Z Belega na Štajerskem. (Novo učiteijsko društvo.) Dne 30. julija t. I. vtemeljili ao ptojaki in ptujske okolice učitelji novo uciteljsko druatvo. Natnen društva je napredovanje v vseh rečeh pri učiteljstvu, (er vaje v petji in glaabi. Početje se opira na vzajernno podučevanje. Čeravno je 30. julija ves božji dan dež lil kakor iz vedra, vendar se je zbralo učiteljev 15, kteri so volili zač. odbor, da zložf družbena pravila. Drevce mlado je vsajeno, naj bi rasllo krepko in donašalo dober sad! Bog daj srečo! Nazoči učitelji ao tudi sklenili, da se bodo 13. t. m. ob 11. pred poldnem drugič zbrali v Ptuju, v mestni učilnici, da bi oanovali peticijo na Hlavni d eželni zbor v Gradcu, ktcri bodo dne 22. t. m. začel zborovali. Vabili smo vse učitelje ptajskega okraja k tej sknpačini in tiaavrtovali, da b! zavoljo svetega vnebovzetja d. M. preložili solo z dopuščenjein čes(. šolsk. piedslnjnikov od 13. t. m. na polern piihodnji četertek. Reč je važna, in nc da se odlašali. Zdravstvujte! Belski. Iz Celovca. Tii je nieato napravilo nuvo šolo, ki se bode začela 1. okt. t. I. in vsled (ega so razpiHane naslednje učiteljake službe : 1 učitelj z letno plačo 800 gold. in za vodatvo 200 gold., 1 učitclj z letno plačo 700 gold., 4 učilelji z letno plačo po 600 gold., 2 učitelja z letno plačo po 500 gold., 1 kat. učitelj veroznanstva z letno plačo 500 gold. Prošnje se pošiljajo do 23. t. m. ineatneinn vradu. — S to žolo je celovška arenja zopet pokazala, da ji je zboljaanje šol pri sercu, -— lep zgled inarsikaki drugi srenji. Iz pod GrintOVCa. Radovedno sem poslušal, ko so učiteljski glasi odmcvali od vseh atirih strani na.šc niile domovine. Veaeli ino, da ae nuši tovarši naj več vsi vjemajo z mojo mislijo in s priserčiiim voščilom, da bi tudi učitelji na Kranjakem napravili svoj zbur in ravno s tim, t. j. s pametnim, z dobro vredjenim in možalim zborovanjem pokazali, da nismo zadnji med avojimi aosedi v bližnjih deželah. Slišal sem aicer, da se v Ljubljani nekaj o tem snuje, veadar ne vein, kaj in kako. *) Ljubljanski ueilelji! na vas se oziramo, od vas pričakujemo, da bodete vreauičili misel, ki se je rodila v stoternih sercih vaših bratov. Ne bodimo zaapani, pa tudi ne preboječi tam, kjcr velja za občno dobro! — o — Iz Idrije. Pri nas sraii šolako leto 1. t. m. končali. Očitna Hpraaevanja so bila zadnje dni incseca julija, pri kterih so učitelji in učenci pokazaii, da med letotn niao pohajkovali. Rca učenci niao daril dobili, ali njihovo lepo vedenje in marljivo prizadevanje jim je bilo drugače povernjeno. Pervo plačilo so jim mnogi koristni in mnogoteri važni nauki, ki 80 ai jih nabrali. Že saino iz letnega šolskega sporočila se vidi, da so ae učenci in učitelji marljivo trudili. Na čelu v tem programu je seatavek ,,Lepopisje v Ijudski aoli" od g. F. Stegnarja. Priporočamo ta epis V8em domačim učiteljem, posebno, ker ae o lepopiaji redko kaj piše. **) Dalje vidimo, da se je v tej šoli zraven zapovedanih naukov tudi prav pridno podučevalo v godbi, posebno v petji, v lelovadatvu in v sadjereji. Posebna hvala gre prečaatitemu g. J, Kovačiču, okrajnemu šolskemu ogledniku iti blagorodnemu g. M. V. Lipoldu, domačemu aolNkernu predatojniku. Ne manj hvaležui so pa učitelji in učenci blagorodnemu g. K. H6chtl-nu, županu in c. k. bilježniku, kteri poaebno našn aolu materijalno podpira. 