >Rozaliji« zopet na jugozahodno mejo parcel št. 2867. prečka pot, ki vodi proti studencu »Rozalija* in poteka po jugozahodni meji parcel št. 2813, 367/2 ter poteka nato v tej mejni črti preko parcel št. 2879. 2904, 2901. se priključi na jugozahodno mejo parcel št. 2912. 2921/1 v tej črti prečka parcelo št. 2921/2, nato poteka po jugozahodni meji parcel št. 2926/2, 2926/1. 2929, 2932/2, 2955/1 v tej smeri v globino parcele št. 2940 ca. 30 m, nakar se obrne pravokotno do republiške ceste 'Krško—Kostanjevica in poteka po severovzhodni meji parcel št. 2940, 435 , 543/7, 343/2, 544, 34»/t do parcele št. 345/2, nakar preide republiško cesto Krško—Kostanjevica in poteka ob jugovzhodni meji parcele št. 2919, nato preide pravokotno ob severovzhodni meji parcel št. 2919, 373, prečka republiško cesto, ki vodi preko savskega mostu, in poteka ob reki Savi po severozahodni meji parcel št. 2919/1, 2918/2, 3646, 2844, 1044 in to do parcele št. 3051/1 in poteka ob severovzhodni meji parcel št. 16/1, 54, 53, 5: preko republiš'ke ceste Krško—Radeče na severovzhodno mejo parcel št. 49, 32, 31, 30/1, 133, 28, 27, 26, 25, 22/1, 24/1, 23, 150, 158/1, 158/5, 9, 158/2, 162, 164, 166, 168 do kraja meje te parcele z republiško cesto, kjer je bil opis tudi pričet. Krško — dolnji del: na pričetku pa reci e št. 470 ob republiški cesti Krško—Kostanjevica poteka ob zahodni meji parcele št. 470 do preloma te meje, pri prelomu preide pravokotno do severozahodne meje parcele št. 2945/1 in pri tem seče parcele št. 2942/2, 2945/2, 2945/5, nato preide ob severozahodni meji parcele št. 2945/1, preide preko občinske poti, ki vodi na Trško goro, nato poteka ob zahodni meji parcel št. 365, 2955/2, 2955/5, 2955/4, 2955/6, 2955/1,' 2952 do križišča občinskih poti pod Trško goro in poteka ob južni meji parcele št. 2952, se lomi na jugovzhodno mejo parcel št. 2955/3, 2980 nato se lomi in preide ob severozahodni meji parcel št. 2986, 2077/1, tu se zopet lomi in poteka ob vzhodni meji pare, št. 2977/3 in od tu preko parcel št. 2977/1, 2986, nato preide ob jugovzhodni meji parcele št. 2986 in celotne parcele št. 3034/1, kjer je tudi opis okoliša končan. Videm: ob republiški cesti iz Vidma proti Bresta-nlci do odcepa občinske poti, ki vodi mimo Bartoliča v Sremič pri posestniku Janezu Bogoviču po jugozahodni meji parcel ob republiški cesti Brežice—Kozje pare. št. 82, 97, 95/1, 93/3, 93/2, 68, 72, 337/2, tu preide preko poti, ki vodi skozi železniški podvoz pri Jožku Vahčiču do Save na južno mejo parcel z železniškim zemljiščem pare. št. 27, 13, 11, 8, 7, 2, 2, 25/1, 36/1, nato preide pravokotno proti vzhodu po meji parcel in republiške ceste, ki vodi od Škerbca preko železniške proge na savski most pare. št. 26/3, 32/1, 32/2, tu preide preko republiške ceste Brežice—Brestanica na vzhodno mejo parcel ob dovozni poti mimo Uršiča proti TT ojačevalci pare. št. 36, 3«, 59, 40. 43, 44/1, nato se lomi ob severni meji parcel št. 44/1, 45/3, 45/4, 45/2, nato ob severozahodni meji parcele št. 45/2, 44/2, 48/1 do odcepa občinske poti Videm—Polšca, naselje DES proti TF ojačevalnici, nato poteka ob vzhodni meji parcele št. 58/2 do konca te parcele, nakar preide poševno preko parcel št. 58/2, 59 na mejo parcel št. 66/1 in 62/9 ob občinski -poti, ki vodi v naselje DES na Rplšco ob severni meji parcele št. 62/8, nato ob vzhodni meji parcel št. 67, 62/3, 62/4, nato preide ob severni meji parcele št. 62/4, nato ob severozahodni meji parcele št. 62/4, % od preko parcele št. 98, 82 v globini • od ceste ca. 40m na jugozahodno lejo parcele št. 108 v dolžini oa. 15 m. nakar preide pravokotno preko parcele št. 107 do občinske poti, ki vodi mimo posestnika Janeza Bogoviča in Bartoliča v Sremič in po tej cesti do priključka na republiško cesto Videm—Brestanica do točke, kjer je začeto opisovanje tega dela naselja. Drugi del naselja Videm med železniško progo in Sa'vo poteka: pri pričetku savskega mostu, nato ob jugozahodni meji pare. št. 28/1 do katastrske meje, nato preide pravokotno ob katastrski meji, nato ob jugovzhodni meji parcele št, 30, nato ob severni meji pare. št. 30, 23/2, 26/2, 26/t, 23/3, 23/2, nato ob zahodni meji te parcele do začetka savskega mostu, kjer je bilo opisovanje začeto in se tu tudi končuje. Stara vas — gornji del: ob železniški meji po južni meji parcel št. 193, lO^Až, 198, 200, 202/2, 129, 213, 216, 220/1, 221/2, 268/2, 260/2, 220, 271, 272/1, 272/2, 273, 274, 273, 276, 277, 278/2, od tu po vzhodni meji parcele št. 278/2, noto preide preko poti, ki vodi od kapelice v Stari vasi do železniškega prelaza pri