48. šfcsv. Posamezna številka I K. V CELJU. torek, 20, aprčla S920- Poštnina plačana v gotovini. SUETO l!< »zhaja vtak tortk, öetrUk in »oboto. - Cena i Za celo leto 80 K. za pol letn 40 ltron, za četrt lela 20 K, za 1 mesec 7 krön. Posamexna ftttvllka stane | krono. Na pismene naročbe brez pošiljatve denarja •• ne moremo ozirati. Naročniki n*j pošiljnjo naročnino po poštni nakaznici. Reklnmacije glede lista so poštnine proste. Ne- franklrani dopisi se ne sprejemajo. Na dopise brez podpisa se ne ozira. Uradniatvo In upravnfstv« se nahaja v Zveznl tlskarni v Celju, Strosamajerjeva ulicaftt. S. Oglasi se računajo po porabljenem prostoru in sicer: za navadne oglase po 80 v od 1 mm, za poslana, na- tnaniia občnih zborov, naznanila o smrti, zahvaie itd. K 120 od 1 mm, za reklamne notice med tekstom 5 K od vrste, Mali oglasi (največ 4 vrste) 10 K. Pri vcčkratnili obiavah popust. RokopW»« ne vračajo. Telefon St. 65, IZDAJA IH TISKA ZVF.ZHA TISKARNA V CELJU. BEB 0DG0V0RNI UREDHIK VEKOSLAV SPENDLER. llstanovifev „lugoslouanske mafe"u Celju. Manifestadja 25. aprila. V Ljubljani in v Mariboru so 2e ustanovili »Jugoslovansko matico«, ki ima skrbeti za naše neodrešene brate, vzdihujoče pod tuiim gospodstvcm. Tudi v Ceiju bi jo bi.li že imeli, a radi ovir smo ustanovitev odložili na 25. t. m. Prcdstavitelji ccljskih društev in organizacij smo se 8. t. m. zbrali v »Nar. doniu« ter smo enoglasno sklenili, da bodi ustanovitev novcga diuštva kolikor mogoče slovesno praznovana. K ustanovitvi »Jugoslovanske matice« so vabljena tudi vsa druStva in korporacije celega obSirnega celjskega glavarstva brez razlike političnega naziranja. Celiani in velika celjska okolica, pokažimo svehi, üa nismo hladni, ne- marni in brezbrižni za svojo solnčno Gorico, svoj Trst, sinji Jadran ter svoje milo KoroŠko. Pokažimo, da se živo zavedamo neizir.ernega zla, ktero nam je provzročila Italija s tem, da nam je zavratno odtrgala najlepše pokrajine, brez katerih nam ne bo živcti! Morja in obmorska mesta so pljuča, s katerimi di- hajo države v širni svet," so bogata vrata, ki prinašajo državam milijone in milijarde! Brez ten zlatih vrat, brez te desne roke bi bila naša Jugoslavia in- validna, ohromela, ne bi se mogla gibati po svoji naravi, bi hirala ter pro- padala ! Lokavi Lah nam je te svetinje uropal zato, da bi nas izkoriSčal, da bi nam praznil žepe ter bi s tem na naši zemiji od našega truda in napora bogatel! In mi nnj to v dvajsetem veku razvoja človeške svobode in po pre- litju toliko krvi mirno gledamo! Nikakor ne! Zato se vdelcžite slovesnosti v obilnem številu, pridite čestiti možje, vrle žene in nadebudna slovenska rnla- dina, da se skupno pbgovorimo ter navdušimo za vspešno delovanje v »Jugo- slovanski matici«, ktere vzviSeni namen je pomagati podjarmljenim bratom in sestram ter jih čimprej rešiti tuje, suženske verige! V obilnem števihi pridite po žele;:nici ali pa na s trobojnicami in zelenjem okrašenih vozovih in po možnosti v lepih narodnih noSah. Sokoli in Orli pri- jezdiie na čilih konjih ter s svojim junaškim nastopom, ponosnim pogledom ter ORTijeno besedo dvigajte srca k bratski vzajemnosti, odločnosti in delu, ki prir(aSa svobodo in srečo naroda! Pripr^ljalni odbor „Jupslovonsiie niofice" v Celju. Dr. VEKOSLAV KUKOVEC: Kdo je kriv? Nisem nikdar črnogled in se prav trdno zanaSam, da bomo sročno izšli tudi iz današnjih. težavnih razmer. Vendar so dovolj nougodne, da naši javnosti predložimo v premiSljevanje zg'ornje vprašanje. Če bi ne bil dr. Korogec sredi svečana preprečil razpisa volitev v dr- žavni zbor, bili bi oanes sredi volilnih priprav. Narod, ki v sebe in svoio od- ločitev vendar zaupa, imel bi več po- trpljenja ncgo ga kaže danes z ozirom na težave prehrane in draginje. More- biti prihodnje narodno predstavništvo ne bode imelo več sposobnih mož nego sedajno začosno, pa narod bi imel za- stopstvo in vlado, kakor si jo je za- služil in sain izbval. Verjetno je, da bi svojemu izvoljenemu zastopstvu bolj zaupal, in to je glavna stvar. Narod ima svojo posebno psihologijo. Mnogo- krat slabo vlado, ki je pa izbrana po njega volji, rad po^luša, v nasprotnem sluüaju ne izprevidi dobre volje. Vlajde»., ki so napravile milijarde dolgov in i~- gubile celo kak kos domače zemlje na tujca, so si znale pridobiti zaupanje in narod je potrpel ž njimi, druga vlada, ki je varčno gospodarila, bila je često obsovražena. Dr. Korošcu pa to ni Slo v glavo in on je glavni krivec, da sedijo na vladi ljudje, ki se narod za njih ne more ogreti. Dr. Korošcu je bil pred oCmi Hohenwartov železni konserva- tivni obroč iz Avstrije. A^islil je, da bode za desetletja na gorkem, ako se zveže z največjimi nazadnjaki na slo- vanskem jugu, ki so bili pač nekdaj m°goči, danes da niso'vec. In zato je ^oralo priti tako daleč. prveP°S1eimo si program te vlade. Pri bankrotnaStOpU '8 kiica!a' da sm0 Pred prevee t°rnixker je demokratska vlada apetit jav°nŠ1iIa' Vzbll-iala baie prevelik zvjgaia Vs'h nameščencev, ker jim je res blizu jeSn affinje doklado, ki znese začeli so Pri | ,miliJarde na leto. In najskih študentih niearJ'h, uboS'h du- jo je pripravila1 Pri Llbo^ni akciji, ki Dr. Jankovičevo post"^1"^^* vlada- redne razmere razutrin-pan'e bi bil° za Ktera dežela izhaja Z°' ne Pa danes. jiroraCunom? Povsod Sene^ s svojim jardni dolgovi. In pri nas sel?J° mili" začeti gtediti s tem, da Se *Je rnoral° Korošcem železniškim deli? pod dr- eiavcem od- ščipnilo, kar jim je baje demokrat Draskovic preobilo odmeril. Največja krepost je lahko v izrednih razmerah najveiija poguba. Danes še ni bil čas dnevnice krajšati. Kakor obžalujemo bojno sredstvo železničarjev, tako ]e .] na drugi Ptrani neizogibno petrebno. danapakedr. Korušca odkiito priznamo. Nasprotnik seni iz globokega pre- pričanja danaSnji vladi. Lahko bi ji pa vendar priznal, da ni samo ona kriva, da se dohodki niso našli tain, kjer se d?. kaj znatnega vzeti, pri bogataših. Če bi redno izvoljeni parlament skle- nil ?,e tako visoko obdačenje, dala bi se izvesti reforma, čeludi ne zlahka. To hi moral prihodnii finančni mini- ster tudi res storiti, naj je komu prav ali ne. Ne le davek na vojne dobičke, i5e marsikaj bode prišlo, kajti današnji dohodki države so smešno majhni v razmerju s potrebl-činami. Toda če Koroščeva vlada ni imela, in kakor priznam, tudi Davidovičeva, zadostne opore v narodu, da pritisne bogataše, zakaj hoče dr. Korošec na vsak način vladati? KoroSčeva naduta govorica pred 14 dnevi v Ljubljani, ko se je. zibal v sanjah, da bode spravil tretjino kleri- kalnega parlamenta na dan, je morala sodu dno izbiti. Še v Aziji bi bila taka vlada še dalje nemogofa. Da je v Mariboru sklenila socijalna demokra- cija prcstop v tretjo internacijonalo, je bilo le tako mogoče, ker se je me- ščan?ka demokracija v Beogradu proti- ustavno v stran potisnila in je zavla- dal dr. Koro5ec. No, tudi v te razmere se moramo vživeti. Kar se je govorilo glasom časopisnih poročil v Mariboru, ne izgieda tako krvavo, kakor bi se