8. dan t. m. eo omenjeni gospod učencem, kteri so se izverstno učili, napravili na nZemljiu veliko pojedino in prijetuo nedolžno zabavo. Vsem pričujočim se je ve.seljc na obrazih bralo, videti mladež tako radoatno pa hvaležnega serca. V kratkih zahvaluicah in govorih so *) Perva stran današnjega ,,Uč. Tov." vstreza vaši želji, pa tudi upamo, da še mnogim, mnogim drugini. Vredn. •*) Tudi ta spis bo MTov." prinesel. Vredn. otroci Hvojim dobrotnikom tudi letos blago in žlahtao iniacl vtisnili, da bi jih tudi zanaprcj podpirali. Takih šolnkih prijateljev želimo vsakej šoli! — I)a si tudi (ukajšnji učitclji kaj željno vošijo učiteljskega zbora v beli Lj ubljan i, ktcrega je nain učiteljem na Kranjskem tako potreba, kakur ribi vode, ineniin, da ni putreba posebej pripovedovati. Idrijanski. Iz Ljubljane. Slavno c. k. ministerstvo za poijedelstvo jc po Bklepu 27. preteč. m. pod at. 1901 vzajemno s slaviiim c. k. ministerstvom za bogočastje in nauk o gospodarstvenum poduku določilo, da se bo na Dunaji odperla kmetijaka ali goapodarska šola za učitelje, ktera se bode začela 15. t. m. in bo trajala 6 tednov za kakih;200 — 300 učiteljev. V to šolo je dovoljeuo tudi iz Kranjakega 8 učiteljem, ktere je slavna v. k. deželna vlada izvolila, in sicer g. g.: Ivana Tomšiča iz Ljubljane, Jaka Mencingerja iz Žir, Petra Cebina iz Kranja, Karola Dermelja iz Postojne, Jožefa Barleta iz Vipave, Karola Krištofaiz Št. Mihela na Dolenskeni, Antona Jeršinovca iz Cernomlja in Franceta Cerarja iz Kočevja. Vsi ti so že odrinili na Dunaj, ker so se mogli že včeraj 14. t. m. ondot oglaaiti pri miniat. tajniku gosp. dr. Lorencu, kteri jim bo dalje naznanil, kaj jim je storiti. Da je bilo pa tem 8 učiteljem mogoče na pot iti in se tudi na Dunaji preakerbeti, so že v Ljobrjani pri c. k. deželni blagajnici dobili vaak 70 gold. zalage. Povernila pa ee jim bo tudi posebna vožnja in vožnja po želežnici (v III. razredu) in še za vsaki dan 2 gold. 50 kr. ali v vsem vkup 150 gold., učitelju pripravniške šole pa 4 gold. na dan ali vkup 200 gold. — Vidite, učitelji, to je zopet lep dokaz, da se na šolstvo in učitelje vendar le vedno bolj in bolj ozira! — +) 20. preteč. m. so imeli učiteljski pripravniki spraševanje v godbi. Menitn, da je primerno, ako ,,Tovarš" tudi o tukajšnji učiteljski pripravniški šoli svojim (ovaršem kaj pove, ker učitelji na Kranjskem so se naj več le v tej šoli učili in izučili, torej se je še vedno ali iz hvaležnoati ali pa iz radovednosti spominjajo. Bilo je pripravnikov Ietošnjo šolsko leto 25; v pervem letu 11, v drugem 14. Iz drugega leta je eden umerl in eden je pred skusnjo sel v službo. Imenovano spraševanje je trajalo od 9. do 12. ure dopoldne. Počaatili so bili z njih nazočnostjo to akuanjo prečastiti gospod eolski svetovalec in prošt dr. Jarec in prečastiti gospod viši šolski ogledoik, korar Z a v a š n i k. Tudi rnnogo drugih goapodov je bilo pričujočih. Pričelo se je spraševanje z godbino teorijo, ktera se je precej temeljito ucila. Potem je nasledovalo krepko petje poaamesnih pripravnikov. Spoznali smo pri tej priložnosti pri nekterih, da imajo lepe zmožnoati za petje, (orej jim z