PoStnfoa plačana v gotovini. Leto XV., štev. 27 Ljubljana, sobota J. februarja 1934 cena Z.— Din ut>iavuisivo. L.juuijana, Knafljeva Ulica a. — leleton St 3122, 3123, 3124, 3125, 3126 Inseratni oddelek: LJubljana, Selen-burgova al. 3. — Tel 3492. 2492. Podružnica Maribor: Ciospoaka ulica št. 11. — Teleton št 2455 Podružnica Celje. Kocenova ulica flt. 2. — Telefon št 190 Računi pn pošt ček zavodih: Ljubljana št 11 842. Praga čislo 78.180, Wien «t 105 241 Naročnina znaša mesečno Din 26*—% Zs Inozemstvo Din 40__. Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 8122, 3123. 3124. 3125, 3126 Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon St 2440. Celja, 8trossmayerJeva ulica Štev. 1. Telefon št 65. Rokopisi m ne vračajo. — Oglasi po tarifu. SPORAZUM 0 DAVČNIH ZAKONIH Po dvomesečnem boju je skupščinski finančni odbor včeraj končno sprejel predloge finančnega ministra v znatno omiljeni obliki — Lepi uspehi slovenskih poslancev Beograd, 2. februarja, v. Po tridnevni pavzi je danes finančni odbor Narodne skupščine nadaljeval svoje delo. Seja se je pričela ob 10 uri. Po daljšem nizu pred-konferenc 90 bili doseženi sporazumi glede vseh še nerazčiščenih vprašanj in je mogel finančni odbor danes brez večjih težav sprejeti tri najvažnejše zakonske načrte, dodatke k zakonu o neposrednih davkih, o taksah in o trošarinah O vseh teh zakonih bo v Narodni skupščini poročal narodni poslanec dr. Oto Gavrilovič Popoldne je finančni odbor SDrejel še ostale točke, ki so bile na dnevnem redu m sicer spremembe v zakonu o carinskem postopku in spremembe v zakonu o vojni škodi. Vsi ti zakonski načrti bodo sedaj postavljeni na dnevni red Narodne skupščine. Za ponedeljek ob 15. je predsednik Narodne skupščine dr. Kumanudi sklical prvo sejo skupščine po božičnih počitnicah Na seji se bo nadaljevala diskuzija o zakonskem načrtu ra pobijanje spolnih bolezni, ki se je že na zadnji seji skupščine pričela. Bržkone bo že v ponedeljek debata o tem zakonskem načrtu zaključena in bodo tako že na dnevni red naslednje seje postavljeni finančni zakonski predlogi. Verjetno je, da bo finančni odbor predložil Narodni skupščini tudi zakonski načrt o izrednih kreditih v znesku 20 milijonov dinarjev. Ti krediti se bodo krili s prihranki, doseženimi v letošniem proračunu. Davčna osnova za pridobr.ir.o Najvažnejše spremembe so bile na današnji seji firančnega odbora sprejeta glede znanega 5 7 zakonske novele o neposrednih davkih. § 7 se v novi stilizaciji glasi: K členu 53. zakona o neposrednih davkih se djda: Davčna osnova '.a vsa podjetja z neomejeno zavezo, za industrijska, rudarska, bančna, železniška, brodarska, tramvajska in mednarodna transportna podjetja se v primeru, da njihov letošnji promet prekaša znesek 500 000 Din, določi po bilanci, zasnovani na knjigah ki jih morajo vsa ta podietia redno voditi Ocena davčne osnove za ta podjetja sp3da v delokrog davčnih odborov. Za pregledovanje knjig in računov veljajo odredbe družbenega davka. Davčna osnova za vse obveznike pndob-nine ne more biti maniša od dvakratnega zneska stanovanjske najemnine, če ta najemnina ni večja od 6000 Din na leto: ne manjša od dva lii polkratnefia zneska najemnine. če je večja kakor 6000, a manjša kakor 12.000 na leto: r.e manjša od trikratnega zneska najemnine, če ie večja kot 12.000 in ne presega 24.000 Din: in ne maniša od tri in polkratne stanovanjske najemmie. če ta presega 24.000 Din na leto Določenemu znesku najemnine zz stanovanie se doda po kraju in položaju podjetja 10 do 30 odst. najemnine za poslovne lokale V podjetjih z več družabniki se izračuna osnova v manjši meri. in sicer: če sta pri podjetju dva družabnika v višini 75 odst skupne najemnine za stanovanji obeh družabnikov, če je več družabnikov, pa 50 odst skupne najemnine za stanovanja vseh družabnikov Najemnina za poslovne lokale se v tem primeru določi kakor gori. Za podietia, katerih lastniki stanujejo v inozemstvu, se določi minimama osnova tako. da se ta podietia vzrioredijo s slič-nimi podjetji domačih lastnikov. Določena stanovanjska naiemnma se zniža za 10 odst na vsakega mladoletnega ali nepreskrbljenega otroka: znižanje pa ne sme presegati 40 odst. stanovanjske najemnine. Pod najemnino se razume ona odškodnina. ki tvori osnovo za odmero zgradarine za stanovanje ali lokal Če se podjetje vodi v zgradbi, ki ni podvržena zgradarini, se izračuna minimalna postavka s parifi-kacijo ali ocenitvijo najemnine Minimalna postavka se izračuna po teh odredbah tudi v primeru, če je zgradba ali stanovanje v posesti žene ali kakega drugega člana rodbine Reklamacijski odbor določi na protest davčnega obvezanca po predhodno dobljenem mnenju pristojnih davčnih odborov davčno osnovo tudi pod minimom. določenem po gornjih odredbah, če obvezanec dokaže, da njegovi dohodki ne dosegajo tega davčnega minima V tem primeru mora reklamacijski odbor odločiti o protestu v roku treh mesecev od dneva, ko se protest ! vloži. Plačevanje davčnih zaostankov Finančni odbor je prav tako sklenil, da se vsi davčni zaostanki do leta 1932 plačajo v 11 letih, ne da bi se obrestovali. Sklep se glasi: a) Državi do konca leta 1932. dolžni neposredni davki se plačajo najkasneje v ti;ku 11 let, pričenši z letom 1934.. in to: če znaša dolg dvakrat ali večkrat toliko, kakor znesek enoletnega davčnesa predpisa v 11 letih: če znaša devet netin davčnega predpisa, v 10 letih v 9 letih če znaša osem petin pri sedmih pet'nah v 8 letih, pri ?est:h v 7 letih pri petih v 6 letih, pri štirih v 5 letih pri treh v 4 letih pn dveh petinah v 3 letih pri em petini v 2 letih, če pa je davčn1 zaostanek maniš- od ene petine davčnega predpisa, se mora v celoti plačat' v letu 1934. b) Tako določeni znesek se bo plače- val v obrokih po zakonskih določilih, ki veljajo za tekoče davke. c) Pod enoletnim davčnim predpisom se razume oni znesek neposrednih davkov, za katerega je bil davčni obvczanec zadolžen v davčnem letu 1933, ali če za to leto zadolžitev ni bila ceiotna. v kakem prejšnjem letu. d) Za zakasnela plačila dolžnih davkov se plačajo obresti, toda le od dneva dospelosti pr- gornjih določbah. e) Kdor bi po obstoječih predpisih in odredbah zaprosil v svrho izvestnih pravic ali odobreni za potrebno uverenje o plačanih davkih, se mu uverenje izda, če davčne oblasti doženejo, da je plačan dospeli del tekočih in dolgovanih davkov. V slučaju izselitve iz države se zahteva plačilo vseh dolgovanih in dospelih davkov Ta sklep, k; je bil sprejet n* predlog finančnega ministrstva, je izzval v finančnem odboru splošno zadovoljstvo. Narodni poslanec g. Mohorič se je ministru zahvalil za končno ureditev, ki pomenja velik uspeh zlasti za poslance iz dravske banovine. Ti so ves čas stali na stališču, da je treba vprašanje zaostalih davkov enkrat za «-selej primerno rešiti, ter so zahtevali, da se vprašan ie likvidira še pred uvedbo novih bremen. Vlada je njihovo stališče spre-iela in praktična posledic* ",e bila. da je bilo finančnemu odboru predloženo v okviru načrta o neposrednih davkih tudi to določilo, ki ga je finančni odbor sprejel z aklamacijo. Nar posl. Mohorič Je dalje prosil finančnega ministra, naj upošteva, da ima mnogo davčnih obveznikov, katerih davki so I v zastanku. svoje vloge pri denarnih zavo | dih, ki sedaj niso sposobni mobilizirati ta j denar Pri izvajanju uredbe o sanaciii de narnih zavodov naj finančni minister upo-• š>teva te okolnosti in naj poskuša v sporazumu s trgovinskim ministrom najti primerno solucijo. Zahteval je nadalje, naj se dovolijo kompenzacije s terjatvami, ki jih imajo posamezne osebe, kakor n. pr državni dobavitelji in drugi pri državi. Finančni minister je predlog spreiel na zna. nje in je izjavil, da bo izdal potrebne odredbe, ker je mnenja, da je ta zahteva pravična in utemeljena. DrugI sklepi finančnega odbora Nato je finančni odbor sklenil, da se črtajo odredbe glede šolnine aa nedržavnih šolah, tako da se te šole izenačijo z državnimi šolami. Narodni poslanec Mohorič je zahteval, naj se uredi vprašanje šolnine tudi na samoupravnih šolah, tako da bi se dohodki teh taks prepustili samoupravam, ki vzdržujejo take šole. Odbor Je končno znižal šolnine ▼ strokovnih obrtniških šolah za polovico. Glede transportnih taks je tiar. posl. Mohorič stavil dva predloga, ki sta bila oba sprejeta, namreč, da se zaradi povečanja vozninske takse, ne smejo povišati izvozne tarife, ker bi to zmanjšalo našo konkurenčno sposobnost v inozemstvu, ter da se zaradi vozninske takse ne smejo povečati cene tramvajskih kart na ta način da bi se zaokrožile navzgor. Finančni minister je odgovoril, da bo v kratkem povabil zastopnike prizadetih podjetij na sestanek ln od njih zahteval primerno solucijo. tako da cene tramvajskih kart ne bodo povečane. Na predlog nar. posl. Krejčija je finančni odbor sklenil, da se črtajo trošarine na gradbeni material, na les, keramiko in opeko. Namesto teh trošarin se uvede taksa, ki se bo plačevala na osr.ovi proračuna za zgradbe in bo znašala pol odstotka, če bo proračun znašal do 50.0Č0 Din, 1 odstotek če bo znašal do 200.000 Din in 1.5 odstotka če bo znašal več kakor 200.000 Din. Finančni odbor je sklenil, da vse zadruge, ki prodajajo svoje blago nečlanom, ter zadruge, ki prodajajo luksuzne predmete ali alkoholne pijače, izenačijo z drugiT.i trgovskimi podjetji. Listo luksuznih pred metov bosta sestavila finančni in kmetijski minister. Takse na račune do skupnega zneska 20 dinarjev se ne bodo pobirale; na račune od 20 do 100 Din se bo plačala taksa 0.50 Din na višje račune pa taksa 1 Din. V nadaljnji debati je finančni odbor sprejel še celo vrsto manj važnih sprememb v zakonu o neposrednih davkih. Kot uspeh naših poslancev je treba podčrtati tudi sporazum, ki je bil dosežen glede pavšaliranja davkov obrtnikom na deželi, ki v bodoče ne bodo več izpostavljeni kompliciranemu postopku (vlaganju prijav, določevanju davčne osnove po davčni oblasti itd.). Te ugodnosti o pavšaliranju davkov se bo lahko poslužilo 18.000 obrtnikov v dravski banovini, ki predstavljajo okrog 85 odstotkov celokupnega obrtniškega stanu v Sloveniji. Narodni poslanec g. Mohorič je razen tega zahteval, da se pri odmeri davčne osnove pri družbenih podjetjih postopa pravično. Finančni minister je glede te zahteve izjavil, da bodo v primeru nesporazuma zaradi pravilnega vpisovanja faktur v poslovne knjige vselej zaslišane tudi pristojne gospodarske zbornice. Glede davka na zgradbe v pasivnih krajih, kjer se hišni lastniki ne morejo vzdrževati od dohodkov svojih zemljišč, je finančni minister izjavil, da bo izdal odredbo, da se pri praktičnem izvajanju zakona upoštevajo gospodarske in socialne prilike prizadetega obveznika ter da se njegova davčna bremena prilagodijo njegovim plačilnim sposobnostim. * Priznati je treba, da so narodni poslanci iz dravske banovine po dvomesečnem stvarnem in strokovnem delu dosegli zelo lepe rezultate glede na predloge, kakor so bili predloženi Narodni skupščini, in upoštevati obenem neodložljive državne finančne potrebe. V vseh glavnih vprašanjih, ki posebno zadevajo gospodarstvo v dravski banovini, so bile dosežene znatne olajšave, razen tega pa tudi kavtele, da bo postopek pri določevanju davčnih osnov pravičen in objektiven. Sedanja davčna reforma, ki so jo diktirale težke razmere, pa je vsekakor prehodna etapa v prilagoditvi davčnih bremen splošnemu gospodarskemu stanju v naši državi. Izjave, ki sta jih podala ministrski predsednik in finančni minister, bodo omogočile tudi v praksi, da se bodo pri Izvajanju davčne reforme docela upoštevale upravičene pripombe in stvarne kritike, ki so se iznesle glede sedanje prakse in njenih velikih napak v toku diskusije o zakonskih načrtih v finančnem odboru. Seja senata Beograd, 2. februarja, p. Predsednik senata g. dr. Ljubomir Tomaš:č je sklical prihodnjo sejo senata z petek, dne 9. februarja. Beograjska konferenca Danes se prično posvetovanja zunanjih ministrov balkanskih držav — Prihod gg. Titulesca in Ruždi beja Avstrija bo apelirala Društvo narodov Odgovor Nemčije na avstrijsko demaršo je vseskozi negativen — Manifestacija avstrijskih kmetov za DollSussa Dunaj, 2. februarja. AA. Snoči je prispel odgovor nemške vlade na avstrijsko demar-šo v Berlinu. Ministrski svet je z obžalovanjem ugotovil, da tudi ta odgovor ne ustreza poskusu dunajske vlade, da se neposredno poravna spor, ki obstaja med obema nemškima državama, ln da prizadevanje dunajske vlade nI našlo primernega razumevanja pri nemški vladi. Nota, s katero odgovarja nemška vlada na pritožbe avstrijske vlade, gre preko vseh teh pritožb kakor da bi jih sploh ne bilo. Nemška vlada enostavno zanika od avstrijske vlade navedena dejstva. Ministrski svet je soglasno sklenil, naj avstrijska vlada pod vodstvom kancelarja dr. Dollfussa izbere v bodoče pot k| ji je vsillena po sedanjih razmerah. V političnih krofih računajo s tem, da se ho Avstrija sedaj obrnila na Društvo narodov. Dunaj, 2. februarja. AA Dunaj je bil danes v znamenju velikega kmečkega shoda lz vseh krajev Spodnje Avstrije so prispele velike množice kmetov. Pridružila so se jim tud' številna odposlanstva iz drugih avstrijskih pokraiiin Računajo, da se ie danes zbralo na Dunaju nad 100.000 judi. Iz raznih krajev je prispelo poleg oiačenih rednih še 80 posebnih vlakov. Ogromna stotsočglava covorka ie