Vi
en
KONFERENCA
MOSKVA« Dokončane so vse.priprave za konferenco zunanjih ministrov štirih velesil, ki bi naj izdelala mirovno pogodbo z Nemčijo in Avstrijo. Konferenca^bo v avijatičarskem domu v Ljočikij oddaljeni skoraj 5 km od središča Moskve* Zunanja ministra Bevi Bidault bosta s. svojimi delegacijama prispela dan.es ali jutri v Moskvo,. Ameriški zunanji minister general Marshall je na potu iz Pariza včeraj priletel z leta m v Berlin, kjer se je ustavil za dan. Danes bo nadaljeval pot proti Moskvi, Politični komentator britanske radijsxe družbe (BBC) je danes zjutraj govoril o možnostih uspeha moskovske konference. Uspeh konference je odvisen od tega, ali se bodo velesile zedinile na kompromisno rešitev med nasprotujočimi si stališči, ki ga zavzemajo do rešitve nemškega vprašanja. Vzhodni blok, ki mu stoji na čelu Sovjetska Rusija hoee'močno centraliziran# Nemčigo. Na popolnoma nasprotno skališ če se je postavila 'Prandija,' ■	-
ki -hoče .Nemčijo imeti razkosano in federativno urejeno, AhglsškoV' stališče do nemškega vprašanja, ki ga'podpira tudi Amerika, pa je nekak' kompromis med ruskim in francoskim ekstremom. Po Bevinovem mnenju naj bi imela Nemčija	centralno vlado,	ki	pa naj bi ne imela
prevelike oblasti. Vkljub centralni vladi pa	bi	naj po angleškem
načrtu, Nemčija bila razdeljena na:pokrajine, ki bi imele svoje parlamente 's potrebno avtonomijo. Po mnenju Angloamerikancev je odvisen uspeh 'konference in s tenj tudi bodočijmir od tega, ali bodo obe skrajnosti pristale na tako ali-drugačno kompromisno rešitev.Francija bo verjetno, čeprav nerada* pristala na angloamerikanski predlog. Marshall in Bevin bosta	skušala^pregovoriti	tudi Sovjete, da
sprejmejo angloamerikansko	stališče, Ce pa	ne	bosta uspela, je	e-
dina možna rešitev,, da Amerikanc-i in Britenci uredijo svoji dve zoni po svoji zamisli. To pa bi privedlo do tega, da bi bila Evropa razdeljena v dve sferi zahodno in vzhodno# meja med njim pa bi šla sko-
zi osrčje Nemčije, najhujšega.
Taka ‘'rešitev61 pa bi utegnila privesti svet do
LAKE SUCCES. Na seji Varnostnega sveta so včeraj razpravljali o izročitvi bivših japonskih ;■ mandatnih otokov v Pacifiku v upravo Združenim državam.Britanski zastopnik Sir Aleksander Ca-dogan je izjavil, da je Britanija pripravljena sprejeti ta načrt pod pogojem, da se končno odloči o njem šele po podpisu mirovne pogodbe z Japonsko. Ameriški delegat je pristal na sovjetski predlog, po katerem se otoki izreče v upravo Združenim državam, ki pa jih ne- smejo anektirati. Razprava o tem vprašanju se bo nadaljevala na prihodnji seji.
PARIZ, Herrio-u je včeraj pre-čitnl poslanico italijanskega parlamenta francoski narodni skupsči*-..Italijanska poslanica predlaga
sodelovanje med obema romanskima narodoma.
i.	' WASHINGTON, Iz Bele hiše so včeraj objavili, da je predsednik Truman iz političnih razlogov odložil svoj obisk na Raribijskih otokoh. Vzrok odložitve je po tem poročilu najnovejši razvoj dogod-ko^.Ni pa bilo povedano, ali so ti dogodki notranje ali zunanjepolitični.
PRAGA* Snoči je bil v Pragi v podpisan kulturni sporazum med Češkoslovaško in Belgijo. Sporazum sta podpisala zunanja ministra Ma-saryk in Spaak.'