Maksu Rihlu, od tu po južni meji parcel št. 16t2, 279/4, 279/1, nato po zahodni meji parcel št. 283, 284/2, 284/1, nato preide po severni meji parcel št. 284/3, 284/4, nato preide preko republiške ceste Brežice—Brestanica na vzhodno mejo parcel št. 462/3, 462/1, 461, nato ob severovzhodni meji parcel št. 394, 769, 396, 400, nato ob potoku po severni meji parcel št. 374, 799, nato ob občinski poti Videm—Zdole proti Vidmu ob severni meji parcel št. 799, 400, 399, 400 434/2, 454/3, 434/4, 434/5, 432, preko nove dovozne poti v delavsko naselje tovarne celuloze in papirja, nato zopet ob severni meji parcel št. 430/3, 308/1, 308/2, 509 preko poti mimo Franca Kužnika in pokopališča na Polšco na severovzhodno mejo parcele št. 330, nato po severni meji parcele št. 537, 538/1, v tej črti preko parcel št. 545, 343/1, nato ob zahodni meji parcel št. 543/1, 42, 197/1, 197/2 do konca meje z železniškim zemljiščem, kjer se je tudi opis pričel. Del gornje Stare vasi pod železniško progo: na pričetku zahodne meje pri železniškem zemljišču parcele št. 193/2, 192, 189/27, nato ob jugozahodni meji parcele št. 189/27 v globino do podaljška zahodne meje parcele št. 208/4, nato ob južni meji ob dovozni poti ob Savi v Vrbino parcel št. 172, 232, 233, 237, 239, 240, 243/1, 245/1, 246, 248. 230/2, 23G/1, 232/2, 302, nato ob vzhodni meji parcel št. 302, 301, 300, 298/2, 298/1, 232/2, 302, nato ob vzhodni meji parcel št. 302, 301, 300, 298/2, 298/1, 297, 296, 295, 294/1, 293, nato ob severni meji ob železniškem zemljišču parcel št. 293, 255/2, 236, 257, 258, 239, 260, 261, 262, 263, 264, 222, 208/6, 208/1, 208/4, 207, 206, 205, 204, 203/2, 194/1, 194/4, 193/3, 193/2 in se konča ob zahodni meji parcele št. 193/2, kjer je bil tudi pričetek opisa. Kraj Stara vas: na meji ob potoku in železniško progo ob jugovzhodni meji parcel št. 50, 58, 57, 76, 76/2, 76/3, 76/4 v globino 50 m od republiške ceste Brežice—Brestanica, parcele št. 77/1, nato ob vzhodni meji parcele št. 77/1, nato preko republiške ceste ob jugovzhodni meji parcel št. 23 , 85, 87/1, nato preide poševno preko parcel št. 87/2, 88 v sečišče meje parcel št. 118, 93 in republiške ceste, od tu po vzhodni meji parcel št. 88, 80, nato ob severni meji parcel št. 80, 90, 733, 86, 23/1, 23/4, 25/7, 24, 904, tu preide preko občinske poti, ki vodi proti Glogovšku in Štajnerju na vzhodno mejo parcele št. 29, nato po severovzhodni meji parcel št. 29 . 32, 31/2, 36/1, 38/2, nato po zahodni meji parcele .št. 38/2. nato preide pravokotno po severovzhodni meji parcele št. 38/4 'in v tej črti preko parcel št. 38/1, 38/6, 38/5, 39/2, (47, od tu preide pravokotno po vzhodni meji parcele št. 39/1, nato po severni meji parcel št. 39/1. 19, 12. tu preide ob vzhodni meji parcel št. 11, 14, nato se lomi ob severni meji parcele št. 14, nato preide preko potoka na severno mejo parcel št. 364, 363, nato preko poti, ki vodi proti Strgarjevemu mlinu ob severni meji parcele št. 67, nato se lomi ob zahodni meji parcele št. 67 preko potoka ob severozahodni meji parcele št. 379, 378, nato preide ob južni meji parcele št. 378, 69, 382, tu se lomi ob vzhodni meji parcelo št. 764, nakar preide ob severni meji parcele št. 338 ter poteka 6b zahodni meji te parcele, preide ob severozahodni meji parcele št. 385/2, tu se zopet lomi ob severovzhodni meji parcele št. 362, nato ob zahodni meji iste parcele, preide zopet po severni meji parcele št. 391/1, tu poteka po zahodni meji te parcele, preide ob južni meji iste parcele, tu gre čez republiško cesto Brežice—Brestanica in gre ob zahodni meji parcele št. 38, tu gre poševno preko parcele št. 336, poteka nato ob južni meji parcele št. 337 v globini ca. 33 m, nakar gre pravokotno preko parcel št. 536, 334, tu se zopet lomi po južni meji parcele št. 334, 36, gre preko potoka in potelfa ob zahodni meji parcel št. 49, 50 do železniškega zemljišča, kjer je bila tudi začetna točka opisa. Resa: pri križišču občinskih poti proti Zdolam in proti pesestniku Nunčiču, dalje proti Poišči nasproti pokopališča, nato poteka ob južni meji parcel št. 510, 511, 772, 446, 448/1, 401 ter preko dovozne poti proti posestniku Kodeli v Reso, nato zopet po južni meji parcel št. 401, 403, 417, 418 v dolžini 40 m, nato gre pravokotno po tej parceli v traku širine 40m do južne meje parcele št. 420/2, nato pravokotno po južni meji parcele št. 420/2 do pravokotnega odcepa vzhodne meje parcele št. 417 in gre po tej meji v globino ca. 100 m, nato gre pravokotno preko parcel št. 417, 416 v črti s severovzhodno mejo parcele št. 406 na parcelo 407 v globino ca. 