PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana * gotovini Abb. oos ta le I gruppo Cena 150 lir Leto XXXII. Št. 97 (9402) TRST, sobota, 24. aprila 1976 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945. njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bdi je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. RESNI IN NEVARNI ZAPLETI ITALIJANSKE KRIZE Ostri spori na seji vodstva KD Desnica za odstop Morave vlade Zasedanje odloženo na danes - Odloženi tudi seji KPI in PSI - Jabolko spora predlog o skupnem srečanju in dogovoru demokratičnih strank - Zaccagnini zagrozil z odstopom HUDA NESREČA V BOCENSKI TOVARNI TRIJE DELAVCI ŽRTVE POŽARA KIJE UNIČIL DEL 0RRAT0V (Od našega rimskega dopisnika) RIM, 23. — Komunisti in socialisti bodo očitno morali že drugič Prenesti že napovedana sestanka strankinih vodstev, kajti razprava v vodstvu KD se nadaljuje tudi dopoldne po prekinitvi seje okoli e-naistih zvečer. Ves dan so demokristjani razpravljali, toda prizor, ki Se nudi očem opazovalcem je po-------------------- ^asten: KD je v svojih vodilnih čr- panih nepopravljivo razklana na dvo-ie' Na eni strani je levica z Zac-'agninijem, na drugi pa skupina “AF (do.-otejci, andreottijevci in •anfanijevci). Kakšna je ostrina spora v vodstvu KO dokazuje tudi dejstvo, da so po odložitvi seje do naslednjega dne nekateri ožji sodelavci tajnika KD zaceli govoriti, da Zaccagnini razmišlja 0 odstopu. Zaenkrat ni še jasno, ali ®re za spoznanje Zaccagninija, da njegov poskus propadel ali pa iz-recna grožnja desnici in nekaterim «mehkim» strujam, naj se do intra premislijo. Jabolko spora je predlog o «sre- čanju šestih», se pravi kolegialnem sestanku voditeljev strank ustavnega loka, na katerem naj bi dosegli — kot predlaga Zaccagnini — politični' sporazum, s katerim naj bi se izognili razpustu parlamenta in novim volitvam. Prav razkol v vodstvu KD, kjer zavzemajo spori že podobo pravnega spopada, pa kaže, da se razblinjajo še zadnja upanja in da bodo predčasne volitve verjetno edina perspektiva za izhod iz sedanje nevzdržne krize. To se dogaja v trenutku, ko «Manifesto» objavlja naslov, po katerem «Italijanski Watergate preplavlja Kvirinal in sistem vladanja KD», čeprav je vodstvo demokrščanske stranke skleni- lo izdati, «solidarnostno izjavo» s pod-1 Prvi je spregovoril Prandini, priporo predsedniku Leoneju. | staš Forlanijeve struje. Zahteval je. Sejo vodstva je, po običajnih križ- j meni nič tebi nič, odstop Morove nih sestankih med voditelji struj, odprl tajnik Zaccagnini, ki je prisotne najprej seznanil z vsebino razgovora z voditelji strank ustavnega loka, dejal, da nasprotuje predčasnim volitvam in zagovarjal svoj predlog o kolegialnem sestanku voditeljev šestih strank (od liberalcev do komunistov), poiskali možnost političnega dogovora. Dopuščal je tudi možnost parlamentarne razprave, kjer bi KD o-stala v manjšini. Zaccagnini je lakonično zaključil: «Sedaj naj odloča vodstvo». Že v samem začetku se je pokazalo, da vodstvo z desničarsko večino nasprotuje prvemu predlogu. Napetost je začela naraščati tudi zaradi zaskrbljenosti zaradi vesti, ki bi utegnile priti iz Amerike. vlade in oblikovanje vlade «s tistimi strankami, ki so nas že podprle» in jih tudi naštel: KD, PRI, PSDI, PLI. S tem se je desnica vrnila k izvirnemu predlogu o centristični «volilni vladi», kateri naj bi predvidoma načeloval Forlani. k (od liberal- ] Na ta predlog je izbruhnil bazist na katerem bi Misasi. ki se ie odločno zavzel za Misasi, ki se je odločno zavzel za «srečanje šesterice». Tedaj je bilo vsem jasno, da je v vodstvu KD nastal razkol. Na vrat na nos so sklenili prekiniti sejo. Zaccagnini se je sestal z Morom, spet se je začel ples križnih srečanj med voditelji skupin. Medtem so v sedežih vodstev KPI v Ulici Botteghe Oscure in PSI v bližnji Ulici Corso začeli komentirati dogajanje. Socialisti so potrdili, da se bo jutri, v soboto) sestalo vodstvo njihove stranke. Ponovili so, da se strinjajo z novimi volitvami, razen če bi KD ne pristala na «zasilno vlado» in s tem dali razumeti, da bi «sestanek šestih» moral privesti prav k temu zaključku. «Če bi tega predloga ne sprejeli,» je izjavil načelnik poslanske skupine PSI Ma-riotti, «bi tudi parlamentarna razprava bila samo izguba časa.» V Ulici Botteghe Oscure so že sklicali, v pričakovanju zaključka seje KD, sestanek vodstva. Zasedali so, in kadili v pričakovanju odgovora, i ko pa je bilo jasno, da bo čakanje ' dolgo, so sejo odložili na naslednji -dan. Verjetno jo bodo morali odlo-l žiti spet do večera. I S časnikarji sta se srečala Gior-1 gio Napolitano in Gian Carlo Pajet-; ta. «Bile so neke novosti v zvezi s RIM, 23. — «Če me še enkrat ime-splavom in gospodarsko politiko,» je | nujejo v zvezi s škandalom Lo- Pred dogovorom o delovni pogodbi kovinarske stroke RIM, 23. — Verjetno bo pred koncem tedna zaključen dogovor o novi delovni pogodbi kovinarjev. Po zaostritvi stališč je namreč prišlo do srečanja (baje so se ga udeležili tudi sindikalni voditelji in sam A-gnelli) in načelnega sporazuma o novi pogodbi, ki bo različna od drugih, ki so jih podpisali doslej. Najprej so se na uradnem srečanju delegacij dogovorili o prvem delu pogodbe. Tako so industrije! pristali, da bodo delavski sveti imeli pravico nadzorstva nad investicijami v obratih z več kot 500 delavci. Trije mrtvi eksplozije. uničenih tovarniških obratov zaradi močnega požara in (Telefoto ANSA) «ŠKANDAL LOCKHEED»: POZIV PREDSEDNIKA REPUBLIKE LEONEJA Preiskovalna komisija naj hitro zaključi delo in ugotovi resnico Kljub pozivu se bo komisija sestala v sredo, medtem pa bodo nadaljevali s preučevanjem dokumentacije iz ZDA > Rumor grozi, da bo spregovoril Fanfani in Zaccagnini na seji vodstva KD: dva obraza za dve duši iste stranke. Spor na seji vodstva ju F še bolj opredelil. Prvi je za čelni spopad in vladno krizo, drugi pa še upa na dogovor demokratičnih sil. Če mu ne bo uspelo, pravi, bo odstopil ill>U||||||,||||||u|||||||||||||||||||||||||||||||1|||||||||||||u||||i|||,i,||||,,|„„,|,,tu,iKTniiiiuiiiHiiiiHiiiuuiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuilllllllllllllllIUIIII SINOČI SE JE ZAKLJUČILA VOLILNA KAMPANJA V nedeljo na Portugalskem prve ustavodajne volitve Soares napoveduje zmago socialistov - Splošna ogorčenost zaradi zločinskega atentata na kubansko veleposlaništvo v Lizboni LIZBONA, 23. — Nocoj se je po dejal Napolitano, «toda vedeti ho čemo, ali se bo KD zanje obvezala.» Vprašali so ga, ali meni, da ti predlogi zadostujejo za rešitev krize? «Ne, ne zadostujejo. Potreben je globalni odgovor KD na predlog o političnem sporazumu med vsemi demokratičnimi silami.» Pajetta je bil zaskrbljen zaradi posledic vzdušja, ki narašča v Rimu in Italiji! Govoril je o «težkem položaju» in «nevarnosti posegov, ki bi razbili ustavni okvir». «Kaj, tako daleč smo?» ga je prekinil časnikar. Pajetta mu je pritrdil in dodal: «Zato so potrebni izjemni ukrepi. Če se jim bo KD uprla, ni izbire razen novih volitev.» CANDIDA CURZI rivo- . — i'iocuj se je pu kmetih dneh zaključila volilna na Portugalskem. Po pr-h dneh, ki so bili zelo živahni in intva*'1 tuc*' naPeL zaradi precejšnjih y . patov, se je kampanja počasi re ,lr^a in se zaključila v popolnem tatU ^amo včeraj je prišlo do aten-k- a na kubansko veleposlaništvo, n er.sta bila dva mrtva in štirje ra-n Atentat povezujejo z reakcio-n “®i krogi, ki bi hoteli na vsak Di-uà11 povzročiti napeto stanje tik ni h v°Ltvami. Toda prebivalstvo ji] Oa§ovorilo na provokacijo in vo-rni,a kampanja se je zaključila v ‘£u ‘n redu. aan' a.teri politični voditelji so dali je ^Jzjave o volilnih izidih. Tako tu_ , /telj socialistične stranke Por-Drert'j Mar,° Soares dejal, da (jobjj eVa- da bo njegova stranka Lo r/ 0C*SL glasov, za njo pa. da hai i- La demokratska stranka, ki Cj'1 . skupno z Demokratskim so-odst Cen';rorn dobili manj kot 50 ves ' _“a komuniste predvideva Soa-stotV a bodo dobili od 10 do 12 od- S°V ?lasov. ditelUgTaČnega milenja je seveda vo-Cani 3Uds.ke demokratske stranke stra„Jf°’ ki ie dejal, da bo njegova 37 nrra Prva po številu glasov s socialisti23 nj0 pa nai bi prišla biia .Svena stranka, ki naj bi do- Demokrnfi7 °dst glasov- Voditelj Pa i» ^ . kpga socialnega centra strantp2'13^1’ da bodo štiri glavne sov m p, rale ogromno večino gla-stale st e,P Lo bodo vse druge o-ve vi a h 0raj Praznih rok. Glede no-ke p .e Pa J6 menil, da bodo stran-polož odločale šele na osnovi Na n à i- bo nastal po volitvah, pici izvodi‘S, v?fitvaL bodo Portu' lamenta rvì f»: elanov, novega ,par-tho Ria i 3-997 kandidatov je sa-618 žepsk, ali 15,4 odst. je notranje ministrstvo sporočilo, da bo 'dosedanji volilni sistem veljal tudi za nedeljske volitve. Zato vsi tisti državljani, ki iz opravičenih razlogov ne bodo mogli na volitve, bodo lahko pooblastili drugo osebo, da voli za njih. Tudi včeraj je dolar veljal skoraj 900 lir Portugalska vlada je na včerajšnji seji odobrila zakonski osnutek, ki ureja izvolitev predsednika republike. Osnutek se naslanja v glavnem na dosedanje volilne odloke. Po novem, zakonu naj bi bil lahko izvoljen za predsednika vsak, državljan - volivec, portugalskega izvora, ki je dopolnil 35. leto starosti. Včerajšnji atentat na kubansko veleposlaništvo v Lizboni je vzbudil veliko ogorčenje med prebivalstvom. Poleg dveh mrtvih in štirih ranjenih, ki jih, je povzročila eksplozija, je bil sedež veleposlaništva hudo poškodovan. škodo sta utrpela tudi sedeža libijskega veleposlaništva in trgovinskega urada češkoslovaškega veleposlaništva, ki sta nastanjena v ; isti stavbi. Danes so sporočili, da sta včeraj | eksplodirali v Oportu dve papirnati I bombi, ki pa nista povzročili žrtev. ! Očetovstvo nad atentatom si lasti neka desničarska organizacija. Ko- MILAN, 23. — Po desetih dneh sol se tujci zanimali za sklenitev odpr-munistični dnevnik «O Diario» po- danes’ s kratko svečanostjo zaprli tih pogodb z italijanskimi podjetji, udarja, da sp eksplozije v Oportu ' 54. milanski mednarodni velesejem. | kar naj bi v najkrajšem času pove-skoraj ; gotovo povezane z atentatom j Prireditelji ugotavljajo, da je bil le- ; čalo izvoz in odprlo vrata raznim v Lizboni, v okviru teroristične kam- ' tošnji' velesejem dober pokazatelj vrstam italijanskih proizvodov LONDON, 23: — Na poti v nekatere afriške države, je ameriški tajnik za zunanje zadeve Kissinger danes prispel v London. Iz Londona bo Kissinger odpotoval v Kenijo, kjer bo začel svojo prvo «afriško turnejo»,-Ameriški državni tajnik bo obiskal Tanzanijo, Zambijo, Zaire, Gabon in Nigerijo. RIM, 23. — Lira je pri današnjih menjavah v Milanu in Rimu obdržala poprečno včerajšnjo vrednost. To pomeni, da je bil devizni trg v I-taliji ob koncu