krenila po glavnih dunaisk;h ulicah do Doslopia voinega ministrstva. kier stanuie zvezni kancelar dr DolLfuss. Predsednik kmečke zveze Reuter je v svojem nagovoru na množico naglasil, da se bodo avstrijski kmetje boriLi z enako odločnostjo proti nacionalnemu socializmu, kakor proti rdečemu socializmu. Obljubljajo v tel borb brezpogojno zvestobo kance-larju dr. Dollfussu. Dr. DoMfussa so množice nato sprejele z ogromnimi ovacijami, ki niso dol>go hot^e jen jati Dr. Dollfuss se je v svojem govoru dotaknil tudi najnovejšega koraka avstrijske vlade v Berlinu in nemškega odgovora. Dejal je, da je bilo avstrilski vladi resno do tega. da sk|ene z Nemčijo sporazum in uvede redne odnošaje med ohema državama. Nemška vlada pa fe to odbila. Avstrijska vlada bo zato vedela, kal ji je zdaj storiti-Močne kmečke množice so že enkrat rešile Avstrijo bred hoHševišklm napadom, zato bodo znale odbit} tud? navale nacionalno-soclalističnega terorizma. Zbrane množ;ce so se no končanem shodu "-a/šie v najlepšem redu in miru. Tauschitz referira Dunaj, 2. februarja, p. Dav; je prispel berlinski no«slan;k dr Tauschitz da noreča vladi v zvezi s H:t1erievim govorom ;n »dgovorom nemške v'ade na avstrijsko de-maršo V noučen:h V-ocih zatrjuiejo da sf ne bo več vrn'1 v Berlin ker namerava Nvstrrifl obenem s nrito5hn na Društvu nirndnv prekiniti diplomatske odnošaje z Nemčijo. Beograd, 2. februarja, p. Danes dopoldne sta prispela v Subotico turški zunanji minister dr. Rjždi bej in rumunski zunanji minister Titulescu- Na postaji so ju spreieli osebni tajnik zunanjega ministra g. Kojič, rumunski poslanik na našem dvoru g. Uu-ran^u in turški poslanik g. Hajdar bej. \ Tajnik g. Kojič ju je pozdravil v imen i naše vlade lii jima stavil na razpolaeo dva oosebna salonska vagona, s katerima sta se oba zunanja ministra odpeljala proti Beogradu Zunanji minister Titulescu je &e vedno bolan in zato ga spremlja njegov msebni zdravnik dr. Popovici. Brzovlak je orispel v Beograd ob lo.SO. Na postaji so • rakova 1J oba balkanska državnika zunanji minister g. Bogoljub Jevtič v epr^nvtvu višjih uradnikov zunanjega ministrstva, .»polnomočeni podanik grške repiblike na našem dvoru g. M?las, češkoslovaški poslanik g. Welner ter osobje rumunskao^. grškega in turškega poslaništva. Sprejem je *i.l zelo svečan. S postale I? rumunski po slanik g. Guranescu sprsmlial zunanjica ministra Titulesca v ruminslko poslaništvo, kjer se je TitulTu nastanil. Turški zuna-min'ster g- Kuždi bej se i? odpeljal v hotel »Srpskl kralje. Danes poooldne so im »II turSki. rumunski in jugoslovanski -zmanii minister kratko konferenco. Jutri zjutraj ob 8. prispe v Beograd le grški zunanji minister g. Maksimos, bi bo prav tako svečano sprejet na »osla ji. Po programu se bo vršila prva konrjr^m-ea vseh štirih zunanjih ministrov že Jutri dopoldne. Kakor znano, se bodo posvetovali orjd\wm o vprašaniih. ki so v zvezi z balkanskim paktom. Or>oldne priredi nag zunanji minister svojim trem tovarišem na čast elavaootao kosilo, zvečer pa apelira« Nj. Vel. kralj na dvoru v avdijenci vse SUri ministre, ki ostanejo nato na dvoru, kj« jim bo prirejena večerja. Konferenca balkanskih zunanjih ministrov se bo nadaljevala v nedeljo. V nedeljo zvečer zapustijo rumunski, grški ln turški zunanji minister našo prestolnico. Zaradi bolezni g. Titulesca se bodo posvetovanja vršila v rumunskem poslan-tvu. V nedeljo popoldne bodo zunanji ministri »prejeli novinarje in jim dali izjave. Politika Bolgarije Sofija, 2. februarja p. Na seočni seji zunanje političnega odbora Sobranja J« podal grški ministrski predsednik ln zunanji minister g. Nisola Mušanov obširen ekspo-ze o posetih kraljevskega para v Beogradu in Bukarešti ter o svojih razgovorih, ki jih je v poslednjih dneh imel z rumunsklm zunanjim ministrom Titulescom ter ministrskim predsednikom Tataresoom. Po aie-govem poročilu se Je razvila dolga debata, v katero je poseglo mnogo narodnih poslancev. Po seji je ministrski predsednfc Mušanov novinarjem izjavil, da bo dal vsem bolgarskim poslanikom v Inozemstvu navodila, naj sporoče vladam, pri katerih zastopajo Bolgarijo, da je Bolgarija pripravljena skleniti nenapadalne pogodbe z vsemi državami, da bi tako dokazala, da nima proti nikomur agresivnih namenov ter da ne misli na vojno. Snoči Je bolgarski poslanik ▼ Beograda g. Kjuseivanov imel daljši razgovor z ministrskim predsednikom Mušanovom, ki mu je dal podrobnejša navodila za njegovo nadaljno delovanje v Beogradu. Kongres jugoslovenske socialne demokracije Danes bo otvor jen v Beogradu m bo sklepal o ustanovitvi socialno-dem okratske stranke Beograd, 2. februarja, p. Jutri se prične v Beogradu vsedrža.vni socialistični kongres. ki bo odločal o ustanovitvi sociaimo-demokratske stranke v Jugoslaviji. V Beograd je prispelo že danes mnogo delegatov 1« vseh krajev naše države, pa tudi mnogo odličnih gostov iz inozemstva. Med drugimi bodo prisostvovali kongresu bivši avstrijski zvez-ni kancelar dr. Karel Renner, bivši češkoslovaški minister dr. Leon VVinter, narodni poslanec iz Pl-zna dr. Jirut. madžarski poslanec Karel Bayer, tajnika madžarske socialistične stranke Buchinger i>n Ma-nus, delegat socialistične iti te m a dom a! e Fritz Adler, vnuk Karla Marža, poslanec Longuer in drugi. Dr. Zivko Topalovič je novinarjem izjavili: Kongres bo sklepal o načelnem vprašanju, ali naj se v naši državi ustanovi nova socialno - demokratska stranka ali ne. Nedvomno se bo odločil za ustanovitev. 0 tem vprašanju smo razpravljati na mnogih prijateljskih sestankih že leto dni, javno pa smo pričeli delovati za ustanovitev stranke šele tedaj, ko je bilo doseženo soglasje med vsem] glavnimi voditelji sociahie demokracije v naši drža /i glede vseh osnovnih načel, pa tudi gtede praktičnih političnih in gospodarskih zahtev, ki jih bo morala postaviti nova stranka. Kongres ima določiti nova programska načela stranke ter potrditi obsežno programsko akcijo in deklaracijo o političnih razmerah v Jugoslaviji. Novi statut predvideva popolno edinstvo za vso državo z oblastnimi, okrožnimi in srtr skimj avtonomnimi organi ter mestnimi organizacijami. V stranki bodo zt stopane tudi žene in bo zamje ustanovljeno posebno žensko tajništvo. Kongres se bo pričel Jutri ob 10. dapo^ dne v veliki dvorani Delavske zibornfce. Ponesrečeni balon je dosegel 22.000 m Naknadne ugotovitve preiskovalne komisije - Vzrok nesreče ne bo pojasnjen Moskva, 2. februarja, g. Ponesrečeni ruski stratosferni balon je dosegel rekordno višino 22.000 m. torej za 1400 m več, kakor je bilo prvotno javljeno. Uradna komisija je dognala, da je barograf ostal nepoškodovan v ruševinah gondole in da so letalci do 15 minut pred katastrofo točno beležili višino v knjigi. Višino 22.000 m ie po tej knjigi dosegel balon ob 10.33 sred-nje-evropskega časa. dve uri po zadnji uradni brezžični brzojavki letalcev. Vsi drugi znanstveni instrumenti so uničeni. Po izjavi preiskovalne komisije pa bo po proučitvi rešenega materiala vendarle mogoče dobiti važne znanstvene podatke. Pravi vzrok nesreče še vedno ni ugotovljen. Iz barografa in iz knjige se razvidi, da je balon v višini 12000 m nenadno pričel hitro padati. Padec balona je pričel po zadnji zabeležbi v knjigi ob 14.10. Balon je padal s hitrostjo 1000 m na minuto ter je ob 14.30 treščil na tla. Uro letalca Vašenka so našli nepoškodovano v gondoli. Ustavila se je, ko je balon treščil na tla. Po zabeležbah so bili vsi trije letalci do priče+ka padanj« popolnoma pri zavesti in zdravi. Pri današnjem pogrebu je bik) navzoče skoraj vse prebivalstvo Moskve. Nad pol milijona oseb je ponoči defiliralo pred krstami, ki so bile položene na mrtvaški oder v poslopju centralnega eksekutivnega odbora. Ob 14. »o se pričele pogrebne svečanosti na Rdečem trgu in pri Kremlskem zidu. Vsi trije letalci so bili po smrti odlikovani z Leninovim redom. Tudi jim nameravajo postaviti spomenik. Snežni zameti na liški progi Umori komunistov Zagreb, 2. febr. n. V pretekli noči je bil promet na liški progi toliko vzpostavljen, da je mogel potniški vlak iz Zagreba dospeti do Splita. Davi pa je znova vzdivjala v Liki silna burja in snežni zameti so vnovič zakrili nekatera mesta na progi, tako da je promet spet prekinjen. Nastopna avdijenca čilskega poslanika Beograd, 2. februarja AA. Danes ob 11.30 je Nj. Vel. kralj sprejel v avdijenci novega čilskega poslanika na našem dvoru Mar-tineza, ki je pri tej priliki izročil po običajnemu ceremonijalu svoje poverilnice. Odlikovanje Beograd, 2 februarja AA. Rumunski kralj je odlikoval z redom rumunske zvezde 2. stopnje načelnika upravnega oddelka v zunanjem ministrstvu dr. Aleksandra Bo-dija. Avstrijska ustavna reforma Dunaj 2 februarja č Na seji ministrskega aveta Je minister dr Ender obširno po '•očal o načrtu nove avstrijske ustave Ministrski svet le določil poseben ministrski odbor z nalogo da prouči načrt in predloži svetu definitivno poročilo. v Nemčiji Berlin, 2. februarja, č. Bivšega intimnega sotrudnika poslanca Thalmanna. voditelja komunistov v Nemčiji, novinarja Kattner-ja. so neznanci umorili v njegovem lastnem stanovanju Kattner bi moral nastopiti kot glavna priča v bližnjem procesu proti Thalmannu Policija pravi, da so Kattnerja ubili komunisti. Štirje drugi komunisti so bili ubiti baš v hipu. ko so jih peljali iz koncentracijskega taborišča v pottsdamske zapore. Policija pravi v svojem komunikeju da so hoteli pobegniti. Nemiri v Indiji Bombay. 2. febr 6. V Kašmiru so oblasti proglasile obsedno stanje Garnizija v Drin-garu je bila ojačena z angleškimi četami, ker so oblasti v skrbeh, da bi se nemiri razširili tudi na sosednje kraje Povod nemirom so dali muslimani ki so zahtevali, da se zgradi mošeja v nekem hindujskem nosvečenem mu odpira novo. lepšo bodočnost Razstava modrega vlaka ie doslej urejena samo za normalne železniške proge Naša država p* ima tudi pokrajine. kamor modri vlak v sedanji svoji sestavi ne more ker so že'ezn>ce po teh pokrajinah ozkotirne Tako imata Bosna in Hercegovina skopaj vse železnice ozkotirne 76 centimetrske ki se podaljšujejo tudi v Dalmacijo do Metkoviča. Dubrovnika rn Zelen-ke. na drugi »tram na na ozemlju b'vše Srbije vse do Beograda Valieva. Stalača in drugih, za nase kmečko gospodarstvo tako va?n'h kraiev Poleg teh pa so še druge ozkot;me železnice, ki pa ni-maio zveze z ostal;m ozkotirnem železniškim omrežiem To omrežje obseja nad 2000 kilometrov proge. Odbor potovalne razstave je Se pred uspešnim obiskom Medmurja razpravljal o tem. da bi se modri vlak preuredil za vožnjo po ozkotirnicah. Uspehi razstave v vseh pokrajinah z normalnimi železnicami so najodločnejše zahtevali tako preureditev ki ie seveda zvezana z mnogimi stroški m velikim delom Za razstavo je treba zgraditi nove vozove, ki odgovarjajo voznemu parku ozkotirnih železnic, pri čemer ne gre samo za razdaljo med kolesjem, marveč tudi za širino vozov samih Vozovi za ozkotirni modri vlak bodo urejeni » prihodnjih mesecih v železniških delavnicah v Slavonskem Brodu Takoj, ko bodo gotovi, bodo krenili na potovanja v nove kraje in bo tem krajem, ki se v svoiem gospodarstvu znatno razlikujejo od drugih pokrajin, prilagoden tudi razstavni materi«!. Modri vlak na ozkotirnicah pomen ja spet veliko pridobitev za naše narodno gospodarstvo. skozi vagone modrega vlaka bodo spet v mnogih krajih hodile za napredno gospodarstvo navdušene množice, ostale pa bodo vendarle še nekatere pokrajine ki iih tudi preurejeni modri vlak ne bo mogel obiskati Tako imamo tudi nekaj 100 centimetrskih ozkotirmc, kakor n. pr proga Osijek—Vočin s svojimi odcepi, in naposled še 60 centimetrske, železmške proge, kakor na primer Skoplje — Ohrid. Grad-sko — Prilep Kraji, ki so vezani s tak;mi progami, so potrebni naiintenzivnejše propagande umnega gospodarstva, ki jo po ostalih pokrajinah naiboljše nudi modri vlak, ki govori in poučuje sam. LpMfanske družabne prireditve Ljubljana, 2. februarja V noči na svečnico se je Ljubljana do bro poveselila Predpust je kratek vreme suho. denarja pa ob prvem nič koliko. Ta ko se je za eno noč umaknila kriza iz Ljubljane daleč na periferijo Na sporedu so bile tri velike prireditve, obisk je bil vsepovsod zelo velik Najbolj je seveda vabilo planinsko veselje tja doli na Tabor 2e od nekdaj je planinsko rajanje posebno priljubljena točka vsako letnega prednustnega repertoarja V dana šnjih časih mu demokratični značaj onre ditve še posebno jamči za uspeh Zatorej je tudi letos že kmalu po osmi večerni uri bila prostrana taborska dvorana z vse mi stranskimi prostori in ložami p>'na zelo polna Dekoracija je bila imenitna Hudo smešni prizori iz planinskega živ Ijenia slikarsko zelo posrečeni dobro za ložene planinske koče. oder v zelenju, za d3j ogromna planinska podoba nad odrom godba »Sloge« ki ie znana po svojem prid nem igranju in obi'nem repertoarju. — vse to je od pričetka do jutranjih ur vzdrže valo dobro zadovoljno razpoloženje Ple safo se je sicer zelo težko zlasti pri va'č kih je hi'a gneča a nič zato Tako po do mače vneto in ukaje pleše prava LiuSija na na planinskem rajanju Zastopane so bile vse HubManske župnije in vsi stano vi in vse starosti le planinske oprave je bilo prema'o Seveda so prišli planinsko rajanje pogledat tudi razni ugledni gostje med drugimi francoski konzul g Neuville Z banske uprave načelnik