64 m, nato preide pravokotno v liniji vzhodno mejo parcele št. 410 do presečišča z južno mejo parcele št. 413 in od tu poševno preko parcele št. 413 preko občinske poti proti Ponikvam preko parcele št. 687 na prelom južne meje parcele št. 690 in nato ob južni meji parcele št. 690 in 686 do občinske poti Polšca, mimo posestnika Simička proti Kodeli, nato ob tej poti ob jugozahodni meji parcele št. 689, nato preide poti na snvemo mejo parcel št. 530, 532, 536, nato ob zahodni meji parcel št. 537, 721, nato preide preko občinske poti na severnovzhodni meji parcel št. 574/2, 776, 573/1, 575/2, preide na severno mejo parcel št. 575/2, 576/2, nato ob zahodni meji parcel št. 576/2 preko parcele št. 571 in ob zahodni meji parcele št. 559, nato pravokotno ob severni meji parcele št. 543/2 v podaljšku preko parcele št. 539 do občinske poti, ki vodi od Vidma mimo pokopališča proti posestniku Nunčiču in ob vzhodni meji te poti oziroma- ob zahodni meji parcel št. 519, 518/2, 515, 514, 513, 512, 511, 510, tu pridemo na začetno točko opisa na križišče cest pri pokopališču proti posestniku Nnnčiču in dalje proti Poišči in poti proti Zdolam. Manjše naselje v sklopu naselja Rese in nas-elja Videm: ob pričetku in ob vzhodni meji parcele št. 584, 583, 586/2, 589, 596, nato oh severni meji parcele št. 596 preko poti na severno mejo parcele št. 641, nato ob zahodni meji parcele št. 641 in 638, nato ob južni meji parcel št. 638, 482, 585, nato ob vzhodni meji parcele št. 585 do pričetka parcele št. 584, kjer je bil opis pričet in je tudi zaključen. Poleg tega spada sem tudi parcela št. 646, ki spada bolj v sklop naselja Videm. Stari grad: pri sečišču jugozahodne meje parcele št. 944/1 z republiško cesto Brežice—Brestanica ob jagov/Jiodni meji parcel št. 544/5 in 65, 1238, 1125/1, 1123/2, 1123, 1120, 1117, 1116, 1112, 1111, 1110, 1109, 11108, 1107, 1106, 1105, 1104, 1103/1, 1102/1, 1101/1, 1100/3, tu preide se v e rov/.hod no mejo parcel št. 1100/3, 1100/2, tu gre zopet čez republiško cesto in poteka ob jugovzhodni meji parcel št. 1070, 200, sc lomi pod pravim kotom ob severovzhodni meji parcel 200, 1069, 1070 in v tej črti preko parcele št. 1062 in poteka ob severni meji parcele št. 1062, preide ob jugovzhodno mejo parcel št. 1042, 1037, in to do odcepa jugozahodne meje parcelo št. 1083, in od tu poševno preko parcel št. 1037, 1039,957 preide preko poti in starograjskega potoka ob severno mejo parcele št. 923 in v podaljšku te preko parcele št. 928, nakar sc lomi ob zahodni meji parcele št. 928, 937/1, preide ob južno mejo parcele št. 937/1, 68, prekorači vaško pot in poteka ob severozahodni meji parcel št. 61, poševno preko parcel št. 939, 940, tu se priključi severozahodni meji parcele št. 944/1, se lomi po jugozahodni meji parcel št. 944/1 in 944/5, 65 do sečišča z republiško cesto Brežice—Brestanica, s tem je opis končan. Belo obarvane površine, ki so bile poprej namenjene za gradbene namene, se iz odloka izločijo kot nezazidljive. Gornji iu Spodnji Stari grad: od sečišča zahodne meje parcele št. 1180/1 in jugozahodne meje parcele št. 1179/6 po zahodni meji parcele št. 1180/1 proti jugu na ca. 15 m, od tu pod kotom 80° proti jugovzhodu preko parcel št. 1180/1, 1180/5, 1180/32, 1180/8, nakar preide pravokotno po vzhodni meji parcel št. 1180/8 in v podaljšku te smeri ca. 60 m v globino parcele št. 1180/16, nato poteku pravokotno v se vp roza hodni smeri preko parcel št. 1180/16, 1180/4, 1180/2 do Vzhodne meje parcele št. 1169/3, nato poteka ob tej meji do jugovzhodne meje parcele št. 1169/3 ter po tej meji do sečišča z zahodno mejo parcele št. 1179/23, nato poteka pri tem sečišču pravokotno na zahodno mejo parcele št. 1179/25 preko parcel št. 1179/23, 1179/8, preide v isti smeri na jugozahodno mejo parcele štev. 1179/20 do zahodne meje parcele št. 1180/1 in poteka po tej meji do sečišča s severozahodno mejo parcele št. 1179/6 v dolžini ca. 15m, kjer je tudi Opis pričet. Spodnji Stari grad: na južni meji parcele štev. 2105/2 v globini proti zahodu ca. 60 m, od tu preide pravokotno ob občinski poti ob vzhodni meji parcel št. 2105/2, 2105/3, 2105/4, 2105/5 2105/6, 2105/7 2105/8, 2105/9, 2105/10, 2105/11, 2105/12, gre preko občinske pot’, ki vodi preko progo v Starem gradu v Vrbino, in poteka ob jugovzhodni meji parcele št. 2104/1, nakar preide ob zahodno mejo parcel št. 105, 2105/83 in 2105/84 v globino ca. 80 m in nato poševno preko parcel št. 2105/84, 2105/81, 2105/77, 2105/76, 2105/73. 