Zdraflfcitjc sfcfovne Mlani Bolan človek hrepeni po ozdravljenju. Narava se trudi, da izlo.i iz sebe vse bolezenske ikali in snovi. Če lastna ¦moč ne zadostuje ve_, se pokliče na pomoč zdravnik, da bolnika preišče ter predpiše sredstva zoper bolezen. In ako eden zdravnik ne zadostuje, se jih zbere •več, da na skupnem posvetu pretresejo stanje b-olnikovo ter siklenejo čim učinkovitejši na.in zdravljenja. V Londonu so se sestali zdravniki. V Londonu sedaj zboruje zbor zdravnikov. Svoje vrste ..dravniiki so. Niso izštudirani medicinci, marve. so državniki, politdiki, gospodarski in finančni str.kovnjaki.Bolnik je čl.veštvo, porazdeljeno na razne narode in države. Bolezen je gospodarsika ikriza, ki tlači vse narode, velifce in majhne, ki pritiska na ,vse države, agrarne in industrijske. V pondelj ek, 12. junija, so se zbrali iz vseh delov sveta, da se posvetujejo med seiboj, ikako bi se dala gospodarska Ikriza le ne odstraniti, pa vsaj omiliti. Predpriprave za največjo svelovno koniersnco. To je že druga gospodarska svetovna konferenca po svetovni vojni. Prva je •bila spomladi 1922. Ni imela zaželjenega tispeha, ker ni mogla izgladiti veliIkih gospodarskih, odnosno trgovsikih nasprotstev, iki so se že takrat pojavila med posameznimi državami. Ker so se potem razmere slabšale od leta do leta, >je Anglija, ki ni izgubila zaupanja v mednar.dno vzajemnost, sprožila misel aiove svetovne gospodarske ikonference. Na konferenci v Lozani (v Švici) je bil iansko leto sprejet ta-le angleški predlog: »Vlade naj se povabijo h konferenci, da sklenejo potrebne naredbe in dolo.ijo sredstva za odstranitev gospodarskih in finančnih težav, ikatere so povzročile ter vzdržujejo krizo, ki na njej trpi svet.« Zveza narodov se je zavzela za ta angleški predlog ter sestavila posebno ikomisijo, ki se je sestala 20. januarja 1933, da sestavi delovni program konference ter izvrši vse potrebne priprave. Ko so bile te izvršene, se je zbrala v Londonu konferenca, Iki je največja mednarodna konferenca od Dunajskega lcongresa, kateri je zboroval 1. 1815 po porazu francoskega cesarja Napoleona iVelikega. Dolgovno vprašanje. V Londonu so navzoči zastopniki 66 držav, ki so prišli iz vseh delov sveta; ni nobene važnejže države, ki bi ne bila zastopana na londonski ikonferenci. Naloge, ki jih dma konferenca rešiti, so velike in težavne. Gre predvsem za vprašanje mednarodnih dolgov, s katerimi je v ozki zvezi vprašanje vojne odškodnine, ki jo mora plačati Nemčija. A'ko Zedinjene države Severne Amerike ne popustijo v svoji zahtevi, da jim Evropa mora plačati dolgove, najete za časa svetovne vojne, bo Nemčija morala dalje plačevati vojno odškodnino. Zedinjene države pa kažejo v tem vprašanju neko trdovratno nepopustljivost. Valutno vprašanje. Brez rešitve dolgovnega vpra.anja je otežkočena rešitev valutnega vprašanja. Zadnji dve leti so države z malimi izjemami opustile ^lato valuto, katero še najbolj branijo Francija, Švica in Holandsika. Vprašanje državnih valut je najbolj pereče med vsemi, brez njegove rešitve ni misliti poživitve meddržavnega trgovskega prometa. To vprašanje ni nerešljivo, ako prevladuje pri finan.no močnejših državah dobra volja. Na londonsiki konferenci je angleški finančni minister Chamberlain dobro poudariil, da je treba doseči takojšen spora.zum glede valut, da se napravi konec sedanjemu nihanju vrednosti denarja. Potrebno je omejiti rabo zlata, ki služi za ___tje barikovcev, in pripravlti države, ki razpolagajo z velikimi zlatimi rezer-< vami, do tega, da dovolijo predujem« drugim državam. Vsa;ka trajna in rea-i nična obnova gospodarstva je odvisna' od razširjenja kreditov (posojil). Ali največja ugodnost all prednost v trgovskem prometu. Na trgovsko-političnem področju mo^ ra londonska konferenca reSiti te_k_ vpra.anje trgovskega prometa med državami, ki je sedaj z raznimi ovirami zelo omejen. Poderite carinsike zidove, ki so sedaj zgrajeni med posameznimi državami! To geslo poudarja na konferenci zlastd Amerika, z njo tudi Angli« ja. Doseči se vsaj mora carinsko premirje. Za manjše obdonavske države, med katere tudi spada naša država, stoji v tem oziru v ospredju vprašanje največjih ugodnosti ali pa predn.stnih carin. Za določilo največjih ugodnosti (V, trgovskem prometu med državami) sa zavzemajo države z velikim gospodar-* skim podro.jem, kaikor Zedinjene države, Anglija, Francija in Nem.ija. Toda gospodarske stiske, ki na njii trpijo države Srednje in Vzhodne Evrope, nuj-i no zahtevajo, da se tem državam dad. koncesije v obliki prednosti Da drugl podlagi kot na podlagi prednosti se agrarnim državam ne more pomagatL Londonska konferenca ne bo, vsaj tak§no je naše upanje, odklondla sistema prednostnih carin. ,