Taarljr VETA -year: GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE U r*dn1fld ta opraTuiški proitorl. 1667 80. Uwml«li Am Offlas af PabfeaUae: »667 80. UvmUli An T.kphoaa Hockw«lI 4904. Sanic naše jednote je v bol v West Frankfortu, OL Če je kaj mrtvih, m še H ve. Molki so se večinoma jeSili, ker so delali pod semljo. Ttmado je mnogim rojakom adoesel hite. )A IN OBUP VLADATA V NASELBINAH. ffest Frankfort, Ill„ 19. mar-.(Izvirno poročilo Prosveti.) jen ciklon je obiskal niše dne 18. marca ob treh po-j>e. Čez ato hiš je popolno-i izginilo in na stotine je raznih in poškodovanih. Bol-„, cerkev in dvorane so ranjencev, največ žensk in Proatori mrliških pogrebov »o polni mrličev. . "Groza in obup sta velika. Ti-! oseb je brez strehe in oble-Rešeno je ie to, kar je kdo na sebi. Česar pa ni uničil r, je vzel ogenj, ki je sledil in smrt bi bila še kosila, da niso k sreči dan pri nas obratovali bili vsi moški na doma pa so bile in otroci. , Dez sto oseb je ie mrtvih, to-nesrečne žrtve še vedno umi-Primanjkuje zdravnikov bolniških strežnic. Državna pomaga lokalnim obla-držati red. Slovenci so prizadeti. Ce kaj mrtvih med njfrmi, zdaj ■vem, ampak ranjenih je liinicl Koliko je so žrtve, le ne vem, ker vlada prevelika zmešnja-■Mnogim rojakom je ciklon idnesel hiše in učinil Krse imetje. -Fr. Kalan, poročevalec. Tudi Sit: (S^JJSrrJEt Chictfo, lil., pondeljek 23. marca (Mirch 23), 1925 far »»01*g al »pecui STEV.—NUMBER 6» prov.dad for 1« liet. A* al Od. t. tSU. «utkori.«4 mm i um 14. ltlt. Pregled dieviib de- Amerika. Prvo izvirno poročilo iz .tor-nadne cone: V West Frank-fortu je mnogo slovenskih ranjencev, toda ni Še znano, če je kaj mrtvih. Po vsej tornadni coni se vrši pokopavanje mrličev. Skupno število žrtev se zdaj računa na 3725. Beležke čudovitih slučajev rešitve v teku ciklonske katastrofe. Zvezna obrtna komisija je zaspala. Vzroki, zakaj postajajo rudarji žrtye. Stroj je konkurent delavcev. Coolidge pravi, da naj lokalne oblasti ,izvajajo prohibicijo. 47 policajev v Cincinnatiju obtoženih korupcije v zvezi s sušo. Po svetu. Herriot je zmagal v zbornici v* boju s klerikalizmom, potem ko je bil v zbornici največji kraval, kar jih pomni Francija. Potres uničil veliko kitajsko mesto. ZVEZNA OBMM KOMISIJA JE ZASPALA Pokopavanje mrličev v toriadal ooil Tri mesteca so popolnoma Isgi-nila. Na listi mrtvih je nekaj hrvaških imen; morda so todi Slovenci med njimi. Najnovejša Usta Irtev izkazuje 809 mrtvih in 2916 ranjenih. Chicago, 111., 22. marca. — Nova nesreča ogroža težko udar jene, prebivalce v ^ot*n&cliii • NOVO PRAVILO TO PORDL Treba bo ie precej močnih doka-zev, da stopi v akcijo. Wa*hington, D. C. — Progresivni senatorji niso bili zadovoljni, ko je predsednik Coolidge i-menoval Wm. Humphreyja iz Seattla članom zvezne obrtne komisije, ker je večina v tej komisiji s tem imenovanjem postala nazadnjaška. Komisija je pdaj naznanila, da je spremenila svoja pravila. Odslej naprej bo preiskavala nepoštene konkurenčne metode, alio "javni interesi" zahtevajo tako preiskavo. Če velike družbe pritiskajo manjše podjetnike ob steno z nepoštenimi konkurenčnimi metodami, ni to fakt, ki povzroči, da komisija poaeže vmes. Komisija je šla še dalje. Obvestila je senat, da bo preiskala tobačni trust, ki hoče potlačiti pridelovalce tobaka, ne bo pa preiskala trusta sa oddajanje e-lektrične sile, dasiravno je senat sprejel resolucijo, v kateri nalaga, da se preišče ta oba monopola. Predsednik Coolidge je uspel, da je zavezal roke obrtni komisiji tako daleč, koHkor