trgovinskega od delka Franjo Mam. prosvetni šef Josip i li Gustav 5 Sen sleherne žene § H Film razkošne lepote, lepih popevk pna 52 ln veselih dejanj. HI n H Zvočni kino IDEAL | BI Predstave ob 4., 7. in 9. >4 uri. gg Hi*s Cene 4, 6 in 8 Din. mm Samo še danes Breznik in drugi Prav gotovo je planinsko veselje zadovoljilo vse. najbolj pa nedvom no prireditelja Kakor poročamo na drugem mestu je istočasno žela velik uspeh slična prireditev v Mariboru. Tatjanin večer v Zvezdi Ruski emigrantski akademiki, zvesti tradiciji. so tudi letos priredili svoj »Tatjanin večer« ki spada v vrsti vsakoletnih zimskih družabnih prireditev med najlepše V dvorani »Zvezde« je bila zbrana skoro vsa ru ska elita vmes pa veliko število Ljubljančanov Nikomur ni bilo žal zakaj koncertni spored pred otvoritvijo plesa je dosegel lepo umetni'ko višino Zlasti je uga jala mnogo obljubljajoča mlada sopranist-ka Štefka Korenčanova. ki je zapela Caj-kovskega arioso Jolante iz onere »Jolanta« in Rimski-Korzakovo arijo Marfe iz opere »Carska nevesta« Leno so se odlikovali še Petrovčič Tone z Rista Savina: »MašVera do« Arenskega »Dan je prešel« in Niko Stritofa »Hodi da Minka«: dalje Menardi Pia. Ornik Francka in Šivic Gustav z Arenskega k'avirskim triom ! stavek Tudi Tur-ger Kajetan z Rimski-korzakovo »Fantazijo za gosli« je zelo ugajal Spored so izpopolnili še Saplja Božena s Chopinovim »Gran-de Valse brillante As-dur«. Trost Milena z Mil ojevičevo »Japan«. Lajevčevo »Tkalcu« ier Arko Anton z Glazunovim »Noctur-nom« Pri klavirju so sodelovali prof Kare! Jeraj. Vodušek Valens Treo Rudolf. Gallatia Reinhold in Mucha Božena. ki so večeru dali poleg solistov res prav! umet niški obraz. — Po koncertu se je razvila animirana zabava s plesom ki je trajaia do jutranjih ur Ves dobiček gre v socialne namene ruskih akademikov Uspela prireditev primorskih akademikov V dvorani Trgovskega doma. zelo okusno okrašeni z državnimi trobojnicami in pri morskimi in istrskimi grbi je Klub jugo slovenskih akademikov iz Trsta Gorice ln fstre priredil svoj 11! družabni večer pod pokroviteljstvom častnega damskega komi teja Vladalo je res izvrstno razpoloženie Večer so med drugimi odličniki obiskali tu di primorski nesnik dr Alojz Gradnik sre ski načelnik Josip Znidarčič in predsedni ca Kluba primorskih gospa Maša Gromova Številno gosta je pozdravil predsednik kluba Viktor Hrovatln, ki je zlasti poudarjal. da klubski člani niso brezskrbna mladina, nego imajo pred seboj začrtane zrele smotre ki naj bi se jim čimpreje izpolnili Nato je moški zbor akademikov, klubskih članov zapel Rašanovo otožno istrsko himno: »Predobri Bože« in narodno »Sem šel čez gmajnico« Ob spremlje-vanju kons. Božene Muchove je zapela Gnusova Mira Goldmarkov: »Studenec« in Brah msovo: »Podoknico«, a Jadviga Pože-nelova je kljub težkim skladbam odigrala umetniško dovršen Schubertov »lmpromp tus op 142 f-mol« in Debussijevo: »Pre lude«. Iznenadil je naš mladi, že popularni pevec Milan Janovskv z ljubkima južno srbskima narodnima »Sano, dušo. šano« in »Plačem več tri dana« Podal jih je z vse mi finesami južnjaškega čustvovanja Vsi so Janovskega toplo in prisrčno pozdra vili. Lep aplavz je z Vilharjevo: »Cvati ružice« in Flajšmanovim: »Metuljčkom« žel seveda tudi g Banovec. ki je moral do dati še novo pesmico Oba je spremljal A Mozetič Spored je zaključil klubski zbor z Adamičevo »Serenado« in narodno: »Do bro jutro, ljubca moja« Po programu se je razvila zelo prisrčna zabava. Jazz Odeon je poleg pristnega kraškega terana užigal vsesplošno razpoloženje. Smrt agilnega prekmurskega šolnika Murska Sobota. 2 februarja V tukajšnji bolnišnici je premini! v naj lepši moški dobi šolski upravitelj iz Mač kovcev g Hima Aleksander Vest o nenad ni smrti mladega učitelja in narodnega delavca je zelo pretresla vse prebivalstvo, med katerim je bi' pokojnik splošno priljubljen Na zadnji poti so ga spremljali poleg predstavnikov oblastev tudi zastop niki Sokola in gasilcev in številno občinstvo. Pokojnik je bil znan kot javni delavec. Ustanovi! in vodil je v Mačkovcih številno sokolsko četo. ki je pod njegovim vodstvom dosegla velik razmah, a tudi sicer je kot iskren in zaveden Jugosloven deloval za okrepitev naciona'ne zavesti med Prekmur-ci. Mnogo prezgodno smrt mladega nacio nalnega borca obžalujejo vsi zavedni Prek-murci Bodi mu ohranjen časten spomin in mirno naj počiva v svoji ljubljeni prekmurski zemlji! s Danes S 0 0 m HARRY PIEL v senzacionalnem filmu Brod brez Inke Napete scene, policija na delti, iskalci zlata, zlat tovor v morju. ba E>3 m ea s S ZVOČNI KINO DVOR | S m 0 Tel. 27-30 Predstave ob 4., 7. In 9. url Cene 2, 4, 6 ln 8 Din. Samomor blazne matere fitrigova, 2. februarja. V Grabrovniku, občina Strigova v ljutomerskem srezu je posestnikova žena Dove-čerjeva Ana, mati dveh nedoraslih otrok te dni nenadoma zblaznela in v takem stanju izvršila samomor na ta način, da si je star kuhinjski nož z vso silo porinila prav v srce. Bila je na mestu mrtva. Tri dni pred usodnim dnem je nesrečnl-ca bila še čisto zdrava. Tedaj pa se JI Je začelo malo mešati. Začela je pripovedovati sosedom, du bo kmalu milijonarka. Ker so se tem njenim besedam smejali, se je razjezila in zbežala je bosa zdoma. Njen mož jo je moral loviti po snegu in Jo je s hudo muko spravil domov. Za varstvo otrok je postavil svojega brata ln skril vse nože ln druga rezila pri hiši, nato pa se je odpravil k sosedu po vez, da bi nesrečnico odpeljal v blaznico. Ta ča • p® Je žena našla star zavržen kuhinjski nož ln si na tako strašen način končala svoje Se mlado življenje. Bila je skrbua mati ln dobra žena.. Šolsko nolikliniko začno gradta* to pomlad Ljubljana. 29 januarja Vse formalne priprave za zgradbo novega poslopja drž šolske poliklinike, ki so se malo nad pričakovanje zavlekle so dovr šene Kakor znano, je denar za gradnjo že davno naložen v poštni hranilnici, toda mestna obč na, ki je dolžna prispevati po trebno zem'j šče. je šele v novej"em času izvedla prepis svoje parcele v Streliški ulici, ki jo je v ta namen dala na razpolago na državno last Ker je zemljišče v Streliški ulici za zgradbo premajhno je drž. higienski zavod izposloval pri vodstvu 'cri-ževn;škega viteškeg-a reda v Ljubljani, ki ima pripravno parcelo v Aškerčevi ulici nasproti srednji tehnični šoli, da odstopi to parcelo državi, v zameno pa prejme red zemlj šče v isti ulici nasproti poslopju teh niške fakultete, ki je bilo doslej last ministrstva za socialno politiko. Izmenjava se je v redu zvršila. finančno min'strstvo je zameno potrdilo S tem je po ciolgem oklevanju torej zatrdno odločeno da bo nova. moderna šolska poliklnika ki bo po svoji zunanjosti in po svoji opremi vror naš:h socialn h in zdravstvenih zavo dov. stala v A!kerčevi ul'ci Izbor lege je toliko bolj posrečen, ker teče tod minv črta. v kateri se zbira cel venec osnovnih srdnjih in strokvn:h šol od liceja nove tr govske akadem;je. Vrtače pa nvmo sred nje tehn čne šole tja du bivše realke, do sv Jakoba in Prtil Licitacija gradbenih del bo razpisana v teku februarja tako da se bo s prčetkom Drve pomladi delo že lahko pričelo Prora čun znaša za stavbo 1.700 000 D n z nsta lacijanrr vred pa je proračunanih stroškov 2.100 000 Din Ali si že član »Vodnikove družbe"? Smučarski prazniki so se pričeli Včeraj so v Ratečah-Planici s slalomom o tvorili ob navzočnosti g. ministra dr. Hanžeka letošnje državno prvenstvo v smučanju — Slalom prvak Jeseničan Heim Lepi uspehi Bolgarov Rateče, 2. februarja. Po Jasni lunini noči. ki je obetala naj-krasnejši smučarski dan, je ostalo jutro nekoliko oblačno in nič kaj obetajoče. V teku noči se je napolnila naša najsevernejša obmejna vasica s številnimi gosti ln tekmovalci. Mnogo znanih imen pa je že več dni prej prebivalo tukaj. Ker je bil danes na vrsti slalom, so prevladovali med tekmovalci predvsem tehničarji Toda prispeli so tudi ostali, posebno bolj oddaljeni tekmovalci. Tako je s snočnim vlakom prišla na Jesenice nemška ekipa s simpatičnim Leupoldom, kl so mu te bo- rovške poljane prinesle že zavidljive rezui-tate. Z večernim brzovlakom je prispelo na Jesenice osemčlansko moštvo bratskega bolgarskega naroda pod vodstvom prof. Zaharijeva. Odprava Je davi ob 8.30 prispela v Planico ter se vsaj deloma, kar po prihodu odp-avila na start za slalom pod Jalovec. Moštvo je z malimi presledki potovalo neprekinjeno 28 ur ter so bili vsi simpatični zastopniki bratskega bolgarskega naroda zaradi tega nekoliko kandikapiranl. Povsod so bili deležni toplih simpatij. Z dopoldanskim vlakom je prispel v Planico minister za telesno vzgojo dr. Hanžek z gospo soprogo ln v spremstvu Šefa kabineta g. Bačiča ter načelnika Arančiča. Na Jesenicah Je g. ministra v Imenu GZP ln jeseniške občine pozdravil župan g 2abkar, za JZSS pa prvi podpredsednik dr. Ciril Pavlin. Na kolodvoru v Planici Je g. ministra pozdravil župan občine Rateče Planica g. Pintbach in zastopniki Tuj-prom društva. Poleg tega pa je bila na kolodvoru po-strojena četa gasilcev, katero je g. minister posebej pozdravil. Poleg tega je bilo zbrano mnogoštevilno občinstvo, ki Je g. ministru priredilo simpatične ovacije. Za jutri je napovedan prihod g. bana in raznih drugih predstavnikov. Rateče v svečanem razpoloženju Rateče, kjer Je savezna pisarna ln kl so sploh središče vse organizacije za letošnje državno prvenstvo v smučanju, so nenavadno oživele. Vse prazne prostore, javne ln zasebne. so do zadnjega kotička zasedli tekmovalci ln njihovi spremljevalci. Seveda je v Ratečah zbrano predvsem celokupno vodstvo saveza ln precej številni so tudi zastopikl našega tiska. Pri glavnih vhodih v vas so postavljeni slavoloki ln kar na zunaj se pozna nadvse uslužnim ln požrtvo- I valnim domačinom, da se z udeleženci vred prisrčno vesele tega velikega praznika našega smučarstva. Povsod plapolajo zastave. Start za slalom Start za slalom Je bil določen sa 11. uro visoko gori \ kuloarjih pod Jalovcem. Snega je v IzobUJu. od Tamarja dalje najmanj 360 cm. Toda danes Je bi) moker ln dohod do cilja oziroma starta precej težaven Na progi pa kl je bila precej težka, so bile snežne razmere prav dobre Višinska razlika je znašala 100 m. proga pa Je bila dolga okrog 400 m Start in cilj sta bila res dve url krepke smuke oddaljena od Rateč, toda kljub idealnim terenskim prilikam nI bilo mogoče bolje trasirati proge, ker so tereni premalo strmi Na startu ln cilju, ki sta bila približno v višini 1500 m. je bril precej strupen veter, ki je pognal temperaturo na najmanj 15 stopinj pod ničlo V teh okoliščinah gre zaslužnim funkcionarjem, voditelju teka v slalomu dr. gviglju, načelniku tehnlftnees odbora dr. Bercetu. starterju Koscu ln časomerilcu Tavčerju iz ostalim vsako priznanje za njihovo vztrajnost. Saj so staJi na svojih mestih dobrih I ur. Zanimivo je, da je k tekmi prišlo razmeroma veliko število smučarjev gledalcev ki se niso strašili truda, da prisostvujejc ogorčeni borbi za primat v eni izmed najdrznejših smučarskih disciplin. Prvak v slalomu }e Jeseničan Heim Za slalom se je prijavilo 105 tekmovalcev. startalo jih je SO. na cilj pa jih je prišlo 58. Med slednjimi jih je 30 doseglo čase. ki so jih kvalificirali za !1 tek Sa-vezno prvenstvo v slalomu je osvoji! talentirani Jeseničan Heim Hubert toda pri njegovem placementu je igrala odločilno vlogo smola B<>>'!ara Jordanova absolventa berlinske vi- e šole za telesno kulturo in odličnega tehmčarja. ki je bil v obeh tekih dosegel najboljši čas 1:35. pa je pri drugem teku izpustil vratica in bil diskvalificiran Na drugem mestu se je sicer s precejšnjo razliko usidral naš letošnji aH round smučar Dečinanov Tone, ki se poleg ostalih zvenečih naslovov iz letošnje sezone lahko ponaša s častnim mestom v slalomu Tretje mesto je pripadlo Bolgaru Dimitrovu. čigar zmaga je tembolj pomembna. ako se pomisli, da je mož priše! dopoldne z vlakom odhitel 2 uri daleč na start in pustil za seboj celo vrsto naših znanih kanonov v slalomu. Podrobni rezultati slaloma: Prva številka pomeni čas v prvem, druga pa v drugem teku. tretja pa skupni čas.) I. Heim Hubert (Skala Jesenice) 54.2. 44. 1:38.2, 2 Dečman Tone (Ljubljana) 52. 48.2 1:46.2, 3 Dimitrov Nikolaj (Blgarski Ski Su- joz) 64. 4,8.3. 1:48.7, 4. Praček Ciril (Skala. Jeaenice) 59. 50. 1:49. 5 2nidar Emil (ASK Gorenjec, Jesenice) 55.4, 56, 1:51 J. 6 Zingerlin Rudolf (Maraton, Zagreb) 65, 47.4, 1:52.4. 7 Lenarčič N. (Skiklub Zanreb) 56 61, 1:57 8. Katnig Lojze (Skala Jesenice) 59. 59, 1:58. 9. Zigman Viktor (Tržič) 642. 55.3. 1:59.5. 10. Stranski Edi (Tržič) 54.2, 67 2, 2:01.4. II. Carinan Franc (Tržič) 52 5fe. 2:02 12 šubic Milan (Ilirija) 59 1 65.2. 2:04 3 13. Si tar Lado (Skala. Jesenice) 64. 58, 2:05. 14 Lukman Pave! (Skala, Jesenice) 74, 55.2. 