dalo sklepati iz prestopa v tretjo inter- nacijonalo. Naj ta internacijonala, če hoče, kakor obljnblja, hoditi legalno pot, tudi pokaže, kar zna, saj se ji ne more reči, da bi ne imela idejalnih moŽ v svoji sredi. Če bodo se le mogli uveljaviti! In že se oglašajo tudi v nekdaj nzprednih krogih glasovi, da treba zdrnžiti vse meščanstvo, bodisi Se tako klerikalno in konsc-rvativno, proti skup- n?mu sovražniku! Moram z ozirom na svojo odgovorno ulogo kct predsednik slovenskega dela Demokratske stranke izjaviti, da mene nikdar ne bode na ti poti. Uničiti moramo, baš nasprotno, najprej konservativno smer, ki se je tako nevarno razpasla, s tem se Lje- ninovemu boda'u odvzame ostrina. To nalogo ima jugoslovanska Demokratska stranka. Razgrniti nam je neustrašeno prapor agrarne reforme, kterega je dr. KoroSčeva družba izdala, in druge pra- vične socijalne reforme. Ne Stediti pri stredajoČih Studentili, ki so naše edino upanje bodočnosti! Valutna reforma ni edina rešitev! Ta se ne da rešiti, am- pak se mora preboleti! Ne reSijo nas bedni prihranki preteklosti, reši nas le bogato delo boc'ocnosti. To vpraSanje je pa sposobna rešiti le zdrava, ne Ljeninova, demokracija, ali pa vsaj le na3a demokracija poleg Ljeninove, ki bode kmalu brez moči, če bomo mi na svojem mestu. Ne pa z nasiljem ali s potoporn v konservatizmu! Prvo je pa, da se razbije Hohenwartov obroč! Ni dovoli, da pade ta vlada, obroč sam se mora raztrgati. In to bodo opravHr volilci, ki so te dni dovolj spoznaii, kdo je kriv naše nesreče na znotraj in — na zunajl frski problem. Takoj po končani svetovni vojni In po pod])isii vcrsailleskc miroviie pogod- bt? jc zučel Lloyd Cjcorge, angleški min. predsednik, reševati eelo vrsto notranjih problemov angleške politike. Na prvem mestu se je bavil v irskim problemom, tocneie povcdano s homenilom. Zaclnjili stiriticset let je bilo irsko v- praSanje najranljivejse mesto britanske notranje politike. Prvi val nacijonalne zavesti, ki je šol v 19. stoletju po celi Ev- ropi, lii pustil tudi irskejsa naroda nedo- taknjencKa. i'ucli v Ircih se k vzbudila narodna zavest, misliii so poeeli in prc- pricali so se, da niso eno in isto z Anglc- zi. K nuciionalnenm gibanju so sa pridru- zili tudi vcrski motivi (Irci'so skoro vsc- .skoz katoličani) iii postala je iz tc^a bor- bi». za sainoslo.inosf. ^prva 'iecr niajnna, a po kratkih odmorih vedno inlcn/ivnej- ša ter traja Se danes. V spomimi je še ir- ska vstaja iz Ietal9l4, katcra je izbruhiiT- la tik pred vojiio, a je vsled «vropskih do^odkov bila takrat prekinjena. Za ča- sa vojske so Irei bili sicer pasivni, ako- ravno so se bori'i v angleških vr.stüh proti Nemčiji. Proti koncti vojne pa se |e zopet prikazalo močjio .^ibinje za irsko stvar, nosebno v Ameriki, kjer se nahaja mnogo irskih naseljencev. Ob koncu vojske ie stopilo iisko v- piašanic zopet na dnevni red. MeG vojno Je dala britska vlada Ircem mnogo ob- ljub, katere bi morala seveda ob koncn vojne rešiti in izpolniti. Vendar je vlada kazala v tem oziru precejšnjo ueodlof- iiost, kar je povzroeilo v irskih uarodnfh masah preceisnjo ne/.adovolinost. Vrste prisiašev liomeriila so se poeele priklop- ljati siiifeinovcem. ki liočejo s teroriz- moni izvojevnti Irski popolno ncodvls- iiost. I'okret sinfeinoveev je dosctfel vt- šek v arentatii na podkralja, lorüa Fren- cha, po kalerem so se vršile v celi Irski ustaje. N:i to je bilo uvedeno seveda ta- koi brezizjeiTino obsedno stauje s celo kopico Yoj.'iskih priprav, a keltski dun Ircev sc ni dal zlomiti. Atentati in teror napniin angleskiui nprnvitcljem se do da- nes niso znianišali. Po novein letu 1020 predlozi! ic Lloyd George spodnji liiši svoj načrt Ho- me Rula iu due i. aprila ga jc spodnja zbomfca sprcjda. Po tem proiektu bf imela biti Ir^ka razdeliena v dva dela ? poscl-itiiina nnrlanuMitonia, ki bi imela pn- slati svoie delegate v skupui britski kabf- ¦ net. Irska naj bi dobila popolno samn- upravo in hi bila vezana z Augieško sa- tno j)o kralicvi osebi. Verjetno je, da bo tudi lordska zbornica (a Home Rule spre- iela in izpeljala. vendar §e ostane vpra- sanie. ali bo Irska saina, ki ie danes po polnoma v taboni sinfeinoveev. « 1cm tu- di zndovoljna. Ko bo reSeno vprašaujo iiw,,,^, ,,n.-, s? bo atifficSki parlament imel baviti z dv?- mi clru^iini, zelo vazninii vpraSanji ><- praviie decentralizaci.ie, t. j.1 home rnlnm Skotske in Walesa. Parlanicntarni krotT so predložili vladi projekt v načcl« in sc ie vlada obvezaia Ka sprejeti kot osnovo za koneeno se^tavo nre^l^v-M. '^1:- ¦ ¦• -. to. da se zopet updje škotski parlament. kakor ga je imlja \r,-post;ivila ?e 1759 vendar z razliko, da se sedaj ne ustrolf spodnia in zicornja zbornica. anipak sa- nio parlanicHt narodnih z:istonni!-:o\'. 'IV hi naj sestojal fz 144 člano\r izbranih za- stopnikov. ki s<> hodo voliü v Skotskih n- kraiilt. Volieui bodo tudi lahko lordi. Par- lamentanio nredstavništvo v Westmin- stru bi ostalo v dannSn«! obliki le do ča- sa, Ko začne delovati parlament v Rdtn- bouruhi!. ki bo imel isti delokrojt in iste pravice. kakor home rule. Rksckiitivn^ oblast bo v Skolski i/.vrševaf krnl.fcvi na- inesfnik. Prvi an.a:lc?Ski državniki in poff- tiki so prišVi do prepričanja. da se mor* nvosti decentraUzaciJa lia naiSlvSi podia- Jii in da treba Irski in ^kotski do skrnjnih mej wroditi. lanifestacija Ljnbljane za geslo: „Here ne damo"! Ljubljana IS. aprila. Danes ob 10. uri dopoldne vršil sc je v veliki dvorani ho- tela Union v Ljubljaiii velik manifestacij- ski shod pod klicem »Reke ne divmo«. —. Shod je bil nudstrankarski in je imel sija- Jen odziv. Otvoril jja je župan ljubljunski dr. I'avcar. Na shodu navzoči naš posla- nik v Pragi Ivan Hribär je v svojem «o- voni odloeno uaM'lasal, da narod ne do- pusti nobenejja odcepljenja delov naše domovine. Mi moramo in hoeemo inicti Rcko in njeno luko, ker je ista naša in nam neobhodno potrebna. Zavracu vsc vesti, ki se trosijo po svetu o nesoglasju \' naši vladi in mirovni delcjiaciji ^lede reškcica in jadranske^a vprašania vobče. Vlada in diplomatski zbor sta edina, na- rod pa ju mora podpreti, da se more u- :-;odno izpeljati ta naša kardinalna zahte- va. Odreči se Reki in njeni luki bi se re- klo. zKubiti svobodo. Reka jc ji'goslovan- ska, Reka in njena luka niorata biti juRo- slovauski, ker brez njih ni svobode za nas. za katcro smo se borili. Iu,^oslovan- ska demokratska stranka in Sokolstvo vse Jugoslavije ne bo odnohalo. dokler sc ne iiresniči ta zahteva in vedno bodo pri- pravljena ta sporna tla za iredento,.katc- ro bomo j^ojili napram našim nasilnikom iz Italijc. dokler sc ne zdrnži vcs naš na- rod pod praporom Jugoslavije. Hurno ploskanje in vskliki so bili znak odobra- vanja govornikn. 0. Rupnik je podal ena- ko izjavo imeuoni narodno-sociialne stranke. Za Samostojno kmetijsko stran- ko Kovoril je z. Mcrmolja. Poslanec Ora- tenauer je govoril za slovenski del Kort?