je bila nepristranska glede preiskava-nja zlorabe moči od strani privatnih monopolov. MESTNIH BOLNI&ftlCAH TRPE DELAVCI. CESTN02ELEZNISKI PROMET V GLAVNEM MESTU MEHIKE USTAVLJEN. tVashingUMi, D. C. — Ves pro-fcet na cestnih Železnicah v lUvnem mestu Mehike stoji, deznice lastujejo kanadski ka-Italiati. Uslužbenci sc zastavka-ker kompanija ni hotela pri-iti organizacije. Člani unije Naj prevažajo potnike z majhni-fci motornimi omnibilsi. Kompanija je skušala ustanoviti neke vrste kompanijsko unijo. da bi preprečila organiziranje ttiužbencev. Predsednik Calles je zdaj po-»l&l kanadski kompaniji ultimat, d* »€ pobota s svojimi uslužbenci. Henator smith kritizi RAI, smithsoniansko potezo. ■WaMhinKton, D. C. —- Ko se je P*lna seja senata bližala že koncu, je senator Norris posvetil i*kui !x sed smithsonianski pote'. ki je bila izigrana proti jav-JJ električni centrali Ontario-Hydro-Electric. Naglašal je, **k*nih neresnic se poslužujejo jnerižka trgovska zbornica in ■jugi nasprotniki javnih ljudeh naprav, da med ljudstvom Potlačijo zanimanje za naprave, so splošna ljudska lastnina, knator Norris jo ob tej priliki *kel, (ia priče potrdijo, da platjo kanadski tovarnarji poknri-manj za električno silo, kot a-geriški tovarnarji, ki se nahajajo na drugi strani meje in ki pre-Jtoajo električno silo od privat-Po»Jjetij. ADMIRALA RO-HISONA O TEAPOTSKEM ŠKANDALU. (^>enne, Wyo. — Pri obrav-*v' o teapotakem škandalu je JU prečStii izpoved admirala ^ rut. ki obsega tri sto J«. napiaaaBi a pisalnim —^— J < -/i^ved sama pokazuje. kako je materi jal, ki je ^'"PriUj " New Yark, N. Y. — Gčna. HowIand, ki Jo tfe do izpremenil naselbine v kupel poslabt Državna zveza miloščin-razvalin; poslopja, ki so ostala | skih družb, da študira razmere v nepoškodovana, so natlačena z ranjenci; pitna voda je okužena in bati se je legarja. Zdravniški štab v Murphysboru je danes razposlal apel za nove zdravnike, postrežnice in preventivna zdravila. Druga nesreča, ki preti siromašnim ljudem, je povodenj. Mestece Griffin v Indiani, katerega je sklestil tornado v kup ka-lanic, je bilo včeraj odrezano od zunanjega sveta, ko je voda iz reke Wabash zalila vse nižine naokoli. Avtomobilski promet je nemogoč in reševalno delo je zelo otežkočeno. Danes so se nadaljevali pogrebi po vseh prizadetih naselbinah. Delavci, ki so bili mobilizirani kot grobokopi, so ves dan kopali grobove in pokopališča so bila natlačena ljudi. V nedeljo zjutraj so pripeljali v javno bolnišnico v Chicagu večje Število ranjencev iz južnega Illinoisa* Chicago, III., 21. marca. — Včeraj se je začelo pokopavanje mrličev v južnem Illinoisu. Danes se to žalostno delo nadaljuje in trajalo bo še več dni. Po najnovejših poročilih j«' tornado zahteval 3725 človeških žrtev, ki se dele na 809 mrtvih in 2916 ranjenih. Južbi Illinois ima 646 mrličev in 2110 ranjencev v 16 mestih, večinoma rudarskih naselbinah. V Indiani j* 98 mrličev in 616 ranjencev; prizadetih je šest mest. V Ten->ju je S4 mrtvih in 60 ranjenih v petih mestih. Kentu-cky ima 18 mrtvih in 181 ranjenih, Missouri pa 14 mrtvih -110 ranjenih. Tri mesteca so popolnoma iz; ginila s jfovršja zemlje in vs prebivalci teh mestec so mrtvi ali ranjeni v bolnišnici. Ta mestec* so De Soto in Parrlah v južnem Illinotau in Griffin v Indiani. Listi so začeli objavljati dolg* liste mrtvih. Na teh listih ridi-mo imena John in Weve Pledu* vteh, Georgo Beank, Ur*. Ha PeveMch In Fi Maketa iz West FrankforU, 111. Na listi Is Murphysboroje je Iva« Lipe, ******** l ^ cfcar Po