2:056 15 Bervar Stane (Ljubljana) 74, 51.4, 2:07.8 Plasiranih Je bilo ie 10 tekmovalcem Tek na 18 km Zvečer ob 19 je bila v Mlekarski zadrugi kjer je nastanjena savezna komisija, žrebanje in razdelitev številk ra jutrišnji tek na 18 km, za katerega je prijavljenih 89 tekmovalcev. Nebo je zvečer zopet kristalno čisto, temperatura pa venomer pada tako da so prireditelji odločili, da bo jutrišnji start šele ob 9 torej pol ure kasneje kakor Je bilo določeno Trasa proge je taka. da bodo tudi gledalci imeli večkrat priliko opazovati tek v posameznih fazah borbe, ki se obeta Planica in Jivni Tainar sta pravi zimski raj Naj nihče ne zamudi da bi Ju obiska! v teh dneh ko slavi JZSS. njegova tekmovalna garda in tudi ves ostali smučarski svet svoj največji praznik Mlaji so tako mogočni in čisto beli, kakršne zna ustvariti samo zima. | SA> SAMO ŠE DANES WILLY FRITSCH « RENATE MiiLLER r filmu SEZONA V KAIRU V tem filmu bomo videli razkošje Egipta, piramide, sfingo in mnogo lepih arabskih običajev. Telefon »1-24. ELITNI KINO MATICA Telefon 21-24 Prodaja vstopnic v naprej od 11. do — Predstave ob 4., 7. H ln 9. M url. ■HHnBBBBBBB^raanBnnBi Delo Narodne odbrane v Ptuju Ptuj, 31. januarja Ogromna udeležba na občnem zboru ptujske Narodne odbrane je pokazala, da je zavladalo na naši skrajni severni meji resno zanimanje za to organizacijo Pri4li so kmečki fantje in možje iz prostrane okolice, skupine iz Dornava Mezgove, St lanža in od drugod Zelo močno ie bi! zastopan oblastni odbor iz Maribora Predsednik dr Šalamun je pozdravil številne predstavnike in nato podal izčrpno poročilo. NO je zlasti intervenirala za reorganizacijo ptujskega gasilskega društva ki je bilo ▼ izrazito nemških rokah Uspeh je bil popoln, dobili smo društvo po dolgi horbi v slovenske roke NO je posegla tu di v spor zaradi premestitve živilskega trsa na Tvršev trg. ko so nasprotniki dvig nili veliko hruna Tud' ta zadeva se je z« dovoliivo rešila in je sedai ustreženo prodajalcem kakor konzumentom NO je raz Sila načrte za zopetno ponemčevanie slovenske dece in intervenirala zaradi takih •zletov v Haloze ki omogočajo taino re-negatsko propagando Pn njenem posedovanju se ie ustanovil slovenski sportn-klub »Drava« NO je izvršila veliko delo na gosnodar«Vo-soo'«'nem onprišču čaka pa jo še veliko dela. predvsem naprava narodnega katastra, za kar bo potrebno »kupno tajništvo. Lepo pomočilo je podal o delovanju NO tudi tajnik šolski nadzornik Cepuder. blagajnik br. Mokole pa je mogel ugotoviti, da se je NO zlasti v zadnjem letu zelo lepo razvila Za omladmski jdsek NO je poročal dijak Hedžet. ki je obljubil da bo odsek delal v bodoče z vsemi silami, da organizira čim več omladincev Zdaj jih šteje 35. Po navdušujočib govorih br Vojske in četnika Ogrizeka so bila sprejeta nova pravila, na čelo odbora pa je bi! ponovno izvoljen dr Šalamun Pri revmatizmu v elavi, ledjih, plečih, živčnih bolečinah v kolkih, usedu (He-xenschuss) se uporablja naravna »Franz Josefova« voda z velikim pridom pri vsakdanjem izpiranju prebavnega kanala. Univerzitetne klinike izpričujejo, da le »Franz Josefova« voda posebno v srednjih letih in starostni dobi. izborno čistilno sredstvo za želodec in čreva. »Franz Josefova« grenrioa se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Vremomta naooved Zaerphglrn vremenska napn*«"* za dan«1*-r>blaČno. mrzlo ponekod "etravno. Diinafskn »Temenska napoved ?a aohoo: Večinoma oblačno mnžnoiJevčega ljubezen.« u— Noge si je zlomil. Med mnogimi za smučarski šport navdušenimi Ljubljančani se je podal včeraj »na teren« tudi Franc Trnovec. sluga v Miklavčevi trgovini Pred Škofijo V bregu pod Katarino pa si je po nesrečnem naključju zlomil noge in so ga morali z reševalnim avtom prepeljati v bol- nišnico. Sokol Ljubljana • Šiška Drevi velika maškarada Hotel Bellevue KONCERTNA KAVARNA »CENTRAL« odprta dne 1., 2.. 3. in 4. februarja do 4. are zjutraj. LOliCI! 5. februarja predava pri STEPIČU v Šiški Herfort o lov. plenu. PLESNI VEČER u— Drevi «e moramo oddolžiti obrtni koin in posetiti njihov ples. Ki ea priredi Društvo iusrosloven<-.kib oprtnikov v Ljub Ijani v dvorani Kazina. Pričriek ob 20. Le pe dekoracije v obrtniškem slogu in pokrajinske si ke vas bodo zadivile. Dame pa nai ne pozabijo na krasna darila, ki eo ]ih darovali tvrdka Kollmann, Samec. Krisp^r in drugi. Pridite, ne bo vam žal za n>kai uric. ki jih bosta preživeli med ljubljanskimi obrtn'ki! u— Občni zbor Angleškega društva l*-bil v sredo zvečer Zborovalce je v Imenu zadržanega predsednika bana g. dr. Ma rušiča pozdravil podpredsednik g. dr Ma jaron Iz tajniškega poročila g Borisa Ker mavnerja posnemamo, da ima društvo 150 članov V teku leta je imelo več javnih predavanj, ki so bila dobro obiskana Dru štvo je tudi sodelovalo pri ustanovitvi ljubljanske podružnice YMCA Velik odziv so pokazali društveni tečaji za angleščino Vodili so jih gospe Copelandova. dr Ken kova, Grahorjeva Iti dr Vilfanova Dru štvo je nadalje sodelovalo pri vseh sprejemih angleških gostov; zlasti topel sprejem je priredilo angleškim pevcem ob pri- Vremensko poročilo Stevlhke sa označbo kraja pomenijo: l čas opazovanja. 2 stanje barometra, 3 temperatura 4 relativna vlasa v %, R smer In brzina vetra. 6 oblačnost 1_10. 7 padavine v mm. 8 vrsta padavin Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo druge najnižjo temperaturo 2. februarja LJubljana 7, 770 4, —4.4, 73. ESSE2, 10, —, Mariboi 7. 771.5, —9 6 90. mirno, 3. —, —; Zagreb 7. 770 6 —4 7. 65. NE4. 10. —. —; Beograd 7. 768 7 —5 0. 90 NE1 10 2.0 sneg; Sarajevo 7. 766 6. —3 0. 90 E2. 10, — Skoplje 7, 766 6, —1.0, 85. NE2. 10, — —; Split 7. 758 1 3 0 75 F1NRS 3. —, —; Kuni bor 7. 757 9 8 0, 45 ENE5. 10. —. —; Rab 7. 761 4 —1 0 45 E6 10. —, —. Temperatura: Ljubllana —. —5 0: Marl-rlbor —0 2. —10 0; Zagreb —10. —5 0; Beograd —10. —5 0; Sarajevo 0 0. —6 0; Skoplje 4.0, —3.0: Split 6.0, 1.0: Kumbor —, 6.0; Rab —, —3.0. Danes elitni REPREZENTANČNI ZVEČER PLES v UNIONU liki njihove turneje po Jugoslaviji. Društvo ima svojo klubsko sobo * Rožni ulici. Po poročilu blagajnika dr Zdenka gviglja poseduje društvo 3300 Din Imovine. Knjižničarka ga Olga Grahorjeva Je poročala da šteje društvena knjižnica nad 1000 knjig Prokurist Fran Miklavčič je v imenu revizorjev odobril poslovanje odbora s posebno zahvalo ge Copelandovi ln marljivi knjižničarki ge Grahorjevi Iskreno se e tudi zahvalil banski upravi za podeljeno podporo Pri slučajnostih so zborovalci sklenili, da bo društvo v tekočI sezoni priredilo vec predavanj, na katerih bosta predavali ga Copelandova in mariborska Angležinja gdč OxIeyjeva Poživeti se bo izkušalo zanimanje za angleški jezik ln bo v ta namen društvo tudi letos priredil« vec angleških tečajev ln poučnih preda vanj. • Obledele obleke barva v različnih hf v/ah In pllslra tovarna JOR. REICH •Moderno V« 1« • življenje in poklic stavita stalno večje za- hteve do človeka. Ce ne moreš korakati vzdržema, boš obležal na poti. Ako tratiš neekonomično svoje moči, se boš popolnoma izčrpal. Skodelica Ovomaltine za predjužnek ali predno ležeš spat, daje moč tudi za največji napor v borbi za boljši uspeh v življenju. OVOMALT SE PRODAJA POVSOD. Iz Celja e— Za koncert slovitega ruskega barito- nista Borisa Popova, ki se bo pričel v torek 6. t. m. ob 20.30 v Mestnem gledališču, se dobe vstopnice v knjigarni K. Goričar-ja vdove. Gledališki abonenti si lahko rezervirajo vstopnice za svoje običajne sedeže samo še danes e— Upokojeno učiteljstvo Iz Celja in okolice se bo sestalo danes popoldne v prostorih Nabavljalne zadruge drž. nameščencev v Prešernovi ulici. e— Zdravniška vest. G. dr. Vladimir Brglez, zdravnik javne bolnišnice v Celju, se je podal na daljše študijsko bivanje v inozemstvo. e— Gradn'3 ceste iz šmartna v Rožni dolini v Vojnik. Na pobudo sreskega poslanca g. Ivana Prekorška ee je osnoval v Voiniku pripravljalni odbor za gradnjo ba-novin&ke ceste Šmartno — Vojnik. Odbor se je sestavil naslednje: predsednik Gore-čan Ivan. upravnik pošte v Voiniku. tajnik Požar Vinko, šol. upravitelj v Sma>rtne:n, odborniki: Klančnik Leopold. posestnik in župan v Voiniku, Potočnik Anton, posestnik in župan v Smartnem. Kožuh Josip. posestnik in župan v Škofji va6i, Kolar Ivan. gostilničar in mesar v Voinikj, Gorita« Fran. sreski ekonom v pokoju in posestnik v Višnji vasi. Stožir Karel, poeeetmk in gostilničar v Smartnem, in Jezernik Jožef, posestnik v Brezovi. Ker bo ta cesta velikega gospodarskega pomena sa trg Voinik in njegovo širšo okolico, ie treba akcijo toplo pozdraviti- Nameravana cesta je že stara želja vseh prizadetih krajev in se ie že pred davnimi leti delalo za ni«no uresničenje. a ee ie gradnja onemogočila e<70'>mu nekaterih interesentov, ki so zahtevali. da mora cestn teč? edino le mimo nMhovib posestev. Vsekakor je trg Voinik naravno izhodišče bodoče ceste. G. poslanec Prekoršek nam ie obljubil svoio pomoč. Treba ie poudariti, da bodo posestva, le-ob bodoči cesti, pridobila mwv»o na svoji vrednosti. Se posebno potrebna ie_ta cesta sedaj, ko bo občina Šmartno v Rožni dolini priključena veliki komasiraoi občini Vojnik - okolica, ki bo obsegala ozemlje bivših občin Nova cerkev. Frankolovo. Višnja vas in Šmartno, sedež pa najverjetneje v Voiniku. e— Dve nesreči pri delu. V torek je 34-letnemu tesarju Jakobu Krajncu z Lopate pri Celju pri tesarskem delu odtrgalo del levega kazalca. V četrtek je postalo 25-letnemu delavcu Ivanu Beletu pri delu v Majdi če vi tovarni odej v Skofji vasi nenadoma slabo Padel je na stroj za trganje cunj in dobil hude poškodbe na glavi in hrbtu Ponesrečenca se zdravita v bolnišnici. e— Samo danes je še Cas, da obnovite srečke drž. razredne loterije v podružnici »Jutra« v Celju. e— Kino Union. Danes ob 16.30 in 20.30 zvočni velefilm »Velika kneginja Aleksandra« in zvočni tednik. Zborovanja in razna predavanja so redno dobro obiskana Kjer se ljudje v večjem številu zbirajo, tam se človek kaj lahko okuži. Okuženja vas sigurno obvarujejo Panflavin pastile. zaradi tega jih Imejte vedno pri sebi. Iz Maribora 8taretlnstvo »Triglava« Je povabi Io članstvo ln prijatelje na intimen p^lo vilni večer, ki ga je priredilo enemu naj-agilnejoih Triglavanov, uredniku »Tri^ia-vanskih listov«, g dr. Pavlu Strniš*«, ki prevzema ravnateljsko mesto na real:ii gimnaziji v Murski Soboti Z njim za;">š*a Maribor mož, znan po svojem kulturnvoi socialnem in šolskem delu Kako vsestra.. 6ka Je bila njegova aktivnost, se je čloViV znova mogel uveriti na poslovilnem fp Stanku. G. dr. Tominšek ga Je v svojem govoru orisal kot šolnika, g. dr Kukov»-< t« g. Kejžar kot komunaluega politika, g. Brenčič kot propagatorja in avtorita''v.i«> ga gledali&Kega človeka, g. dr Irgolič ifot narodno-obram>tnega delavca, g dr &nu deri kot vestnega publicista, medtem k« je predsednik starešinske organizac"je »Triglava« g. dr. Toplak našel še mnog" toplih besed ln zahvale za vse ono kar 1«» novi ravnatelj sicer še bil Tolika vsestra nost je danes med našimi kulturnimi u« lav cl redka; prav takih ljudi pa moramo ime ti v Prekmurju čim več. Zato se muribor skl prijatelji in znanci tudi niso poslavljal« od njega, kakor se poslavljamo od človeka, ki nas v resnici zapušča, ker se zavedlo da Je dr. Strmšek poiclican, da čimbolj pri bliža Mursko Soboto obmejnemu Marilio ru. Naj 8e mu posreči a— Ljudska univerza. Naslednja predavanja iz socialno-političnega cikla bodo 8. in 9. t m., in sicer bo predaval zagrebški vseučiliški profesor g. dr. Ivšič prvi večer o kapitalizmu in boljševizmu, drugi večer pa o fašizmu. V petek 16. t. m. bosta pa priredila večer slovanske pesmi priljubljena pevca gdč. Vedralova m g Zivko, spremljal pa ju bo izborni pianist g. Li-povšek iz Ljubljane, ki bo nastopil tudi s samostojnimi glasbenimi točkami. a— Neprijeten dogodek v kinu. Med prvo večerno predstavo je dobil v tukajšnjem Grajskem kinu neki moški, star okrog 35 let, nenadoma hud božjastni napad ln se je nezavesten zgrudil na tla Na pomoč so morali biti poklicani reševalci, ki so nesrečneža, čigar identiteta se ni dala ugo tovlti, spravili s svojim avtomobilom v bolnišnico. a— Malomarno posipanje hodnikov. Dočim večina hišnih posestnikov, upraviteljev in hišnikov vestno skrbi za zadostitev svojim dolžnostim in posipa v predpisani meri hodnike s peskom, pepelom ali žago-vlno, se pa najdejo posamezniki, ki jim je to deveta briga in tako nepremišljeno ogražajo osebno varnost in zdravje neštetih pasantov, ki morajo na svoji poti ln po opravkih hoditi po neposutih pločnikih Na takem poledenelem, neposutem hodniku je spodrsnil prerisinočnjim na vogalu Glavnega trga, Vetrinjske ln Tattenbachove ulice brezposelni delavec Invalid Franc Ledinek ln padel tako, da se Je občutno potolkel po telesu in si zlomil leseno protezo pod kolenom Na kraj nezgode so takoj prihiteli reševalci, ki so Ledineka preiskali in ga po ugotovitvi, da ni dobil pri padcu nobene težje, krvaveče poškodbe, prepeljali na njegov dom. a— Tatvina perila. Na podstrešje hiše gostilničarke Marije Vokove v Vojaški ulici se je splazil neznan dolgoprstnež in odnesel precej sušečega se perila, vrednega vec sto dinarjev Občinstvo se svari, da ne kupuje perila od raznih neznancev, ki ga ponujajo zelo pogosto po hišah, češ da »o v tako težki zadregi, da morajo prodajati lastno perilo, da se prežive. a— Najveselejša noč v mariborskem predpustu je bila od četrtka na včeraj. In sicer na pristnem planinskem rajanju, ki ga je priredila agilna mariborska podružnica SPD v veliki unionski dvorani ter vseh sosednjih prostorih Na letošnjem planinskem plesu se Je res kar trlo »pla nincev« in »planink, tako da se skoraj ni bilo mogoče ganiti Za razvedrilo ln razne želodčne potrebe je bilo poskrbljeno v najvišji meri Priieditev je vsestransko uspela, na čemer je podružnici SPD le čestitati. Iz Utije 1— Argentina škoduje našemu Zasavju. Znano je, da so naši zasavski gozdovi, ki so zaraščeni največ s