. LONDON. Kakor -Združene države je' tudi* Velika Britanija poslala sovjetski vladi protestno noto radi vmešavanja sovjetskih okuj>a-» : cijskih oblasti v notranje madžar-, ske( zadeve*	-j	f	■
Wopifro E
VtUTutLAV
)oto dne 22,.sveČena je prispel v Rim prvi diplomatski zastopnik arabskega sveta, ki bo pri Vatikanu zastopal svojo državo. poslanik Charles Helou bo zastopal libanonsko republiko pri Sv.Očetu, kateremu bo te dni izročil svoje poverilnice. To dejstvo je sil« no važno,ker doslej niti ena izmed arabskih držav pri Vatikanu Se ni imela svojega stalnega zastopnika.
ZDRUŽENE DRŽAVE N BALKAN
Iz New Torka poroča agencija lPK,da je bivši ameriški zunanji minister Byrnes pred ameriškim kongresom govoril, kako močne so zasedbene čete zunaj Nemčije. Rusi imajo zunaj Ifemčije 500.000 mož, Američani 200.000, Angleži pa 250.000 mož. Dejal je, da je ameriških Čet v teh deželah za policijsko službo preveč, za vojaško pa mnogo premalo.Nato se je Byrnes dotaknil tudi razvoja v balkanskih državah. Pri tem je priznal,da je vsekakor mogoče, da bi Balkan spet postal povod za novo" vojsko.
„Ied tem je britanska vlada svojemu parlamentu sporočila,da bo svoje Čete iz Grčije umaknila, kakor hitro bo mogoče. S tem dej-stvom torej računa Že tudi grška vlada. Le tako razumemo, zakaj je grška vlada prav te dnj združenim državem severne Amerike poslala nujno prošnjo za finančno in vojaško pomoč, za dobavo vojnega materi jala in za arneriške »tehnične in uprafone svetovalce. To se je zgodilo gotovo zanašajoč se na Marshallovo izjavo, ki je rekel, da se Združene države na vao moč zanimajo za to, da se na Grškem obrani red in obnovi blagostanje. (UP).
Iz Ankrre pa poročajo, da je tudi turška vlada živahno pozdravila ameriško pripravljenost pomagati Grčiji, ker Turki v tem vidijo ameriško odločnost, s katero nameravajo Združene dafcžnve poseči tudi v politiko v vzhodnem Sredozemlju ter tako ustaviti rusko vdiranje v te dežele. Ker se Turčija $e šibi pod bremeni,ki so ji naložena zaradi trajne vojaške pripravljenosti, bo Turčija tudi prosila Ameriko za gospodarsko podporo. (FUD).
RUSIIA SE SE. NE BO UMAKNILA?
Iz Curiha'poroča agencija APA,da je ugledni Švicarski list "Neue Zuricher Zeitun&" dne 6.t.m. iz Bukarešte prinesel ta le članek: "V nasprotju z optimizmom drugih podonavskih držav y Bukarešti nikakor ne pričakujejo,da bi ruske čete kaj kmalu zapustile Ru-munijo, ker bodo po rumunslci sodbi pariške mirovne pogodbe mnogo bolj počasno ratificirali, kakor pa si v Evropi žele in pričakujejo.
V Rumuniji vedo,da je rumunska dežela vaiahija nenavadno važna za dovoz in zveze Sovjetske zveze v Bolgarijo, Jugoslavijo, Ogrsko in Avstrijo. Pred kratkim je bil med Prago in Moskvo sklenjen dogovor, da bodo ruske čete v Avstriji imele neposredno zvezno pot
skozi Slovaško v Galicijo, Po tem dogovoru je Rumunija sicer nekoliko razbremenjena. Vea^dar bil Rumunija za ruski promet postaja tum bolj
važna, čim bolj se zmanjšuje število ruskih čet v podonavslcih deželah. Razdejanih železniških predorov skozi Karpate niti niso začeli ge obnavljati. zato ni pričakovati, da bi se ruske zasedbene čete umaknile iz Rumunije, ko bi bila uveljavljena državna pogodba z Avstrijo.
KOMUNISTIČNI P 0 R A Z V MANDŽURIJI
Reuter poroča iz ŠangajasKakor je dne 5.t.m.bilo v jangaju razglašeno,se komunistične čete v Mandžuriji na vsej črti umikajo,kakor hitro se je Tjilo kitajskim vladnim četam posrečilo komunistične črte prebiti in tako končati obleganje mesta Tehsul,ki legi kakih 70 km severno od glavnega mandžurskega mesta.
