Prirodepisno-natoroznanske polje.
Jarebica.
Jarebica živi na obdelanej zemlji blizu njiv iu travnikov, ki se vrste z goSčavami iu grmovjem ol> gozdnem robovji. Podobnajedo-mačej knretini, a ostrog niina na nogah katorj jih ima domaSi petelin.^
Glavo  ima rujasto rumeno;   vrat  in  prsi pepelaste, s črnirai pi-j kami poškropljene ;  f hrbet je siv in % rujaj vimi progami opasanS Sive peroti sta belo pre-* pasani,  rep  ima pri-sekau.   Oko je obrob-Ijeuo 2 rudečo golo ko-žico; kljun je plavkast, nogi st& sivkasti.   Sa-mec ima na preih ko-stanjevo liso v podobi podkove zakrivljeno.
Zjutoaj in proti večeru se jarebice hitro muzajo med žitom ali pa smuSejo med gošfiavo; okoli poldueva pačiTajo v senei. V svojem okraji se pas6it klatijo sem ter tja, a daleč ne gred6 uikoli. posebno tam ne, kjer imajo mir. Ako jih kaj prestraSi, hitro tek6 po tleh, tudi počenejo in se potuhnejo; ako je nevarnost veCja, vzdignejo se z velikim hropom in pokora. a kmaln zopet se-dejo, toda nikoli ne na drevo, nego zmirom na zemljo.
Samica si naredi v travi ali t žitu jamico, Dastelje jo z bilkami. ter v to pirpresto gnjezdo izuese deset do dranajst, tudi po vee sivo zelenkastib jajjee. Za tri tedne izlezejo mladifi iz jajfiec, ter takiSj tekajo okoli starib, ki jih skrbuo vodijo okoli, iskajoC jim aemžnja, žnželk in črvov v hrano. Mla-diči hitro rast,6, a Jeteti morejo še ]e v tretjein mesecii.
Po zimi kopljejo jarebice po snegu, da pridejo do trave in zelene ozi-mine; obirajo pa tuili brinjeve jagcde. Kadar jp huda zima, takrat se jim tvidi zelii liudo godi. Sneg večkrat zmrzne tako ua debelo, da ga ptice ne morejo razbrskati in prekopati; takrat je treba strailati. Lakota jini vzame vcs strah pred iHovekom. b-r se drzno približajo samotnim hiSam, Se cel6 na na dvorišfie pridfjo smeti razkopavat. A vendar jib v hudej zimi muogo po-ginef  6asiii  toiiko.  da ua  dale^ in -šivobo nobena ne ostane.    V tacem času
63
jim pametai lovci in poljedelci potrosijo kafco perišče žita, da jim ta diTJaCina popolnem ne izmr6.
Lovci jarebice streljajo zaradi poscbno okusnega mesa; tudi lisice, mačko in kunp jih mnogo podavijo, zato so te lepe kokoSke pri nas že znI6 redke. Škode ne delajo nobene, še celo koristne so. ker pobirajo Skodljive žuželke iii različuu plevelno seme.
Karp.
Karp ali krap je najnavadnejSa riba po na&h sladkih vodah. Hrbta je risocega in siakega (krivega). ter je z velicimi luskami oilet. Od zgoraj je tem-nozelenkast, ob strančh, po bokih in trebuhu rumenkast Od gorenje Seljusti mu viafi Stiri kiatki brki. V fieljustih nima nobenih z6b, a goltne kosti so s ploskinu in bi^azdovitirai zobmi aasajene, katerib. pa tudi ui veliko. Plavut irua vseli skupaj sedem. nauireč: hrbtuo, rppuo, predrepno, po dve trebušni in po dve prsai plavuti. Praai plaruti mu stojite pred trebušnima, repna plavut je raSljasta (viUčasta), a predrepna kratka. Zadej za glavo pod gibljivitni pokrovkami ima skrge, ki mu so za dihanje v vodi.
Karp živi v rekah in ribnjakih. T živivZ mu so črvi, mehke vodae leli in blato. Tečkrat se dohi po 60 do 100 centimetrov dolg in po 11 do 19 Kilogramov težak.
Karp je plemenita riba, ki ima malo koščic in dobro mes6. Riba zlatica (Uoldfiscb) je tuj« karj>ovo  pleme,   ki se  pri nas pogo-stoma drži 7,arad Ippotc po vrtih, ribnjakib in steklcnieab.
l'o dr. A. l'olcorny-jn.