kostanjem, skoro edini vir dohodkov našega kmeta. Čeprav nima kostanjev les dosti cene, saj dobi posestnik za voz lesa, sečnjo, obdelovanje lesa ln dovoz na postajo (često tri ali še več ur da- v Trgovskem domu 3« februarja Naselil se je v Cerknici zasebni zdravnik med. univ. dr Drago Pintar ordinira od 9 do 12. in od 16. do 18. leč) vsega skupaj le okrog 100 Din, so bili naši skromni kmetje zadovoljni, ker je prišel v hišo le kak novčič. Zdaj pa je nakup lesa v strojilue namene povsem odrekel. Usnjarske tovarne so pričele nabavljati strojilni ekstrakt »Quebracho«, napravljen iz lesa, ki raste v Argentini. Za ta uvoz, kakor trdijo naši lesni trgovci, ni nikake uvozne carine. Zato so opozorili na ostro konkurenco iz Argentine naše merodajne činitelje in so prepričani, da bodo oblastva storila vse, da omogočijo spet prodajo našega kostanjevega lesa. Iz Zagona z— Vrli gasilci zagorskega okrožja, ki obsega štiri čete (Zagorje, Kotredež, Loke in Izlake), v katerih je včlanjenih 112 mož. so imeli pred kratkim okrožno sejo, katere so se udeležili tudi zastopniki čet s Cemšenike in Kandrš Razinotnvali so po ložaj ki je nastal z novim gasilskim zakonom. Pereče vprašanje zavarovanja naj prevzame občina, kakor je to določeno v zakonu Banovinski zdravnik g dr Grum je predlagal otvontev samantanskega te čaja Prvo predavanje, ki ga je. kakor vsa nadaljnja, prevzel sam. «e ie že vršilo v Sokolskem domu ob številni udeležb čla nov imenovanih čet Tečai bo traial dva meseca "predavanja pa bodo vsako nedelji 2 začetkom ob poi 11 Okrožn načeln i g Ivan Hočevar ki je zbor vodil, je po dal važna navodila za gasilce V vaseh kjer n1 v bližin' tekoče vode naj se « po močjo občine zgradijo prum-nr reservo arji Čete naj vrše oo|ed«»value polet' pa mokre veie s sodelnvaniem sa nar»tann vtovarja-nje desk. Te deske odvažajo v Trbovlje, kjer izdelujejo patentirane zabojčke za premog. Povpraševanje po tax<> vloženem premogu je tolikšno, da ne morejo sproti narezati dovolj desk S tem je dobilo za-poslenje večje število Žagarjev, a tudi okoliški kmetje lahko vnovčijo precej lesa. Tudi sicer je razpoloženje v revirju ta mesec prijaznejše, kajti že ves čas kriza niso napravili toliko šihtov kakor januarja. z— Smučarski odsek SPD v Zagorju priredi v nedeljo 4. t. m. sankarske tekme iz Colniš na Repnik. Starta lahko vsak sankač. Zbirališče točno ob 14. v gostilni g. Drnovška. Start ob pol 15. Iz Kranja ZAKLJUČEK »vinskega sejma« in »pokušnje likerjev« danes v soboto ob 8. uri zvečer v Nar. domu. Pripominjamo, da je to zadnja prilika pokušati najboljšo kapljico, ki je vzbudila toliko zanimanja na včerajšnji gasilski prireditvi. Znižane cene. Vstopnina prosta! Poset zaključnega večera posebno toplo priporočamo zamudnikom včerajšnje veselice. Iz Novega mesta n— S požigom sta hotela priti do denarja. Pred novomeškim malim senatom sta se morala zagovarjati zaradi požiga 37 letni Schauer Jožef, oženjen posestnik, in 27 letni Janez Brinskele, oženjen kolar, oba iz Poljan pri Toplicah. Obtožnica jima je očitala, da sta zažgala 20 oktobra lani zidanico, last obtoženca Schauerja, z namero, da bi dobila zavarovalnino 4000 dinarjev Schauer Jože pa je bil poleg tega še obtožen, da je 20. maja 1. 1929. zažga' svoje zavarovane stavbe skedenj, hlev šu-po in dva svinjaka z isto namero. Zavarovalnica mu je res tudi izplačala 12.000 dinarjev. Dalje je z enako namero povzročil požig tudi na tuji imovini Hoferle-ve Marije, ki ji je zgorelo gospodarsko poslopje. Sum je padel na Schaura zlasti zaradi tega. ker je bil zaradi prevelike za-pravljivosti preklican. Ker je bil usodnega dne na Schauerjevem domu tudi so-obtoženec Brinskele Janez, so tudi tega osumili, da je sodeloval pri požigu. Brinskele Janez je pred sodiščem priznal, da ga je Schauer z obljubo nagrade pregovoril k požigu zidanice ki ie bila v Gorici pri Poljanah Prav tako je Schauer priznul to dejanje, a zanikal je požig 1. 1929 Jože Schauer je i)il obsojen na 3 leta strogega zapora in na 1000 Din denarne kazni, a oproščen je bi! obtožbe da jc leta 1929. zažgal svoja gospodarska poslopja, Brinskele Janez je dobil 1 leto strogega zapora in 500 Din denarne kazni. Iz Murske Sobote ms_ Kulturno delovanje JNS V smislu sklepa izvršnega odbora JNS se bodo vršila kulturna, gospodarska in higijenska predavanja v vseh občinskih organizacijah v našem srezu Kot prvo predavanje je napovedano za občinsko organizacijo v Tišini Okrožni zdravnik dr. Vučak Štefan bo predaval 4. t. m ob 14. o higije ii kmet«kih domov Isto predavanje bo 18. t. m. v Mar-tjancih ms— Kmetijska predavanja. Naše prekmursko ljudstvo si želi pouka, kar pač najbolje dokazujejo razna predav lja ki jih prirejajo različne organizacije a svoje <*tan-•stvo Posebno kmetijska predavanja so cenjena Pred dnevi je imel živin.»zdravnik g Samec Josin kmetijsko predavanje v Pertoči na katerem je bilo navzočih 250 ljudi Za tukajšnje razmere je to zelo veliko število. + C-RENSOVCI. Vest v »Jutru«, da je upravno v CVUu ugodilo nritožbi proti občinskim volitvam Črensovcih. ni resnična, nego je sodišče pritožbo zaradi nedostatka z«'..onskib razlogov zavrnilo. Milijonkratne povečave Skrivnost elektronskega mikroskopa Na tehnični visoki Soli v Berlinu so vgraditi mikroskop, ki omogoča milijon-kratne povečave. Zgrajen je tako preprosto. d« bi v njem nihče ne slutil njegove prave naloge. Na mesto vidne svetlobe so •topili katodni žarki, na m^sto povečevalnih »tekel pa električna polja. Običajnemu svetlobnemu mikroskopu, naj »i bo Se tako dober, so postavljene, kakor mano, precej ozke meje Predmeti, ki so manjSi nego 2 desettisočinki milimetra, manjši nego najmanjši svetlobni valovi, postanejo nevidni, naj jih opazujemo ie »kozi tako dobra povečalna stekla. Izurm tako zvanega ultra mikroskopa je napravil tudi takšne manjše delce vidne, to se pravi ne delcev samih, temveč raz-klonskih pojavov, ki jih povzročajo okrog sebe ob srečanju s svetlobnimi žarki. Ul-tramikroskop nam je pomagal do zelo velikega koraka naprej v carstvu najmanjšega. Toda primere z najnovejšim, tako imenovanim elektronskim mikroskopom z njegovo milijonkratno povečavo pa ne vzdrži. Elektroni so, kakor znano, najmanjši delci materije oziroma atomarni naboji negativne elektrike. Električni tok, ki ga spustimo skozi brezzračno stekleno cev, pošilja iz negativnega pola. katode, posebne žarke, ki sestoje baš iz elektronov. Raziskovanja zadnjega desetletja so pokaza- la, da imajo elektronski Jarki podobne lastnosti kakor svetlobni žarki. S primernimi pripravami jih je mogoče lomiti, zbirati, razpršiti in odbijati. Proučevanje teh lastnosti je ustvarilo celo novo vedo, ki jo imenujejo elektronska optika. Prva praktična ustvaritev te spočetka povsem teoretične znanstvene stroke je baš novi elektronski mikroskop. Ta je pravo tehnično čudo, toda jasno je, da se da še izboljšati in izpopolniti. Otvarja nam že sedaj neslutene vpoglede v kraljestvo resnično najmanjšega, a ni dvoma, da postane eden izmed najvažnejših .aziskovalnih pripomočkov bodoče znanosti. Dežela mostov Moderna tehnika v praksi Hokndska Je vaa preprežena s vodnimi toki in prekopi, bolj nego vsaka druga dežela na svetu; iz tega sledi, da je pri njeni gosti naseljenosti tudi število mostov rekordno. V resnici predstavlja skrb za mostove kaj znatno postavko v holandskem iniciativi To velja a. pr. sa vefckl most pti Mtride-nu, ki veže Amsterdam x jugom dežele in ki so ga pravkar dovršili. Da so prepeljali novi most na pravi kraj, so ga morali naložiti na celo rrsto vlačilcev tako, kakor nam Znamenita lochneSka pošast na sprehoda po londonskih ulicah kaže slika, kjer pa gre za »rednji del novega mosta pri Keizerweeru. Pri muidenskem mostu je bila stvar lažja, ker so ga na ta način prevažali »kozi mirne prekope, pn keizerweerskem pa je bilo treba voziti deloma po plitkem morju, ki je valovelo pretilo, da vso stvar prevrne. V višini 300 do 400 m se najrajši ženijo Obdelava rezultatov zadnjega češkoslovaškega ljudskega štetja je pokazala, da znaša število roistev v višini do 200 m 22 promilov, v višini 300—400 m 28 pro-milov, v višini nad 500 m oelo 46 promilov. Prav tako, a v nižjem razmerju uarašča število smrti: v višini do 200 m zna5a 14 promilov, v višini 300 do 400 m 16 in pol promila, v višini nad 50° m pa 18 promilov. Naravna prirast znaša do višine 200 m 7 i npol promila, v višini 300 do 400 m 11 in pol promila, v višini nad 500 m pa celo 27 promilov. To bi se dalo razlagati med drugim mogoče s tem, da so v rastočih višinah po naravi boljše prilike za življenje (čistoča in svež ost zraka itd.). Ista statistika kaže, da se razmeroma največ ljudi poroči v višini 300 do 400 m — vzroka za to pe ne navaja. ANEKDOTA V Bremenu so imeli včasi navado, da ao družinskim zdravnikom plačevali stalen letni honorar, za kar »o ti v določenih presledkih prihajali pogledat, kako je kaj z zdravjem. Starega doktorja Th., o katerem krožijo po Bremenu še danes številne dobre anekdote, je sprejela pri nekem takšnem obisku hišna gospodinja s posebno željo: »Veste, gospod doktor,< je dejala, »nam ne manzka nič, kar se tiče zdravja. Toda, ali bi hoteli pogledati, kako je z našo služkinjo. Leži namreč v postelji in V3a dela moram opravljati sama « Ko je stari gospod z veliko težavo premagal tri nadstropja, ni našel ničesar, kar bi zahtevalo njegove strokovne pomoči. Služkinja Ana Je namreč sedela v postelji in se mu smejala z belimi zobmi. »Ti presneto dekle,« se le razhudi! zdravnik, »kaj pa uganjaš? Tri nadstropla sem mora'! preplezati, pa ti ne manjka nič!« »Da, gospod doktor,« Je dejala Ana, »ne manjka ml nič in žal mi Je, da ste morali tako visoko. Pa saj tudi nisem zahtevala zdravnika' Stvar Je namreč takšna: kadar ne dobim svojega denarja, se vležem vedno v posteljo.« »Tako, tako,« »e Je prijel stari gospod zamišljeno za belo brado. »In to pomaga? Se pravi; denar potem dobiš?« »Da, gospod doktor. To pomaga vedno.« »Tako?« In stari gospod jo je po hitri odločitvi spodbujajoče potrepljal: »Potem je vse v redu. Potem vstani in mi napravi tu malo prostora — jaz namreč tudi šs nisem prejel denarja!« Umetni diamanti Novi posrečeni poskusi ameriškega profesorja AmeriSki tisk poroča, da je newyorškemu profesorju Ralphu Mackeeju uspelo pridelati umetne diamante, od katerih pričakujejo, da bodo ceno naravnih kamnov sčasoma spravili na desetino sedanje vrednosti. Prof. Maokee sam je v svojih trditvah smernejii. Priznava, da »o se mu posrečili diamanti, ki so desetkrat večji od dosedanjih največjih umetnih diamantov, a še vedno premajhni, da bi jih lahko same vdelavafi n. pr. v prstane. Z naravnimi po velikosti torej nikakor ne morejo konkurirati ta» za »edaj tudi ne bodo imeli nobe-aega vpliva na njih ceno, pač pa nismo daleč od tega cilj«. V principu je v resnici mogoče izdelovat! umetne diamante. Prvi, ki se je proslavil t njih izdelovanjem, je bil francoski kemik in Nobelov nagrajenec prof. Mois-saa. S »vojo znamenito električno pečjo, b daje silno visoke temperature, je pod teMtanskim pritiskom topil grafit v iare- čem železu in ga pripravljal potem do kri-stalizacije s tem. da je žarečo gmoto naglo ohlajal. Pri tem je pokazal veliko poguma. S kleščami je zagrabil gmoto in jo vtikal v ledeno vodo. Nekoč je nastala eksplozija, ki bi ga kmalu ubila. Uspeh je bil pa prilično majhen. Diamanti »o mu sicer po tej metodi uspeli, bili so p« mikroskopsko majhni. Največji med njimi »o merili še vedno dosti manj nego milimeter. Razen tega »o njih ontične lastnosti malo drugačne nego pri naravnih diamantih. In tudi izdelovalni stroški so tako veliki, d« so naravni diamanti iste velikosti še cenejii nego umetni diamanti. V tem pogledu so uspehi prof. Mackeeja baje neprimerno boljši. Omeniti je treba, da Je Moissanu po slični metodi uspelo izdelovati umetne rabine in druge dragulje, ki se morejo kosati z naravnimi. Ni dvoma, da bomo tudi » sintetskimi diamanti prispeli v dogled-nem času tako daleč. Zakonske muke filmskih zvezdnikov MeaJo« si je topot izbral za svojo nevesto Verejo Teasdale, znano filmsko Igralko Tragedija ruskega princa Boljarjeva žena ustrelila mladega emigranta zaradi razočaranja v ljubezni Te (Sni Je padel kot žrtev osvete neke svoja prejšnje žene roški princ Pavel Vla-dimirovič Berešovski. Drama se je odigrala v Tesneivaru pred neko ondotno ljudsko kuhinjo. Ženska j« oddala na princa štiri strele ta ranjenec je kmalu podlegel. Prinfiev oče je bil za carskega režima ruski guverner na Kavkazu. Po izbruhu revolucije je pobegnil z vsemi člani svoje družine. Dospel je do romunske meje, kjer so njegovo ženo in štiri otroke tik pred prestopom ruskega ozemlja pobili na tla ln Jih usmrtili. Samo s tedaj sedem let tftarim Vladimirom so imeli vaški prebivalci usmiljenje. Vzeli so ga v oskrbo in so ga skrivali, pozneje pa so ga odrinili v Romunijo, kjer so ga sprejeli emigranti, ki so ga nekaj časa tudi podpirali. Toda gospodarska kriza je zrasla tudi nJemu čez glavo in mladi plemenitaš se Je kmalu znašel v takšni stiski, da si je moral služiti kruh s popevanjem na cesti, časih se mu je tudi posrečilo dobiti kakšno delo v pristanišču. Njegov slabotni organizem pa ni bil kos težkim naporom in je kmalu zbolel. Po daljšem ležanju v bolnišnici je toliko okreval, da so ga odpustili. Seznanil se Je s hčerjo nekega takisto