veselim seicem priporočamo, da naj ae v tej lepi umetnoati če dalje bolj urijo. Kar pa zadeva lepo tvarino, moramo priterditi, da gre g. Nedvedovi latinski maai, ktero so pri skušnji vsi pripravniki peli, naj veča hvala. Ne Bamo skupno petje, ampak tudi kratki satnoapevi so hc tako izverstno izpeljevali, *) Nekoliko zakasnjeno, vendar še ne prepozno. Vredn. da je bilo reselje poslusati. Le škoda, da ni bilo mogoče vseb oddelkov izpeti, ker časa bi bilo za orglanje, ktero je bilo pntein na versti, kmalu priinanjkovalo. Igrajc prelndije in cnakc reči na orglah je večina pripravnikuv pokazala, da niso ne letos, ne prej rok križein deržali, niarvcč slišalu iu videlo se je, da ao bili vsi, poaebno pervoletuiki, pridni. Konec apraševanja se je igrala nlovesna maša Ha.vdnova. Da mi uihčc ne bode očital, da aem enostransk, tudi povem, da nekteri pripravniki drugega leta niso dostali gudbinc skaanje, ter budo ae po počituicah apraaevani, ali pa bodo inogli še celo leto ponavljati. Kaj je lemu vzrok? Ne tožim, kakor da bi ae bilo od te ali uue strani premalo storilo, opomnim le to, da ni prav in dobro, ako se jemljo v pripravnico, kjer se morajo godbe učiti, taki pripravniki, ktcri pervič nino za godbo sposobni, drugič tudi taki, kteri nimajo še nikakoranih godbinih znanoati, akoravno bi bili nukoliko bolj za muziko pripravni. Pervi pri vsej pridnoati nič zdatnega storiU ne uiurcjo; zadnji se pa le redkokrat izurijo do ročnega orglanja. Če se pa oglaaijo v pripravnico učenci, ki so v šolskih rečeh posebno zmožni iu pridni, pa nimajo uaes za godbo, naj ae pa raji oproate od (ega nauka, ter naj se jim naloži drug primeren, izobraževalen nauk. 23. in 24. preteč. meseca ja bila pa akuanja iz literarnih naukov. Pripravniki 1. leta so ae učili teh le naukov: verakcga nauka in bogočastja, splošne metodike, nemakega jezika, metodike steviljenja, praktične gramatike, kazavnega poduka, branja, pisanja, spisja, lepopiaja in riaanja. Drugoletniki so bili manj obloženi, ali v proatih urah ao po šolakih razredih poslaaali. Sploh raoramo omeniti, da so se letos pripravniki več naučili, nekaj zato, ker ao iineli zdatnih podučevavnih moči, nekaj pa zato, ker ao bili morda pridnejši, kakor prejšnja leta. Posebno se je tudi za slovenski jezik bolje skerbelo, kakor sicer. Po vsem tein je gotovo, da se bo učiteljstvo zboljšalo tudi pri naa na Kranjskem, ako se bode tudi tako nadaljevalo, kakor se je pričelo in ako se bode tudi med (im oziralo na narodnost, ker narodni učitelj mora podučevati na narodni podlagi. Učili ao se pripravniki 2. leta tudi sadjereje pri vertnarju botaničnega verla, kteri jih je v kratkem času v dveh meaecih prav marljivo iz evojih obilnih skušenj in djanakih znanosti tečno pudučeval. Tudi nauk v telovadstvu so dobivali pripravniki obeh let in aicer pri nemškem ft. j. Ijubljanskem) telovadskem druatvu. Nekterih pripravnikov telovaja prav veseli, kar je lepo slišati; ali druatvo netnških telodvadcev ni naslo dosli Bimpatije pri prihodujih slovenakih učiteljih, kterih večina hrepeni po pravem domačem poduku. — 5. t. m. je bil 4. zbor Slovenske Matice v Ljubljani. Ob 8. je bila velika bv. maša in polein zborovanje v niestni dvorani. Sošlo He je bilo veliko udov domačih in vnanjih