Sobota, 8.marca 1947. -TABORIŠ C N I K Stran 185., Štev. 67.
BiW:smiN Ni ^r^MRIšTERT-
Dunajska "flfcltpresse" prinaša po angleškem listu "Manchester Guardian" poročilo poročevalca Aleksandra Wer1^ia o tem, zakaj je Stalin odstopil kot vojni minister, o čemer smo ge poročali.V uvodu pravi poročilo,da je ta odstop zlasti tik pred moskovsko konferenco zelo pomemben. Poslej bo Stalin v vladi samo še predsednik ministrskega sveta,Čeprav bo vrhovni poveljnik rdeče vojske še ostal.To pa v mirnem času ni nikaka važna služba,čeprav bo Stalin zunaj vlade Še vezal stranko in vlado. Pač pa se bo Stalin poslej začel bolj brigati za zunanjo politiko,katera zdaj za Rusijo postaja najvažnejše vprašanje, Nato pa poročilo nadaljuje;
''Sovjetsko zunanjo politiko že več let skupno ravnata Stalin in Molotov.m pa hoče zdaj Stalin zunanji politiki posvetiti še več svojega časa,nam to dejstvo mnogo pove in morebiti tudi mnogo obljubi ja.V svojih osebnih izjavah, zlasti v prejšnjem septembru,je Stalin venomer dopovedoval, kako nujno potr&ben in tudi mogoč je sporazum med vojnimi zavezniki, torej med Vzhodom in zahodom, ne glede na ideološke razlike. Stalin je resnično z oljem polival razburkane valove, de so se začeli le preveč grmaditi in dvigati.Vsakokrat je posegal vmes in pomagal preprečiti kak prelom ter prekoračiti mrtvo točko. -Lahko rečemo, da Sovjetsko zvezo hudo briga,da bi moskovska konferenca dosegla uspeh,in sicer vkljub vsemu in čeprav naj bi ž$e tako dolgo trajala„dele potek konference bo pokazal,v koliko bo to mogoče doseči s kompromisi (in Stalin je kompromise tudi že sklepal),a-11 s koncesijami in odstopanjem,ali pa z razkrivanjem napak svojega nasprotnika (z dosledno mobilizacijo inozemskega javnc-ga mnenja v podporo ruskega s tališča), Prav nič pa ne smemo dvomi ti,da si Rusijatianes bolj kakor kdaj koli poprej želi,da bi dosegla pametnu sožitje z zunanjim svetom.-Pr^ tem pa Nemčija nikakor ne pomeni še vsega,kar Rusi jo danes skrbi.Čeprav navadni sovjetski državljan ni ravno usmerjen proti daljnjemu vzhodu,sta pa tc vsekakor vladna stranka in pa sovjetska vojska,kakor :ni je zadnjič odkrito povedal ruski častnik:
"Dobro bo,ko bomo Nemčijo izločili,ampak to nikakor ni še vse! Ostaja nam še daljnji vzhod,ki pa bo trši oreh!"
yV\ED SEBOJ
u-aš&n;)0 zlasti zato,ker ni enotna,
fSgko vprašanje zlasti zjrEo,ker ni enotna,marveč je v njej toliko narodnostnih,verskih in socialnih razlik,kakor nikjer drugod.Indiji je enotna le po zemljepisni legi,v drugem pa v niče-mer ne.Zato je za to deželo tako težko dobiti primeren način za njeno samovlado.Zlasti se enotni Indiji upirajo bojeviti muslimani na severu,ki jih je sicer mnogo manj kakor Indov^ ki pa so važni činitelj, ker meje na Afganistan in z njim na Rusi j o .Med njimi in Indi s.o stalni boji.Tako se n.pr. začno med prebivalci enega kraja,kjer je več ver,ali kjer so muslimani pomešani z Indi,hudi in krvavi boji zaradi krave ali prašiča.Muslimani ne jedo svinjskega mesa,ker jim je svinja nečista žival.pač pa jedo in koljejo govedo»Govedo pa je Indom sveta Šival,ki je ne smejo ubijati.
Tudi te dni poročajo o takem boju,ki je iz neznanega vzroka nastal v indijskem mostu Lahora.Vzroka ne vedo,pač pa je vse mesto polno krvavih bojev med Indi in muslimani, ki so trajali ves dan 5ot,m Vojaške posadke v vsej pokrajini Pandgab_ so v pripravljenosti. Policija in vojaštvo je moralo strel jati,pri čemer je bilo mnogo ljudi ali ubitih ali ranjenih« Ubitih je bilo baje 100 ljudi. Vse zveze z drugo Indijo so pretrgane, listi v mestu niso izšli.