- ske. Slovenska ljudska stranka je podalu izjavo proti odcepitvi slovenskega dela sporncga ozemlia, Gorice. Trsta in Prt- morja, naše Istre ter Ziliske doline na Ko. roškem. Koncčno sc jc prebrala resohicl- jii, ki se M'lasi: ».liigoslov.mj, zbrani due IS. aprila l(>20 na nadstrankarskem zborovanju v Ljubijani, protestirajo proti odcepHvi me- sta Rekc in njene hike od JuRoslaviie. ker je ista neglede na narodnost prebl- valstva za gospodarski in kulturni razvoi države SHS ncobhodna potrcba, brez ka- tere ne bo nikoli znosnih odiiosaK'v iiietl Jugoslavijk) in njfeiiiini sos.edj in ki bo po- vod neprestaiiim zaplclljajem, {iko.se prl- sodi protipost'avno Italiji. Izražamo ob- enem svoje ogorcenje natl tem, ako bl kdo pristal na to, da pride Reka pod ita- lijansko suverenitelo! Vse odgovorne &.- iiitelje pozivamo. da zahtevajo v vsera zasedenem ozemliu liudsko «lasovanK*. ker ne bomo pnznali nikdar kakoršnega- sibodi nasilirega kornproinlsa med Italijo in nam?. Le potom plebiscite nai se fzraz! neskaljena volja naroda, ki biva in ziv| od pamtiveka po naših scdal zasedenlh pokraiinah. Opozariamo evropsko in a- inerikansko javnost na neopravičcno Hi nasilno postopanje Itnlije s pomočjjo za- vezniškili iaktorjcV, fcatero bo imelo zn Stran 2. »NOVA D O 13 A« SLev. 4 tf posledieo uc-prcslano nesporazunUjenje in bo rodilo še hniša razočaranjja ter ob- tinern pripiavilo tla iredenti. dokler no bo zadnji sedaj v italijanskem jarmu zdlhu- jočHi 400.009 Jugostovanov prost in zdru- ien s svojo pravo domoviiio.« Burno 'Klohravaujc .L" sjedilo pitei- lauju resolucije ter se je sprejela. ista so- glasno med dolgotrajnini vsklikanjem. Resolueija sc dopošlje viadi v Beogradu potom krajevne vlade «a Slovenijo v Ljubljani. kakor tucli uas'i i?:irovui dciega- eiji. Beograd manifestira za Reko. Veličastno zborovanje beograjskega mešeanstva. Beograd 18. aprila. Panes oh pol 11. uri dopoldne vršil sc je tuka.i velikanskl narodni shod, katerega se .ie udeležilo niid 15.000 ljudi. Shod je otvoril naeeluik mesta Beograda g. Kosta Jovanovič, v pozdravu povdaril povod danasnje pro- testue iiianifestaeije in rekel, da protest?- ramo prod vsakemu sainovoljneniu od- frganju bodisi se tako neznainega deta od nasega narodnega telesa. iiaj slišijo »a protest prijatelli in sovražulki našei mlade doiaoviue in ua.i si bodo v svestt, da naš frohneni narod predstavljja enoto, ki je prlpravijena boriti se za vse svoie pokrajislt' od Triglava do Vardarja. Po- blepnemu itulijanskemu nasilju pa kliec: ¦roke k sebi«; nikdar no bomo dopustili, da hi tujec gospodoval v ivši zemlji. - Ljudstvo je načelniku prestolice burno akiamiralo. Na to je govoril profesor Jo- van Cvljič: »Vsi učeniki zbrali smo sc in stopili v tcsno zvezo s cclini našim naro- dom. da sc boriino za osvoboditev edo- kupne naše doiuovinc ter zahtevamo, da se ta naša enodušna volja upošteva na vseli merodajnih niestili.« Pošilja pozdra- vt Anieriki in Wilsonn ter želi. da tenn» naŠeinu prijateliu naj bo podarjeno še dolgo zivljenje in zdravje. Burno odobra- vanje je sledilo sovoru. Nasfa Petrovic primerja naš sedajni položaj s tretjo Ool- sj'ato, ki nas čaka. Prvo (iolg'ato, ki so Dam jo zavdali Tnrki na Kosovem, smo preboleli, iz groba in snžcnjstva smo vz- nikli ojačeni; drugo Golgato so nam prf- nravili Oerniani, ki so nas tri leta tlaeili za svetovne vojne. vendar smo se vrnill kot zmagovalci in zatrli oholega tlačite- Ija; tretjo dolgato nam pripruvliajo naLl sosed! imperijalističr.i Itaiiüaiii. ki siezajo svoje nenasitne roke po Balkanii ter so zasedli nasa inesta Reko, Zadnr in Ska- dar. Recimo jim, dn ne dopustiino, da se vmešuje tujcc v našc pokrajine ir. da sc bo slabo godilo teni'i. kj hi ii.is hotel s si- lo podjarmiti ali liam pa !e zaprcti vet v ?>irni svet k vsem narodom. Ljudstvo Jo Äovorniku cnodušno vzklikalo. Trgovce- Ailhajlovič je dal izraza nevarnosti, \\i preti naši domovini z izgubo Reke; Jugo- slavija bi izgubila s tern svobodo in za- sužnjilo bi se vse n'eno gospodarsko In prometno življcnje. Casnikar Ivan Džaja naglaša geslo »Balkan balkanskim naro- dom« ter ostro biča nasilnosti ItaTijanov nad našo domovino. Ne bomo trpeli v našem razvojn vmešavanja tiobenih tuj- ccy. Za parlamcntarno opoziciio je govo- ril poslanec Markovič: Ko so se Srbi le- ta 1918 vračali v svojo domovino. bili so nrepričani, da bo edino združenje vseh iugoslovanskih pokrajin in ž njiin tndl pripadnost Jadrana, Reke in kvarnerske- ga otoeja Jugoslaviji edini pogoj mini v Kvropi. Kdiiii in složni smo na znnaj tudi v jadranskem vprašanju in vse, kar se bo sklenilo glede istega, mora bili nam v prilog, sieer bo storjen skiep preko iia5c volje, prcko jngoslovanskega naroda In bo le nasilju, katoro ne velja dolgü in ne bo nikdar podlaga trajnega mini in piija- teljstva med narodi. Doseči liočeino pra- vico, ki nam pristoja od pamtiveka, toda ee možno brez žvtcv, sicer je \n\ naš na- rod pripravljen boriti se dalje. dokler ne osvobodi vse svoje zemlje. Za socijaliste je govoril Milko Diba.ii ter zahteval po- polno svobodo za vse narode inajinie in velike, tako tudi za jngoslovanski narod. Za žensko ndruženjc je govorila Petko- vičeva. ki poziva narodno ženstvo, da se zaveda svoje narodne dolžnosti kot mla- denka, žena in mati. Za omladino je po- vzel besedo Miliailo VučHeli. Sledilo Je še vee kratkili in jedrnatih pozivov, na kar je predsednik prebral nastopno reso- lneijo:: Meščansivo prestolnega mesta Beo- grada, ki se je sestalo due 18. aprila 1020 iz vseli slojev, ne gledc na polhično pre- pričanie, k današnH niatiiiestaciji, sto]l trdno na stališču, da ne pripusti odtrgati nob^nega integralnega dela svoje domo- vine, posebno ne mesta Reke in njene hike, protestira in izjavlja složno redu- ce: 1, Zaliteva enakost pravice vseh na- rodov, vcilikiJi in majnih, da se po svoji volji ujediuJJo v svo.W države; 2. protc. stira proti londonskcinu paktu in vsem dnigim tajnim pogodbam, ki so napcrie- ne proü samoodločbi narodov In njihove- nin prostemn razvoSu; 3. zal«teva, da se reäi .fadransko vprašanjc. posebno glede Reke in njene Iuke v prid Jugoslaviji in izjavi.ia, da se narod ne b.» nikuar poin'l- ril, ako se n:v odtrga to, za njegovo ziv- Ijeuje brezpogojilo potrebno pokrajino; 4. po7?vl.i.i vlado kraljeslva SHS in nicn dtptoinattčni zbor, da zastnvi vse sile v ngodno rešitev in ne pripusti uameravn- iu.'ga ropa: S. apclira na demckrati^ii] italijanski narod, da skrajša to neziiosno stanjjc, ki preti unlčiti prijateljskc zvezc z jugoslovanskhn narodom in 6. zahteva, d!a se nkrenc vse potrebno, da zadobijo nian.JšJMe svoio dalekosežno svobodo v razvoju in se koncčno urediio meje med Jugoslavs) in ItaliJo po naeelih, ki bodo zasigurale Rrlhodnjc prijateljske odnoša- je in složno delovanje v prospeh vseffs človcčansiva. Resoluciia je bila ob burnein vzkll- kanju enoduSno in soglasno sprcjeta, vsa navzoča množiea izbruhnila je v nrnc- besne in dolgotrajne vsklike: »?ivela jn- goslovanska Reka!«, «Zivelo iugoslovan- sko Primorje!