2105/72, 2105/69, in to v črti z jugovzhodno mejo parcel št. 3105/67, 2105/64 2105/61, 2105/58 in v tej liniji dalje preko parcel št. 2105/56, 2105/53 2105/52, od tu krene po vzhodni meji parcele št. 2105/2 preko vaške poti in poteka poševno preko parcel štev. 2105/50 2105/49, tu preide v črti s severovzhodno mejo parcel št. 2105/47, 2105/46, 2105/43, 2105/42, 2105/39, tu poteka po severni meji parcel št. 2105/38. 2105/35. 2105/34, 2105/31, 2105/30, 2105/27,'2105/26, 2105/23. nakar preide ob severovhodni meji parcele št. 2105/22, preide pravokotno na severovzhodno mejo parcel štev. 2105/22. 2105/21, 2105/20, 2105/19. 2105/18, tn preide ob zahodni meji parcele št, 1241, nakar preide ob severni meji parcel št. 1127, 1128, 1129. 1130, 1131, 1132, preide pre- ko občinske poti proti Vrbini in poteka po severni meji parcele št. 1135/1 v globino ca. 60 m, nato poteka v tej globini v smeri sever—jug preko parcel štev. 1135/1, 1134, 1136, 1180/21, 1180/20, 1180/19, 1180/18, 1180/17, 2105/7, 2105/6, 2105/5, 2105/4, 2105/3, 2105/2 in se spoji z začetno točko. Leskovec: ob sečišču jugozahodne meje parcele št. 530/154 in okrajne ceste Leskovec—Senuše poteka ob jugozahodni meji te parcele.v globino ca, 70m ob okrajni cesti proti Leskovcu preko parcel št. 530/154, 530/125, 530/126, 530/127, vključno v globino ca. 180m parcele št. 258/1 in tu preide poševno proti odcepu občinske poti, ki vodi proti Anciju Žnidaršiču do okrajne ceste Leskovec—Senuše, poteka ob jugovzhodni meji cestnega zemljišču, nato sc odcepi po občinski poti, ki vodi proti sejmišču, preide ua zahodno mejo parcele št. 757/1, nato se lomi ob južni meji parcel št. 757/1 757/2, 27/1, preide občinsko pot proti 'V e nišam in poteka ob južni meji parcele štev. 764/1 in v tej liniji preko parcel št. 767, 763, tu se nato lomi poševno preko parcele št. 246 na sečišče meje parcel št. 15 in 746, nuto preide zopet od tega sečišča poševno proti severovzhodu preko parcel št. 746, 742/1 iin se podaljšuje z vzhodno mejo parcel št. 742/4, 743 v globino ca. 40m, od tu nato lomi pod približno pravim kotom v vzhodni smeri preko parcel št. 744, 735, 731, 748/2, 727, 24(2, se ujema z južno mejo parcele št. 768/2 in poteku v tej črti preko parcele št. 769/2 do občinske ceste, ki vodi proti Venišam, nato poteka ob tej cesti proti severu do občinske ceste št. 1243/1, ki vodi skozi Leskovec mimo Branka Voglarja na okrajno cesto Krško—Velika vas, poteka ob tej občinski cesti do republiške ceste Krško—Velika vas, nato sc lomi ob vzhodni meji parcel št. 774, 791, 792, tu preide preko okrajne ceste Krško—Velika vas, poteka ob južni meji parcele št. 797/2 v globino ca 70m, od tu se lomi [K)d pravim kotom preko parcel štev. 797/2, proseče okrajno cesto Leskovec—Boli breg in se podaljšuje preko parcel št. 817/2, 813 , 841, 840, 839, 838, 837, 836, tu se lomi ob severovzhodni meji parcele št. 836 do okrajne ceste, poteka ob tej cesti proti Veliki vasi do severovzhodne meje parcele št. 841, tu gre čez okrajno cesto in poteka preko parcel št. 842, 843, se lomi pod pravim kotom in poteka ob severozahodni meji parcele št. 843 do okrajne ceste in poteka ob tej cesti proti I^eskovcu do vzhodne meje parcele št. 889/2 ter po tej meji v globino ca. 80 m, nato poteka poševno preko parcel št. 889/2, 891 do vaške poti, nato poteka ob tej poti proti severovzhodu do severovzhodne meje parcele št. 899, poteka ob tej meji do struge potoka in ob tem potoku nazaj proti vasi Leskovec do jugovzhodne meje parcele št. 695/2, preide ob severovzhodno mejo parcel št. 695/2, 698/2, 68/2. nato se lomi ob vzhodni meji parcele št. 699, zajame parcelo št, 70, 703, preide ob severozahodno mejo parcel št. 708. til — v tej črti gre poševno preko parcele št. 84. nato preko občinske poti in preko parcele št. 615 v smeri jugozahodne meje parcele št. 621 do občinske poti iz Leskovca mimo občine proti Lavrinšku, ob tej cesti do jugozahodne meje št. 651 v globino en. 60 m in preide pravokotno v smeri proti severovzhodu v globino ca. 90 m in se zopet lomi pod pravim kotom preko iste parcele št. 651 jin preide ob severovzhodni meji pnreele št. 628 . 