imenih je soditi, da so Hrvatje, a lahko je tudi kateri javnih bolnišnicah, poroča o slabih razmerah v bolnišnicah in na klinikah, ki se jih poslužujejo delavci, ker ne morejo sami skrbeti za zdravniško pomoč v svoji družini. Njeno poročilo izjavlja, da so te javne bolnišnice pasti, v katerih se človek lahko naleze bolezni. V največji javni bolnišnici "Bellevlie" je pronašla, da Čakalna soba meri le 10 čevljev v šl-rokosti in 14 čevljev v dolgosti. Čakalna soba je tako natlačena, da bolniki lahko nalezejo bolezni drug od drugega. V sobah, ki so namenjene satno za enega bolnika, so včasl po štirje bolniki. V bolnišnici William Parker se je ugotovilo, da so otroci večkrat nalezli bolezen drug od drugega. V okrajni bolnišnici okraja King, ki se nahaja v Brookljrnu, so na ženskem oddelku sobe tako natlačene s ppsteljami, da bolniške strežnice ne morejo očistiti in prevezati ran. V eni in isti sobi ni prostora za take bolnice, ki morajo biti ločene od drugih bolnic. V bolnišnici Riverside morajo nositi jed tako daleč, da se o-hlsdi, preden pride do bolnikov. Zs umobolne bolnike v bolnišnici "Bellevue" tudi ni preskrbljeno, da se lahko hitro rešijo ob Času požara. Za vse bolnike »o samo ene in ozke stopnice. Potrte nnlčil kitajsko Mesto. fiangsj, 21. marca. — Potres jo včeraj popolnoma uničil kitajsko mesto Tallfu v provinci Junan, katero je imelo 80,000 prebivalcev. Potresu je sledil požar. Podrobnosti še niso znane. Število mrtvih In trpinov mora biti ogromno. IAMIAI m IIMJ^MI IM alMAMnl igral z ynM 11 stvarmi Mnogi ao utekli smrti na čudovit ' način. Dogodki, katere Je vredno zabeležiti. J? ŽhK ?bornl" »•k0 phu Johnsona, železniškega strojevodjo, v West Frankfort u, je ta pograbil svojega devetmesečnega otroka in v naslednjem hipu je izgubil zavest. Ko Je prišel k sebi, je ležal nekaj Jardov od hiše, katere ni bilo več, v globokem jarku, na robu jarka nad njim je pa ležalo dete popolnoma nepoškodovano. Mrs. Luther Stanley je videla črn steber, ki je drvel proti De Sotu. Pograbila je triletno hčerko in skočila pod posteljo. Jtfekaj sekund pozneje sta pb<> obležali na cesti nepoškodovani kakih 40 čevljev proč od hiše. Ruth Taylor, 14-letna šolarka, je bila v šoli, ko je vihar pridrvel in odkril šolo. Zletela je s drugimi vred v zrak in se nekaj časa sukala kakor pero. Ko se je zavedla, je stala na cementni eesti dve milji vstran od Šole. John Fenton, rudar is West Frankfurta, ae je pred enim tednom preselil v novo stanovanje. Hiša, v kateri je prej stanoval, je razrušena v kosce, nova pa stoji nedotaknjena. ^ije možje so bili v mesnici v- dne 10. februarja t. U ko je "sveti oče" indlrektno napadel Fran cijo. Nato Je govornik našteval rasne hujskarije francoskih kar dinalov, škofov, duhovnov In la-jikov. V Thononu so bili katoliški fantje pozvani, naj prisežejo, da bodo branili verske redovo tudi s krvjo, če bo treba. V Vordiv nu je katoliški govornik pozval ljudstvo, naj agitlra proti vlad poHojilonfcBB^^^VJ Pravi kraval se Je ps začel, ko Je Herriot preči tal pozive kardl-nalov na francoske bankirje In industrijske magnete, naj pritisnejo na vlado v prid klsrlkel* ni kampanji. Pri Um Js Hlirrlot vprašal: "AH Je tako učij Kristus, kateri Je Izgnal kramarje In menjevalce denarja iz tem pla7 To je dokaz, da moderno kristjsnstvo sloni na bankirjih in denarju. M! nismo proti čistemu kristjanstvu, kakršno Je bilo v Klerikalci so začeli tuliti lp razbijati po mizah, nakar so sko čili levičarji polumd. Začel se je splošen pretep v zbornici; po dvs in dva