« Po manifesfaciji se je vsa ogronina množica mirno razzia. Kako Je s stavKo? železnice militarizlrane. Splošna siavka na vldlku ? Železnice tnilitarizirane. Zelezničarji vpoklicani k dvamesečni orožni vaji. Celje 19. aprila. Danes ob 10. uri je prišlo obvestilo, da je vojaška cblast v svrho izvršitve vojaških in s tern v zve- z\ stoječih transportov (premoga, garni- tur, živil itd.) odredila. da se vsi želcznl- Čarji 1. in 2. poziva (od 22.-38. tetnika) pokllčejo k 2-mesečni orožni vajl, katero |e odsluziti v doscdaini službi prl železni- ci. Nastop 20. aprila l')20 ob 12. uri. 20. aprila — splošna stavka? Celje 19. aprila. Iz krogov, ki stoje blizu vodstva soc. dem. stranke, jzvenio: Ce se do jutri ne zaključijo pogajanja glede železniške stavke ugodno, se priC- ne po eeli državi splošna stavka. Dr. Korošec se trudl .... Beograd 17. aprila. Kakor vse kažc, stavka želczničarjev ne bo kmaln konea- na. »Tribuna« pise, da se dr. Korošec trudi, da pride stavka kinalu h koncu. Pogajanja. Beograd 17. aprila. »Tribuna« pise, da so imela pogajanja z žclezničarji do- sedaj le ta uspeh, da so se znižale zahtc- ve, da pa do sklepa še ni prišlo. Pogaja- nja se vrSijo radi vspostave delnega že- lezničnega prometa. Vlada je pripravlje- na ugoditi zahtevam v materijelncm ozl- ru, ne pa tudi v političnem. Delaystvo plovbenih društev je deloma pripravlje- no vršiti promet v zmanjšanem obsegn. Nadaljna prldružltev k stavki. Beograd 17. aprila. »Tribuna« prina- ša vest, da se jc v Subotici in Novem Sa- du ter Paneevem pridružila železničarskl stavki tudi obča delavska stavka. Vlada namerava ustaviti v najkrajSem easu vsc komunistične organizacije. da se preprc- čiio nadaljne stavke in morebitni izgredl. Seja parlamenta preložena. Beograd 17. aprila. »Tribuna« pi5e pod naslovom »Prestanek parlamenta*, da se radi železniearske stavke ne boao mogli vsi poslanci udeležiti seje dne 19. tm., vslcd česar se bo sestanck parla- menta preložil na pozne.iši čas. Sporaz- um bo ostal torej nerešen. Fdin izhod Iz sedajnega položaja je sprcjem volilneRa zakona in načrta za ustavo. Vladne inštrukoiie naši mirovni delega- cijl. Beograd 17. aprila. »Politika- pi5e. V jadranskem vprasanju vlada še nl sprejela konečnega sklepa o instrukcijah, i-.aicre ii:ia pouiiti naši mirovni delegaciji za San Reijo in iili bo podaia šc W. t':k'ü?i k-ga tedna !vafi. >inobiln v San Re- mo. Trinnbie je s- boian in ni more za- pustiti sobe ter se ne bo mogel udeleže- vati konferenee, istotako slanje Pašiea ne dopušea, da bi prisostvoval konteren- ei. V tern slueaiu bodo zastopali naše in- teiese v San Rcnio Žolger, Vesnič in Ra- dovič. Zadušniee za padle. Beograd 17. aprila. Hanes so sc vr- šilc 1)0 vseli beograjskih eerkvali zaduS- niee za padle junake nasc in zave/.niškili držav. V metropolitanski cerkvi vršil sc je parastos, ki ga je opravil metropolis Uimitrije. Navzoči so bili prestolonasled- nik regent Aleksander s sprenislvom in dvornimi dostojan^tveniki. elani \lade. easlniški zbor . in nmogo ruskih eastnl- kov-begunecv. ki s- naluijajo sedaj v BcoRradu. CEÜSKE NOViCt 16. tnana v Cclju, 1. Vsu cenjene dame, ki bi bile pripravljene sodelovati pri naši pri- reditvi, prosimo najvljudneje, da se sig'iirno udeleže sestanka darn v torek 20. tm. ob 8. uri zvečer v sobi poleg male dvorane hotela »Union«. 2. Vsa cenjena diuštva vljudno opozarjamo na prircditev slov. medi- cincev dne 16. maia t. 1. in jih prosimo, da se blagovolijo na to ozirati pri event, lastnih prireditvah. Pripravljalni odbor. I/, seje mestnega sosveta ceijskega i due 13. aprila. Oasilnemu drnštvu v Lev- cu se na njegovo prošnjo odstopi nekaj ksa za zgradbo novega gasilskega stolpn brezplaeno. — Doniovinstvo se podeli: Milošu Bobekn, Angeli Wittenbach in tr- govcu Wcrenu. — Amaliji Braeko, vdovi p.o mestnem delaveu, s 5 otroci, se pode- li, ker je vsled bolezni v skrajni bedi, iz ubožnega fonda enkratna podpora 200 K. Sklene se tudi, obrniti se na iavnost, po- sebcj na dobrodelne zavode, da ji prisko- čijo na pomoe. — Sosvet sklene, da mc- sto prevzame stroSke- za ustanovitov nn- stavnc«a (4.) razreda na de^ki meščan- ski šoli. Na mestni osnoviii soli je med ! vojuo, ko je bila uastanjena tam vojaška bolnica, zmanjkalo 417 nf zastorov. Sko- do prijavi magistrat kompetentnemu me- stu. Z ozirom na to, da bi dobava novih zastorov poiuenila v sedainein easu o- gromno obremenitev mesta, sklene sn- svet uvesti posebno zbirko pri rodbinali. ki bi mogle kakšne zastor^ ali blago od- ! stopiti. —• Plot pri gostilni »pri zelcnem vencu« se popravi sporazumiio z olepše- valnim društvom. ~ PopiMvi se kamenl- ti hodnik mimo fame ceikvo, ki jc popoi- noma skvarjen. --- Za ponesrečene v Skorbi, obe. Slovenjavas pri Ptuju, kjer je požar napravil vellkansko škodo, pu- kloni mestna občina 500 K- — Glede niczd delavcem stavbne stroke se mest- na občina prilagodi kolsktivni pogodbi med organizacijo stavbnili dclavcev In Zvezo indiistrijci'V. — Poto.ctafn Kunše- ku se dovoli stavba a'elicia na dvorišču hiše v Cankarjevi nl. 7, — V finanent pododsek izvoli sosvet gg. Ccstnika, Ko- lenca in Korena. — Prečlta se poročito gozd. svet. Travirke glede mestnih go- zdov. IzvzcmSi nekatere nedostatke, ka- terih odstranilcv je že odrejena, ngotov- lja to strokovnjaSko mnenje dcjstvo, da rcprezentiraio mestni gozdovi vcliko vrednost, kar Je vočigled žalostnim mest- nlm financam gotovo pomembno. Na prcdlog gerenta sklene sosvet, pritegnitl okraj. gozdarja g. RihtarSica kot stro- kovnjaka k oskrbovanju mestnili go- zdov proti meseSni nagradi. Več obzirnostl napram prebivalstvu! Prebivalci Qaberja se hodijo k nam prl- toževat, da straža pri barakah nekdalne retablirne postajc ponoei ustavi vsakega pasanta, ki pride po c^sti. Due 16. tm. pa sc jc pri vojašnij: Kralja Petra z^^dil sle- (],-.'i slučaj: Pri sosodni hisi. v katen it prodajalna Perc, imajo stranke »*YP.rot" voiaSnici drvarnicä. Ko ie zveficr hou-ia neka stranka v drvarnioo, te yojait na I straži ni notrl spustil, ampak jo jc nagnal z marš in puSkinim kopitom. Pravi, da ima tako povelje. Prosimo vojasko obl-ist da da podrejenim mestom strikt- na navodila, ker take nepotrebne šikane ljudstvo po ncpotrebnum razburjajo. - ! Uudska neumnost pa izlije seveda pri » tcm svoje razburieiijc — na Srbe, kar gotovim elemeutoia nodi prav lepo v nji hove uinazaii-j raeune! Drajnatičuo društvo v Celju vabl vse Celjane, kateri hočejo pod vodstvom g. Skrbinseka pri predstavah sodelovatls da sc prijavijo pri drnštvenem tajniku z !. Plahuta, ali pa tekom prihodnjega ted- na v gledališeu pri rednih vajah (od 8 ure zvecer naprej). Odbcr. Mestno gJedaU^Če. Ravtiatelj rm- šega gledališča, g. Milan Skrbinšek, je že prispel pied ntkaj dnevi v Celje in se vrše že vaje za otvoritveno pred- stavo. Šludira se eno najboljSih Can- karjuvih del, njegova tridojanska drama »Kralj na Bttajnovi«. Gosp. Skrbinšek igra naslovno vlögo. — S »Kraljem na Betainovi« se pričneciklusCankarjevih dramatičnih del, ki se pa ne bo od- igral v • enem, temveč bo prepletal drugi repertoar, ki vsebuje same lite- rarno vredne, a venda; gledališko efektne in tudi zabavne kotnade. Za- črtano delo pa je mogoče ley če se oglasi zadostno število diletantov, in se vabijo vsi oni, ki so že kdaj so- delovali pri predstavah Dramatičnega društva, ali pa bi hoteli sodelovati zdaj, da se čimpreje prijavijo pri go- spodu ravuatelju vsak večer od osme ure naprej v gledališču. V kratkem se otvori tudi dramatična Sola. Krasnl film »Veiitas vincit«, 111. del s predigro, se igra v kino Gaberje še danes v torek in jutri sredo. Kdor hoče-vživati ob krasnih slikah iz rim- ske dobe in iz časov srednjeveških cehov, naj ne zamudi prillke, da si predstavo ogleda! Kaj pravijo naši konsumenti k stavki mesarjev ? \z krogov celjskih konsumentov smo prejeli sledeči do- pis: V Celju imanio neke po.