pobeglega ukrajinskega Rusa, ki je imel doma tvorni-eo za sladkor. Pisala se Je Ana Ahrentinova. ženska je bila tedaj žena nekega romunskega boljarja. Izvedela je za usodo Berešovskega iz časopisov in mladenič se jI je tako zasmilil, da ga Je začela podpirati. Toda sestanki med njima so naposled prebudili v ženi ljubezen do osirotelega emigranta. Ahrentinova se je spozabila ta- ko daleč, da je slednjič zapustila svojega zelo tmovitega moža ter se vrgla v naročje Bereškovskemu, kateremu je hotela postati žena. Toda njeno premoženje je z dragulji vred kmalu skopnelo. Oba sta bila brez sredstev in sta se morala boriti za življenje. Princ je tedaj zapustil Ahrentinovo in se je preselil v Temešvar, kjer se je vgnez-dil pri neki drugi ženski, s katero je delil gospodinjstvo — in ljubezen. To je Ahrentinovo tako razkačllo, da Je začela stikati za njim, ga naposled našla in obračunala z njim s oomočjo revolverja. Pri aretaciji je Ahrentinova Izjavila, da obžaluje svoj čin in da se je maščevala samo nad moškim, ki je uničil njeno življenje. Mary Pickfordova se je izmuznila Ameriška filmska igralka Mary Pickford Je prispela v spremstvu ameriških policistov te dni s svojim avtomobilom iz Mas-sachusettsa v Providence na Rhode Islandu. Njenemu vozilu je sledil avto z vojaško milico. Zvezdnica je namreč prejela v Bostonu obvestilo, da so ji zalezovalci za petami in da jo nameravajo ugrabiti in odvesti. Da se izogne temu presenečenju, jim je rajši sama ušla. Policija pravi, da je prejela Mary v zadnjem času dve grozilni pismi, šestkrat pa so jo izsiljevalci klicali po telefonu. Končno je skušalo v stanovanje vdreti ved neznanih in sumljivih oseb. Škotska pošast v Londonu Mokra Amerika 'jrMvnem proračunu. Baš sedaj je ministrstvo za gradbe na delu, da izmenja celo vrsto mostov, ki so že zastareli. Izdatki za to obnovo bodo znašali kakšnih 60 milijonov holandskih goldinarjev (okrog 1800 milijonov dinarjev!). A nemajhni bodo izdatki tudi za mostove, ki so podrejeni zasebni VSAK DAN ENA TUJEC V KOPALNICI »Le nič se ne bojte! Tudi Jaz sena član okrajne organizacije za kult golote!« (»Passing Show«, London); Po odpravi prohibicije so bahantske Igre velika moda v Ameriki Proces zaradi zavarovalnine Staviskega Iz Pariza poročajo, da bo morala vdova Staviskega s sodnim postopanjem prisiliti zavarovalno družbo, pri kateri je bil njen pokojni mož zavarovan za življenje, na izplačilo zavarovalnine. Staviski je bil zavarovan za poldrugi milijon frankov, ne pa za pet milijonov, kakor so se glasila prvotna obvestila. Zavarovalnica, s katero je bila sklenjena zadevna pogodba, pa pravi, da ne izplača denarja zato, ker je očito, da Je Stavisky napravil pogodbo s klavzulo o samomoru in je torej že tedaj računal s takšnim koncem. Nasprotno pa trdi Staviskega vdova, da to ni res in da je bil njen mož primoram pospešiti svoj konec. Deloma ga je k temu prisilil tisk, ki je razgalil njegove sleparije, deloma, tudi policija, ki je nastopila pri njem v najbolj kritičnem trenutku. Čitafte tedensko revijo „ŽIVLJENJE t N SVET" Umetno določeni spol Moruakovski vvseueiik-k]. docent dr. VV. Koch je delal zanimive poskuse z nekim novim ženskim spolnim hormonom. Vbrizgaj ga je nosečim psicam, ki so preje dale 65 samskih mladičev (46 odst.) na 77 sa-mičjih mladičev (54 odst.). Po obravnavi s hormonom so pa dale 57 samcev (54 odst.) in 49 samic (46 odst.). To pomeni prav znaten porast števila samcev, kar utegne biti praktičnega pomena za rejo psov. Pri večini pasem dajejo samcem namreč prednost pred samicami. V koliko bi novi hormon utegnil tudi pri ljudeh pospeševati rojstvo dečkov, bi bilo treba dognati še s poskusi. Nenavadna upokojenka V Weimarju živi starka, ki pač lahko z vso pravico trdi, da je najbolj nenavadna penzionistka na svetu. Njen mož Je bil dvorni uradnik. Rodil se je 1. 1790. Od njegovega rojstva do danes je preteklo 130 let. Oblasti so po vojni dvomile, da je to res, In so si ponovno dale predložiti listine o moževem rojstvu. Vsako pot pa so se morale prepričati, da govori starka resnico. Rojstni list dvorjanika iz 1. 1790. je pač eden najbolj redkih dokumentov svoje vrste v Nemčiji, ima pa še vedno pravico terjati dajatve, ki mu pripadajo po zakonu. Stvar s pokojnino, ki se še danes plačuje, pa si lahko pojasnimo samo tedaj, če izvemo, da je bil 821etni starec vzel sedanjo vdovo za ženo ko je bilo tej komaj 18 let. 1200 neveljavnih ločenih zakonov V Chicagu Imajo pristno ameriško senzacijo: oblasti so razveljavile 1200 ločitev zakonov, ki jih je izrekel sodnik Stanford v zadnjih petih letih, ko je bil duševno bolan, a ni tega nihče opazil. Zdaj je datum njegovega obolenja uradno ugotovljen in obenem so suspendirane vse razsodbe, ki jih je izrekel v svojem resoru. Zmeda zaradi tega je spflošna. ker so mnogi ločeni soprogi medtem sklenili že nove zveze, katere pridejo zdaj v razpravo. Pasja razstava na plaži Poljski državni predsednik izumitelj Predsednik poljske republike Moscicki je te dni demonstriral v svojem laboratoriju novo iznajdbo, ki je posebno važna za zdravilstvo. Moscicki je skonstruiral aparat, ki omogoča proizvajanje višinskega zraka v zaprtem prostoru. Na podlagi te iznajdbe bo v bodoče mogoče proizvajati višinski zrak v vseh bolnišnicah, kakor bodo zahtevale potrebe dotičnega zavoda. Učenjaki, ki so prisostvovali poskusom v laboratoriju, se izražajo o iznajdbi pohvalno in ji pripisujejo velik pomen v zdravilstvu. Maske proti plinu v Pragi Prihodnje dni bodo začeli v praških mi-rodilnicah prodajati ljudske maske proti plinom. Ministrstvo za narodno obrambo priporoča te maske v splošen nakup. Navadna maska stane 145 Kč. Poleg teh mask pa so ljudem na razpolago še druge, razkošno opremljene maske, seveda po primerno višji ceni. Prodajajo tudi kovčege z maskami za dojenčke, omare za plin in varovalne naprave za stanovanja. Židovski slepci v Nemčiji brez podpore »Manchester Guardian« poroča, da je nemška vlada ustavila podporo slepcem židovskega veroizpovedovanja, ki so oslepili v svetovni vojni. Grob van der Lubbeja se ne sme fotografirati Fotoreporter »New York Heralda« je hotel fotografirati grob van der Lubbeja, Kriminalni uradniki, ki straži jo grob. pa so mu to zabranili, ga prijeli In izročili oblasti, ki je zaplenila negative ter izjavila, da je prepovedano fotografirati grob holandske-ga požiga! ca nemškega parlamenta. Nagrajeni kužki s svojimi lastnicami in po-klonjenlml pokali na kalifornijski plaži Medicinske glose Marslkakšno družinsko srečo pospešuje pravilna pomešan ost temperamentov, mar-sikakšno pa uničuje njih nepravilna zveza. (Sondereggar) * Jezik se obrača vedno proti bolečemu zobu. (Benjamin Franklin) + Moškemu je po naravi namenjena odločna aktivnost, ženski pa pasivnost. Tega zakona ni mogoče prestopiti brez kazni. (Fenchtersleben) * Malo ljudem postane dvigajoči ln osrečujoči občutek dobrodelnosti tako nujna dolžnost kakor dolgo let zaposlenemu zdravniku. (Mars) + Nauki medicine morajo spodbujati zlasti njene učence k skrbnemu raziskovanju bolezenskih simptomov, kajti le tako lahko določijo vrsto bolezni Simptomi so hitrejši ali počasnejši, močan ali slaboten Jtrip. subota jezika, vse mogoče izločine itd. Iz tega dela zdravnik svoje sklepe. (Friderik Veliki) ,, Od 2« do 4. februarja državno smučarsko prvenstvo v Planici. Polovična vožnja za vse vlake. V nedeljo zjutraj vozi iz Ljubljane poseben vlak za tretjinsko ceno. Vozovnica in vstopnica za tekme staneta samo Din 38.— v predprodaji samo do sobote do 4. ure pop pri Putniku in športnih trgovinah: A. Goreč, Kolb-Predalič in Alpina por Državno prvenstvo v umetnem drsanju v Celju Danes in jutri, obakrat ob 15 . bo na dr- sali:ču SK Celja v mestnem parku v Celju ■ etošnje tekmovanje za mednarodno državno prvenstvo v umetnem drsanju. Prijavljenih je 20 tekmovalcev in sicer 4 Jugo-sloveni 4 Avstrijci in 2 Cehoslovaka za se-niorsko prvenstvo 1 Jugoslovenka in 2 Av-strijki za damsko prvenstvo ter 7 junior-jev [zmed Jugoslovenov se bosta udeležili tekmovanja juSoslovenski državni prvak Celjan g Polo Schvvab in jugoslovenska državna prvakinja ga Kadrnka-Reichmanova iz Zagreba Izmed Cehoslovakov prisneta češkoslovaški državni prvak g Koudelka in drugoplasirani Cehoslovak g Pražnovsky. izmed Avstrijcev pa poleg Dunajčanov tudi graški prvak g. Zettelmann in g. Biich-'er ter ga Sehrittvvieser-Ditzova To bo gotovo najzanimivejše tekmovanje v državnem prvenstvu v umetnem drsanju kar jih je bilo doslej v naši državi, zlasti glede na močno udeležbo renomiranih inozemskih tekmovalcev Danes ob 15 se bo pričelo tekmovanje v obveznem drsanju, jutri ob 15 pa bo prosto drsanje Pokroviteljstvo prireditve je prevzela mariborska Tujsko-prometna zveza. Jutri ob 21 bo v salonu Celjskega doma svečana razdelitev daril, h kateri je vabljeno vse športu naklonjeno občinstvo. ^ Za tekmovanje, ki bo nrava senzacija za Celje, vlada veliko zanimanje. Pred zaklijčkom lista nam Se poročajo, da je konenovjliavna startna lista nasledita: v mednarodni tekmi senroriev tp fejo Ewald Bjichler (Grazer AK). Rudolf Z-ttelmann (Kaf>tn?r & Gehler). Polo Schvvab. Emamiel Thuma (oba Iliriia); v mednarodni tekmi dam Helga Die-tz-Schritt-v»ies«r (GAK). Gizela Kadrnka-Reiehmann: za junionsko državno prvenstvo Smerkolj Karei. Bib;r Jo^ip. Sem5c Gvidon (Iliriia) tn Prfs;n(Tpr R;ko. Kra~e> Josip. Vrečko Aleksei (SK Celie). Sodniški zbor tvorijo: inž. Stanko Blou-dek. Evgen PeMto Fng. Wi«s'ak ter 'z Gradca dr E-ich Fritsch (GAK) in inž. Wolf (K & Oi.) V zadniem hipu pričakuj SK Celie Se prijave 2—3 drsalcem z Dunaja. Službene obfave LNP (S"._ia p. a. dne 31. januarja 193*.) Navzoči gg rav Šetina. Novak. Skuhala. Mrdien. j ivan. Kosirnik Zupane Odobrijo se priiateliske tekme Primorje 1. : Hermes 1 in Primorje II : Hermes II 2. februarja 1934.. Ilirija : Celje 4. februarja 1^34 v Ljubljani Predtekma se ne dovoli Nadalje se odobrijo tekme za brezposelne igralce 4 februarja 1934. Sloga : Svoboda in Reka : Slovan v Ljubljani in Primorje : Domžale v Domžalah Verificirajo se s pravom takojšnjega nastopa za Cakovečki SK Kanazarevič Sve-tozar. za Slovan Gvardjančič Alojz, Kam-n;kar V:ktor. Jankovič M;ha Koba5 Vla-disla*'. za Hermes Derenda Vlado, s pravom nastopa 10 februarja 1934 za Hermes Mre?ar Franc. Zivanovič Svetozar, Orel Franc s pravom takojšnjega nastopa za mednarodne. 10 aprila 1934 za prijateljske in 10 julija 1934 za prvenstvene tekme se verificirata za Rapid Antotičič Avgust. Antonič Rudolf. Igralec Pišof Josip bo verificiran za I SSK Maribor, čim prejme p. o odjavnico od centralne kartoteke v Beogradu Pouva se Železničar, da pošlje izkaznice za igralca Antoličiča Avgusta in Anto-mča Rudolfa, ki sta se prijavila za drug klub. kakor tudi Ilirija, da pošlje izkaznici za igralca Derende Vledota in Ilovarja Berta Izkaznice s potrjeno odjavnico je treba poslati v roku 8. dni. Tajnik II. Agilno delovanje kolesarskega društva »Sava« Tudi letos Je Kolesarsko društva Sava, kateremu predseduje za naš kolesarski šport tako zaslužni g tovarnar Baijel, imelo včeraj na Svečnico v gostilni Kavčič na Pruiah svoj letni občni zbor, katerega se je udeležilo mnogobrojno članstvo in tudi zastopniki drugih bratskih društev. G. predsednik Batjel je v svojem lepo sestavljenem govoru opisal delovanje kluba v preteklem letu. Zlasti je poudarjal, da je društvo pribavilo svojim dirkačem lepa darila kar Je zvezano z velikimi stroški 2a-libog v naših kolesarskih klubih ne delujejo imovitejši ljudje, temveč le nižji sloji. Tembolj moramo občudovati njihovo energijo in ljubezen do kolesarskega športa. Društvo je lani. deveto leto svojega obstoja, imelo 63 uniformiranih članov in 18 članic. S toplim pozivom na občinstvo, da bi tudi gmotno podpiralo stremljenje naših kolesarjev. je g Batjel zaključil svoj govor. Dalj5? poročilo je podal tajnik g. Grego-rič Adolf ki je naštel zlasti vse dirke, ki jih je priredilo društvo. In one, pri katerih so sodelovali društveni člani ter želi lepe uspehe že med letom smo obširno poročali o vseh dirkah tega aeilnega kluba, katerih je lepo število Uspehi društvenih članov so lahko drugim za vzgled. Po poročilu blagajnika, ki dokazuje, da se v društvu dobro eocpodari in po absolu-toriiu odboru Je podpredsednik g. Rozina prelagal članstvu naj -e za predsednika zon°t izvnH oo-Unf r Anton. Kovl^ warl, Aberšek Vid, Kulot Kari, Aha-čič Luka. Pri slučajnostih »o se obravnavale nekatere društvene zadeve ter se je nato vršilo žrebanje pri katerem so dobili Člani ln članice sedem lepih dobitkov. Občna zbor »Save« je pokazal, kako lepa harmonija in smisel za skupno delo vlada v tem društvu. Dve nogometni tekmi Primorja ln Her- mesa. Včeraj je nastopilo Primorje z dvema garniturama proti Hermesu. Kljub mrazu se je zbralo lepo število gledalcev, ki so bili popolnoma zadovoljni z igro, ki jo je predvedlo ligino moštvo Primorja. Rezultata: Primorje rez. : Hermes rez. 3:1, Primorje liga : Hermes 1 4:0. ASK Primorje (nogometna sekcija). Danes od 17. napret strogo obvezen trening za juniorsko skupino. V nedeljo morajo biti ob 13 15 na glavnem kolodvoru: Logar, H asi, Bervar, Sternad, Baum, Pišek II šlamberger. Pupo Calearl, Terček, Petelin. Petrič V nedeljo ob 1030 morajo biti na igrišču: Starec Jug n. Zemljak, Boncelj Pišek I Erman, Jež Bertoncelj n, Zemljič. ŽSK Hermes. zadnja seja centralnega odbora je danes ob 18 30 v restavraciji na glavnem kolodvoru. Točnost! Redni letni občni zbor kluba je jutri, ob 9. v dvorani »Sloge«, Ljubljanski dvor, vhod lz Praža-kove ulice. SK Sloga (Ljubljana). V nedeljo ob 13-45 Igramo oa Igrišču Hermesa zadnjo pokalno tekmo proti Svobodi, Vič. Ob 12.30 naj ae javijo pri gostilni Mtlller, Janševa ul. 15, načelniku sekcije: Umek, Mrkvička, Nin-kovič, Zupančič. Starman I, Podrekar, Trobec. Senčar 1. Praunsels. Starman n in m. rezerva Pipp, reditelji Lipovšek, Grztnlč. Kos, stranski sodnik Samar. Za opremo skrbi gospodar. SK Domžale (Nogometna sekcija). V nedeljo igramo pokalno tekmo proti Pri-morju. Naslednji naj bodo ob 13.30 v garderobi: Stifter, Krek. Kovač, Roman. Može, Janežič I. in II., Jovič, Zabret. Amon. Bitenc. rezerve Zule. Skerlj. Ca**!»