tedna zelo miren in da se ni nihče hotel izpostavljati z večjimi vsotami tujih deviz preden se ne izve, kako se bo pravzaprav zaključila politična kriza. V Milanu in Rimu je dolar veljal od 892 do 894 lir. Edina novost je v tem, da je lira danes zgubila v odnosu do funta šterlinga, ki se je okrepil na vseh menjalnih trgih zaradi povišanja eskontne mere britanske narodne banke od 9 na 10,5 odstotka. Nekateri operaterji so v Rimu izjavili, da je nemogoče predvidevati, kaj se bo zgodilo ob odprtju menjalnega trga v ponedeljek. Kljub temu pa so menili, da je pričakovati, da ne bo prišlo do izrednih sprememb, kot je bilo .to v .preteklosti. ekheed, bom povedal vse, kar znam. Naj bo vsem jasno, da s tem primerom nimam nobene zveze», naj bi svojim ožjim sodelavcem dejal Mariano Rumor, ko je zaslutil, da namerava KD zrušiti nanj odgovornost in ga prekrstiti v «lovca na antilope», kot se v ameriškem dialektu mesta, kjer je sedež zloglasne letalske družbe, pravilno tolmači šifriran izraz «Antelope Cobbler». Do včeraj so bili «kand dati» za mesto ključne osebnosti v škandalu prodaj letal «Hercules 130» trije: Moro, Leone in Rumor. Sedaj ostajata dva: Leone in Rumor, saj so celo komunistični člani preiskovalne komisije odločno izključili, da bi lahko bil Moro (predsedoval je vladi leta 1965) «lovec na antilope», se pravi lovec na podkupnine ameriške letalske družbe. Kdo je, torej? kateri rimski listi namigujejo na možnost, da utegne postati Rumor grešni kozel, da bi KD prikrila še večje odgovornosti. Obenem pa se po Rimu širijo glasovi o možnosti odstopa predsednika republike. Leone, resnici na ljubo, tokrat ni pokazal pripravljenosti na odstop. Nasprotno, pisal je predsedniku preiskovalne komisije Castelliju (KD) in ga prosil, naj komisija nadaljuje-z delom in ne zamuja časa : «Prosim vas, da odredite takojšnje skli- BOCEN, 23. — Preteklo noč j» prišlo v bocenski industrijski coni do velikega požara.v tovarni «Cel-lisa», ki izdeluje iverske plošče. Pri nesreči so trije delavci izgubili življenje. Požar je nastal v su-1 šilmci in se je hitro razširil na ; bližnji oddelek, kjer je prišlo do j močne eksplozije, Iri je pognala v j zrak veliko lopo. j Po prvih ugotovitvah je škoda iz-j redno velika in znaša več kot rhi-| lijardo lir. Požar je dejansko uničil i ves stari del tovarne, ki so ga 1 zgradili pred tridesetimi leti. No-j vi del, ki je bil zgrajen pred štirimi leti, pa je ostal nedotaknjen. ! Prvotno so nekateri menili, da . .j g» za atentat Tovarniški odbor, doma se je vrnil v zbornico, kjer je ! ki se je sestal danes dopoldne, je v dvorani preiskovalne komisije sa- sporočil, da ne gre za atentat, meval komunistični podpredsednik temveč za nesrečo in da bo treba ali ni prišlo do požara manj izpostavljen, poleg tega pa n' ma več opore sicer vplivne dorotej-ske struje, ki jo je zapustil, da bi .se pridružil Zaccagmniju. Tudi he-i Spagnoli,, ki je časnikarjem zagoto- ugotoviti. Iz izjav demokristjana Codaccija - j kaz demokristjanom, naj ne zavla-Pisanellija bi se dalo razumeti, da , čujejo s sejami komisije. Poročeval-nosi vso odgovornost predsednik vlade v letih 1969 - 71, se pravi sedanji zunanji minister. Ta je tudi naj- canje komisije in naj komisija, ki, ji predsedujete, nadaljuje svoje de-j rern preklicati.» lo nepretrgoma, dolder ne bo prišla' Naj to pomeni? Kdo je Castelliju do zaključka afere nakupa letal : svetoval, naj se izogne prošnji pred-«hercules 130». j sednika republike? Vsekakor pa je V prvem, trenutku se je zdelo, da ! Leonejevo pismo, v katerem skuša pomeni Leonejevo pismo moralni u- vil, da ne izgublja časa. «Jaz delam morda zaradi zastarelih naprav, že ves dan in proučujem dokumen- Tudi pokrajinsko tajništvo federate.» jim je zagotovil. j cije gradbenih delavcev, ki sc je Vsi so tedaj bili prepričani, da bo danes sestalo s tovarniškim odbo-Castelli sklical komisijo že v pone-1 rom, je objavilo sporočilo, v ka-deljek. Komunist Spagnoli in poro- terem med drugim trdi, da je bi-čevalec sen. D’Angelosante (prav lo od vsega začetka ugotovljeno, da tako KPI) sta celo predlagala, naj je treba izključiti možnost terori-bi komisija zasedala nepretrgoma ; stičnega dejanja ali sabotaže. V pet dni tedensko, zjutraj in popol-, tej zvezi pokrajinski sindikat odloč-dne. Toda zvečer, po daljšem raz-! no zavrača katerikoli poskus, da bi misleku, ni Castelli ugodil prošnjam izkoristili to hudo nesrečo na delu, predsednika republike: «Komisijo jy je zahtevala tri smrtne žrtve, sem sklical za sredo in tega ne mo-, «v okviru strategije napetosti». ca Codaccija Pisandlija so v zadnjem trenutku ujeli na letališču, ko je vstopal v Zaključen milanski velesejem panje portugalske reakcije. Poleg portugalskih časnikov so danes vse glavne štiri politične stran boljše gospodarske prihodnosti ne samo v Italiji, temveč tudi v Evropi in na svetu. Prve ocene so torej ke ostro obsodile včerajšnji atentat i pozitivne zlasti še zaradi dejstva, ker. so bila letos navzoča v Milanu mnoga nova podjetja, ki so še bolj obogatila to največjo italijansko in eno največjih evropskih in svetovnih gospodarskih manifestacij. v Lizboni in zahtevale, da je treba čimprej izslediti krivce ter jih strogo kaznovati. Nekatera politična gi- banja so izrazila solidarnost s kubanskim ljudstvom, obenem pa obsodila vlado in revolucionarni svet, da sta sprejela «kompromis s fašističnimi morilci». Nocoj so sporočili, da si je očetovstvo nad atentatom na kubansko veleposlaništvo prevzela skupina, ki se izdaja pod imenom «portugalsko protikomunistično gibanje». V zvezi s pisanjem nekaterih časnikov o spremembi volilnega sistema tuja tržišča Zelo razveseljiva je ugotovitev, da se več kot dve tretjini ponudb in zanimanja za italijanske proizvode nanaša na mala in srednja podjetja ter na obrtništvo. Tujci so želeli navezati stike z mnogimi italijanskimi operaterji, zlasti pa še s proizvajalci strojev za sklenitev dogovorov Po prvih ugotovitvah prirediteljev o gospodarskem sodelovanju, ki gre je prišlo na letošnjem milanskem ve- -J-----------— ----------- '1" lesejmu do izredno velikega zanimanja / tu jih kupcev za vse vrste italijanske industrijske proizvodnje, ki je bila razstavljena . v Milanu. Ne glede na trenutne gospodarske težave v Italiji fri tudi drugod v svetu. od namestitve naprav do strokovne usposobljenosti osebja, kakor tudi za pobude na področju tržne raziskave. Upoštevajoč vsa ta dejstva, so ugotovili ob zaprtju velesejma, obstajajo velike možnosti za italijansko industrijo, da se ponovno moč- kakor tudi na nihajočo vrednost lire 1 no uveljavi ne samo doma, temveč in mnogih drugih trdnih valut, sol tudi v tujini. ITALIJA V IZLOZBI Zverinjak škandala v Tako je, kot če bi prebirali Ezo-pove ali La Fontainove basni: v literaturi vseh narodov najdemo živali, ki ponazarjajo človeške strasti in napake. Toda to, kar beremo v dnevnem tisku ne spada v literaturo, niso basni, pač pa prekleta stvarnost, polna škandalov in znakov globokega razkroja. Gre za sistem oblasti, točneje pre-objestnosti, ki so ga razgalili in se vendar kakor školjka priklopi k svojim privilegijem. Pišejo o antilopah, levih, mačkah in mačkonih. Pravi zverinjak, kamor lahko zahajaš brez vstopnice, čeprav je stal težke denarce, saj je zaradi tega propadlo naše gospodarstvo... Pustimo besedne igre: priča smo trmastemu spopadu med konzervativnimi težnjami in silami napredka, ki so kljub vsemu zrasle in še rastejo, da bi se zoperstavile onim, ki ne vladajo v splošno korist. Bodi referendum ali predčasne, morda celo samo upravne volitve, bitka je lahko odločilna. Ni torej naključno spet zdivjal vihar izzivanj in terorizma. Obnovili so strategijo napetosti in nasilja pod lažnimi kraticami, vzporedno s tem pa gospodarski terorizem z rušenjem lire. Med vsem tem pa se izpopolnjuje tehnika stalnega škandala, po nenapisanem matematičnem pravilu, da zaporedje škandalov je enako ničli. To je «narobe Watergate»: obsojanje prekrškov in slabega vedenja, da bi ga prikrili ali še hujše vpletli vanje vse, kar leze in gre, da se diskreditira celotni demokratični sistem. V to doseči predvsem to, da bi stvar bila razčiščena in torej posredno daje razumeti, da se ne boji resnice (kdo i ostaja, torej, razen Rumorja?), pri-! pomoglo k premostitvi polemik o letalo za Bari. Nemu- pristojnosti in življenju komisije. Njen predsednik Castelli, ki je še prejšnjega,dne govoril, da bo komisija odpotovala v ZDA sredi maja, je časnikarjem zagotovil, da bo sedaj odpotovala takoj, čimprej! Obisk v ZDA bo trajal tri dni, ne več, ker je pri pričah v ZDA «mogoče opraviti v treh dneh delo. ki bi ga sicer ne zmogli v.treh mesecih». Castelli je tudi izjavil, da bo komisija delala tudi v primeru razpusta parlamenta in pritrdil tezi komunistov, ki so vztrajno zagotavljali, da je komisija «sodni organ» in sb torej ne razide z razpustom zbornic. Pač pa je Castelli bil mnenja, da komisija v primeru razpusta zbornic ne bo mogla izreči končne razsodbe, kajti to -je- — po njegovem — naloga novih zbornic. Naj omenimo, da so —' še pred objavo Leonejevega pisma — zahtevali, naj komisija vendar dela z nekoliko hitrejšim tempom tudi republikanci in socialisti, vendar so njihove zahteve bile klic vpijočega v puščavi. Večina (KD in PSDI) je vso zadevo zavlačevala, kajti kakorkoli bodi, senca pada vedno na KD in njene socialdemokratske zaveznike. Tanassi, ki je doslej veljal za glavnega obtoženca, se medtem neupravičeno muza in hahlja. V izjavi časnikarjem trdi, da «so v ameriških zapisih imena drugih, ne pa moje» in dodaja: «Torej sem nedolžen». Zapisali smo, da je Castelli odklonil poziv predsednika republike, naj nemudoma skliče sejo preiskovalne komisije. Pač pa je sprejel predlog, naj skliče tiskovno konferenco in informira tisk o razpletu zadeve. Tiskovna konferenca bo v četrtek opoldne. Do tedaj, je Castelli dejal časnikarjem, pa «brzdajte svojo fantazijo». Pozneje se je sestalo predsedstvo preiskovalne komisije in zagotovilo, da bodo posamezni člani komisije do srede nadaljevali preiskavo z namenom, da izdelajo natančna vprašanja, ki jih nameravajo postaviti pričam v Ameriki. Dejansko s tem izključujejo možnost, da bi takoj odpotovali v ZDA, tehniko spada poskus nekaterih sil — kar imen ujmo jih: demokristjanov in socialdemokratov — lej bi izkoristili celo razpust zbornic in nove volitùe, da bi parlamentar- ■ no komisijo (znano po svoji počasnosti in, i po ■ krivdi večinskih strank, težnji po arhiviranju zadev) prisilili naj se razide. To naj bi bil sicer ne preveč eleganten način, kako preprečiti nadaljevanje preiskave o zadevi «Lockheed». Tako bi «lovcu na antilope» omogočili varen beg. Nemogoče je, da bi ta trojna strategija - nasilje, gospodarska sabotaža in zavlačevanje preiskav — ne imela osrednjih možganov, ki delujejo v okviru prevratniške centrale, ki že dolgo let deluje v Italiji z jasnim ciljem prizadeti demokratično ureditev. Najbolj zgovoren je primer čila, kjer je manever uspel in so avtorji. CIA in mednarodne družbe, prišli na sceno po aplavz. V Čilu so zrušili napreden režim Allendeja. tu bi radi ohranili pri življenju in okrepili sistem, skratka prevlado KD (neglede na Zaccagninija). Zavreti hočejo pritisk italijanske družbe, ki hrepeni po obnovi. Italija^ na srečo ni Čile in tisti manevri niso pri nas uresničljivi, saj se celo krepi možnost alternative demokratičnih sil. Računajo, da bodo nove volitve terjale približno 45 milijard lir stroška, nekako 800 lir za vsakega državljana. Se vam ne zdi, da je to zelo poceni investicija, če bodo rezul tati takšni, kakršne si želimo? MARIO DEZMANN Demokristjani bi morali na včerajšnji seji vodstva KD odgovoriti na predlog o skupnem srečanju voditeljev strank ustavnega loka, na katerem naj bi se sporazumeli o rešitvi krize in izognili razpustu parlamenta. Desnica je Zaccagninijev predlog odbila in zahtevala odstop Morove vlade. Nadomestila naj bi jo centralistična «volilna vlada». Ob tem dejanskem razkolu v samem de-mokrščanskem vrhu so sejo odložili na danes. Medtem pa je Zaccagnini razširil govorice, da je zagrozil z odstopom. Komunisti in socialisti so prav tako odložili seje svojih vodstev v pričakovanju razpleta v krščanski demokraciji. Pajetta je, s tem v zvezi, govoril celo o nevarnosti «posegov, ki bi razbili ustavni okvir Italije». Nad politično krizo lega tudi temna senca škandala' lockheed, ki je hočeš nočeš zajela celo Kvirinal. Predsednik republike Leone je s pismom pozval predsednike preiskovalne komisije, naj vendarle hitro zaključi preučevanje zadeve in izsledi krivce. Kljub pozivu predsednika republike se bo komisija sestala šele v sredo, dotlej pa bodo njeni člani preučevali dokumentacijo. Dejansko pa se komisija pripravlja na odhod v ZDA, kjer lahko zaključi preiskavo v treh dneh. Jutri bodo Portugalci volili za nov parlament. Volitve bodo točno dve leti po strmoglavljenju fa-šist čnega režima in eno leto po prvih volitvah, na katerih so Portugalci izvolili ustavodajno skupščino. Volilna kampanja, ki je trajala 20 dni, je potekala sorazmerno mirno. Samo v četrtek je prišlo do zločinskega atentata na kubansko veleposlaništvo. Peklenski stroj, ki je bil postavljen ob vhodu veleposlaništva, je u-bil dve osebi in štiri ranil. Nekateri politični voditelji so dali izjave o volilnih izidih. Voditelj portugalskih socialistov Soares je dejal, da bo njegova stranka dobila okoli 40 odst. glasov, se pravi relativno večino. Po njegovem mnenju, komunisti ne bodo dobili več kot 12 odst. TRŽAŠKI DNEVNIK OB DRŽAVNEM PRAZNIKU OSVOBODITVE IZJAVA POKRAJINSKEGA TAJNIŠTVA KD V ANAGRAFSKEM URADU v v OSREDNJA PROSLAVA NA TRŽAŠKEM "f « BO JUTRI DOPOLDNE V RIŽARNI Poseben pomen zaradi procesa - Vabilo Spored prireditev in polaganja vencev v k množični udeležbi podeželskih občinah Antifašistični odbor vabi Tržačane na jutrišnjo svečanost v Rižarni Jutri, 25. aprila, je državni praznik osvoboditve, ki ga proslavljajo po vsej državi z raznimi prireditvami in svečanostmi, ki imajo letos ob 30-letnici republike in ustave, še bolj pa spričo kritičnega političnega in gospodarskega položaja, velik pomen. Na Tržaškem bo osrednja proslava jutri ob 10. uri v Rižarni in bo imela poseben politični in moralni značaj, globok pomen, kot ga ima Rižarna, edino nacistično uničevalno taborišče v Italiji. Prav te dni se namreč zaključuje pred tržaškim porotnim sodiščem proces zaradi zločinov SS skupine Einsatzkommando Reinhard, ki je v Rižarni imela svoj brlog in morišče. Zaradi tega vabimo vse demokrate, antifašiste, bivše borce, aktiviste, internirance in svojce padlih, še zlasti pa mladino, da se jutrišnje svečanosti v Rižarni polnoštevilno u-delgžito. Svečanost, ki jo organizira Enotni odbor za uveljavitev vrednot osvobodilnega boja in ustave, bo na notranjem dvorišču pred hišo, v kateri je shranjen pepel žrtev Rižarne. Cerkvene obrede bodo opravili katoliški, judovski in pravoslavni duhovniki, govorili pa bodo tržaški župan Marcello Spaccini, Arturo Calabria za združenje VZPI - ANPI, v slovenščini pa Albin Bubnič za Združenje bivših političnih deportirancev ANED. Deželno upravo bo zastopal podpredsednik deželnega odbora Nereo Stopper, udeležili pa se bodo tudi predstavniki krajevnih ustanov, strank, organizacij in sindikatov ter številne delegacije iz raznih krajev Italije. Enotni odbor, ki mu predseduje župan, ni razposlal nobenega osebnega vabila, da bi bila udeležba čim-boli množična. Tržaški župan bo danes dopoldne, skupno z delegacijo odbornikov in občinskih svetovalcev položil vence v Rižarni, v Ul. Ghega, v Ul. D’Aze-glio, na streliščih na Opčinah in v Bazovici ter v spominskem parku pri Sv. Justu. Na teh krajih bodo tudi predstavniki združenj VZPI -ANPI. ANPPIA in ANED položili vence jutri ob 8. uri. Jutri ob 9.30 bodo predstavniki prosvetnega društva «Slavko Škamperle» položili venec pred spominsko ploščo na pročelju bivšega Narodnega doma na Vrdelski cesti 29. Upravitelji dolinske občine bodo jutri položili vence ob občinski spomenik padlim in v Rižarni, v ponedeljek pa bodo občinski svetovalci skupno z županom prisostvovali procesu o Rižarni. Občinska uprava vabi občane, da se jim pridružijo tako jutri kot v ponedeljek. Zborno mesto bo v nedeljo ob 9. uri pred županstvom, v ponedeljek pa bo odhod izpred županstva ob 8.45. Devinsko-nabrežinska občinska u-prava sporoča, da bo novi antifašistični odbor imel slavnostno sejo jutri ob 8. uri v občinski sejni dvorani. Po seji bodo člani antifašističnega odbora položili vence ob spomenike padlim v občini. Jutri, v nedeljo, ob 11. uri, bo občinska uprava repentabrske občine položila venec k spomeniku padlim v Repnu. Priložnostni govor bosta imela župan in predstavnik prosvetnega društva «Kraški dom». Sodeloval bo pevski zbor «Primorec» iz Trebč. Danes bo miljski krožek ZŽI-UDI priredil v dvorani «Squero» v Miljah recital pesmi odporništva z udeležbo gledaliških igralcev Lilie Carini, Arielle Reggio in Franca Zucce. Miljska občinska uprava priredi v sodelovanju s svetovalskimi skupinami KPI, KD, PSI, PRI. PSDI in PLI ter Odborom za odporništvo proslavo 31-letnice osvoboditve, ki bo jutri, 25. aprila, z naslednjim sporedom: Ob 9.30 odhod delegacij izpred občinske palače ter polaganje vencev k spomeniku Akni Vivodi v Trstu in Liberu Mauru v Starih Miljah. Ob 11. uri zborovanje na Trgu doro Sala, odv. Mario Bercè, Dušan Košuta in Diego Apostoli. Ob 12. uri: sprevod in polaganje vencev k spomeniku padlim v Miljah; kasneje bo delegacija položila venca na partizanskem pokopališču in k spomeniku padlim pri Korošcih. Rižarna bo jutri odprta od 9. do 19.30 ure. Antifašistični odbor je na svoji zadnji seji po dolgi razpravi o kritičnem stanju v vsej državi pozval prebivalstvo, naj se polnoštevilno udeleži svečanosti, ki bo jutri dopoldne v tržaški Rižarni in naj nadaljuje z bojem proti fašizmu, ki je nujen v sedanjem kritičnem političnem, družbenem in gospodarskem stanju v državi. Odbor ob koncu poziva Tržačane, naj prisostvujejo zaključnim zasedanjem procesa proti krvnikom v Rižarni, ki bodo v ponedeljdk, 26., sredo, 28. in v četrtek, 29. aprila v dvorani Za KD Trst ni dvojezično mesto, marveč italijansko mesto s slovensko manjšino, ki jo je treba zaščititi Pokrajinsko tajništvo Krščanske demokracije je včeraj izdalo daljše tiskovno poročilo v zvezi s potekom četrtkove seje pokrajinskega sveta. Poročilo se navezuje na izjavo predstavnika svetovalske skupine KD in naglaša, da je zahteva KPI, PSI in SSk po spremembi pravilnika pokrajinskega sveta protizakonita; predstavniki KD, PLI, PRI in PSDI — nadaljuje poročilo KD — soglašajo, da je treba uzakoniti pravico do rabe slovenskega jezika v izvoljenih organih z vsedržavnim zakonom, «kar je že večkrat potrdilo u-stavno sodišče». KD meni, da ni mogoče mimo tega načela niti tedaj — in gre za primer tržaške pokrajine, ko je zahteva upravičena, saj je v štirih občinah tržaške pokrajine slovenski jezik pravno izenačen z italijanskim. Krščanskodemokratsko poročilo nadaljuje z ugotovitvijo, da edino pot, ki so jo nakazale KD, PRI, PLI in PSDI omogoča pravilno rešitev uvedbe pravno utemeljene spremembe pravilnika, ki bi omogočala slovenskim svetovalcem, da se izražajo v materinem jeziku pri opravljanju svojih funkcij «upoštevajoč rimiiimiiiiiiiiin kju j.j., uil vanje na .Ligu i m v upj.ia.u » Marconi; govorili bodo prof. Teo-1 tržaškega porotnega sodišča. PRIHODNJI TEDEN V BENETKAH Druga konferenca italijanskih in jugoslovanskih mest ob Jadranu Posvet organizirata ANCI in Stalna konferenca jugoslovanskih mest - Glavna tema razgovorov bodo luke kot dejavniki gospodarskega in socialnega razvoja V prostorih ustanove «Cini» v Benetkah bo prihodnji teden (od srede, 28., do petka, 30. aprila) n. konferenca italijanskih in jugoslovanskih mest ob Jadranu, ki jo skupno prirejata Vsedržavno združenje italijanskih občin (ANCI) in Stalna konferenca jugoslovanskih mest. Sodelovanje med organizacijama se je začelo februarja 1974. leta, ko sta ANCI in SKGJ (Stalna konferencija gradova Jugoslavije) podpisali protokol o skupnem obravnavanju vprašanj, ki zadevajo italijanska in jugoslovanska mesta ob Jadranskem morju. Prvi otipljiv rezultat tega sodelovanja je bila I. konferenca obalnih mest. ki je bila v lanskem marcu v Splitu, in na kateri so obravnavali dve pomembni vprašanji, in sicer «aktivno zaščito Jadrana pred onesnaženjem» in «razvoj turizma». Na skorajšnji konferenci v Benetkah bo glavna tema razgovorov «vprašanje prstanišč kot dejavnikov gospodarskega in socialnega razvoja jadranskih mest». Posvetovanje bo zajelo v prvi vrsti probleme luških zmogljivosti, razširili pa ga bodo tudi na industrijo, trgovino in na probleme prometnih in drugih infrastruktur. Konferenca se bo začela v sredo popoldne s pozdravnimi nagovori predstavnikov oblasti in prisotnih mest, nakar bo sledilo glavno poročilo o pristaniščih kot nosilcih i gospodarskega in socialnega razvo-I ja. Poročal bo beneški župan M. Rigo. V četrtek bodo na vrsti štiri temeljna poročila. O gospodarskih perspektivah bosta spregovorila župan mesta Pesaro M. Stefanini in predsednik občinske skupščine iz Kopra M. Abram. Sledilo bo poročilo o prometnih zvezah in turizmu, ki ga bosta podala župan mesta Bari N. Vernola in predsednik občinske skupščine iz Splita V. Vidjak. O tretji temi, ki se bo nanašala na infrastrukture, bosta spregovorila župan mesta Ravene A. Canosani in predsednik