^ebne vrste štrajk mesarjev. Nekateri so mesnice kar zaprli ter v posebnih oglasih spo- ročili to svojim odjemalcem. Kot vzrok navajajo previsoke nakupne cene, ki onemo&očajo prodajo po uradno pred- pisanih cenah. Drugi mesarji imajo pa neoficijehio zaprte mesnice, in le malo je sonih, ki prodajajo iz usmiljenja do ubogih konsumentov meso v zgubo in lastuo škodo. — Toda šalo vstran, dejstvo je, da že toliko tednov v Celju ni mesa, in da mora govoriti o sreČi, kdor ga dobi. Vprašamo javno odteo- vorno oblast, znkaj zadeve ne uredi, na kaj čaka, ali mora pri nas zares vsaka malenkost roditi poprej kup ne- volje in zabavljanja na državo, predno se je lokalna oblast loti?! Ako sine nekaznovano moka stati 16 K kg, bo se našel tudi modus, ki bo zadovoljil producenta in proüajalca, konsument pa mora biti itak zadovoljen. Obrtnlškl sestanek v Četrtek dne 22. aprila sc vrsi v restiwraciji g. Ja- koba Šribarja »pri državni cinkarni« v Gaberjih. Začetek ob 8. uri. Predava društveni tajnik. Lahko bogatašu I PosestvoSann- hof je že pred leti kupila tovarnarjeva vdova iz Šoštanja, znana bogataška Woscbnagg. Zraven je tudi precej njiv, ki pa leže skoro vse neobdelane. Ko- liko revežev bi si rado tam nasadilo krompirja ali kaj drugo, če bi iastnica — oziroma če nje ni v Celju! — vsaj upravitelj dal njive v najem. Mislimo, da smo še vedno zelo interesirani na tern, da se obdela vsak koSček zemlje, zato smatramo za potrebno, da tu tudi oblast stori svoje korake. Seveda bo- gati Woschnaggovki je Inhko I Kaj pa to? Čujemo, da je celjska požarna bramba že pred časom ustano- vilaodseknaBabnem, kjersevadijo naSi slovenski fantje pod — nem5ko ko- mando. Skoro ne moremo tega verjeti, Mislimo pa, da bo oblast to stvar pre- iskala in — Ce je kaj resnice na njef — taki sramoti napravila z vso od- ločnostjo konec ! poslovalnlca državne oblačilnlce v Celju. Prejeli smo: Že pred mno- girni mesci se je govorilo o ustanovitvi državne oblačilnice v Celju, bil je v to svrho tudi že določen in rezerviran lokal. Kje leži krivda, da Se danes ni oblačilnice, ali v Ljubljana ali na celj- skem okrajnem glavarstvu? Dejstvo Pač priča, kako malo umevanja ima na5a vlada za tako važne socijalnepo- trebe tistih, ki v težkih razmerah vztrajajo, ki delajo v x.avesti, da je :ed v državi prvo in da slabo služi državi tisti, čegar usta so polna sladkega na- cijonalizma, v trenutku preiikušnje pa se poskrije in v tibi sramcžljivosti iz- daja svojo dfžavo. Imamo jih takih junakov. Žtev 48. iN OVA I) O B A* Stran 3. Umrla je 17. t. m. gospa Mari.a j Ri-pnik rojena Pregelj, soproga upok. naiiučitelja g. Janeza Rupnika, po riol- 'L'trti trpljenju.v 84, !etn starosti. Po- ,r.reb ie bil včerai 19. tm. N. v m. p.! Gozdni pozar. V nedeljo. 18. t;v.. TA r oldnc izbruhni! je v p.ozdu nad Tre- H"!cfji p/i Celjii požar, ki je ur.ičil pre- ;=j5nji de! KovaČeve in Cencljeve hoste. 'Prihiteli požarni brambi iz Ceija in Ortberia sta preprečils da se požar ni razširii proti vasi. Škoda jc velika' N«jke ženske so näsle v hosti goiišče. ar&ven pa sraico \n spr.dnje hlače, iz cc-,ar se sklepa, da si je tam kak b,:- rač', ciguii, ali kak drug po:stopač za- kuril ter pusiil gorišče nepogašeno, kai so smatra za neposre-Jiii vzrok po- lara. ¦> Sokolsiti pešizlel v Šmaitno. Le- r.t se je obiiesel ta skupni nedeljski sprehod. ki ga je priredil Celjski Soko! zfidnjo ned:)iu. Okrog 25Oef;eb je po- leičlo v spomlad iz Celja, in iz Yojnika skoraj 20 prijateljev narave. Kdor si ni iJpai zmagati 2-urne hoje, je zdrčal na vozu tja, kjer je bil naš cilj. Solncc Kixrn \a sijalo celo pot, krog nas mJado 't'e-ije in s cvetjem posuto rirevje; veselo žarečih lie snio prispeli v Šmart- r.c in sedli v senco. Razvezaü smo sv>ü;-e več ali manj skromne zavitke, ^kvili smo ko3 s prigri/.ki za mladino i". privezali duše. Mir u\ zadov >ljnosi y, )egla msd nas. Spregcvori starosta Ceiiskega Sokola br, Smertnik v slede- Čih mislili: Sokolstvu je najsvetejše domovina, njen blagor mu je cilj m nvu mora biti cilj zlasti v teh časih, kö medscbüjnö strankarsko sovraätvo cjela toliko Skode naši mladi državi. o ?jubezen n.oramo gioboko vcepiii tu-ii "naši mladini in jo 2e sedaj pii- pravljati, .da bo to Ijubezen udejstvo- > sla. nekdaj s krepkim tetasom in zdra- vnn duhom. Sokolstvo praznuje letoš- r.jcr pomlad v znamenju bratstva. Brat- 5.:vo med Sokoli je on vez, ki nas c-ala močne, bratstvo pa hočcmo pro- pcvedovati tudi vsem or.ini, ki Ijubijo n&So lepo Jugoslavijo. Zaorili so Živijo- klici, zaorila je »Lepa naša domovina«. Zdaj pa na travnik! Padla je krinka priučeiae čmernosti in resnosti raz o biaz., otroäka veselost in nepokvarjena !Lzposaienost se je lotila mladih in o;'raslih. Žoganju, letanju in skakaniu ni bilo kmalu konca.' Toda ure so po- tekalo, napovedan odhod ob 18. uri nas 7-opst zbral pred hišo, zadovoljnih ¦-<: sine sü vrnili domu, neutrud!jiva mladina pa je še na potu domu pri- r(-Ja!:i tekasija, bitke in strateg-čna iz- nenadenja. RazSli smo se in "si želeli skcrajSnjo svidenje na priliodnjem ta- ^em zletu. V vcdnost obČInstvu Vsled prl- huda ce!jskcg:j peSpolka sc občinstvo pozivljf«, da prijavi vse razpoložljive niesečne sobe msstnemu stanovanj- j skemu uradu dno 21. t. m. od 10.