-. jn mladine na Senovem. — Sledila so norn*:li tainika br Goriška ravn mP!S sple bla ?amika br Sndaria. hr Košar ia kniižnifcria br- Hofheka. n^itelin. — l7?rnni rtoročHi sta podala br. naftni!-u?'teli Zener Vilko in br prosveitflr l^i teli Greaori? — Porodilo nadr^T.®^ od bore le nodal br. JaVonec. upravitelj cenovne šole. — Pri volitvah društvene opra- ve eo bili izvoljeni po večini prejšnji Bani uprave. Namestu dosedanje"« prosvetar-ja br. Gresjori&a ie bil izvoljen br. Hudal«s Zoran, učitelj; namestu dosedanje načelnice s. Marije Jenčičeve je bila izvoljena za na-čelnico s. Danica Grudnova, učiteljica na meščanski šoli. Po volitvah le br. načelnik Žener poročal o programu dela v bodočem letu. Po mnogih sljčajnoetib ie br. starosta zborovanje zaključil e pozivom na čkinstvo. da širi ideje sokolstva še bolj intenzivno med delavskimi in kmečkimi sloji- Javni nastop Sokola Senovo bo letos 17. junija. Repertoar DRAMA. Začetek ob 20. Sobota. 3.: Sonjkin in ni?v»ova srefca. Izven Znatno znižane ce«*- od 5 do 14 Din Nedelja, 4. ob 15.: Kulturna prireditev v Črni mlaki Izven Znižane cene. — Ob 20.: Kariera kanclista Vinciga. Izven Znižane cene OPERA. Začetek ob 20. Sobota. 3.: Pri belem konjičku. Izven. Znižane eene od 6 do 30 Din. Nedelia. 4 ob 15.: T«w*-a. Izven. Znifcane cžne od 6 do 30 Din. — Ob 20.: Ples v Savoju. Izven. * Skrajno znižane cene omogočilo elethv- nenii. da obišče uerHo komedijo »Sonjkin in njegova sreča«, ki se vrši nocoj. Naslovno ulogo igra priljubljeni 8. Dansš. Cone eo od 5 do 14 Din. Nedelia » drami. Ob 15. ee uprizori prvič kot pojx>ldanska predstave izvirna slovanska veseloigra »KuMurna prireditev v Črni mlaki«, na kar prav posebno ooozariamo goste z dežeb. Zvečer ee ponovi izven abonmaja po znižanih cenah sijajna veseloigra »Kariera kanci ista Vinciga« z 2. San-cinom v naslovni ulogi- »Pri belem koniifku« ie eno naipriliub-lienejših del opjretnesa re>pertoaria. Deja nje, ki je presajeno na naša tla. je zelo zabavno in glasba izredno melodiozna tn splošno priljubljena. Znsedba posameznih ulog i j prvovrstna, veljajo cene od 6 do 30 Din. F^redetava tu vrši izven abonma ia. V nedeljo popoldne gostuje tra. Zinfca K inčeva v naslovni ulogi Pucciniieve »Tosce«. Cavaradossija poie e. Marčec. Scarpia e. Primožič. Za predstavo vjliajo znižane oo^rne cene od 6 do So Din. — V nedeljo zve-čer se ponovi uspela opereta >P1* v Savoju« z go. Gjungjenčevo. Gosti-čem. Pečkom. Sm?rkolievo. Zupanom »n Da-nešem v vodilnih uloeah. Predstava Io ven abonma ia. ŠENTJAKOBSKO »I FTULISCB Začetek ob ?0.15. Pobota 8.: Mladostni grehi. Nedelia 4 ob 15 Pogumni Tonček. Mla dinska iera. Zadniič- — Ob 20.15: MU» rt ost ni irrphi. * Drevi in hitri zvečer se ponavlja v Šentjakobskem gledališču vlezabavna burka »Mladostni grehi«, v nedeljo popoldne ob 15. pa zadnjič v sezon? pravljica »Pogumni Tonček« Kdor se hoče res dobro mba vati. nai poseti prfdstave. Vstonnio? po 10 do 3 Din se dob? od 10. do 12- in od 15 do 17. pri bVi«a'ni v I. nadstropju Mestnega doma. Vablieni! Mariborsko gledališče Začetek ob 20 Sobota. S.? Sfanibulska roža Premfera. Nedelia 4 ob 15 Trni'1'čica 7ni?ane rene — Ob 20 Grofic* Marica ZadnHČ 7ni <»ene < •nr>nript Tran OnrslsT Znižane eene. ZadnjiE. ★ Premiera Pallove operete »Stambulik« roža« bo drevi ob 20. To d^lo spada med najmočneiše djnaiske operpte ter ianie povsod v-*lno znova velike usoehe Mnziks i? krasna, dejanie pa ve-lezabavno. Rei'ra Harastovift. dirigira Herzog. Naslonijo Udo vičeva. Barbičeva. Savinova. Starčeva. Go rinškova. Sancin. Harnstovii. Risberger Gorin«ek. M»»dv->n. Furiian in Nakrst Otroška nrrdstava oo znižanih eenah bo v nedelio ob 15 Unrizore priliubli»no pravljično igro s petiem. plesom in godbo ♦T-niulčiea« Ta ifra deci snlošno ucaia. Tenor Ivan Gor«bv prvi tenor b-»owrsiek? operete, gostili» v nedelio zvečer ko* Tasilo v »Grofici Marici« Gorokv razpolaga z '.z-redno lepim glasom, dobro i«?ro In slmr» tično ztinaniostlo Veliaio zn>Sane e-me. To •e obenem ooslednia unrizoritev »Grofic« Marice«. Pri tej predstavi igra Penižka Danilo Gorinželr. GOSPODARSTVO K popisu davčnih zavezancev Te dni eo atanovurnaki najemniki preiefc preko bitnih Ustnikov foruvular>» u popis davčnih laveoancev v smislu paragrafa 110 zakona o nepoaralnih iavkih. Priiad ste stranke seveda ne vedo, kaj so dolžne 't-polniti, tat o smatramo za potrebno, podati n*kaj pojasniL Paragral 110 zakona o neposrednih d*v-kib določa, da morajo občinska oblastva izvršiti vsako leto, na'kasne; j do konca februarja, popis davčnih zavezancev, tako kakor to določi finančni minister a posebno naredbo o popi&u davčnih z»ivezancev. Ce občinska oblastva taua ne izvrše, izvrši popis državni organ ob stroških občin. Finančni nunist*T posjbne naredbe o popisu davčnih obvezancev ni izdal, pač pa je podrobnejše določbe vnesel v pravilnik k zakonu o neposrfdnih davkih, ki pravi med drugim, da iivrše popisovanje občinski or-zani na obrazcu. natisn:enem » pravilniku. Predpisan ohrarer za popis pa vsebuje naslednja vprašanja, kj jih je treba izpolniti: 1. Ime in priimek davčnsza zavezanca. 2. Poklic: S. Ulica in hISna Številka 4. Kakšen obrat ali samoetoksi naklle Izvršuj?. 5. Kie fe obrat Ia lrte se poklic iavr-friie. 6. Število nameSčenc-rv: a) rtcunno. b) pomočnikov. 7. Ali ima dohodke v obliki obresti ali rente in kakšne vrst? in koliko: aH daje zemljišče v zakup, komu ln sa kolik« 8. Pripombe. V smislu zakona In pravilnika stranke niso niti obvezane izpolnjevati te tormu-larje. Da pa <«e olaiSa delo občinam, js seveda priporočati, da stranke to vendar store. Seveda pa se od njih sme zahtevati izpolnitev onih rubrik ln odgovors na ona vprašanja, ki so navedena zgoraj in ki so predpisana v pravilniku k § 110. zakona o •iennr»r«»dnih davkih Zadnja leta ie bil gornji formular za popis znatno razširjen, čeprav določbe pravilnika k zakonu neposrednih davkov niso bile prav nič spremen iene. Ob^a^ec ki so ga dobile te dni stranke v Ljubiiani. vsebuje kar 23 vprašanj Poleg vprašanj, ki so predpisana v pravilniku, zahteva prijavna pola še podatke o stanovanjski na- Zakonska stabilizacija dolarja Kakor smo že včeraj med brzojavnimi vestmi poročali, Je ameriški pmlsedniik Roosevelt na podlagi pooblastila novega valutnega zakona, ki je bil uveljavljen » torek, določil novo zakonsko vrednost Io larja na višini 59.06% prejšnje njegove zlate vrednosti. Kako« znano pooblašča valutni zakon predsednika, da z zakousito močjo določi zlato vrednost dolarja v mo jah od 50 do 60% prejšnje zlate vredmostl Glede na okolnost, da so ameriški finančni krogi s sigurnostjo računali s stabiliza cijo pri 60% prejšnje zlate vrednosti, pt> meni stabilizacija pri 59.06% majhno pr« senečenje, ker je šel Rooseveli še skort. za 1% navzdol, in je torej sedaj zakonito razvrednoten dolar za 40J»4%. Zakaj si Je Roosevelt izbral baš to številko nam po stane Jasno, če izračunamo na podlagi t* nove paritete bodočo odkupno ceno za zla to. Ta bo namreč znašala točno 35 dolar jev za unčo zlata ln Je bil torej name« Roo sevelta, d* to nakupno ceno zaokroži ia vzgor Dos'ej je znašala uradna odkupna cena za zlato od 14 januarja naprej neiz pcemenjeno 34.45 dolarja, kar je točno ustrezalo razvrednotenju pri 60 odstotkih prejšnje zlate vreitnosti Izraženo v gra tnih maša nova zlata vsebina dolarja 15.25 gramov zlata, dočim je po prejšnjem zakonu znašala 25 08 gr. S proglasitvijo nove tlate paritete Je do-lar za euktat stabiliziran, ni pa še povsem definitivno stabilizira«, kajti valutni zakon pooolašča predsednika, da to paritet« lah ko v okviru omenjenih 50 do 60% prejšnji ^late vredinusti še izpremeni, prektično se veda piedvsem navzdol cim pa je enkrat določena nova zlata pariteta, je malo verjetno, da bi se v bodoče odločil pie».sedinlk za ponovno izpretuembo, če ne bodo za to oierodajni posebno tehtni razlogi, t. J. če se nivo cen v Zedinjenih državah ne bo dvig nil ali pa če bi celo pričel zmova padati, trar pa je malo verjetno Ugotovitev nove zlate vrednosti dolarja omogoča sedaj valorizacijo zlatih rezerv sederalnih rezervnih bank. Te rezerve zlata prevzame zvezni zakladnl urad Ker pa se bodo zlate rezerve obračunale po stari zlati pariteti (1 unča zlata Je 20.67 dolarja) bo dosežen v korist države valorizacijskl dobiček, ki bo znašal okrog 2690 milijonov dolarjev; od te vsote bosta 2 milijardi tvorili novi valutni izravnalni fond, ostanek pa m odpadel vsakoletni popis v februarju Kakor pa sedaj vMtaio se februarski popis tudi letoe nadalje izvršuj« Tako vlada v tem pogledu ie prava tmeda. Popisna pola zahteva na eni strani odgovor na vprašanja, ki so docela nepotrebna, kakor glede nepremičnin ln stanovanjske najemnine, kar je vse razvidno iz prijav za zgradarino; na drugi strani pa stavlja vprašanja, ki posegajo globoko v zasebno življenje strank, take zlasti ni nikjer utemeljeno vprašanje po višini plače hišnega služabntštva, o ostalih virih in dohodkih, o dohodkih članov družine, o oddajanju opremljenih sob v najem itd. Prizadete stranke še posebno opozarjamo, da je neutemeljena grožnja, navedena na popisni poli, da se lahko proti onim ki ne bi vrnili pole v navedenem roku kazensko postopa, ker za tako kazensko postopanje v zakonu o neposrednih davkih ni nikake osnove. *= Zopetno nazadevanje klirinškega aalda v prometu » Svito. Saldo klirinški«* računa med nažo državo in Švico, ki je lani do septembra nazadoval od skoro 2 milijonov švicarskih fiankov na 400.000 frankov (v korist Švice), se je v zadnjem četrtletji pret. lita zopet dvignil na 1.1 milijona Din. Zadnji izkazi pa biležijo zopet hitro nazadovanje tega salda, ki ie '23. januarja popustil zopet na 862.000 frankov. = Znatna povračila stroškov pri uvoz« blaga preko Trsta v Avstrijo. V svrho oživljenja luškega prometa v Trstu so zadnje mesece mnogo razpravljali o tem, da prepusti Italija Avstriji del luških naprav v Trstu kot svobodno luko. Kakor poroča sedaj dunajska »Die Borse«, je praktična proučitev tega projekta pokazala, da je treba U načrt opustiti Zato pa priznava Italija v svrho oživljenja prometa preko Trsta z veljavnostjo 1. februarja Avstriji reiak-cije za kolonijalno blago, uvoženo v Avstrijo preko Trsta, in sicer v naslednjih višinah: za bombaž 9.36 Ur, za kavo 26.20 lire. za čaj 51.60 lire. za kakao 18.72 lire in za droge 31.28 lire za 100 kg Refakcija (povračilo) je tako izdatna, da znaša pri bombažu skoro toliko, kolikor znaša sedaj ves prevoz iz Trsta v Avstriji. V bodoče se bo ves ta uvozni promet Avstrije razvil preko Trsta, kar bo šlo na škodo nemških luk, zlasti Bremena Sedaj je treba počakati, kakšne protiukrepe bo napravil« Nemčija v zaščito svojih pomorskih luk proti Italiji. = Države z zdravim krompirjem. Na podlagi člena 15. zakona o pobijanj« bolezni in škodljivcev na kulturn h rastlinah m v zvezi s praviinikom o uvozu in transi-tu kompirja. je mini-ster za kmetijstvo od^ redil, da se smatrajo na podlagi strokovni poročil kmetijskih vzornih in kontrolnih postaj v državi za leto 1934 te-le države kot neokužene od raka na krompirju, krompirjeve zlatice in krompirjevega molja: Italija. Grčija. Rumunwa, Španija (razen Kanarskih otokov), Turčija, Madžarska, Bolgarija, Estonska, Letoniia in Albanija. Borze Deviz« Beograd. London 174.53—176.13, Park 225.21 —226.33, Newyork 34.8883-35.170?, Curih 1108.35—1113.85, Milan 300.63—303.03< Praga 169.45—170.31. Amsterdam 23.0096 do 23.1232. Berlin 1356.80—1367 60; avstrijski Šilingi v priv. kliringu 8.96 zakilj. Curih. Pariz 20.32, L.i-nd;m 15.79, Newyork 3.17, Bruselj 72, Milan 27.1650 Amsterdam 207.60, Berlin 122.60, Praga 1529. Dunaj. (Tečaji v priv Kiiruiuu ) Beograd 11.12. London 26.96. Milan 47.37. Newyork 549.33. Pariz 35.49. Praga 25.45, Curih 174.51. 100 S v zlatu 128 S pap. Efekti. Beograd. Vojna škoda 278 zaklj.. za marc 274 zatelj., 7% investicijsko 66 zaklj.. 6% begluške 45, 44.25 zaklj., 7% Blair 41 den„ 8% Blair 44 den.. Nar. banka 3900 do 3920, PAB 241, 240 zaklij. Dunaj. Dunav-Sava-Jadran 11-71, Državna železnice 1610. Trboveljska. 12.25. Aipipe-Montan- 9 55 Blagovna tržišča 4- Novo*adska blagovna borza (2. L m.1 Tendjnca nespremenjena. Promet srednji. Pšenica: baška okolica Novi Sad. srednje-baška. 77 kg 102 - 104. baška okolica Sombor. 7? kg 101 — 103; eorniebaška. sla vonska in baška potiska 77 kg 103 — 105: zorniebanaNka. 