občinske skupščine iz Bara S. Vuletič, posebno zanimivi pa bosta poročili o možnostih integracije med pristanišči, kj ju bosta podala tržaški občinski odbornik E. Abate in predsednik občinske skupščine z Reke N. Pavletič. O vseh poročilih se bo razvila razprava. V petek dopoldne se bodo udeleženci konference ponovno sestali na plenarni seji, na kateri bodo obrazložili smernice in zaključke, izdelane v okviru omenjenih delovnih skupin. Sledila bo razprava in sestava skupnega zaključnega dokumenta. Na koncu bodo prisotni določili temo, mesto in datum tretje konference italijanskih in jugoslovanskih mest ob Jadranu. Konferenca se bo zaključila s skupnim izletom po beneški laguni. tržaške in okoliških občin, sindikalni predstavniki in zastopniki tovarniškega sveta Tržaškega arzenala. Namen sestanka je bil, da bi se na njem dogovorili o enotnem stališču glede nadaljevanja gradnje zidanega doka v okviru Tržaškega arzenala - Sv. Marka. Stališče bo poneslo v Rim posebno odposlanstvo pokrajinske uprave, v katerem bodo tudi predstavniki občinskih uprav in sindikalnih organizacij. V kratkem bo pri tržaški pokrajini nov sestanek, na katerem naj bi sestavili dokončno besedilo ustreznega predloga oziroma zahteve. obenem nujnost rednega delovanja izvoljenih svetov». Vsekakor, trdi KD, je treba jasno razlikovati dvojezičnost od pravice do uporabe slovenskega jezika za pripadnike etnične manjšine. «Trst ni dvojezično mesto, je italijansko mesto — trdi poročilo KD — v katerem živi slovenska narodnostna manjšina, ki jo je treba v celoti zaščititi in ki ji je treba zagotoviti dejansko uživanje osnovnih človeških in demokratičnih pravic v vzdušju miroljubnega sožitja in medsebojnega razumevanja». KD ob koncu naglaša, da pot, ki jo je ubral pokrajinski svet na svoji zadnji seji, ustreza tem ugotovitvam in zato KD ne pristaja na nobeno drugačno rešitev, v prepričanju, da «iskanje skrajnih rešitev in izsiljeni sklepi o tem vprašanju ne bodo nikoli privedli do konstruktivnih rezultatov in do dejanskih korakov za čim boljšo rešitev še obstoječih problemov». VČERAJ PRI SV. ANI Postopam položili venec na grob talcev Delegacija skupščine občine Postojna, ki so jo sestavljali delegati Elo Garzaroli, Edo Turk in Boris Križaj, je včeraj ob 10. uri položila na pokopališču pri Sv. Ani venec v spomin na 51 antifašistov, ki so jih nacisti na današnji dan obesili leta 1944 v Ul. Ghega. V žalostnem seznamu žrtev je tudi 14 borcev za svobodo iz postojnske občine, ki je na včerajšnji dan slavila svoj občinski praznik. Položitve venca so se udeležili tudi številni svojci žrtev. Konferenca o problemih sodobne dietetike V prostorih Palače Hotel Adriatico v Grljanu je bila sinoči posebna konferenca o sodobni dietetiki in o porabi predpripravljenih in zmrznjenih jedi. Na konferenci, za katero je dala pobudo zadruga Corp (Cooperativa relazioni pubbliche) iz TVsta, sta nastopila docent prof. C. S. Rossi iz Padove in predstavnik družbe Findus dr. Luciani. Prof. Rossi je prikazal prednosti in pomanjkljivosti globoko zmrznjenih jedi in naglasil, da prve odločno nadkriljujejo druge, saj ohranjajo zmrznjene jedi praktično vse izvirne lastnosti, od okusa do glavnih sestavin, izgubljajo pa le del vitaminov. Te prednosti pa prihajajo do izraza samo pod pogojem, da se surovine v tovarnah pravilno predelajo. da je za proizvodnjo zagotovljena nepretrgana «veriga hlada» od tovarne do potrošnika in da sam potrošnik pravilno ravna z zmrznjeno jedjo. Nemajhna prednost zmrznjenih jedi je tudi v tem, da jim v tovarnah ne pridajajo in ne odvzemajo nobene sestavine, tako da so te jedi za razliko od drugih z dietetičnega vidika celo priporočljive. Glede izgube vita-minov pa se zmrznjene jedi praktično enačijo s svežimi. Predstavnik družbe Findus («Quick Foods») dr. Luciani je orisal potek proizvodnje zmrznjenih jedi, s katerimi družba zalaga italijansko tržišče. pri tem pa je navedel vrsto zanimivih podatkov o proizvodnih postopkih za posamezne; vrste jedi. Strokovnjak je poudaril zlasti prednosti, ki jih nudijo predpripravljene jedi za širše skupnosti, s katerimi se na primer srečujemo v bolnišnicah, zdraviliščih, raznih zavodih, itd. Konferenca bi vsekakor zaslužila znatno večji obisk. Danes se poročita STOJAN PETAROS in CVETKA HROVATIN Vso srečo v skupnem življenju jima želi TFS «Stu ledi». ginfrTr«««»«.«.»«t««««n»««nimi«in»mimii»«im»ii>w«imiMM»iiiiu»»»n»iHiM«nnmmu»i»«mi»n»m«mnHHm VČERAJ V TRŽAŠKI PSIHIATRIČNI BOLNIŠNICI Začetek tridnevnega seminarja o decentralizaciji zdravstva Danes se bo seminar nadaljeval z delom petih komi. sij, jutri pa se bo zaključil s plenarnim zasedanjem uiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiUHiiiiiiiiiiiuiuiiifiiinniiimiiiiiiiiiititiiiiiniiiiiiiiifiitiiiiuiiiinmiiiiiiiiiiii Z VČERAJŠNJE SEJE DEŽELNEGA ODBORA Pripravlja se nov zakon o problemih izseljenstva V četrtek se bo sestala izseljenska konzulta Včeraj popoldne se je v tržaški psihiatrični bolnišnici začel tridnevni vsedržavni seminar o decentralizaciji zdravstvenih uslug v Italiji. Seminar sledi vrsti razgovorov med zdravstveno ekipo tržaške psihiatrične bolnišnice in vodstvi tistih bolnišnic v Italiji, ki so uvedle, ali uvajajo, nove metode zdravljenja, ki so tesno povezane s teritorialno decentralizacijo. Pravzaprav ne gre za seminar, ampak za srečanje med operaterji, ki bodo v treh dneh na osnovi primerjanja izkušenj, ne samo na področju zdravljenja umskih bolezni, ampak tudi na področju socialnega skrbstva in zdravstva sploh, seveda kar zadeva poskuse oziroma možnosti uvedbe teritorialne decentralizacije. Na tem področju je tržaška psihiatrična bolnišnica opravila že veliko dela. Od prihoda prof. Basa-glie v Trst so namreč, poleg spremembe načinov zdravljenja v bolnišnici sami, ustanovili celo vrsto krajevnih centrov za umsko zdravje. Glede na dejstvo, da je y Italiji sorazmeroma malo podobnih pobud, je bilo torej naše mesto naravni sedež tega zasedanja. Obenem je treba še naglasiti, da je vodstvo psihiatrične bolnišnice povezano z Združenjem italijanskih pokrajin UPI, svetovno zdravstveno organizacijo WHO in vsedržavnim raziskovalnim svetom CNR, ter je nedvomno med najbolje organiziranimi v Italiji. Zasedanje se bo nadaljevalo danes z delom v petih komisijah, zaključilo pa se bo jutri s plenarno Na ljubljanski univerzi je uspešno diplomiral iz slavistike ACE MERMOLJA Iskreno čestitajo člani komisije za mladino in šport pri SKGZ. sejo, na kateri bodo proučili zaključke tridnevnega dela. Udeležuje se ga kakih 300 zdravstvenih o-peraterjev iz vse Italije. Seja tržaškega občinskega sveta Sinočnja seja tržaškega občinskega sveta je bila precej dolgočasna; na dnevnem redu so bili le odgovori na vprašanja svetovalcev ter o-dobritev upravnih sklepov občinskega odbora. Tako je odbornik Abate odgovoril na zadevno vprašanje skupine komunističnih svetovalcev o podjetju Calza Block, ki je zdaj v kritičnem položaju. Za marec in a-pril bodo delavci prejeli še 25-30 odst. plače, občinska uprava pa bo posredovala pri deželi, da se najde primerna rešitev, ki bi bila v tem, da tržaška podružnica postane samostojno podjetje s soudeležbo družbe Friulia. Glede openskega tramvaja občinska uprava zagotavlja, da ga nikakor ne namerava ukmiti, potrebna pa bo začasna prekinitev za nekaj mesecev za nujna dela. Župan j j sporočil tudi, da je včeraj sprejel sindikalno delegacijo podjetja CMI in obljubil posredovanje občinske uprave, da se razmere v tem podjetju uredijo. Župan in načelnik svetovalske skupine PRI Fragiacomo sta s kratkim nagovorom počastila spomin pokojnega Giuseppa Bazzara, bivšega občinskega in pokrajinskega svetovalca ter sindikalista, načelnik svetovalske skupine KPI Monfalcon pa je orisal lik in zasluge pokojne antifašistične borke Pine Cattaruzzi. Z večino glasov je bil odobren občinski obračun za leto 1973, kakor tudi dodatni izdatki za ureditev športne palače. Pri tem je bila poudarjena potreba po drugih, u-strezajočih športnih napravah. Tudi senat izglasoval zakon o 100 milijardah za Krožni sklad Šesta stalna komisija v rimskem senatu je včeraj dokončno odobrila zakon o povečanju razpoložljivosti Krožnega sklada za gospodarske pobude na Tržaškem in Goriškem za 100 milijard lir v štirih letih. Kakor znano, je poslanska zbornica že pred dnevi odobrila zakon, tako da je nova norma zdaj dokončno sprejeta in bo postala pravomočna z objavo v uradnem vestniku. Delovanje krožnega sklada se bo po novem raztegnilo tudi na videmsko in pordenon-sko pokrajino, glede podeljevanja večjih posojil za nove gospodarske pobude (v vrednosti nad 3 milijarde lir) pa bo odločala tudi deželna upirava. Na pobudo pokrajinske uprave Odposlanstvo bo v Rimu zahtevalo nadaljevanje gradnje zidanega doka Na sedežu pokrajinske uprave so se včeraj sestali načelniki svetovalskih skupin ustavnega loka, župani Deželni odbor je na včerajšnji seji, ki jo je vodil predsednik Comel-li, sprejel zakonski osnutek, ki vnaša vrsto sprememb v sedanjo normativo o izseljenstvu. Osnutek je obrazložil pristojni odbornik Dal Mas, ki je naglasil, da bo deželna uprava po novem obravnavala izseljence kot deželane s stalnim bivališčem v Furlaniji - Julijski krajini. Ob povratku v domači kraj bo tako izseljencem in njihovim družinskim članom takoj priznana pravica do redno zdravniške in lekarniške oskrbe, kakršna velja za vse ostale deželane. Zakon nadalje predvideva posebne oblike finančne pomoči za deželane, ki bi želeli ob povratku nadaljevati dejavnosti, s katerimi so se ukvarjali na tujem. Pri tem bodo imele prednosti dejavnosti s področja kmetijstva, obrtništva in zadružništva. Nova norma vnaša tudi vrsto sprememb kar zadeva sestavo izseljenske konzulte: tako bodo vanjo vključili tudi zastopnike izseljencev iz Furlanije - Julijske krajine, ki se nahajajo v izvenevropskih deželah. Predvidene so nadalje nove oblike pomoči za sinove izseljenih dežela-nov in za priletne izseljence, deželna uprava pa bo poleg tega prevzela nase del stroškov, ki jih imajo izseljenci, ko prihajajo na volišča ob vsedržavnih ali deželnih volitvah. Dal Mas je na koncu povedal, da je sklical za prihodnji četrtek sejo izseljenske konzulte, da bi ji podrobneje obrazložil vsebino novega zakona. O normi bo v kratkem razpravljal deželni svet. Predavanje C. Tonela o problemih zdravstva Sinoči je na sedežu krožka «Che Guevara» predaval član upravnega sveta tržaške bolnišnice Claudio To-nel na temo: «Bolnišnice v Trstu: položaj in perspektive». Predavatelj je nazorno prikazal kritično stanje tržaških bolnišnic in to povezal s splošnim političnim stanjem v državi, posebno kar se tiče zdravstva. Zahteval je takojšnjo in dosledno izvajanje zdravstvene reforme, katero so že pred leti izglasovali na državni ravni, a se je nihče ne drži. Kar se tiče perspektiv, je predavatelj predvsem omenil bolnišnico na Kati-nari, ki pa bo začela delovati morda šele leta 1980 in bo zahtevala še mnogo milijard. Rešitev problema zdravstva je torej samo v radikalni menjavi vladne politike. D. J. DRUGE VESTI NA ZADNJI STRANI HRANILNICA IN POSOJILNICA NA OPČINAH Zadruga z neomejeno zavezo sklicuje redni letni OBČNI ZBOR za jutri, 25. aprila 1976, ob 10. uri v dvorani Finžgarjevega doma, Narodna Ul. 89 (zraven sedeža hranilnice in posojilnice) z naslednjim dnevnim redom: 1. Poročili upravnega in nadzornega odbora, razprava in odobritev obračuna za poslovno leto 1975, ter razdelitev čistega dobička. 