660. deloma 669 652. lu se lomi ob jugozahodni moji te parcele in nato poteka ob severozahodni meji parcel št 610. gre pravokotno preko te parcele in parcele št. 635/1 v črt severovzhodne meje parcele št. 545 v globino ca. 90 m. tu preide pravokoiuo preko parcel št. 545, 548, 544 do vaške poti, se lomi poševno preko parcele št. 539/1, 540 v smeri sečišča mej parcel št. 540, 541/3 in občinske poti, ki vodi proti Anciju Žnidaršiču, od tu gre preko parcele št. 531/15 pravokotno nu okrajno cesto Leskovec—Semiše in poteka ob tej cesti do severovzhodne meje parcele št. 551/20 in nato poteka v pasu ca. 00 tn ob okrajni cesti proti Senušam do severovzhodne meje parcele št. 531/4, poteku czb tej meji do okrajne ceste in nato ob okrajni cesti proti Leskovcu do jugozahodne meje parcele št. 530/154, kjer je tudi opis okoliša bil pričet in se v tej točki tudi konča. Poleg gornjega opisa spadajo v g rad bedi okoliš okraja Leskovec še tile deli površin oziroma parcele: parcele št. 968/1, 972/28, 972/27, 972/26, 972/25, 972/24, 972/23, 162, 1067/30, 1067/31, 170, 166 — te parcele v celoti, deli parcel, merjenih v globino od republiške ceste Krško—Kostanjevica, parcela št. 1067/23 v globino ca. 120 m, parcele št. 167/22 v globino ca. 40 m, parcele št. 1067/21 in polovico širine parcele št. 1067/20 — obe v globini ca. 70 m in parcele št. 1067/9, 1067/26, 1067/8 v globini ca, 30 m. S tem jo opisan in zajet celotni del gradbenih okolišev okraja Leskovec. Belo obarvane površine, ki so bile poprej namenjene za gradbene namene, se iz odloka izločijo kot nezazidljive. ' 5. člen Za naselja izven gradbenih okolišev, ki so navedena v 4. členu tega odloka, se dovoljujejo zazidave samo v sklopu obstoječega zazidalnega jedra naselja. 6. člen Pregledne skice o posameznih predelih, ki so določeni za gradbene okoliše, so sestavni del tega odloka. 7. člen Za potrjevanje ožjih lokacij je pristojen oddelek za gospodarske in komunalne zadeve občinskega ljudskega odbora Videm-Krško. 8. člen Z uveljavitvijo tega odloka preneha pravica, izdajati dovoljenja po 9. členu zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene, razeo za zidavo s področja prometa, zvez, elektrifikacije in vodnega gospodarstva. , 9. člen Ta odlok velja od objave v »Uradnem vestniku okraja Trbovlje«., uporablja pa se od 1. januarja 1957. St. 03/6-157/22 Trbovlje, dne 12. februarja 1957. Predsednik OLO: Martin Gosak 1. r. 62. Na podlagi drugega odstavka 15. člena in drugega odstavka 64. člena zakona o okrajnih ljudskih od-Imrih (Uradni list LRS, št. 19-89/52), 2. členu zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene (Uradni list LRS, št. 13-46/36) in 12. točke 26. člena statuta okraja 1'rbovlje je okrajni ljudski odbor Trbovlje na predlog občinskega ljudskega odbora Zagorje ob Savi ua seji okrajnega zbora in zbora proizvajalcev dne 12. februarja 1957 sprejel ODLOK o gradbenih okoliših v občini Zagorje ob Savi I. Splošne določbe 1. člen 'V občini Zagorje ob Savi se smejo uporabiti za gradbene namene samo zemljišča, ki ležijo v gradbenih okoliših, določenih v tem odloku. Za gradbeni okoliš bo izdelan zazidalni načrt ter izdan odlok o urbinističnem načrtu občine. 2. člen , V okolišu območja mesta Zagorje se smejo uporabiti znotraj gradbenih okolišev za zidavo vsa zemljišča, kolikor z odlokom o urbanističnem načrtu občine ne bo drugače določeno. Izven območja mesta Zagorje se smejo uporabljati zemljišča v skladu s 5. in 6. členom zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene (Uradni list LRS, št. 13-46/56) in 5. členom tega odloka. 3. člen Zemljišča izven gradbenih okolišev se za gradbene namene ne smejo uporabljati, izjeme so določene v zakonu o uporabi zemljišč za gradbene namene. II. Gradbeni okoliši 4. člen Gradbeni okoliš območja mesta Zagorje ob Savi obsega tale naselja: Kolodvorska cesta. Cesta zmage, Dolenja vas (del), Prešernova cesta, Cesta 9. avgusta, Partizanska ulica. Vrtna ulica. Cesta tulcev, Okrogar-jeva kolonija, Podvine, Grajska ulica, Eberlova cesta, Cankarjev trg, Levstikova ulica, Zupančičeva ulica, Prečna pot, Potoška vas — Selo, Kareni kova kolonija, Na bregu in Trboveljska cesta (del). Meja tega gradbenega okoliša poteka: Začetek meje je pri sečišču južne stranice parcele št. 152 v Potoška vasi z okrajno cesto III. reda, dalje ob vzhodnih mejah parcele 156/4, ob cesti III. reda, dalje ob severni mej', parcelo št. 127/1 do potoka Kotredežice. Od tod poteka meja ob potoku Kotre-dežica do sredine parček št. 1159 ter obkroža parcele št. 1158/12, 1136/6 ter teče dalje ob zahodni meji parcele št. 1136/1 'do Trboveljske ceste. Dalje poteka meja preko potoka Kotredežice do sečišča mej parcele št. 148/4, 142 in 149 ter obkroža vzhodno in ju/,no parcelo št. 142, dalje preko parcel št. 148/1. ob spodnji meji parcele št. 119/2, 119/1, 520/1 preko lokalne dovozne poti pri apnenicah, vzhodni meji parcel štev. 125/1, 125/2. 125/3, 125/7. 125, 125/4, 618/5. 618/2. 