77 kg 100 - 10?: fužno-banatska 77 kg 95 —97 Oves: baški. srem *ki slavonski 51 _ 53. Jefmen: baški sremski (64'«5 ke) 6R — 68 Koruza: ba^kn in sremska 76 - 78: baška in sremska garantirana kvaliteta 54 — 56; baška in ■»remska «»'iSenn 70 _ 71 b »->'•■> a„S «nr, 67 — 69: banatska. garantirana kvaliteta 5J — 53 Moka- baška in banatska .Og« in »Ogg« 175 - 195: »2« 150 _ l70: »5« 135 - 155: »6« 105 — 115 »7« 75-85: .8« 67 50 — 72 50 sremska In slavonska »Oa« In »Ogg« 170 - 185 »2« 147 50 167 50 »5« 130 - 150: »6. 1n5 - 115: ,7« 75 do ^5: »8« 67 50 _ 72 Otrobi: h*5kj SfHio 61. Fižol: baški uzančni 124 — 128 JL ChrUtf: 44 SKRIVNOST EKSPRESNEGA VLAKA Roman »Kaj bi neki,« se }e skromno pobrani! Poirot. »Metodično mišljenje, malce logike pa trohica previdnosti, to je vse.* »Ali so grofa de la Roche že zaprli?« je željno vprašal milijonar. »Ne,« je odvrnil Poirot. »Cesa še čakajo?« Milijonarjevega obraza je bUa sama osuplost. »Grofov alibi je še vedno neomajan.« »iNezmisel!« »Seveda.« je dejal Poirot. »A najprej moramo dokazati, da js ©ezmiseU »In med tem nam lahko uide!« Poirot je odločno zmajal z glavo. »Ne,« je rekel. »Na to niti ne misli. Grot si ne more privoščiti, da bi tvegal svoj družabni položaj. Zanesti se mora na svojo ne" omajno predrznost in ostati, k.er je.« Van Aldin ni bil videti prepričan. »Vendarle ne izprevidim —« Poirot se je prijel za čelo. »Samo trenutek, monsieur — nekaj mi je prišlo na um. Mnogo tjudi se je že norčevalo o domrslekih Hercula Poirota — a po krivici.« »Lepo,« je rekel van Aldin, »Tia dan z besedo! Kak domislek je to?« Porrot je pomolčal, nato pa dejal: »Jutri dopoldne ob enajstih vas poiščem v vašem hotelu. Dotlej pa ne omenite mojega odkritja ž j vi duši!« 22. POGLAVJE Papopulov zajtrk Papopulos je sedel pri zajtrku, njegova hči Zla pa njemu nasproti. Na vrata salona je potrkalo, ta vstopil je strežaj z vizitko. Papopulos jo je pazljivo pogledal, kislo skremžil obraz ki podal vizitko hčeri. »Hm,« je zagodrnjal Papopulos ln se zamišljeno počehljal za levim uhljem, »Hercule Poirot! Ta reč md prav nič ne ugaja!« »Nekoč ti je storil veliko uslugo,« ga je spomnila hči »To je res,« je pritrdil Papopulos. »Sioer se je pa umaknil v zasebno življenje.« Po teh besedah, ki sta jih bila izpregovorila v svojem materinskem jeziku, se je Papopulos obrnil k strežavu, rekoč, naj spusti prišleca v sobo. Cez nekaj minut se je pokazal Hercule Poirot, eleganten kakor zmerom in živahno vihteč svojo palico. »Dragi gospod Papopulos!« »Dragi gospod Poirot!« »In dražestna mademoiselle Zia je tudi tu!« PoiTot se ji je globoko priklonil. »Saj nama ne boste zamerili, če nadaljujeva svoj zajtrk,« js rekel Papopulos in si nalil drugo skodelico kave. »Malce zgodnji ste.« >Tako zgodnji, da je škandal,« je priznal Poirot. »A vedeti morate, da se mi mudi.« »Tako, tako,« je zamrmral Papopulos. »Torej prihajate po opravkih?« »Po zelo resnih opravkih. Zaradi smrti madame Ketteringove sem prišel.« »Trenutek, prosim!« Papopulos je nedolžno pogledal v strop. »Ali ni to ime gospe, ki je umrla v .sinjem ekspresu'? Menda sem v časniku nekaj bral o tem. Pa ni bik) nič rečenega, da bi šlo za kako hudodelstvo.« »Iz razlogov preiskave je bik) treba zamolčati dejstvo,« Je rekel Poirot. »In na kak način vam morem pomagati, dragi Poirot?« je vprašal trgovec čez nekaj časa. »Takoj vam pojasnim.« Poirot je vzel iz žepa prav tisto §katk), ki jo je bil v Cannesu pokazal van Aldčnu, jo odprl, vzel rubine iz nje in jih porinil pred Papopula. Nobena mišica v starčevem obrazu ni trenila. Vzdignil je dragulje in si jih vešče ogledal. Nato je vprašuioče uprl oči v detektiva. »Krasni so, kaj?« je vprašal Poirot. »Izvrstni, res da,« je rekel Papopulos. »Koliko bi bili po vašem mnenju vredni?« V Grkovem obrazu je nekaj zadrgetalo. »AH vam moram to res povedati, Poirot?« je vprašal. »Ne, ni potreba. Pet sto tisoč dolarjev vsekako niso vredni.« Papopulos se je zasmejal, in Poirot se mu je pridružili. »Kot posnetek so res imenitni,« je de.ai Papopulos in vrnil Po4-rotu kamne. »Ali smem vprašati, gospod Poirot, odkod jih imate?« »Zakaj ne? Pred starim prijateljem nimam skrivnosti. Ti kamni so se našli pri grofu de la Roche.« Papopulos je zgovorno dvignil obrvi »Kaj pravite!« je dejal. Poirot se je nagnil naprej. V tem trenutku je bil njegov obraa še posebno nedolžen. Radio Sobota, 3. februarja. LJUBLJANA 9: Šolski radio: Stroeema-Terjiva proslava. — 12.15: Plošče. — 12.45: Poročila. — 13: Čas, plošče. — 18: Stanje avtomobilskih ceet — 18.10: Zabavno predavanje. — 19: Strossmaver in jugoslov >n-sbvo (dr. Turk). 19.30: Zunanjepol. pregled. 20: Radio - orkester. _ 20.30: Samospevi ge. Frankovske-Vukove. _ 21: Opera »Prodana nevesta< na ploščah, v odmoru napoved časa in p>ročila. BEOGRAD 16: Plošče. — 19: Orkester. — 20.30: Večer srbske glasbe. — 22: Plosna rauzika. ZAGREB 12.30: Plošče. - 17: Godalni trio. — 20.15: Pesmi. — 20-45: Pevski in klavirski koncert. — 21.45: Godba za plee. — PRAGA 19.35: Godba na pihala. — 20.35: Mešan program. — 21.25: Orkestralen koncert. — 22.15: Prenos iz Brna. — BRNO 19-35: prenos iz Prage. _ 21.25: Plesna rnuzika. — 22.15: Koncert jrkeetra- — VARŠAVA 20: Koncert orkestra in solistov. — 21.20: Chopinove klavirske skladbe. — !22.15: Godba za ples. — DUNAJ 12: Orkester. — 16.05: Orkester mandolin. — 17: Lahka glasba. — 20.05: Dramski večer. —-22.05: Lahka sodba orkestra. — BERLIN 2010: Mešan slasbeno - literaren program. __ K0NIGSBERG 20.10: Program kakor v Berlinu. — MtvHLACKER 20.10: Pred pustni večer. - 22.45: Plošče. — 23: M*šan prodam. — 24: Nočni koncert. — BUDIMPEŠTA 17.30: Lahka glasba. _ 20: Kitare. — 20-45: Godalni trio. — 21.30: Orkestralen koncert. _ 23.10: Lahka in plesna glasba. — RIM 20.50: PrenoB omere iz gledali H*. Komfortno stanovanje v sredini mesta, v UL nadstropju, obstoječe iz 5 sob, poselske sobe, kopalnice in drugih pritiklin se odda 1. maja. Naslov r ogl. odd. »Jutra«. 1578 Prekrasno polt za nekoliko dinarjev Moja koža je bila žolta, temna, uvela, ljuskinasta in poln« neugodnih zajedalcer. Znojnice okrog nosa, na bradi in na čelu pa so bile razširjene. Danes se vsi divijo moji nežni, baržunasto beli koži ter zavidajo moji lepi polti. Vsaka žena lahko sedaj napravi svojo kožo belo, nežno in lepo, če dnevno uporablja kremo Tokalon, ki redi kožo. Krema je bele barve in brez maščobe, vsebuje pa preparirano smetano in oljčno olje, kombinirano t dodatki, ki kožo napenjaio in belijo. Krema prodre ▼ kožo takoj, umiri razdražene kožne žleze, zožuje razširjene znojnic« ter razkraja zajedalce tako, da popolnoma izginejo. Najtemnejša in najodpornejša koža postane svetla in nežna. V treh dneh dobi ta koža nepopisljivo novo lepoto in svežino, kar se ne bi dalo doseči na noben drug način. Potrebno je, uporabljati to kremo redno vsako jutro. Nedelja, 4. februarja. LJUBLJANA 7.30: Tehnika v sadjarstvu (Humek Martin). — 8.15: Poročila. — 8.30: Gimnastika. — 9: Versko predavanja. — 9.15: Prenos oerkvene glasbe. — 9.45: Plošče. — 10: Predavanje za delavce- — 10.30: Slovenska glasba radio - orkestra. — 11.15: Koncert pevskega zbora koroških Slovencev iz Kotmnre vesi. — 12: Čas, plošče. — 14: Prenos smučarskih tekem iz Planice. — 16: O konjereji v dravski banovini (dr. Veble). — 16.30: Koncert pevskega zbora S. 0. N. K., vmes citraški krožek Vesne. — 20: Radio - orkester: Zima v naravi. — 20.30: Slovenske pesmi v reproducirani glasbi. — 21: Harmonika. — 21-30: Radio-orkester in radio jazz, vmes napoved časa in poročila. BEOGRAD 16.30: Lahka glasba. — 19.15: Ženski pevski zbor iz Novega Sada. — 20: Klavirski koncert. — 20.40: Jjgoslovenske pesmi. — 21.10: Plošče. _ ZAGREB 12: Plošče. — 17.30: Plesna muzika. — 20.15: Orkestralen in pevski koncert. — 22.15: Godba za ples- — PRAGA 20: Simfoničen koncert. — 22.26: Prenos iz Brna. — BRNO 19.15: Mešan program. — 20: Koncert iz Prage. — 22.25: Salonski orkester. — VARŠAVA 19.50: Operna glasba. — 21.15: Zabaven program. — 22.25: Plesna gla&ba. — DUNAJ 11.20: Simfoničen koncert. — 12.30: Lahka glasba. — 17-05: Angleška komorna glasba. — 19: Schumannov koncert — 20 Mešan program. — 22.05: Plesna glasba- — BERLIN 20.05: Mešan glasbeni procram. — K5NIGSBERG 20.05: Program iz Berlina — MttHLACKER 19: Pesmi. _ 20: Zabaven večer. - 22.45: Plošče. - 24: Nočni konCPrt _ BUDIMPEŠTA 15.45: Ci*an-fka kapela. - 18: Jazz. - 19-30: Pevski koncert — 20: Veseloigra. — 21.50: Lah- i in plesna glasba. _ RIM 17: Simfoničen koncert — 20.10: Vokalen in instrumentalen koncert — 20.10: Opereta. iiiiiiiiiinihiiiiiiiiiiiiiiiiiihiiiiiiiniiiiiiiiir Fotoamaterji, poslužite se prilike! Sveži filmi uporabni do sept. 1935 1. od 6X9 8 snimkov 26» Sch. k Din 15.— 8 snimkov 26° Sch. k Din 18.— 8 snimkov 26» Sch. k Din 22.— Povrhu še eno povečano sliko 13X18 gratls za vsak pri nas kupljen film! FOTO TOURIST LOJZE 8MUC vis-a-vls hotela Union iiHiiiiiHHiiiiimimiiuiiMuiiiiiUHnmuH«' i(ypeft v$ped£o za takoj aH pozneje. Naslov po-ve oglasni oddelek Jutra«. 2860-2 C Oglasi trg. značaja 1 Din boseda; ta jen j« naslova mM ia JMro i Dic. — Ogla«; socialnega »naJSaja vsa ka beseda SO par; za dajanje naslova ali za tifro pa 3 Din. (7) »Kollergang^ rablje® ali nov, preimer tekačev 650 do 12000 nun. »e kupi. Ponudbe ne naslov. Taidonica, Tozaratvo, škofja Lok« — knlodvoT. 2597-12 y najem Vsaka beseda 1 Din; za da.ja.nje naolova aH za jifro pa 5 Din. (31) Dvosob. stanovanie e kopa nioo, lepo in e-o-iTsč-tio, oddnm iataoj. No slov v 3frnem oddelku Jutra 2818-31 m Prazno sobo z efektrito m pa-ke^«» takoj oddam vt S00 Dšu Vpr«.5ati: Baragove a/o» it. 11, pritdrf.je. Beiia-ad. 2770-39 --i Suho sobo prijar-oo. čieto i® irač->», parket, elektrika, potu«« vbod. splob I VSO otkri.o, M ielio s prvc.vrB!!»o uo-mačo hrano nudim po c.c-ki ceirl gospodu ah tJIčnii v Tovarniški al -M St. 27 — tri(>.->ko »ritlič-e. 1»-» 28 Via-ka beseda 2 Din. z« dajanj« nJi«!ova ali Šifre pa 5 Din. (24) Premožen gospod iiče drekretao priijateljioo, staro okrog 36 let, ne-e-rečno v zakoniu. Do-piee na ogafni oddelek Jutra pod »Izdatna pom-oč«. Mlada dama nesrečna v zako-mi, iS^e prijatelja. Dopise ne 0{r':. oddelek »Ju't.^a« pod Šifro »Disirecija«. 27^4-24 Sobo odda . v - t-< --.'.v1.; V iAKa OMe^t^i 1 Di-n ia lajajije Daaio^a ali >a tifro r« 5 Dtn '»4^ Jabolka najok-ttene;ia po 5 Dac postaja kui>oa. od 50 kg povzetoo n a 4 i ?«rt t. Maribor. 2176-34 Nova zaloga jabevik Vam nedi najleu^o izbilo, dokler tra.e. Hitite v skladišče k »Bal&e.tru«. &ST7-M Vsak* beseda I Din. sa lajanj« naslova ali ia Šifro pa 5 Din. (17) Manjšo gostilno dobro idoč*>, vzamem v najem. Ponudbe z navedbo 'pogojev na ogae. oddelek Jutra« pod »G-ostiln« 15« 2517-17 Stanovanja Vsaka beseda 50 par: a dajanj« oaslova ali za Šifro 3 Din. (21-a) Mirno stanovanje v mee-t/a, obntoječe iz d>veh sob io kabineta, tičem ia maj. Ponudbe na oglasni •iddelek »Jutra« pod Šifro • Zmerna oena 655«. Stanovanje d-voh sob, kabineta tn pr! tiklno, iSčem * 1. majem. Ponudbe na ->g'as oddelek ►Jutra« pod Šifro »Stataa io mirna stranka«. 1093-Sl/a Dvosob. stanovanje t pritiklinan«. v mirm hiit. ne daleč od centra, itčem za »ta »o ta majer term- d F^nudbe na ->g!ae oddelek »Jutra« pod značko »Dve »ebi 555«. 1995-31/a Trisob. stanovanje lepo in zračmo, ilče za maj bol.iia ro-dbin« v centru metia. — Pocudbe na oglae. oddelek »Jutra« pod značko »Lepo stanovanje«. 2809-21 /a Vsaka boseda 50 par. za dajanje naslova aii sa Šifro 3 Din. (23) Veliko sobo S po«ebo:m vhodom, v een-tru mesta oddam e 16. februarjem samo boljfr! osebi event. tudi za piee.rno. N*«e!«fv v oglasnem oddelkt-»Jutra*. ~ 2S51-2S Mesečno sobo takoj oddam v ?'e;strovi ul,ici 14 (poleg Tabora). 2857-28 Vsaka Oeseda i Din. m .lajanje aasiora al: sa Šifro os 5 Din. (37 Telefon 2059 PREMOG suha drva POGAČNIK Bohoričeva ul It. S ZA SVOJO DRUŽINO če s?!edate na to, da je Jutrova naročnina vedno pravočasno plačana, ker sicer Vaša zavarovalna pogodba za nezgode pri zavarovalnici »JUGOSLAVIJI« miruje. Krepite svofe živce in ponovno postanete močni, energični ta za delo sposobni! Znanstveno je dognano, da regulira eks-trakt iz življenjske žleze zdrave in močne živali (»KsJefluid«), če pride v organizem, sekretarno delovanje vseh žlez. krepi ves organizem in uravnoveša živčni sistem tako, da postane človek zopet krepak, življenjsko aktiven ter sposoben za delo ln borbo za svoj obstanek. Brezplačno pošljemo detajlno literaturo, zahtevajte: Beograd, Njeguševa 5, Miioš Markovič. — »Kalefluid« se prodaja v lekarnah in drogerijah. 1495 Odobr. od min. nar. zdravja S-br. 10537/33 Q. rh. Rntman: Bili, Bobijev sin To Se ne bi bll0 tak0 hudo, da ni bilo razen nedolžnih rečl: zdroba, ječmenčka in kave, tudi precej popra v košari. Ker so se ikrnlcljl med padcem odprli In iz-sull svojo vsebino po redarjih so bili ti kmalu v preteto žaltavem položaju. Začel0 se je kašljanje In prhanje brez konca In kraja. In kmalu se mu je Dri- družilo še kihanje. Hraori možje so skakali pokoncu in se zvijali na vse strani: a-či! a-čil Kar kadilo se je na okoli! Najhujše Je bilo pa to da je začel kihati tudi tisti, ki je jedel pri vodilu. Izgubit je oblast nad svojim kolesom In avtomobil se je jel nevarno zaletavati sem ter tja! Urejuje Davorin Kavijen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adott Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskaraarja Franc Jezerse*. Za inseratni del je odgovoren Aioja Novak. Vsi v Ljubljani.