2. Določitev višine posrednih in neposrednih kreditov posameznim obvezancem. 3. Določitev doplačila novih članov, ter višine aktivnih in pasivnih obrestnih mer. 4. Volitve novih odbornikov. 5. Slučajnosti UPRAVNI ODBOR Urbanistična razstava le še do konca aprila Urbanistična razstava o variantah uslužnosti, katero je organizirala tržaška občina v glavni dvorani ana-grafskega urada in ki bi se morala zaključiti danes, bo na željo širše publike odprta še do 30. aprila. Urnik razstave je od 8.30 do 12. in od 16. do 19. ure. Istočasno so na sedežih rajonskih konzult prikazali možne variante k splošnemu regulacijskemu načrtu za področje javne koristi za posamezna področja. Po končani razstavi bodo, pred o-dobritvijo občinskega sveta, javni posveti o variantah uslužnosti, tako da bo lahko čim širši krog ljudi soodločal pri izbiri načrtov za javne koristi. OSNOVNA ŠOLA FRAN VENTURINI V BOLJUNCU vabi na slovesnost poimenovanja, ki bo jutri, 25. aprila, ob 15. uri na šolskem dvorišču. Kulturno - glasbeni program: Pozdravni govori Odkritje in blagoslov kipa Petje Venturinijevih pesmi: šolski otroški zbor moški zbor Fran Venturini mešani zbor France Prešeren Venturinijeva glasba: harmonikarji Mladinskega doma Boljunec Recitacije: narečne pesmi Marije Mijot V šolskih prostorih bodo po zaključeni slovesnosti odprli Ven-turinijevo razstavo Fantje izpod Grmade in Kulturni krožek Devin - Štivan vabita na CANKARJEVO PROSLAVO ki bo danes, 24. t.m., ob 20.30 v društvenih prostorih. Vljudno vabljeni Gledališča SAG Slovensko amatersko gledališče v Trstu gostuje s predstavo Daria Fo-ja «Burkaški misterij» jutri, v nedeljo, 25. aprila, ob 16. uri v LOKVI ter ob 20. uri v SENOŽEČAH, v torek, 4. maja, ob 20. uri v AJDOVŠČINI (v okviru področnega srečanja gledaliških skupin Primorske). VERDI Danes ob 18. uri (red S) tretja ponovitev Puccinijeve obere1 «La fanciulla del West». Pri blagajni gledališča Verdi bodo do 30. aprila sprejemali potrditev lanskoletnih abonmajev za spomladansko simfonično sezono. Jutri bo gledališka blagajna zaprta. ROSSETTI Drevi, v soboto, ob 20.30 in v nedeljo ob 16. uri Lucio Dalla v «H futuro dell’automobile». Cene: parter 2.000 (abonenti 1.500), galerija 1.500 (1.000). Rezervacije pri osrednji blagajni. * * * Teatro stabile v sodelovanju Stalnega slovenskega gledališča: v četrtek, 29. aprila, edina predstava v Trstu Brechtove - Weillove «Opere za tri groše» v izvedbi ljubljanske Drame. Abonenti tržaškega Teatra stabile in Stalnega slovenskega gledališča imajo 50-odstotni popust. Mladina 1.000 lir. Rezervacije od danes pri osrednji blagajni. Pasaža Pretti. AVDITORIJ Teatro stabile • Rassegna: danes ob 20.30 Cooperativa fabbrica dell’attore predstavlja pod vodstvom Giancarla Nannija Schillerjevo delo «I masnadieri» z Manuelo Kustermann v glavni vlogi. Veljajo odrezki Rassegne in običajni popusti za abonente. Amaterski oder Prosek * Kontovel Danes, 24. aprila, ob 20.30 v Ljudskem domu v TREBČAH H. F. Kuhnelt: EN DAN Z EDVARDOM Veseloigra v treh dejanjih. SLOVENSKO AMATERSKO GLEDALIŠČE V TRSTU DARIO FO BURKAŠKI MISTERIJ Burkasta štorija v dveh delih (PRVIČ V SLOVENŠČINI) Jutri, 25. aprila, ob 16. uri v LOKVI in ob 20. uri v SENOŽEČAH MLADINSKA GODBA IZ KRIŽA priredi danes, 24. t.m., od 20.30 do 2. ure PLES v dvorani Ljudskega doma v Križu. Igra ansambel « PRAPROT » Vabljeni. GLASBENA MATICA — TRST Sezona 1975-76 Deveti abonmajski koncert Jutri, 25. aprila, ob 17. uri v Kulturnem domu v Trstu W. A. MOZART REQUIEM Simfonični orkester Slovenske filharmonije — Mladinski pevski zbor iz Maribora — Slovenski oktet in oktet Gallus pomnožena s člani zbora Slovenske filharmonije in zbora RTV Ljubljana SOLISTI: ZLATA OGNJANOVIČ, sopran BOŽENA GLAVAK, mezzosopran JURIJ REJA, tenor IVAN SANCIN, bas DIRIGENT; ANTON NANUT Rezervacije in prodaja vstopnic v pisarni Glasbene matice (telefon 418-605) in eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - TRST Kulturni dom 30 let neprekinjenega delovanja PAVEL GOLIA SRCE IGRAČK (Mladinska igra v treh delih) Glasba Aleksander Vodopivec Plesi, Janez Mejač Scena Demetrij Cej Kostumi Marija Vidau Priredba in režija: ADRIJAN RUSTJA V torek, 27. t.m., ob 15.30 in v četrtek, 29. t.m., ob 15.30. Včeraj-danes Danes, SOBOTA, 24. aprila JURIJ Sonce vzide ob 5.03 in zatone ob 19.03 — Dolžina dneva 14.00 — Luna vzide ob 2.39 in zatone ob 14.26. Jutri, NEDELJA, 25. aprila MARKO, DAN VSTAJE V ITALIJI Vreme včeraj: Najvišja temperatura 16,4, najnižja 11,9, ob 19. uri 12,4, zračni tlak 1002,5 pada, vlaga 88-odst, veter vzhodnik 13 km na uro, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 12,4, 2,6 mm dežja. ROJSTVA IN SMRTI Dne 23. aprila se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo pa je 19 oseb. Umrli so: 68rletna Laura Visintini vd. Depiera, 73-letna Erminia Lieb-mann, 66-letni Ettore Tolloi, 87-letna Angela Pascazio vd. De Giosa, 82-letna Giovanna Perossa por. Bencich, 90-letna Margherita Dumeau, 54-letni Guido Steinbach, 72-letna Maria Pristavec por. Andreolotti, 80-letna Maria Urbanaz vd. Ramani, 67-letna Alma Abriani, 52-letni Duilio Duris-sini, 71-letna Veronica Micolettich vd. Triscoli, 68-letna Emilia Riva por. Fasano, 79-letna Giuseppina Del Piero vd. Sbrojavacca, 80-letni Marcello Ponis, 77-letni Carlo Vitez, 84-letna Antonia Bensich vd. Fontanot, 35-letna Gilda Stare, 45-letni Marino Ambrosi. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) All’Esculapio, Ul. Roma 15; Al Cammello (INAM). Drevored 20. septembra 4; Alla Maddalena, Istrska ulica 35. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Al Corso. Korzo Italia 14; Prendi-ni. Ul. Vecellio 24; Serravallo. Trg Cavana 1. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure. tel. štev. 732-627 V predprazničnih in prazničnih dneh dnevna in nočna služba deluje nepretrgoma od 14. ure predprazničnega dne do 7. ure dneva po prazniku. To velja za zavarovance INAM - INADEL - ENPAS. Dnevni poziv na telefonski številki 68-441, nočni pa na številki 732-627. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124: Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001: Prosek: tel. 225-141; Božje polje - Zgonik: te) 225-596: Nabrežina: tel. 200-121; Se sljan: tel 209-197; Zavije: tel 213-137: Milje: teL 271-124. majK©. MCA Dl CREDITO Dl TRIESTE ŽAŠKA KREDITNA BANKA TEČAJI VALUT V MILANU DNE 23. 4. 1976 Ameriški dolar: debeli 885,— drobni 870,— Funt šterling 1626,— švicarski frank 351.— Francoski frank 189,— Belgijski frank 22.- Nemška marka 349,— Avstrijski šiling 48,75 Kanadski dolar 890,— Holandski florint 329,— Danska krona 145,- Švedska krona 200,— Norveška krona 160,— Drahma: debeli 24,- drobni 24,- Dinar: debeli 47,— drobni 47,— MENJALNICA vseh tujih valut PD VALENTIN VODNIK obvešča, da nocojšnja predstava BENEŠKA OJCET odpade zaradi tehničnih razlogov. Jutri, 25 .aprila, bo v Sama-torci tradicionalno praznovanje Bele nedelje. Poleg dopoldanske verske svečanosti, ob 10.30, bo popoldne ob 15. uri nastop števerjan-skega zbora v cerkvi in pred cerkvijo. Ansambel, srečolov in dobro založen bife z domačo kapljico. V primeru slabega vremena bo program pri družini Budin. Kino La Cappella Underground 19.00—21.30 «Il lungo addio». Barvni film, katerega je režiral Robert Altman. Ariston 16.00 «La luna nera». Barvni film, režiserja Luisa Malie. Mignon 16.00—22.15 «Gli esecutori». Barvni film, v glavni vlogi igra Roger Moore, poleg njega je še Stacy Keach. Grattacielo 16.00 «Bluff, storia di truffe e di imbroglioni». A. Celen-tano, Anthony Quinn, Capucine. Fenice 16.00 «Apache». Barvni film. Excelsior 15.00 «Qualcuno volò sul nido del cuculo». Igra Jack Nichel* son. Prepovedan mladini pod 14-letom. Nazionale 15.30 Walt Disneyev film «Bambi». Eden 16.00 «Il secondo tragico Fantozzi». Igra Paolo Villaggio. Ritz 15.30 «Salon Kitty». Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film. Aurora 16.30 «Quel pomeriggio di un giorno da cani». Igra Al Pacino. Prepovedan mladini pod 14. letom. Cristallo 16.00 «Gioco estremamente pericoloso». Igra: Buri Reynolds. Barvni film. Capitol 17.00 «Marcia trionfale». Igm Franco Nero. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film. Impero 16.30 «Una sera c’incontrammo». Igra: Johnny Dorelli. Moderno 16.00 «Il soldato di ventura». Bud Spencer. Barvni film. Filodrammatico 16.30 «Gola profonda». Igra Linda Lovelace. Prepovedan mladini pod 18. letom. Ideale 16.00 «Detective Harper: acqua alla gola». Igrata Paul Newman in Jeanne Woodward. Barvni film. Vittorio Veneto 16.15 «Una calibro 20 per lo specialista». Igra: George Kennedy. Prepovedan mladini P°4 14. letom. Barvni film. Radio 16.00 «Per favore non mordermi sul collo». Barrai film režiserja Romana Polanskega. Astra 16.30 «L'anatra all’arancia». ’ glavnih vlogah igrata Monica Vitti in Ugo Tognazzi. Barrai film. Abbazia 16.00 «Mayerling». Igrajo: Omar Sharif, Catherine Deneuve, James Mason, Ava Gardner. Volta (Milje) 17.00 «Portiere di notte». Igrata Dick Bogarde in Charlotte Rampling. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film. Razna obvestila Drevi ob 19. uri bo na sedežu SS ^ večer posvečen seminarju FUENS v Železnem na Gradiščanskem. Govorila bosta Veronika Brecelj in Jeraikar. Častni gost večera bo ni tajnik FUENS Olav Meinhardt. pripadnik danske manjšine v Nemčiji. Govoril bo o FUENS in o manjšinah v Evropi. SPDT priredi 1. m 2. maja dvodnevni avtobusni izlet na ko. Postanki na Mokrinah s kr Šim. peš izletom, v Zahomcu z gledom smučarske skakalnice P®” vodstvom predsednika sIovensK g planinskega društva Zahomc, 1? nočevanje v Reki. Drugi dan vzpo» na Dobrač, znani razgledni sto P> Vrbsko jezero, Celovec z °pS a. nove slovenske gimnazije. j. tek čez Ljubelj in Ljubljano v Vpisovanje v Ul. Geppa 9. Na ra lago še nekaj mest. Prispevki lir za poimenovanje soie i cvetja na grobova Lu® ne in Pepija Sivitza daruj« larije Kralj (Padnce a pevski zbor Primorec. :: „1. i „+ „ ■ m' cmrti dragega GORIŠKI DNEVNIK 24. aprila 1976 5 ČETRTKOVEGA OBČNEGA ZBORA ZADRUŽNIKOV V ŠEM PPL A JU Zadružni hlev je izrednega pomena za valorizacijo kraškega kmetijstva Doslej so opravili že 65 odstotkov del - Izredne {‘manine težave zaradi prenizkih podpor in naraščanja stroškov - Mirko Radovič potrjen za predsednika V četrtek so v šempolaju na rednem občnem zboru člani Kraškega zadružnega hleva polagali obračun svojega delovanja, planirali so bodočo dejavnost in izvolili nov odbor, ki je ostal nespremenjen in je bilo torej potrjeno zaupanje v dosedanje upravitelje te zadruge. Poleg članov so se občnega zbora med drugimi udeležili tudi podžupan devinsko - nabrežinske občine V. Caldi, bivši župan D. Legiša, predsednik združenja zadrug Miccoli in predsednica zveze zadrug L. Sorini jeva. V uvodnem poročilu upravnega odbora, ki ga je prebral predsednik Kraškega zadružnega hleva Mirko Radovič, je bila v vseh etapah prikazana trnova pot zadruge od njene ustanovitve pa vse do danes, ko ostaja zaradi pomanjkanja finančnih sredstev stanje še zmeraj pereče in nevzdržno, tako da zadružni hlev ne more. v celoti opravljati svojega poslanstva. Od desetih u-stanovnih članov iz nabrežinske in zgoniške občine iz leta 1968, se je njihovo število do sedaj povečalo na 14, poprečna starost članov pa znaša 38 let. Torej gre v bistvu za nilade kmetovalce, ki so vložili (in vlagajo) v to hvalevredno zadružno Pobudo vse svoje moči, prizadevanja, prispevali za finančno kritje Primanjkljaja, njihova napredna' za-niisel pa se ni v celoti obnesla, ker so naleteli na gluha ušesa pri pristojnih oblasteh in ker je bilo zaradi zgrešene politike kmetijstvo Povsem prepuščeno samo sebi kot manjvreden gospodarski dejavnik. Vse še ni izgubljeno, marsikaj se da še popraviti, bistveno je le, da vsakdo izpolnjuje svoje obljube oziroma odgovornosti. , Leta 1971 so zadružniki Kraškega hleva že imeli svoje zemljišče in gradbeno dovoljenje, od 228 milijo-«ov za zazidavo objekta pa bi morala 70 odstotkov nakazati dežela, za preostalih 68 milijonov pa je bilo potrebno posojilo. Vendar nezaslišani birokratski zapleti so postavili celo v dvom realizacijo zadružnega hleva. Zato so člani začeli leta 1974 z gradnjo v lastni režiji (ker med drugim ni nihče sprejel dela na dražbi) in konec lanskega leta so s požrtvovalnim delom sami pokriii hlev, senik in stanovanje v bližini Praprota. Stroški so se medtem strmoglavo povišali za celih 75 odstotkov in ker dežela ni krila večjih stroškov, kot ji nalagajo zakonska določila belež mo veliko zamudo pri izvrševanju del, vendar ne po krivdi članov, ki s trdno voljo, z medsebojnim zaupanjem in brez nikakršnih dohodkov še naprej mahljivd vztrajajo in kljubujejo raznim ne-Prilikam. Kriza kmetijstva m konkretno padec živinoreje je posledica zgreše-» h izbir na deželni in državni rav-m. razne razlastitve in slaba prodaja pridelkov po konkurenčnih cenah pa so omajale trdnost še zadnjih kmetovalcev. Zato je treba u-brati zadružno pot in podpreti sleherno pobudo v tem smislu kot edino pravilno izbiro v tem kritičnem stanju, če hočemo ohraniti kmetijstvo oziroma živinorejo na Krasu jn rešiti eksistenčno vprašanje velikega števila pripadnikov slovenske narodnostne skupnosti. Podžupan Caldi je opravičil odsotnost župana in prinesel pozdrave devinsko - nabrežinske občinske. u-Prave, obenem pa je po nalogu A. Pittonija kot predsednika Tržaškega sklada zagotovil njegovo posredovanje, da se dodeli Kraškemu zadružnemu hlevu prispevek v višini 150 milijonov lir za dokončno ureditev vseh predvidenih del, čeprav bo treba premostiti določene pomisleke, ker gre za naložbo v kmetijstvo namesto v industrijske namene. Po priložnostnem pozdravu predsednika združenja zadrug dr. Micco-lija, je članstvo soglasno obnovilo zaupanje dosedanjim upraviteljem Kraškega zadružnega hleva za nadaljnja tri leta: predsednik ostaja Mirko Radovič, tajnik je Boris Rutar, predsednik nadzornega odbora dr. Drago Legiša in predsednik razsodišča dr. Miccoli. Na koncu naj izrazimo eno misel, ki naj bo tudi naše voščilo o-benem: dosedanja gradbena dela so bila izvršena v višini 65 odstotkov, kot jih predvideva načrt, sedaj pa zadružniki pričakujejo nadaljnji prispevek (kaže, da ga bodo črpali iz posebnega «tržaškega fonda»), da vendarle dokončajo ta svoj hlev. Šele tedaj bo še nekaj prispevala dežela, ki navadno nakaže prispevek po dokončanem delu, tako da bi se ustvarili pogoji za smotrno izpolnjevanje nekaterih bistvenih statutarnih namenov, kot so: 1. ureditev enega ali več hlevov za rejo mlekaric, živine za zakol in raz- množevanje ter prašičjerejo; 2. kupovati krave in prodajati, mleko (Kraški mlekarni?!) ter njegove proizvode; 3. zagotoviti si dobre travnike za seno in 4. poskrbeti za družabnost in rekreacijsko izživljanje zadružnikov. V upanju, da se bodo uresničile te predpostavke, si želimo, da ne bi več slišali na prihodnjem občnem zboru, da je obračun Kraškega zadružnega hleva deficitaren, ker morajo danes žal posamezni člani globoko seči v žep za kritje živih stroškov. —bs— V REPNIČU Prošnje za dodelilcv ljudskih stanovanj Avtonomni zavod za ljudske hiše IACP je razpisal natečaj za dodelitev štirih rezidencialnih stanovanj v komaj zgrajeni ljudski hiši v Rep-niču (občina Zgoniku V poštev pridejo prošnje tistih potrebnih delavcev, ki bivajo na območju zgoniškc občine oziroma opravljajo tam svoje delovne obveznosti, rok za predložitev ustreznih prošenj in vse potrebne dokumentacije pa zapade 1. maja. VČERAJ V NOVI GORICI OKOLI 800 ŠTUDENTOV Velik pomen srečanja primorskih študentov za celovit napredek slovenske skupnosti Sprejem ravnale!jev pri predsednika skupščine Nova Gorica • Prihodnje, pelo srečanje, naj bi priredili v Kopru V Novi Gorici sò se včeraj zbrali tem ko je bila med slikarji naju-1 v metu krogle. Ti rezultati so go- DELOVANJE PD TABOR NA OPČINAH V pripravi IV. razstava del umetnikov-amaterjev Začrtan program dela do konca letošnje sezone Prejšnji teden se je na sestal ( da se ta dela tako ovrednotijo, po drugi strani pa želi biti razstava tudi spodbuda mladim umetnikom, da po tej poti nadaljujejo in se še izpopolnjujejo. Gotovo se bodo k letošnji razstavi prijavili novi ustvarjalci, ki jih doslej nismo imeli priložnosti spoznati. NOVA EKSPRES RESTAVRACIJA Uccia Trieste TRG CAVANA 4 Gostom na razpolago 700 različnih toplih in hladnih jedi Cene primerne in dostopne Priporočamo se za obisk! novoizvoljeni odbor prosvetnega društva Tabor. Razdelil je odborniške dolžnosti med posamezne člane in začrtal, oziroma potrdil program društva do konca letošnje sezone. Novi odbor bo namreč imel še pred pobijem veliko dela, predvsem v maju m juniju. Društvo ima na programu najprej orientacijski pohod, ki naj bi ga skupaj z nekaterimi, drugimi društvi priredilo ob osrednji proslavi stoletnice rojstva Ivana Cankarja, ki bo, kot je hupbvetìanó; iG. maja v Bazovici. Gotovo bo tudi ta pohod vzbudil veliko zanimanje osnovnošolske: in srednješolske mladine, pa tudi odraslih, zato bo potrebna dobro premišljena organizacija. Tud; dramsko delovanje na Opčinah ni zaspalo, saj je v letošnji sezoni predvidena še premiera otroške igre «Čudežne gosli», pri kateri nastopa pod požrtvovalnim vodstvom Leli Nakrstove okrog petdeset otrok. Poleg tega bo društvena dramska skupina še nekajkrat ponovila Vo-rančeve «Samorastnike» po okoliških društvih pač tam, kjer tehnične zmogljivosti vsaj pr bližno ustrezajo zahtevam predstave. Po možnosti bo skupina še ponovila tudi Cankarjevo «Pohujšanje v dolini šentflorjanski». Odbor ima v mislih tudi posebno Cankarjevo proslavo, ki ji pa zaenkrat še ni mogel določiti datuma, ter še druge prireditve in predavanja. Če se povrnemo k delu z mladino, moramo povedati, da se bo, ker je že običaj, vsakoletni društveni baletni tečaj tudi letos zaključil z baletnim nastopom nad 50 gojenk. Poleg vsega tega pripravlja v letošnji sezoni prosvetno društvo Tabor tudi že uveljavljeni bienale domačih umetnikov — amaterjev. Letošnja razstava bo že četrta po vrsti in reči moramo, da so dosedanje doživele lep useh. Zato vabi odbor društva vse, ki se amatersko ukvarjajo z likovnim ustvarjanjem, s slikarstvom in kiparstvom, pa tudi s fotografijo, da se pripravijo na udeležbo pri razstavi, ki bo letos od 12. do 20. junija. Namen pobude je, da se z deli nadarjenih domačih umetnikov seznani širša javnost ter Poročilo sekcije SSk Devina — Nabrežine Kakšni in kje sveli okrožij LUCKY CLUB RONKE ANTONELLO VENDITTI Danes, 24. t. m., od 21. do 1. ure V sredo)-^ aprila, se je v Šempolaju sestal odbor sekcije Slovenske skupnosti v devinsko - nabre-žinski občini. Seje se je udeležilo tudi precejšnje število strankinih članov. Predmet razprave je bil novi zakon o upravni decentralizaciji v posameznih občinah, ki ga je pred kratkim izglasoval parlament. Udeleženci sestanka so ugotovili, da o-snutek pravilnika, ki ga je pripravila devihsko - nabrežinska občinska komisija za decentralizacijo ni v skladu z določili novega državnega zakona. Prav zaradi tega, kakor tudi zato, ker je vprašanje kompleksno ter velike važnosti za devinsko - nabrežinske prebivalce, so u-deleženci izrazili nujnost, da se celotno vprašanje decentralizacije v naši občini ponovno temeljito prouči. Občinska uprava bi morala zato čimprej sklicati nova vaška posvetovanja, da bodo občani seznanjeni z novimi zakonskimi določili in da bodo prispevali h konkretnemu izoblikovanju decentralizacijske-ga načrta ter k njegovemu uresničenju. Odbor Slovenske skupnosti je prepričan, da je treba celotnemu prebivalstvu omogočiti najširše sodelovanje pri upravljanju občine, kar se bo v naših razmerah lahko doseglo le, če bo vsaka tako ali drugače zastopana v posameznih organih decentralizacije. Tudi pri razdelitvi občinskega ozemlja na nova okrožja je treba upoštevati tiste realne enote, ki so v naši občini vasi kakor tudi druge zgodovinske precedense (na primer stare občine, katastrske občine, župnije), ki nedvomno odražajo resnične interesne sfere devinsko - nabrežinskega prebivalstva. Odbor je nadalje soglasno sklenil predlagati, naj se sveti okrožij izvolijo neposredno, to pa zato, ker so neposredne volitve najprimernejša in najbolj demokratična oblika ljudskega predstavništva in ker bi sveti okrožij po novem zakonu imeli v tem primeru ludi sklep ne pristojnosti in ne samo posvetovalnih. dijaki slovenskih srednjih šol iz Trsta in Gorice ter primorskih občin Nova Gorica, Ajdovščina, Tolmin, Idrija in Postojna. Skupno je bilo prisotnih okoli 800 dijakov iz 14 primorskih ter 7 slovenskih šol v Italiji. Vreme je sicer nekoliko ponagajalo, ni pa skalilo tovariškega duha, v znamenju katerega so se študentje srečali ter se pomerili v kulturni ustvarjalnosti