-12. ur.:>, dz se i/.ogne nepotrebnim rekvi- ?!cijJ«rn. Vcrižnlka je zasačila pred par unevi železniška kontrola v osebi kn- tona Senčarja, trgovskega pomočnika i/. Čskovca. Imel je pri sebi šest pa- rov usnjatih dokolenic, katere je baje kvspil v Ljubljani. Konfisciraiočega kon- Troloria je poätenjak hotel podkupiti :• zneskom 100 K. Izročen je bi! uradu lope: verižnike v Celju. Tatvina na kolodvoru. Dne 16. ini. ponoči je nekdo oropal na tukaj- Snjčm kolodvoru stoječi osebni vagon 2. razreda s tem, da je porezal vse usnje, ki je prevlečeno po sedežih in naslonjalih. Storilca Se niso mogli iz- slediti. Okraden je bil dne 17. tm. po- noči hlapec tukajSnjega trgovca z usnjem Siössl-a, Jožef Tekavčič. Tat je strl okno na hlevu ter odnesel iz JJjega 3 konjske odeje, eno modro z 'lav"6"'"1 pasom- tfno sivo in er'O ru' tem ei8»?!1 vrednosti 1500 K, po- Odeje so e" klobuk in dve sLetkl- kupom sef t.vr.dke Stössl- Pred na' ovädi! van ln se naj ponujalca v Avstriji, kar se dozdaj v vcčini slu- čajev 5e ni zgodilo. Dr. Renner jih je tolažil, češ da se vrše po^ajanja z Jugoslav!jo, da ta nerrcške uradnike, ki jih je odpustiia, sprejme zepet v šiužbo. Pri tein je onienil, da je dolžnost neniških manjšin v narodnostnih dr- žavah, zahtevati, da se jim dajo na razpolago nemški uradniki. Kako si maü Moric dr. Renner predstavija, da bo peščica n. pr. celjskih Nerncev imela svoje nernške uradnike. nani je sicer uganka. VeCina teh ni zinožna slovenskega jezika, ki je pri nas \v- kljucni uiadni iezik. CeljskimNcmcem in pa biväemu celjskeir.u poStnemu ravnatelju Krainzu ter davčncmu nad- upraviteiju Klemeutschitschu, ki sta tudi bila v dupulaciji pri Reunerju, pač ne bo naäa država deiala nikakih iz- jem, in je spioh snieäno, da bi se mogla tozadevno naga viada s komur- koii pogajati. Gade sinu imeli prej na svojili prsih, v svoji narodni državi jih ne rabimo in nočemo. Za župana v Zagrebu je bil 16. tm. v seji obč. odbora izvoljen komu- nist S. DeliC z 27 glasovi proti kan- didatu StarceviCanslce strande dr. Sr- kulju, ki je dobii 14 glasov. Vsekakor zanimivo, da ima drugo največje mesto v Jugoslaviji, prestolica Hrvatske iii Slavonije, komunista za župana! Društvu za zgradbo cerkve Sv. Sa- vi, prveniu arhiupis.kopu in prosvetitelju srbskt'inu, jc razposlalo tudi med Slüvun- ce poziv, naj prispevujo za zgradbo spo- men-cerkve tcnni najzaslužiiejšeinu binii srbskega naroda. Na neCloveški imcin so barbari I. 1594 njogovo ¦ telo " na polju Vračarju v Beogradu sežgali, a srbski narod jc vsa ta dolga sloletja živel v nje- govem duhu v diievili slave in v dneviti trpljuiija. Danes pa, ko'slavi ves jugoslo- vanski narod svoje vstaienje, je druStvo — osnovano žc pred 25 letj —, stojece pod pokroviteljstvem kraija Sibov, Hr. vatov in Slovencev, Petra I., in pod predsedstvom arhiepiskopa beogradsk". ga in mitropolita Srbije Dimitrije, izdalo poziv na vse Jugoslovanc. da pristopijo kot Clani in zbirajo prispevke. Na polju Vračarjn, kjer je zgorclo v barbarskih plaiiienih triiplo velikcKa narodnega svetea, se bo dvignil veličasten božji hrani v njegov spomin, v neposredni bll- žini pa se zgrade tudi vsi drugi glavni diihovni zavodi pravoslavne cerkve v liašcni kraljestvu. Vsi zadevni dopisi in prispcvki se naj pošiljajo tut naslov: Glavni odbor društva za podizanjc hra- ma Sv. Savi u Keogradu. Tudi ti, mo| Brutus! .... Vsakdo in cd nami ve, da se .ie velik del našili Neniccv Po prevratu oklenil socijalue de- niokracije, ker so v njeni inteniacijonaf- nosti (zlasti pri :ias na Sta.icr.skem, kjer je internacijonalnost prehajala v neinškn- tarstvo!) upali najti zadostitvc svojim )renapetim nacijonalnim težnjam. No, zadnja številka cel'skegu nemškcga listl- ča pa že odpoveduie zvestobo internacl- jonalni družbi, češ da socijalisti »nlso upravičili nanje stavljenih nad glede na- cijonalne pravičnosti . . .« Sic transit... Velik požar v Migojnicah pri Grižati dne 16. tm. je upepelil zavsem 16 objek- tov, in sicer 12 gospodarskili poslopij In 4 hišc. Zgorelo je tudi veliko živine. Sko- de je več milijonov kron. Ogenj je nastal vslcd isker iz lokomotive na otckotirni rudniški železnici i/ /aluikovce v 2ali;c. ONEVNE KOVWeT" Opozarjamo na na prepovedi točenja in pvo^a?!00,, sIede nih pijač, objavljeno med ogia^ ho1' Roke proč! NeniSko fasoptsje n roča, da so se te dni pri avstrijl državnem kanclerju dr. Rennerju'zj^ sili za-toptiiki onih nemških uradnikov" k' so bili iz Jugoslavije odpuSčeni jn' so zahtevali, da se jih sprejme v službo TRGOViNA, OBRT IK NA- RODNO G0SP0DAR8TV0, Za sladkorao industrijo v Posavju (Govor g. Fran Malasck-a, strok. učitelja na Grmu na shodih posav- skih kmetov.) Slovenskim kmetovalcem ne kaže prav lepa bodočnost, ako bodo po voj.sk!, ko so se raziiicre tako silovito sprenic- nile, ostali pri načinu gospodarstva, ka- koršnega so sc naučili od svojih očeto\. Že pred vojsko jc slovcnski kmcto- valec težko izhajal, ker je moral svoje pridelke prepoceni prodaiati in svoje nui- ne potrebščinc predrago plačevati. Ves dobieek iz predelovanja njegovih pridel- kov in iz prodajc ten produktov iindi so tovarnarji in prekupci. Danes grozi pa slovenskim kmetovalcem šc ta nevar- nost, da ne bodo mogli uspeäno konknri- rati s svojirui hrvatskimi in srbskhni to- variši, ki'na svojih širnih in rodovitnih Planjavah pridelalo z manjšimi stroškl Večie množine pridclkov, kakor morcjo slovenski kmetovalci. Kešitev slovenske- ga kmetovalca obstoji le v umneni go- spodarstvii, zlasti pa v industrijaliznciji poljedelstva, ako jo izvedejo naši knicto- valci -Siimi v svojih zadrugali. NajboljSl začetek indusdijalizacije poljedelstva pa kaže napraviti s tem. da se nstvari v Slo- vcniji sladkoriui iiidustri.ia. Panes je ce- na kg sladkorja že nad 51) K in ga je Se za to ceno težko dobiti. Oodrjanje in jeza na Cejie, da nani ne dajo sladkorja in da jc anicrikaiiKki .sladkor drag, nayi ne ponj'aga. Treba ie, da si zavihaino ro- kave in se saini popiitnemo dela. Za listauovitev sladkorne tovanie iinaino v slovcnskeui in hrvatskem Po- savju najboljšo zcniljo. Od Sevnice do Savskega Marofa, od Krškega do St. Jer- neia. Cateža in Vel. Doline bi Iahko iineli 4-~-5 sladkoruih tovaru. Zemlja v Posav- ju jc povsod dobra za sejanje sladkonie pese, po nekaterili kraiili. zlasti v^okolici Dobove pa prvovrsina, da je na ČeSkem in Moravskcm ni-nikjor boljše. Tudi pri itas na Ceskeni in Moravskem niso bile y/a kmeta raztneie nič boljše, kakor so daiidanes za slovenskega kmeta, predno se ni ustanovila sladkorna industrija. Na- ši stari očetje so inieli trijjoljsko gospo- darstvo in sicer ozim. jurino in ledino tor so pridelovali na 50 oralih okolu 100 q žita in 50 q krompirja. Kultiira sladkonie pesc je dala povod popolneimi preobratu v poljskoni gospodarstvu. Vpeljalo se je kolobarjenje plitvokorenienih rastlin z glübokokoreiiicnimi okopavinami (krm- sko, potem sladkorno peso). Pričelo sc je /. globokini oranjem v jescni in upora- bo innetnili gnojil. Zato so se pa pridc'kl 3__4krat povečali. Kmetje so mogli za- četi konkurirati s tujino (Ogrsko, Rusijo) in je priliajalo Icto za leton'i vecje blago- staiije in napredek ^' kraje, kjer sc je n- vedlo to unmo gospodarstvo. Kultura sladkonie pose se je s časoni razširila po vseli ceškili deželah in češke zemlje ima- jo od te kiilture svoje sloveče blagosta- njc. Tajnost, zakaj si je priborila pesa svoje odlično mesto, obstoji v tem, da vsebujc iznied vseli rastlin najvcč solnč- iie eiiergije, katera je gibajoča sila orga- nizniov. Ta sila obstoji v ogljikovih vo- danih torej v trstnem sladkorju, ki je Iah- ko prcbavljiv in zelo okusen. Prinierjajnio sladkorno peso s pšeni- co, katera jc bila vedno najbolj važna rastlina za prehrano Ijudstva! P5cniea daje v najboljšem slueajti 35 q zrnja na 1 ha, pesa daje povprečno v najboljšem slučaju 350 q korenstva na 1 ha, katera ima povprečno 15% sladkorja (na Slo- veiiskem tudi 18%), kar daje 52.50 q slad- korja, kateri