precej več od laui, ker bile so imenitiio reči na duevnem redu. Pervosednikov nameatnik, g. dr. Leon Vončina je zbor 8erčno pozdravljal, ter povdarjal, da je treba Matici pervosednika, ki ne bo toliko obložen a posli, da bo tedaj mogel več časa žertvati inatičincmu dclovanju. G. tajnik Lesar je poročeval o delavnoati matičinega odbora. Koledar ae bode v kakih 14. dnevih razposiljal, in v njem bodo brali udje odborovo delavanjc. Društvenih udov ee šteje sedaj 1360; 133 jih je ves čas odmerlo ali sicer odntopilo. Iz tajnikovega sporočila zvemo, k(ere knjige dobti udje to leto, ktere v prihodiijc. 'Matičina glavnica znaša 36.438 g\. Dr. Zupanec je podal sklep računa I. 1868. in proraeun zc prihodnje Ie(o. Potem g. dr. Cosfa predlaga po odborcm naavetu, naj Matica izdaja naučcn slovnik. G. Svetec sproži debato, ter dvomi nad materielno in dušno močjo matičiuega drustva, (er govori za odlog, ravno (ako tudi povdarja g. Šolar težavo takega podvzetja; g-ovorili so /,a predlog g. Krek, ki je tako rekoč s številkami dokazal, da so Slovenci zmožni tega se poprijeti; ravno v tem duhu je govoril g. Raic. G. Bleivveis aicer spoziiii to delo težavno, pa pravi, da se bo vse premagalo, kajli tudi Cehi so iz pučetka težavo imeli /. izdavo naačnega slovnika , z delorn pa tndi rastejo moči. G. poročevalec dr. Costa je na tanko dokazal, kako se bodo denarne moči zboljšale, da bo i/, materielne^a obzira mogo&e to delo začeti iu izpeljati, in predlog je bil sprejet po odborovem nasvetu, da naj odbor i/.voli poscbni odsek maličinih udov, kterih naj bo, kakor je nasvetoval g. Krek, dve tretjini v Ljubljani, cna pa zunaj Ljubljane. Načert nuvih matičinih pravil pride potem v pretes. Načert je bil v nekterih točkah po predlogih g. g. udov prenarejen in §. 30, ko bi iiamreč društvo nehalo, bolj na tanko določen. 0 g. Erjavčevem predlogu zaslran izdaje znanstvene terminologije nemško slovenske je bilo sklenjeno, naj se g. Erjavcu naznani, da naj «e porazumi z g. .Šulekom v Zagrebu, ki piše serbsko-hervaško imenstvo. — Izvoljeni odborniki so v Ljubljani stanujoči g. g.: generalvikar Anton Kos, etolni dekan dr. J. K. Pogačar, prof. dr. L. Vončina in dr. Franc Papež. Vnanji g. g.: Anton Černe, Mat. Majar, dr. Razlag, Dragotin Savperl, dr. Andrej Vojska in dr. Voinjak. Dramatično drustvo je prosilo Matico za 300 g\. pndpore, ker se pa na to ni nihče oglasil, se je reč izročila odboru. G. pervosednik razpašča zbor s serčnimi besedami, in družba se razide. — Zvečer ta dan je bila v čilalnici slovesna beseda. Ako se bodo vselej pravi možje v odbor volili in ee bo pri volitvah vcč gledalo na delavne nioči, kakor na slavna imena, bo društvo čversteji in čversteji rastlo in svoj namen ,,omiko slovenskega naroda" vselej spolnovalo. — Včeraj 14. t. m. dopoldne je bil v tukajšni narodni čitalnici občni dijaški shod,h kteremu se je zbralo mnogo slovcnskih dijakov višjih šol. Dramatično društvo je lemu shodu na čast igralo zvečer igri: ^Ultra" in nFilozof." — Pretečeno nedeljo je bil v Ljutomcru na Štajerskem velik shod ali tabor slovenskega naroda. Med drugim hc je ludi sklenilo , da naj bodo IjudHke šole čisto slovciiHke, v srednjih šolah pa učni jezik Hlovenski, iu neniški jezik naj ostane ueni predmet. 253 254