ter v športnih disciplinah. Četrto srečanje, ki je potekalo v športnem parku, je odprl ravnatelj novogoriške gimnazije Stane Čehovin. V svojem pozdravnem nagovoru je pozdravil študente in profesorje, potem pa je ugotovil, kako takšna srečanja prispevajo k medsebojnemu spoznavanju in v končni fazi tudi k utrjevanju položaja manjšine. Pravice manjšine zajamčene poprej v londonskem sporazumu ter sedaj v italijansko-jugo-slovanskem sporazumu, pa se ne bodo uresničevale same od sebe, ampak bo potrebno veliko naporov manjšine in podpore matičnega naroda ter naprednih demokratičnih sil v italijanski družbi, preden bodo popustile nazadnjaške in šovinistične sile. Medtem ko so se študentje spoprijeli v dvobojih v posameznih panogah in v kulturnih srečanjih, so se ravnatelji vseh šol in njihovi predstavniki zbrali pri predsedniku skupščine občine Nova Gorica Jožetu šušmelju na tovariškem srečanju, kateremu so prisostvovali tudi medobčinski sekretar Zveze komunistov Miha Ravnik, občinski sekretar ZK Tomaž Beltram, predsednik IS skupščine dr. Vinko Mozetič, predstojnik zavoda SRS za šolstvo v Novi Gorici Miro Na-krst, pedagoški svetovalec v Trstu Sivec ter šolski skrbnik v Trstu Pericle Fidenzi. šušmelj je v pozdravnem nagovo,-ru omenil pomen tradicionalnih stikov šol na eni in drugi strani meje, ki povezujejo mlade in jim omogočajo izmenjavo izkušenj ter pogledov na šolske , sisteme. Obenem so takšna srečanja pomembno pomagalo pri širjenju kulture ter utrjevanju zavesti o pripadnosti istemu narodu. Prav je, da se mladi čimbolj poznajo, saj bodo iz teh vrst zrasli bodoči usmerjevalci vseh dejavnosti v družbi, od kulturne do gospodarske. Predsednik šušmelj je nato dejal, da so iz novogoriških šol že izšli ljudje, ki zavzemajo odločil; na mesta v življenju občine Nova Gorica. Omenil je prizadevanja za večjo -.upinkovitpst v šolanju izobrazi žencev, ki jih sila primanjkuje na vseh področjih. Predsednik je svoje besede sklenil z ugotovitvijo, kakó je znanje tista sila, bréz katere si ni mogoče zamisliti napredka in je za? to posvečati vso skrb umskemu delu. Ob razdelitvi nagrad v Park hotelu je medobčinski sekretar ZK Miha Ravnik poudaril prispevek o-simskega sporazuma pri ustvarjanju dobrega sosedskega ozračja, v katerem so možne najrazličnejše pobude, tudi srečanje študentov in šolnikov, ki imajo za cilj vse tesnejše oblike sodelovanja med pripadniki slovenskega naroda, ki živijo v Italiji, in tistimi v matični domovini. Poudaril je, kako ureditev meje spodbuja vsestranske pobude v korist obmejnega prebivalstva in kako ta meja ne more ločevati pripadnikov istega naroda, živečih na tej in na oni strani. Medobčinski sekretar Miha Ravnik se je nato zadržal tudi pri nalogah šolstva v sedanjem slovenskem družbenem trenutku. Četrto srečanje je znova potrdilo koristnost takšnih srečanj. Vse kaže, da bodo organizacijo prihodnjega zaupali šolnikom v Kopru. Jutranji del srečanja je bil posvečen pretežno športnim tekmam. Opoldne so se dijaki in njihovi spremljevalci zbrali v Park hotelu, kjer so jim organizatorji pripravili kosilo. Popoldne pa je bilo v istih prostorih nagrajevanje zmagovalcev v posameznih športnih panogah, v slikarskem ex tempore ter v literarnem natečaju, ki ga je zmagal Tolminčan Marijan Kruberger, med- spešnejša Mateja Zavratnik iz No-1 riškim šolam lahko v veliko zadp- ve Gorice. Med zamejskimi dijaki se je na kulturnem delu srečanja najboljše odrezal tržaški dijak Milan Bufon, ki je z zanimivim kolažem zasluženo zasedel tretje mesto v slikarstvu. Izdelki mladih umetnikov so bili zvečer razstavljeni v novogoriški galeriji Meblo. Ob odprtju razstave so prireditelji poskrbeli tudi za krajšo kulturno prireditev. Nastopili so domači dijaki, ki so prebrali nekaj literarnih odlomkov in izvedli glasbeni program. O športnem delu srečanja poročamo podrobneje na športni strani, tu pa bi se radi omejili le na podelitev prehodnega pokala in na nastop go-riških dijakov. Prehodni pokal, ki ga vsako leto dobi šola, ki se na športnem in kulturnem delu srečanja najbolje uvrsti, je letos osvojila novogoriška gimnazija. Na drugo mesto se je uvrstila gimnazija iz Postojne, tretji pa je bil šolski center iz Tolmina. • Kar se tiče nastopa goriških šol, je splošna ocena lahko samo pozitivna. Kljub njihovemu sorazmerno majhnemu številu, so goriški dijaki osvojili dve drugi in eno tretje mesto. Na drugo mesto sta se uvrstili nogometna in moška odbojkarska e-kipa, tretji pa je bil Vladimir Kont ščenje, saj so jih tekmovalci dose gli v zelo ostri konkurenci proti e-kipam mnogo večjih in tudi bolje organiziranih šol. Tudi ocena celotnega srečanja je zelo zadovoljiva. Kljub vremenu, ki je bilo zelo nenaklonjeno, tako tekmovalcem kot prirediteljem, je srečanje poteklo v veselem in tovariškem vzdušju in kljub dežju ni bilo večjih zastojev. Tekmovalci in tudi drugi udeleženci četrtega DOSP so bili ob koncu srečanja kljub vremenskim neprili-kam navdušeni in so se poslovili s prijateljsk'm «zdravo» in z željo, da bi se prihodnje leto srečali v še več* jem številu. RAZPISALA GA JE TRGOVINSKA ZBOR MCA Prihodnjo sobolo nagrajevanje v okviru natečaja o zvestobi na de!u Med nagrajenci so ludi Slovenci ter slovenska podjelja Ena od številnih obrobnih manifestacij, ki jih prirejajo ob letošnjem sejmu ESPOMEGO, je posvečena zvestobi na delu, oziro ma krajevnemu gospodarskemu razvoju. Trgovinska zbornica je nam-rčč pred časom razpisala natečaj, katerega so se udeležili uslužbenci, ki imajo preko 30 let službe ter podjetja z več kot 40 leti poslovanja. Nagrajevanje, ki bo na sedežu trgovinske zbornice, bo v soboto, L maja, ob 10.30. Poglejmo imena vseh uslužbencev, ki jim bodo podelili diplome in medalje: Aldo Rizz, Carmela Percon, Vladimir Cotič, Giovanni Mattiroli, Aldino Quarantotto, E-velino Vinci, Lidia Roman por. Co-melli, Fiore Strukel Mario Pertot. Edvard Velušček, Diana Meroni, Giuliano Frandolič, Domenico Polo, Giovanni Fumolo, Giovanni Vi-sintin, Nereo Cosolo, Giordano Car-gnel, Giovanna Birri por. Pipp, Paolino Zuppet, Mario Doria, Orfea Brazzatti, Clemente Furlan, Mario Mol inari. Priznanja bodo deležna tudi industrijska, trgovinska in kmetijska podjetja, ki poslujejo več kot 50 let. To sta podjetja Guida Primasa in Alfreda Miserija, restavracija Al Vetturino, iz Škocjana ob Soči ter kmetijsko podjetje grofov For-mentini iz Števerjana. Lastniki obrtniških delavnic in kmetje, ki delajo več kot 40 let bona Palkišču in nadaljujejo z akci- j do tudi deležni priznanja. Teh je jo čiščenja notranjih prostorov. 1 osem, in sicer Jožef Komjanc, Gio- vanni Sant, Cristiano Gratton, Henrik Simšič, Alfredo Pettarln, Albino dessi, Luigi Tuzzi in Mario Smania. V Štandrežu akcija za čiščenje doma «A. Budal» Upravni odbor za gradnjo prosvetnega doma «Andrej Budal» v štandrežu vabi domačine, da se tudi danes, kot že prejšnjo soboto, zberejo ob 10. uri v prosvetnem domu Predsednik Pertini v ponedeljek v Tržiču Kot smo že poročali, bo predsednik poslanske zbornice Sandro Pertini govoril delavcem tržiške ladjedelnice v ponedeljek, 26. aprila, o pomenu današnjega praznovanja zmage nad fašizmom. To bo izreden političen dogodek za Tržič in sploh za gorlško pokrajino. Pertini bo dospel v Tržič z nočnim vlakom iz Rima. ob 8. uri bo na županstvu izredna seja tržiškega občinskega sveta. Po sprejemu na županstvu bo šel Pertini v ladjedelnico, kjer bo imel ob 10.30 priložnostni govor. liiiiistb-.i IV ajvažnejša letošnja novost za davčnega zavezanca, ki se pripravlja na prijavo dohodkov, je dolžnost vplačati davek na osebni dohodek državnim blagajnam prek bančnih zavodov. Praktično mora letos davčni zavezanec do 15. maja, če ne prej, predložiti prijavo osebnih dohodkov, uresničenih v letu 1975, z obrazcem Št. 740, mora se samoobdavčiti in vplačati znesek dolžnega davčnega deleža, ki ga je sam izračunal, v državne blagajne, prek številnih pooblaščenih kreditnih zavodov. Samoobdavčenje ustreza eni izmed splošnih zahtevkov po večji fiskalni pravičnosti; ta teži po izenačenju ravnanja državne blagajne do odvisnih delavcev — ki plačujejo davke ob izviru svojega dohodka — in do drugih davčnih plačnikov, ki pa so doslej plačevali z veliko zamudo, glede na dejansko ustvarjen dohodek. OPRAVITI SAMOOBDAVČENJE NI TEŽKO Katere so težave, ki se pojavijo pri izpolnitvi te nove davčne dolžnosti? Ni jih veliko in niso preveč zapletene. Obrazec Št. 740, potreben za izpolnitev prijave dohodkov, ki se dobi zastonj pri davčnih uradih in v prodaji v trafikah za 200 Lir, je sestavljen iz treh primerkov, enega od katerih mora obdržati davkoplačevalec. Na to kopijo se izplača sestaviti prvi poskusni primer, da se izognemo hapakam na kopijah, ki sta namenjeni administraciji. Ko je torej davčni zavezanec izračunal v preglednici N obrazca Št. 740, v vrsti 36, svoj obdavčljivi znesek (netto dohodek, po katerem se odmerja davek), se bo moral začeti k razpredelnici, objavljeni v Priloženih navodilih v obrazcu Št. 740: n. pr. če netto dohodek znaša 10.500.000 Lir., bo davkoplačevalec našel v ustrezni razpredelnici, v primeru dohodka v znesku 10.000.000 Lir, davčni znesek v višini 2.020.000 Lir. V razpredelnici je točno objasnjeno, da je delež dohodka, ki preseže 10.000.000 Lir, vendar ne doseže 11.000.000 Lir, obremenjen z 32% alikvotnim delom. Davčni zavezanec mora v tem primeru izračunati še 32% od ostalih 500.000 Lir, kar znaša 160.000 Lir. Skupen vplačilni davčni delež znaša torej 2.020.000 Lir plus 160.000 Lir, tako da doseže skupni znesek 21.180.000 Lir; nato bo moral davkoplačevalec odšteti od davka vse subjektivne odbitke, ki mu pripa-daio (neobdavčljivo kvoto, odbitke za družinska bremena) in morebitne odbitke od skupno prijavljenih dohodkov v primeru, da so mu bili že obdavčeni v letu 1975. Ta obračun se nanaša na dohodke, ki so podvrženi ločenemu obdavčenju (tako kot vsi zaostanki plačil, odpravnine ob koncu delov-nega razmerja pri odvisnih delavcih), in ki niso podvrženi samoob-davčenju. Ti dohodki bodo morali biti na vsak način vključeni v prijavo, vendar bodo davek nanje odmerili davčni uradi. Mod. 740 Origina!» par rUffieio dell» Imposte K N Dichiarazione dei redditi delle persone fisiche Anno 1975 COMPILARE A MACCHINA O IN STAMPATELLO PRESENTARE ENTRO IL 30 APRILE 1976 __• S COGNOME DEL PRIMO O UNICO DICHIARANTE«*» D fio ss/ NOME (mi»h_ì>P'»»'«»Io'ù) 4A/T0A//0 ITELO senti wm N. CONTRIBUENTE 193257 COMUNE (0 SUI« »itero) DI NASCITA (»»ni» abbr»«illloni) CATAHZA&0 PROVINCIA (».gl») cz. DATA DI NASCITA 29 GIORNO l"* * | SESSO M' RESIDENZA ANAGRAFICA I COMUNE To/3/fi/O PROVINCIA (»•gl») ro FRAZIONE, VIA ( NUMERO CIVICO y/A Tevere LAVORO DIPENDENTE N D^ENO^NH PROVINCIA 01 LAVORO 0>«la) irò. Il