je naravnost prebavljiv in rediion. Pseiiiea daje kvcčjemu 80% mo- ke za Jjtidsko lirano (katcrc škrob pa ni naravnost prebavljiv). Ako računamo rnoko v isti vredjiosü s sladkorno peso, vidimo razJiko 28 srotov moke proti 52.5 stotom sladkorja (pri danaSnji vrednosti: 16 K Zi\ kg moke in 50 K za kg sladkorja 448 proti 2625 Kl). Ker se pa pri nas sladkorna pesa ne seje, prcdstavlja to za nas zgnbo 24 sto- tov ogljikovih vodanov na 1 ha povr- šine. In kako je mogoec ono grozovito nakopičeuje encržije? Cisto naravno z-a- to, ker rase sladkorna pesa od spomladi (od druge polovice aprila) do mraza in tako dalj časa utajuie solnčne žarke, ka- kar žito, katere kupiči v koreninah v po- dobi sladkorja. lJolt\g tega ima kultura sladkorne pese tudi to važnost. da nani daje veli- kanske nmožine krme (šavja, ciine, per- ja), tretjino teže pese same. Sladkorna tovarna vrača kmetovalcu 40—50% pes- nih izrezkov in 5% apnastega gnojila oU dobavljene množine pese. Sladkorna to- varna daje šc vrhutcga velike množine melase, katera jc izborna sladka krma in iz katere se more pridelovati spirit. Ostanki od špirita pa dajo kalijevo luž- nino, iz katere se napravijo kalijcva n- mctna gnojila. Zenilja po sladkorni pesi je čista, brez plevela, je rahla in najbolj prikladna za sejanje ječmena in drugega ž"ita. Države, katere imajo vpeljano moč- no razvito sladkorno industrijo, kakor ČehoslovaSka, Nemčija. Francija, stojiio v poljedelski kulturi na zelo visoki stop- nji. Razloeek med kraiem, kjer jc slad- korna tovarna in kjer je ni, jc kakor noC in dan: kjer so sladkorne tovarne, vlada blacrostanje in z njo samozavest Ijudstva in kultura, kjer jih pa ni. ic doma klaver- nost in skrb za vsakdanie '/ivljenie. S tem scm hotel razložiti pomen kul- ture slüdkorne pese. V nadaljnem hoeein na kratko opisa- ti, kako se prideluje sladkorna pesa oil setve do spravljanja. Ta naloga ni tako lahka. ker je kul- tura tako velevažne rastlinc za svetov- no narodno gospodarstvo velika znanost. o kateri obstoja ogromna literatim» v vseh svetovnih jezikih. Svojo nalogo hočem izvršiti nn ' nlu kor inogoče poljuden naCin. (Dalje sledi.) Polom ruskih železnic. Akoravno se boljševiki triidijo na vse mogoče načine. da odpravijo kriticen ckonomski položaj, v katerem se nahajajo njih železnice, vendar odseva iz njihovih lastnih časopi- sov ves bedni položaj v tem vprašanju. Neka službena vest javlja, da razpolaga vse rusko železnično omrežje le z nekaj sto nporabnimi lokomotivami. Sovjetska vlada se trudi, da bi odvrniia vso odgo- vornost od sebe ter zvrača vso krivdo na bivšo caristično vlado. Nedvomno je, da se je ruska carska vlada hudo prc- grešila nad ruskim narodom, ker ni po- svečala več skrbi razvoju Železničnega omrežja ogroinne ruske države. Danes,, razpolaga Rusija Komuj s (A miljjoni kj- lometrov železniških prog, kar je 12-krat manje kakor pa v Zedinjenih državah. Voeigled slabemu razvoju je ta količina zailostovala za najpotrebnejši prevoz blaga in ljudi. — Vendar se je z nasto- poni sovjetske vlade počelo pravo razsu- lo tega želczničnega omrežja. Januarja 1917 razpolagala je železnična uprava z 12.000 lokomotivami in 450.000 vagoni, ki so bili v zelo dobrem stami. Tekom iste- ga Ieta se je pogubilo 16.5% teh lokomo- tiv in Ieta 19JS je postalo že 30.9% ne- porabnih. Kar sc tiče vagonov, jih kon- cem Ieta 1919 ni bilo nisi 60.000 v pro- nietu. Neka boljševiška ekonomska revi- ja pravi, da se popravi na leto 120 stro- jev. Putilovska tvornica vagonov zmanj- šala jc svojo produkcijo Ieta 1918 za 75%. Najveeja ruska tvornica lukomotiv >'Sormor« v let» J919 ni bila v stanu zgraditi le eno lokomotivo, popravila pa jih je komaj troje. Te številke govore dovoli jasno. Roli kakor kaki teoretični argumenti dokazujejo iste dejstvo, da se ruskim komunistom ne samo ni posrečilo to. kar so obljubljali. storiti, marveč, da tudi prisilno delo in vsa druga nasilna sredstva niso Rusiji pomogln. Pomagati ji more edinoie povratek k redu jn mini. Kadar bodo mesto fantastov in ekonoin- skih diletantov vzcli stvar v roke stro- kovnjaki, potcm se bo še lc Rusiji vrnilo blagostanje in bo stopila v krog kulturnih narodov. Elektrlfikacija avstrijskih železnic. Ministrski svet avstrijskc republike ie 10. mm. dovolil v3560 miljouov kron kredita za preosnovo žcloznic clektrič- nim pogonom. V prvi vrsti se naj elektri- ficirajo žcleznice na Tirolskem in v gor- niem deln Koroškc. S tem hoee država prihraniti lctno nad 1000 vagonov prc- moga, ki ga bo porabila v drugc svrhc. Električni tok bo dobivala iz vodnega po- ffona. ki predstavlja skupno 21.800 konj- skih sil. Doffotovitev elektrifikacije je proračunana do konca 1924^ — Tz tega vidimo, da so tudi avstrijski pravi, nese- bični državljanl posvetili vkljub državni desorganizaciji vse svoje sile v korrst in prospeh svoje domovine. V teh vpraša- njih se opaža, da strankarstvo ne igra nobene vloge, za skupno državno korist sede in se posvetojejo socijalni demokra- ti skupno s klerikalci. — Pri nas na kaj takega žal nc mislijo. Koliko vodnih sil bi Iahko naSa država izkoriščala! Naš že- leznični Korošec pa bo menda vpregel uradnega Simelna pred vagone. če bo manjkalo premoga! Obrtniškl dom v Bratljlavl si bodo zgradili Češkoslovaški obrlniki. hi so ž.' tarn in ki se §e priselrjo z DunaJa. Iz nerieljske posebne izdaie, Za usnlarsko FndustrlJo v SfovenlJI. Ljubljana 17. aprila. Z merodajne strani nam javljajo: Po daljših pogajanüö s hrvatsko vlado in drugimi kpmpetentnl- mi činitelii sc je posrečilo zagotovlti slo- venski usnjarski industriii dovoljno koll- čino surovih kož, vsled čcsar .ic np-.iti. da sc pospe^i obratovanje naSih usnjarskin tovaru. Kongres jugoslovanskcRa učlteljstva. Beograd 16. anrila. Kongres jugosio- vanskega učitoHstva ne bo. kakor je bilo prvotno določeno. 23. maja, ampak 15. JunHa. Ta dan se ie določil z ozirom na zahtevo nčiteljstva !z Slovenije, Dalma- Stran 4. >NQVÄ D 0 B A« Stev. -k< Registrov, kreditna in stavbena zadrugazom.zav. ^äISb« PneSernova ul, 85 V ^e8JU^ "LASTNI DOM" ^rl_n.^uvlJlAJl^ll^^J~Vl/LnaJlJl/^l^^^r\J^JlnJv^|||^_^VL^^^lJJlJlr^^^J~^^^ Sppejema hranilne vloge in jih obreotuje po ^.