618/3, 618/4. Dalje potoka meja oi> imlustr. železniški progi preko parcele št. 618/1 ter zajema noro naselje ob Kolodvorski cesti. Dalje preko industrijske proge in potoka Medije do sečišča vzhodnih mej parcel št. 614/5, in 622, dalje ob zahodnem bregu Medije do občinskega mostu na Mediji ter občinski cesti IV. reda, ki veže republiško cesto 11. reda in občinsko cesto Dolenja • vas—Držina, ter dalje ob občinski cesti IV. reda do sečišča mej parcel št. 571 in 554/3, dalje ob zahodni ineji parcele št. 554/3, 554/1 in 554/2, premočrtno do zahodnega vogala parcele št. 544/1, ob njej dalje do parcele st. 550/3 in 543/1, dalje premočrtno do občinske ceste IV. reda, ki veže Dolenjo vas z Okrogarje-vo kolonijo. Dalje poteka meja ob imenovani občinski cesti, ob zahodni meji parcele št. 510/4, 533/1, 552/2, 531/2-in 529/5 ter južni meji parcel št. 364/7, 367/6 jn 367/2, dalje premočrtno 40 m v parcelo št. 528/1 do sečišča mej parcel št. 328/3, 528/1 in 328/9, ter dalje ob južni parceli št. 328/3, 325/21, ter preko parcele št. 375/1 ter dalje ob zahodni meji parcele št. 376/1, ob meji te parcele 50 m proti severu, dalje pravokotno preko parcele št. 378/1 in 375/1 ob zahodni meji parcele št. 375/1 ter severni meji parcele št. 395/4 im 395/2. Dalje obkroža meja naselja na Bregu, in to ob severnih mejah parcel št. 326/2 in 402/1 ter vzhodni meji parcele št. 404 ter dalje ob 30 m širokem pasu občinske ceste, ki vež? Zagorje—Colnišče, ter pri se-čišču vzhodne meje pare. št. 411/1 preide na zahodno _ mejo iste parcele ter d lje ob zahodni meji parcele št. 328/t, 328/3, preko republiške ceste II. reda do mostu čez Medijo. Dalje poteka meja ob južni meji parcel 315 ter severni meji parcele št. 305, dalje preko parcel št. 304/7, 302/2, 292, 291/t, 288/3, 285/3, dalje ob severni meji parcel št. 285/11 in 283/1, ter južni meji parcele št. 284 ter severni meji parcele št. 281/1 ter zahodni meji parcele 272/1 ter teče dalje ob zapadni meji parcele št. 267/1, 250/1, 224/1 preko parcel št. 224/5, 222/11, 222/1, 222/8, preko parcele št. 222/5 ob južni meji parcel 220/6 in 220/3 ter preko parcele 225/3. Dalje ob zahodni meji parcele 214/7, ter južni meji parcele 212, 44, 45/1 ter obkroža pokopališče ob zahodni, severni in vzhodni strani. Dalje poteka meja ob vzhodnih mejah parcele št. 11, 12, 192/2 ter skozi parcele 192/1 in 193/1, dalje ob vzhodni meji parcele 195/1 ter preko parcele št. 196, 198/2 in 118/1 do novega naselja na Selu, ki ga obkroža po parcelah št. 118/10, 118/13, 110/12, 118/11 in 118/3, ob severni meji parcele št. 115, 114 ki 134/5 nazaj do izhodiščne točke ceste III. red« (začetka opisa). 5. člen Izven mestnega območja so določeni tile gradbeni okoliši: Izlake, Kotredež, Potoška vas—Polana, Loke—Kisovec, im sicer: Izlake: meja tega gradbenega okoliša poteka: začetek meje pri sotočju Orehovice in pritoka iz Loke ob varovalnem pasu ter dalje po severni meji parcele Jt. 757 in 758 preko parcele št. 693/1 in 710, naprej čez parcele 701/4, 701/1 do severne stranice parcele št. 709 in 666/1, zaobide stanovanjsko hišo na parceli št. 665, na vzhodni strani preko parcele št. 664, 670 do sečišča vzhodne meje parcele št. 669 z občinsko cesto, ki veže Izlake z Zgornjimi Izlakami, dalje preko parcele St. 654 ob zahpdni meji parcele št. 722 do sečišča parcel št. 771/2, 722 in 650. Dalje poteka premočrtno do sečišča parcel št. 634, 629/1 in 624/1, dalje ob zahodni meji parcele 629/1, 627 in severni meji parcele št. 625 ter južni meji parcele 624/7, mimo mosta čez Orehovico preko ceste II. reda. Dalje poteka meja po predvideni trasi rekonstruira n e ceste II. reda, in to preko parcel št. 624/7, 624/1 ob zahodni meji parcele št. 624/5 in 624/6, dalje premočrtno na južni vogal parcele št. 723/1 in preko parcel št. 724/3 in 745 do republiške ceste II. reda pri KZ Izlake ter dalje do točke, kjer prične opis te meje. Kotredež: meja tega gradbenega okoliša poteka od pričetka naselja pri Učakarju, dalje v ožjem pasu ob okrajni cesti ter zajema jedro naselja pod cerkvijo. Potoška vas — Polana: zar zazidavo za splošne gradbene namene se določi zemljišče, ki ga obsega parcela št. 147. Naselje Loke: začetek meje ob cesti II. reda, dalje ob parceli št. 96 ter vzhodni meji parcel št. 99/3, 99/1, 99/12, 99/11 in 99/9 preko občinske ceste v Graškem grabnu, dalje ob severni meji parcel št. 174, 173/14, 173/13, 173/12, 173/4, 173/2 in 173/3, dalje ob južni meji parcele št. 173/6, 173/7, 173/8 in 178/1 ob republiški cesti II. reda do sečišča mej parcel št. 178/5 in 178/3, pri gasilskem domu preko republiške ceste, ob južni meji parcele št. 185/1, dalje ob lokalni dovozni poti preko parcele št. 192 premočrtno do začetka opisa. Naselje Kisovec: začetek meje pri