Suo r»dd bili izvedeni v celoti na jugu. Tarča prvega izpada je bila ■ agencija denarnega zavoda Banca A-gricola di Matino v Melissanu v pokrajini Lecce. Dva oborožena mladeniča, tokrat brez krinke na o-brazu, sta po vdoru v banko prisilila uradnike in večje število strank, da ležejo na tla, nato pa sta nagrabila kakšnih 6 milijonov lir v gotovini. Očitno sta bila dokaj nervozna: pozabila sta namreč na predal, ki je bil dobesedno natrpan z bankovci visoke vrednosti. Podoben rop je bil izvršen na škodo agencije zavoda Banca A-gricola di Santa Croce Camerina v pokrajini Ragusa. Trem banditom je navrgel približno 13 milijonov lir. Rop je bil bliskovit, saj je zločinska trojica le nekaj minut po vdoru v banko že brzela z avtomobilom proti podeželju. Avto, ki ga je vozil tretji pajdaš, so pozneje našli ter se je izkazalo, da je bil dan poprej ukraden v Vittorii. O tretjem ropu pa poročajo iz kraja Isola delle Femmine nedaleč od Palerma. Nezakrinkana in dobro oborožena dvojica je vdrla v tamkajšnjo agencijo Banca del Popolo ter izpraznila blagajno in vse predale. Plen: 8- milijonov luy do nesreče ni prišlo, ima vlakovodja tovorne kompozicije, ki je spričo počasne vožnje zapazil škodo na tirih in o tem obvestil najbližjo postajo. Med razpravo, ki se odvija danes že tretji dan, je spregovorila vrsta prič, med temi trgovec z orožjem in upravitelj strelišča v Empoliju. Prvi je povedal, da je odstopil Tu-tiju puško in revolver, a ni zanju prejel nobenega denarja, drugi pa je razkril, da je «črtil geometer» pogosto zahajal na strelišče, kjer se je neutrudno vadil v streljanju z vsakovrstnim orožjem. Predsednik sodnega zbora je prebral tudi Tutijeve zapiske, ki vsebujejo imena prijateljev oziroma znancev, kateri naj bi mu pomagali med skrivanjem po uboju agen- P0NAREJEN0 DARILO FRANCOSKIH SENATORJEV NEW YORK — Ob 200-letni-ci neodvisnosti Združenih držav Amerike, ki jo letos proslavljajo v največji ameriški državi, je francoski senat sklenil, da bo podaril washingtonskemu senatu zgodovinsko kopijo poslovilnega govora ustanovitelja ZDA Georgeja Washingtona. Še preden pa so francoski senatorji poskrbeli za izročitev dokumenta (izročiti bi ga moral francoski veleposlanik v ZDA Jacques Kosciusko Morizet) sé je zvedelo, da gre za listino, ki nima take zgodovinske vrednosti, kot so ji jo pripisovali. V tej zvezi so potrebna kratka zgodovinska pojasnila. Pred 200 leti, ko so se bivši angleški kolonj borili proti Angliji za neodvisnost svoje države, je Francija, ki je bila tedaj še kraljevina, podpirala ameriške upornike. Francoski poslanik je bil tedaj1 plemič Lafagette. Ko je l. 1796 GeorgeWashington prebral svoj poslovilni govor (ni, namreč, več nameraval kandidirati za predsednika ZDA), je Lafayette prejel kopijo njegovega govora. Kopijo mu je baje poslala Washingtonova vdova. Strokovnjak za antikvariat a-meriškega senata James Ket-chun pa je sedaj ugotovil, da gre za rez, ki je biV opravljen 10 let po predsednikovi smrti. Tudi podpis sodi v isto letnico. Nemogoče je, pravi ameriški strokovnjak, da bi ta dokument poslala Lafayettu Washingtono-, va vdova. To odkritje ne bo seveda pogodu francoskim senatorjem, čeprav je Ketchun skušal nekoliko omiliti neprijetno novico s tem, da meni, da gre za dragocen in vsaj zelo redek vzorec ameriške režbarske umetnosti. Dejal je še, da bo ameriški senat sprejel verjetno darilo francoskih kolegov z velikim zadovoljstvom. ’ Wasf/ingtonov govor je l. 1796 objavil prvič filadelfijski list «Daily advertiser». Izvirni rokopis na 32 straneh je v javni knjižnici v New Yorku. Pred leti so prodali krtačni odtis govora za 48.500 dolarjev. nuovo ali sorodnim skupinam, Tuti pa piše, da je prav Claudio Pera kupno z Marcom Affaticatom in Lucianom Francijem (osrednjim obtožencem na tem procesu) kradel po kamnolomih razstrelivo za sabotaže železniških prog, razen tega naj bi Pera skupaj z Affaticatom pospremil Tutija v zatočišče pri Garfagnani ko j po umoru policijskih agentov v Empoliju. Sam Pera vse to odločno zanika: Ni res, saj sploh nisem poznal ne Tutija ne Francija, le Affaticato mi je bil znanec. Sploh so se med današnjo obravnavo vseskozi prepletale obtožbe in protiobtožbe, zlasti pa šo obtoženci drug drugega nenehno postavljali ne laž. Giovanni Rossi, ki je profesor matematike ter se nahaja v ječi, kér naj bi bil ideolog gibanja Ordine njovo, pa je priznal, da Tutija že dolgo pozna; predstavil mu ga je Franci. Rossiju, ki je bil izbran za porotnika na florentinskem prizivnem procesu proti Tutiju zaradi uboja agentov, naj bi geometer iz Empo-lija razkril, da ne zaupa Franciju, češ da ne zna skrivati, tajnosti; pripomnil naj bi tudi, da se je . v Pi-zi družil z libijskimi agenti (!). Proces se bo nadaljeval v ponedeljek dopoldne. Na turinski obravnavi proti 41 pristašem gibanj Ordine nuovo in Ordine nero, ki so bili vpleteni v poskus državnega udara, katerega je pripravljal pokojni «črni princ» J. V. Borghese, je javni tožilec zahteval vsega 28 zapornih kazni na eno do šest let. obenem je predlagal o-prostitev nadaljnjih 13 obtožencev. Z druge strani so branilci sistematično izpodbijali obtožbo za obtožbo in zatrjevali med drugim, da pričam ne gre verjeti, ker naj bi bile po večini podkupljene. Med obtoženci je tudi turinski' zobni zdravnik Andrea Borghesie, o katerem pravijo, da je bil med vojno partizan, celo komunist, a da se je leta 1970 vključil v organizacijo Fronte nazionale, ki jo je vodil Junio Valerio Borghese. Javni tožilec je in se nato znebila pisem. Preiskovalci so takoj osredotočili svojo pozornost, prav na Croceja, to pa zaradi dveh okoliščin. Croce je bil namreč zaposlen na poštnem uradu na železniški postaji, kjer razmeščajo pošto za posamezna poštna področja, stahòval pa je prav v Ul. Molino a vento 84, kjer so smetarji našli odprta pisma. Preiskava, ki' je bila sorazmero-ma dolga, saj je. trajala več kot leto dni, se je zaključila včeraj s predajo aktov sodišču: dr. Serbo je Croceja obtožil poneverbe. Ni bilo mogoče u-gotoviti, koliko pisem je uradnik odprl, domnevajo pa, da jih je bilo približno 100. Gre v glavnem za pisma iz tujine, predvsem iz Amerike in za številna pisma mladeničem, ki služijo vojaški rok v našem mestu. • Pokrajinska uprava sporoča, da se natečaja za dodatnega upravnega uradnika 2. razreda lahko udeležijo tudi pokrajinski uslužbenci, par. 150. tudi če nimajo predpisanega potrdila o šolanju. VESTI S KOPRSKEGA Gostje iz DER Koreje na obisku v Kopru Danes se je mudila na obisku v Kopru delegacija delavske partije demokratične ljudske republike Koreje. Na pobudo obalnega komiteja Zveze komunistov so korejski gostje ^ priredili v mali gledališki dvorani žan}* predla eal^o prost ite v zaradf po" v KoPru predavanje za predstavnike manjkanja dokazov. druzhenn . nolitičmh nrcumizacn na Obravnava se nadaljuje jutri dopoldne. Medtem je sedma kazenska sekcija rimskega sodišča, ki ji je bilo poverjeno sojenje pripadnikom skrajno desničarskega gibanja Avanguardia nazionale zaradi obnovitve fašistične stranke v povezavi, s sorodnimi skupinami (tako tudi Ordine nuovo), postavila na začasno svobodo Giuseppa Piccola, ki je nedavno hotel napraviti samomor. Obtoženec naj bi poleg tega prevzel odgovornost tudi za nekatera dejanja, ki jih v resnici ni izvršil. Ukrep je bil sprejet z' utemeljitvijo, da je prizadeti duipvno neuravnovešen. Piccolo mora odslej obvežno bivati pri starših v Bariju ter se mora enkrat na teden javiti na komisariatu. Javni tožilec je sicer predlagal, naj bi ga sprejeli v psihiatrično bolnišnico. Na zatožni klopi je vsega okoli 60 fašistov, ki, so kršili tako imenovani zakon Scelba. Proces se bo nadaljeval 26. aprila. Na sodišču v Bellunu pa je bila skupina sedmih neofašistov pogojno obsojena skupno na 5 let in dva meseca ječe zaradi ugrabitve oziroma nasilja: Pne 18. septembra 1974 so obtoženci med pogrebom misovskega veljaka Nerea Zangranda v Calalzu pri Bellunu prisilili peterico mladeničev iz Enrilije, ki je sedela pred barom, da so se kot vojaki postrojih in tako izkazali čast mrtvecu. Naslednjo noč so isti fašisti zalotili omenjene mladince v nekakšnem seniku, kjer- So hoteli prespati ter jih odvedli na pokopališče, kjer so se morali znova postrojiti pred Zangran-.dejevimi posmrtnimi ostanki. družbeno - političnih organizacij na temo «O možnosti mirne združitve severne in južne Koreje». Ob tern so poudarili, da želi korejski narod, ki že tisočletja govori isti jezik in ima isto kulturo, živeti tudi v enotni, skupni domovini. Ob prizadevanjih za mirno združitev razdvojene Koreje pa imajo veliko težav, sa) marionetna vlada Južne Koreje š® vedno služi interesom imperialističnih sil. Ob koncu predavanja so korejski gostje zavrteli še film o naravnih lepotah te vzhodnoazijske države. Sodobnejša oprema za Radio Koper S skromno slovesnostjo je danes popoldne kolektiv Radia Koper i^0' čil svojemu namenu novo, najmodernejše reportažno vozilo. Ob tej Pl1' ložnosti sta govorila direktor radia Koper Miro Kocijan in predstavnik zavoda radia - televizija Ljubljana inž. Miha Pavlič. Vozilo omogoča vrsto tehničnih radiofonskih operacij, med drugim tudi snemanja in prenose v stereo - t®11' niki. Prvič ga bodo praktično Pr®' izkusili, ko bo radio Koper neposredno prenašal prvomajsko proslavo * Socerba. Montažna dela so v celoti opravili tehniki radia Koper, pri čemer J® treba poudariti, da gre sploh za Pr' va tovrstna dela, ki smo jih v.,ce] loti opravili doma. S tem so prim®' nili okrog 300 milijonov starih ® nar jev, kar pomeni blizu dve tretj " ni vrednosti vozila. „ L. 0. AlllllfllllllMIlIIIIUIIIIIIIIllllllllllltlllHIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIlinilllllJlIllllllllllllllHIIIIIIIIlillllllllllVIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllIIlIlJllllllllllllllllllllllllllllllllllHlllMI111 Tuti ali poosebljena predrznost tov. Ob tej priložnosti je s Tutije-vega obraza (glej čudo!) izginil o-bičajni zafrkljivi in oholi nasmešek. Med navedenimi imeni so Claudio Pera, Mirèlla Saltini in Giovanni Rossi, ki so bili sicer prisotni kot priče. Pera, ki je bil že obsojen zaradi posesti orožja ter ga dolžijo z drugimi, da je obnovil fašistično stranko, sodi med glavne predstavnike prevratniške organizacije. Sodnikom je vsekakor dejal, da je simpatizer desnice, vendar naj - ne bi nikoli pristopil h gibanju Ordine mora Mario Tuti, ki je bil obsojen na dosmrtno ječo zaradi umora dveh policijskih agentov, — ^ zagovarjati pred porotnim sodiščem v Arezzu. Obtožen je bombnih atentatov na železniško progo Firence konec 1974, in v začetku lt75. leta. Na sliki ga vidimo, kako se z običajnim škem nastavlja fotografu. predrznim nasme-(Telefoto ANSA/