^¦Ol 'W 4ci ^štia-i od sio %,** \oß 156 tt Edina slovenska specijalna ^ trgovlna z barvami in laki. j Agentura in komi* 1 gijsko podjciie. J Iv. Terlež « Celje 1447 156-12 NTa,x»oclni dom Trgovina z lesom In drvml na drobno in debelo. Kupujc famskl in ostali les po najvišjih dnevnih cenah. , cije in drugod, da se vrši kongres o vell- kih pocitnicah, da se tndi uCitelJstvo teh kra.iev laliko kongresa udeleži. NovčaniČiia rezerva. Beofcrad I si. aprila. V nekaj dnch do- spc iz Pariza pošiljatcv novih kronsko- dinarskih novčanic, ki bodo izročenc Na- rpdni banki za rczervo. San Remo. Dunaj 16\ aprila. Kakor poroCn »Presse Information bo italijanski miiil- strski predsednik Nitti v San Remo za- ¦htcval. da se sprcjmeta Avstrijfa in Nem- čija v Zvezo narodov. Ta uspcli se nript- «su.ie potovanjii dr. Rcnnerja v Rim. Amcriški pooblaščenec v San Remo. Dunaj 16. aprila. «Neue Freie Pres- se« prinaSa vest, da bo odposlal pred- sednik Zedinjenih držav svo.taffa poob- Jašeenca na posvetovanie konference v San Remo. Isti se ne ho udelcževal po- Kajanj, marveč bo prisostvoval le v iii- formativnc svrhe. Obisk anier$fre vojne ladje v Splitt». Split 16. aprila. V luko jc dospeTa ameriška vo.ina ladja »Olympia«, ki ob- iskuje razne Inker vzhodnc jadranskc o- bali. Prebivalstvo in oblasti naših po- morskih niest prireia.io ladji in nje ko- maiidanti! s'cer običnjne, a prisrčne po- zdravc. Nemški Korošci rovarijn na D'iinaiii. Dunaj 15. aprila. DruStvo nemsklfi Korošcev na Dimaju »Edelweiss« ic skli- caio shod vseh Korošcev. ki imajo v sla- sovalnili conali A in B glasovalno pravt- co. na posvctovanle o vprriSnn.iu plcb?s- cita. Kapp — nrijet? Stockholm 16. aprila. »Aftentidingen« iavl.ia: Kappa, znane.cra krivca monarlil- stične revoluciie v Ncmčiji. so izsledill vccrn.1 v hotel'i konalisča SoedcrtelRc. Prišel je z ladlo na §vedsko. z želcznico v Stockholm in od tam v kopali^cc. l.zda- jal se ie za dr. v. Tnnifz.i. Danes opoldnc sta prišla v hotel dva dctcktiya. katerima ie priziial, kdo jc. Detcktiva sta j?a v av- tomobilu odpel.i.'iln v Stockholm. Podpi»»ajte Mstnica urednlStva. Klub naprednih slov. akademi- r Celju prosimo, da'se eden gospodov odbornikov zglasi čimprej v našem uredništvu. — Brebrovnlk; Politično veliko preveč brczpornembno in tudi preosebno! Kaj drngega! Mu&i Vas glavobol? Zobobol? Trganje v udih? Malo Fellerjevega pra- vega Clza Flutda in odpravljene so bo- lečine! 6 dvojnatih ali2ve!iki specijalni steklenici 36 K, Fellerjev Eiza mehtolni črtnik, en komad A K — v. Želodec Vam ni v redu ? Nckaj pra- vih Fellerjevih Elza-krogljic! Te so do- bre! 6- škatljic 18 K. Pravi balsam 12 steklenic 36 K. Prava Svedska tinktura 1 velika steklenica 15 K. Omot in poSt- nina posebcj, h najecneje. Evgen V. Feller, StubEo» dolnja, Elsa- trg St. 356. Hrvatska. 1590 A 15-9 Štev. 427/20. Nadzor i)olicijskih in občir.skih oblasti, da se vojaki na dopustu in rekruti pravočasno prijavi- jo pri svojih četah. Ilazglas. Na podlagi ociloka deželne vlade za Slovenijo, poverjeništvo za not'ranje zadeve St. 4603 z dne 8/IH. se sledeče razglaša. Dodatno 1: okroznici St. 544 z dne 16/1. 1920 se priobčnje tozadevne od- redbe izdane od komande dravske di- vizijske oblasti podrejenemu vojastvu: I. Povelje žt, 27. z dne 19. jiillja 1919. B. 0. St. 7394. Vs?k vojak, ki pride iz kakorš- negakoli vzroka na dopust, ima svoj prihod in odhod pri najbližji orožniški postaji javiti. Orožniške postaje imajo te prijave na dopustniaih potrditi. II. povelje št. 66, z dne due 3. Jan. 1920. B. O. št. 7599. Moštvo, ki odhaja na Irajen do- pust, se ima takoi, najdalje pa po 8 dneh zglasiti pri občini. Občinskemu pred- stojniku je javiti tudi vsaka sprememba bivališča, pri odhodu izobčine pa odhod in v novi občini prihod. Odjaviti je tudi vsakokrat odhod v vojaSko službo. Mestni magistrat celjski, 16/1V. 1920, Za vladnega komisarja: Poljanec I. r. Štev. 2175/20_______ Celokupna deželna vlada je izdala 19. aprila 1920 sledeeo naredbo: Točenje vseh alkoholnih pijač (vino, pivo, žganje) in pro- daja teh v zaprtih steklenicah je prepovedano. Prestopek te naredbe se kaznuje s takoj^njo ustavitvijo obrata. Ta naredba dobi moč z dnevom razglasitvc. O tem se obveščajo vsi prizadeti obrtniki. Mestni magistrat celjski, dne 19. aprila 1920. Za vladnega komisarja: Dr. Žuž^k I. r. Prtidam hišo Sz novimi hlevi, 3 orali posestva, obstoječega iz njiv, travnika in JHP sadnega vrta. Njive so deloma posejane s pšenico in ječrnenom» Uy deloma je pa nasajen krompir in koruza. Oddaljeno je 15 minut ^^\ od mesta Celje. Naslov v upravi lista. 571 1 f|flf Naznanjam vsem sorodnikom in znancem prežalostno vest, da je moja iskreno ljubljena soproga, oziroma mati, teta in svakinja gospa Mafija Rupnik .Oj. Pregelj danes po dolgem težkem trpljenju v 8+. letu umrla. Pogreb drage pokojnice bo v pondeljek, dne 19. aprila ob 3. uri po- I poldne iz mrtvašnice na okoliškem pokopališču. I Sv. maše zadušnice se bodo darovale v župni cerkvi sv. Danijela v Celju v sredo 21. aprila Jmm ¦ CELJE-BREG, dne 17. aprila 1920. nadučitelj v pokoju. 586 1______________________________________________ BRAČA KASTL ZAGREB, GunduMčeva ullca 14. > Telefon St. 21-28. 3b9 2b-Vi Kupitn rabljene in nove tcžke (plato-) vozove, lepe polkrite kočije, če možno z gumi- kolesi, tudi polkrite vozove za kuči- ranje, polkrite enovprežne kočije in konjsko oprsno opremo. Ponudbe se 520 5—5 naj naslovijo na Ivan Jakoplč, Zagreb, Iltca 87. | z mešatiim i>l®gom na deželi ali v kakem vsčjem kraju iščeifi w iiL?j?iti s 1. junijern 1920. Cenj. ponudbe se prosi na naslov: f»8. STROPNIK CELJE, 2-2 Zavodna 48. 641 VB 1 Go ^siSSft A B yeletrgovina, Ceije, priporočašpecerijskoblago in vse vrste mineralmh vocSa na d«*o67 ' '~'""--üo. 8 Stavbeno in galan- a B feaifsko kteparslvo § ?¦ Ant. lotta «3561. w I--------Celje------~ I 26 firatla 'Petra cestai 8 I naiprotl „Belega vola" 16 am "Prevzema vsa v fitroHo snadajoia « H del», Izvrillcv totna In solldua, S Kuplim vi!o v i.nestu ali okolici, z dvema stanovanjema, vodovodom in elek- trično razsvetljavo. Ponudbe je vposlati na upravo »Nove Dobe«. Odda se zemljiSče v Oaberjih za tri leta v zakup ter se bode vršila dražba v nedeljo, dne 25. tm. ob 3/+ 9. uri v sobi krajnega Solske^a sveta poslopje oko- ligke Sole v Celju. Del tega zemljiSča in sicer ob okrajni cesti od mostiča pri Novakovi meji 100 in v dolgosti in v kvadratnem obsegu 2000 m2 se sme rabiti kot lesno skladišče, ter bi bil ža to posebno primeren. Krajni šoishi suet za HMO DHOUGO^ Ppistnoswinistoniast inia oddati veletrgovina 571 1 Pete»* Zajcf Ceije. Vsak Jugoslovan mora biti član »Jugosiovanske Matice«! 120 kg zdrave koruze franko proti franko vagon oddajna po- staja v Sloveniji. Poniidhe pod -Z?- mena na Anončni zavod DRAGO BE- SELJAK, Ljubljana, Cankm-rvn --,•-.,- štev. 5. " ' Staro ztsito in srebro, zlat in srebrri den a?, bisere in dragulje ku- pu^e po najvišjih eenah toyarna zlatnine in srebrnine Celje, Gledališka ul. 4. m ^ 459 10-10 ^=--------- 32 let star, dober or^: ¦., ...:..- skega, nemSkega in ogerskega jcz'k- zmožen, želi v?iopiti v sluZbo ko' oskrbnik ali kaj sličnega. Ponudbe ?¦-. upravo lista. :>5? .. . tor ^ Hi šo ^^ *$T)\ s trgovino mooanega | blaga in posesfvom ; na dežeii iščatn v nakup. ; Ponudbe na upravo lista. ' wo „Biir priporočacenj.gostom najboij?.¦:. domača vina ter vsak cas top': in mrzlo kuhinjo. Za obilni obisk se pripcroiüa 99104-29 A« 5|obeK» ^s za urade, trarovin«, ^?^ ctenarnezavoele, dra- Stv» It«. Knjiffe, Ca- Boplse, retelarne, ce- nike ter aploh vse f!;k?vine izvrsu1e v lifini opremi in toino IZVEZNAI TISPRNA V CELJU STROSSMAYER. ULICA ST. 3. TELEFON ŠT. G5. Stole, žimnioe, razno pohšfttvo in iapetni&ke izdelke ima v LL« Iftariia BaumgartfiBP Gosposka ulica 25. Naročila se izvršujejo točno in