stanovanjski hiši na parceli št. 331/2, pri občinski cesti IV. reda, ob severni meji parcel št. 332/2 in 332/3 dalje ob javni poti do stranice parcele št. 340, ki prečka javno pot, dalje premočrtno ob vzhodni stranici parcele štev. 340/1, zaobide zaselje na starem jašku ob južni meji parcel št. 338/1 ob južnem vogalu stanovanjske hiše, dalje ob južni stranici parcele št. 337/1, 326/2, 325/1 in 314 ob stanovanjski hiši na parceli št. 314, dalje 30 m ob občinski cesti IV redu, ob južni stranici parcele št. 272/4 ter zahodni stranici parcele št. 272/2, preko parcele št. 318/1 do zahodne meje parcele št. 317, dalje ob zahodni meji parcele št. 319/2, dalje ob občinski cesti IV. redu, ki veže Kisovec—Ribnik do sečišča mej parcel št. 259, 266/1 iu 258, dalje ob zahodni meji parcele št. 258 preko potoka Ribnika in parcele št. 227/1 do sečišča parcele št. 225/14, 225/15 in 227/1, dalje ob novem naselju, in to ob krajih parcelah št. 225/12 do 225/15, dalje ob južni meji parcele št. 225/16, 225/17 in 225/18. Meja poteka dalje 50 m proti zahodu ter 60 m proti severu ob južni parceli št. 203/1 in zahodni meji iste parcele do potoka Medije ter dalje ob potoku do sečišča južne meje parcele št. 78/1 s potokom, ob isti meji naprej ter obkroži industrijski prostor rudnika (separacije gramoza) preko parcele št. 74/2, 74/1 in 74/6, dalje vzhodni meji parcel št. 47/6. 74/8 ter ob potoku Ribniku do izhodiščne točke pričetka opisa. 6. člen Posebni gradbeni okoliši za zidavo za določene namene po posebnem zazidalnem načrtu so: a) okoliš, ki ga omejuje potok Medija stanovanjski blok Vesta, občinska cesta IV. reda v Dolenji vasi za zidavo industrijskih objektov; i>) predel med Cesto talcev, Cesto zmage do varovalnega pasu pri Zdravstvenem domu ter Partizansko ulico za zidavo javnih upravnih poslopij in večstanovanjskih hiš; c) predel, ki ga omejujejo potok Kotredežica, južna meja obstoječega naselja v opuščeni opekarni, cesta Ul. reda ter meja športnega prostora ter predel med Farčnikovo kolonijo, cesto 111. reda in potokom Kot rede žico za zidavo večstanovanjskih blokov; č) predel, ki ga obsega parcela št. 142, za zidavo industrijske rudarske šole; d) predel med industrijsko železniško progo in Cesto zmage samo za ureditev olepševalnih nasadov in parkov; e) predel, ki ga sestavljajo parcele št. 81, 196, 198, 80 «a Lokah, za zidavo osnovne Šole. Seznam parcelnih številk posameznih predelov, določenih v tem členu kot posebni gradbeni okoliši, je priloga tega odloka. 7. člen , Zemljišča, ki so zajeta v točkah c) in e) 6. člena tega odloka se smejo uporabljati za določene gradbene namene po dokončani geološki preiskavi terena. 8. člen Meje gradbenih okolišev, ki so navedene v tem odloku, so razvidne iz priloženih grafičnih prilog v kopiji katastrskih map, ki so sestavni del tega odloka. 9. člen Zemljišča, ki so določena po 6. členu tega odloka za zidavo za določene namene, se ne morejo uporabljati za druge gradbene namene. Obstoječe zgradbe na teh zemljiščih se smejo pre-zidavati in obnavljati samo ob pogojih, navedenih v zakonu o uporabi zemljišč za gradbene namene. 10. člen Za potrjevanje ožjih lokacij v gradbenih okoliših kakor tudi v vseh drugih naseljih v občml Zagorje ob bavi je pristojen oddelek za gospodarstvo in komunalne zadeve občinskega ljudskega odbora Zagorje ob Savi. III. Končne odločbe 11. člen Zemljišča v gradbenih okoliših se smejo uporabiti za gradbene namene ob tehle pogojih: a) zemljišča gradbenega okoliša ob Cesti zmage pretežno za zidavo javnih poslopij in večstanovanjskih blokov; b) zemljišča gradbenega okoliša v Potoški vasi samo za zidavo večstanovanjskih blokov, in to po dokončni geološki preiskavi; c) zemljišča posameznih gradbenih okolišev na območju mesta za zidavo individualnih stanovanjskih hiš po zazidalnem načrtu in stavbnem redu; č) zemljišča v gradbenih okoliših izven mesta za zidavo manjših stanovanjskih hiš. Zazidava na strnjenih kompleksih je dovoljena le po posebnem zazidalnem načrtu za celotni kompleks. 