KAJ BO OBRAVNAVALA MOSKOVSKA
KONFERENCA
Pred svojim odhodom v Moskvo je britanski zunanji minister Bevin v spodnji zbornici povedal.dri od moskovske konference pričakuje le omejenih uspehov. Kakor pišo.j o angleški listi,je dnevni red moskovske konference tako le sestavljen:
1. Najprej bo obravnavala poročilo zavezniškega kontrolnega sveta v Berlinu.To poročilo se peča z demilitarizacijo Nemčije, z gospodarskimi zadevami,reparacijami,denacifikacijo in s tem,kako naj bi se v Nemčiji obnovile demokratske ustanove.Poročilo samo-pa dokazuje,da se zavezniki v'poglavitnih vprašanjih niso zedinili*
2. Nato pride na vrsto vprašanje,kako naj bi se Nemčija začasno uredila.Med naziranjem zahodnih držav,ki si žele federalistično ureditev in med naziranjem Sovjetske zveze,ki hoče centralizirano Nemčijo,je pa ostro nasprotje.
3. Poročilo n-omestnikov zunanjih ministrov o londonskih posvetih,pri Čemer bodo obravnavali tudi vprašanje Porurja, Porenja in nemških meja.
4. Byrnesov načrt namerava 25 letni pakt med Štirimi velesilami, s kateriir naj se zavaruje nemška razorožitev in uredi konec zasedbe, Bevin je ta načrt toplo priporočal, Rusi pa celih 9 mesecev o njem niti govoriti niso hoteli.
5. Poročilo o razdeljevanju porurskega premoga.
6. Načrt državne pogodbe z Avstrijo in obravnava zahtev malih zaveznikov glede Avstrije. Velika Britanija in Amerika bosta hoteli to vprašanje čim prej obravnavati. V Londonu pa so si na jasnem, da bo to vprašanje silno težavno, čeprav upajo,$a bi se utegnila vendarle najti ugodna rešitev.
Poleg' teh uradnih posvetov pa se bodo posamezne delegacije o Nemčiji in Avstriji Še posebej med seboj posvetovale. Zlasti na -glašajOj da se bosta Bevin in Marshall med seboj posvetovala o Grčiji, kateri naj bi po angleški in gr§ki prošnji zdaj pomagala tudi Amerika*
—o o—o—
GOSPODARSKI ODBOR ZA EVROPO je sklenil ustanoviti socialni svet UNO. Ta odbor naj v Evropi skrbi z" obnovo po vojski razdejanih krajev. •
ATLEE je izjavil v spodnji zbornici,da je vojska med Anglijo in Ameriko prav tako malo megoča,kakor vojska med Anglijo in Sovjet-
SkoGŠ3lf°GVERILCI so napadli komisijo Združenih narodov pri mestu Agoriani.Se le na posredovanje ruskega zrstopnika v komisiji,so se uporniki umaknili in komisiji dali mir-"
AKONTACIJA ZA MAREC pri Lienzer-sparkasse vloženega denarja se dobi od ponedeljka dalje v običaj -nem prostoru med uradnimi urami. Prinesite s seboj Index karte,pooblastila 0
PODJETNIK BACHER v Dornbachu sprejema delavce za delo na cesti Spittal-Gmud.Delavci se vozijo vsak dan zjutraj z avtomobilom na stavbišče in se vračajo za večerjo v taborišče.Doslej dela ge nekaj nagih taboriščnikov pri firmi*Interesenti naj se zglasijo pri avtomobilu,ko pride zjutraj iskat delavce.-Isti podjetnik nujno potrebuje 1 moškega in 2 ženski za•poljska dela na svojem posestvu.Plačilo po tarifi,dobra postrežba in postopek zagotovljen.
DETAVKO (šteparico) za šivanje gor.delov čevljev išče čevlj.mojster v Celovcu.Zaslužek od komada, stalen in dober.Obvestila v bar„ 3/59.
IZGUBILA sem srebrno svetinjico .Najditelja naprošam,da jo vrne v naši upravi.