12. čleu Z uveljavitvijo tega odloka preneha pravica, izdajati dovoljenja po 9. členu zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene, razen za zidavo o uporabi prometa, zvez, elektrifikacije in vodnega gospodarstva. * 15. člen Ta odlok velja od dne objave v »Uradnem vestni-niku okraja Trbovlje«, uporablja pa se od 1. januarja 1957. St. 05/6-157/22 Trbovlje, dne 12. februarja 1957. Predsednik QLO: Martin Gosak 1. r. 65. • • Na podlagi 47. člena uredbe za izvrševanje zakona o stanovanjskem prispevku (Uradni list FLR], številka 6-59/56) je okrajni ljudski odbor Kranj na seji okrajnega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 15. marca 1957 sprejel « ODLOK o potrditvi sklepnega računa o izvršitvi sklada za kreditiranje gradnje stanovanj OLO Kranj za obdobje od leta 1955 do 8. marca 1957 1. člen Potrdi se sklepni račun sklada za kreditiranje gradnje stanovanj OLO Kranj za obdobje leta 1955 do 8. marca 1957 v skladu s 47, členom uredbe za izvrševanje zakona o stanovanjskem prispevku. Dohodki in izdatki sklada znašajo: Dohodki 126,196.216 din Izdatki 126,196216 din 2. člen Terjatve sklada (aktiva) v višini 106 548.645 din, izkazana v sklepnem računu, se prenesejo v dobro kreditnih skladov za zidanje stanovanjskih hiš občin, ki so navedene v sklepnem računu. 5. člen Obveznosti (pasiva) sklada v višini 17,050.448 din, izkazane v sklepnem računu, prevzame istoimenski sklad občine Jesenice. Občina Jesenice je dolžna, da iz doteklih anuitet in obresti, ki jih bo vplačal posojilojemalec »2elez.arna« Jesenice, prvenstveno pokrije obstoječe obveznosti, navedene v tem členu. I 4. člen Sklepni račun o izvršitvi sklada za kreditiranje gradnje stanovanj OLO Kranj je sestavni del tega odloka. 5. člen Ta odlok se objavi v »Uradnem vestniku okraja Kranj< in v »Uradnem listu LRS«. St. 02/1-1150/1 Kranj, dne 15. marca 1957. Predsednik OLO: Miran Košmelj 1. r. 64. Na podilagd 106. člena temeljnega zakona o pro-računib (Uradni last FLRJ, št. 15-126/56) je okrajni ljudski odbor Kranj na seji okrajnega zbora in na seji zbora iprojizvajalcev dne 15. marca 1957 sprejel ODLOK o potrditvi sklepnih računov o izvršitvi proračunov prejšnjih okrajev Kranj in Radovljica za leto 1955 ter posebnega predračuna izdatkov okrajnega LO Kranj za čas od 1. septembra do 31. decembra 1955 L člen Potrdijo se sklepni računi o izvršitvi proračunov prejšnjih okrajev Kranj in Radovljica za leto 1955 ter posebni predračun izdatkov okrajnega ljudskega odbora Kranj za čas od 1. septembra 1955 do 21. decembra 1955, ki obsegajo: A. Prejšnji okraj Kranj 1. Sklepni račun okrajnega proračuna: dohodki 269,751.157 din izdatki 269,751.137 din 2. Sklepni računi finančno samostojnih zavodov: dohodki 34,671.278 din [izdatki 32,161.375 din presežek dohodkpv nad izdatki 2,509.903 din 3. Sklepni računi proračunskih skladov: dohodki 393.931.194 din izdatki 276,637.093 din presežek dohodkov nad izdatki 117,294.101 din B. Prejšnji okraj Radovljica 1. Sklepni račun okrajnega proračuna: dohodki 285,776.529 din ■ izdatki 281,805.931 din presežek dohodkov nad izdatki 970.598 din 2. Sklepni računi finančno samostojnih zavodov: dohodki 143,019.060 din izdatki 138,830343 din presežek dohodkov nad izdatki 4,188.717 din 3. Sklepni računi proračunskih skladov: dohodki 413,677.514 din izdatki 286.567.555 din presežek dohodkov nad izdatki 127,109.959 din C. Predračun OLO Kranj Dohodki 26,519.279 din Izdatki 26,519^79 din 2. člen Presežek dohodkov nad izdatki proračuna prejšnjega okraja Radovljica v znesku 970.598 din se uporabi za plačilo neporavnanih obveznosti iz leta 1955. Presežki dohodkov nad izdatki finančno samostojnih zavodov, ki znašajo pri prejšnjem okraju Kranj 2,509.903 din in prejšnjem okraju Radovljica 4,188.717 din, so razdeljeni s sklepnimi računi teh zavodov za leto 1955 po predpisih temeljne uredbe o finančno samostojnih zavodih. j Presežki dohodkov nad izdatki proračunskih skladov, ki znašajo pri prejšnjem okraju Kranj 117294.101 din in pri prejšnjem okraju Radovljiva 127,109.959 din, se prenesejo kot dohodek teh skladov v letu 1956. 3. člen Sklepni račun o izvršitvi proračunov prejšnjih okrajev Kranj in Radovljica za leto 1955 s sklepnimi računi finančno samostojnih zavodov za leto 1955 ter sklepnimi računi proračunskih skladov za leto 1955 in sklepni račun o izvršitvi posebnega predračuna izdatkov okrajnega ljudskega odbora Kranj za čas od 1. IX. do 31. XII. 1955 so sestavni del tega odloka. 4. člen Ta odlok se objavi v »Uradnem vestniku okraja Kranj« in v »Uradnem listu LRS«. St. 02-1131/1 Kranj, dne 15. marca 1957. Predsednik OLO: Miran Košmelj L r. Izdaja Časopisno zaloinlSko podjetje »Uradni Ust LRS« — Direktor In odgovorni urednik: Ivo Lapajne — Tiska tiskarna «Toneta TomälCo«. vsi v Ljubljani — NaroCnlna: letno BOO din — Posamezna Številka do 8 strani 10 din. vsake nadaljnje • strani 5 din vej — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po Izidu posamezne Številke — Uredništvo In uprava: Llubllana. Erlavčeva I5a. ooStnl predal 338 — Telefon: direktor tn knjigovodstvo: 20-701. uredništvo to uprava: 23-578 - Čekovni ra Jun: 60-KB-5-2-398