ste se sprijels, padale so pesti in odmsvsll udarci s palica mi. Zbornični predsednik Pain leve je djal klobuk na glavo v znamenje, da Je seje suspendirana. Nekaj minut pozneje J« zbornica zopet pomirila In Her riot je končal svoj govor, Nato Je eledila zaupnica vladi V VOLNENI INDUSTRIJI PRETI STAVKA Wooeeorfcet, R. L — Horace A. Roviere, organizator organizacije United Testlle Workers Union, izjavlje, da bodo delavci odgovorili s stavko v tovarnah, v katerih se lzd«luje volneno blago, ako bodo tovarnarji poizkusili znižati mezdo. Znamenje so tukaj, da podjetniki že nakaj slabega kuhajo. Pričeli so delati s omejenim delavnim čaeom. To pomeni, da mislijo delavee naj-prvo izstradati, nato Jim __IJ.Hl.__ priaoDinre bo|« POROTNE OBRAVNAVE «A PRESTOPKE. IZVIRAJOČE IZ SODNIJSKIH PREPOVEDI. Governer ne vidi velike pridobit-■vts delavci ao nasprotnega mnenja. Trenton. N. J. — Richardsovn predloga je podplaana, ki določa, fla Imajo obtoženci, obtoženi taljenja sodišča zaradi kršenja sodnijake prepovedi pravloo do motne oportne obravnave. Predloga določa, da podkancelar po svoji preudarnoatl lahko določi porotno obravnavo. Kancelar pa mora vse take zahteve oddati podkancelarju, ki nI isdal sodnijake odredbe. Ko je governer SUser podpisal predlogo, je rekol: "Prepričan seih, da ta postava ne bo doae-gla željenega cilja, In da predloga v sedenji formi ne prinaša od-pomoči, o kateri organizirano delavstvo sodi, da J« do nje opravičeno. To je samo gueta in nič drugega." Voditelji organlslranega delavstva Jodljo, da je predloga sa-gozda, zabita v sodno avtokracl-jo, da jo oalabl. Končno se prav zanesljivo doeeže, da se bo pri-znala pravica do porotnih obravnav. 1 I, Stroj Jt lili ■•NlfiOV IImI TO ZDAJ OBČUTIJO TUDI PERICE IN LIKARJH potro^Mi da se delavci or-ganlslrajo. pe po- ----- _ _ ---------------nuditi snlftano mesdo. Dslavd so držal v rokah. Nato so se hitro pripravljeni ne U poizkus se znl- «----- i. uu IJ^ ^ j m|| bgfe ^ za "TrMMto"! New York, N. Y. ^ Zadnjo stroko deUvcev v pralni Indu* stri j i zdaj nigroža stroj. DrugI delavske stroke v tej industriji je ie sdavnej nadomestil in sdaj so na vrsti likerji, ki likajo sraj-ce. Več ko štlrideeet let so bili orgsnizlrsnl kot posebna stroka, ker je bile zs likanje srajc potrebna poeebna Izurjenost. Zdaj bo delo opravljal stroj In podjetnik bo lahko nastavil vsakegs delavca, ki*bo vprašal sa dslo. Loo Rosenthal, poslovni odbornik lokalne organizacije štev. 280 Laundry Workors International Union, izjavlja, da likalni stroj trga in uničuje perilo. Ljudstvo ss ne ozira na taka svsrila, ampak gloda samo nato, kajt je hipno bolj poceni. Ljudstvo Je seveds prisiljeno, da tako postopa, kajti dohodki ao majhni in prisiljeno Je živeti Is rok v usta. I 8 paro so pričeli prati perilo pred malo več ko dvajeet leti. Perice, ki eo prale z rokami, so bilo kmalu ob zaalušek. Ako so hotele kaj zaslužln, so se morale udlnjsti pri podjetnikih, ki so nabavili stroje za pranja psrila. Razmere v teh podjetjih so seveds strašne. Kasneje so uvedli stroje za likanje perila. Najprvo so zlikali perilo le na debelo; ovratnike, praa In manšete so pa likali delavci z likalom. Zdaj ao tudi za to delo uvedeni stroji. Vsak delavec lahko zdaj lika srajce, o-vratnJke In manšete, ko se privadi stroju. To delo se pe nauči v par urah. Ko Js prišel stroj v pralna podjetja se Js vse (spremenilo, kot v drugih industrljsh, v katerih je stroj Izpodrinil ročno (Mo. Delavna razmero so se poslabšale. Ro*<»nthsl naglaša, da se lahko tudi v pralnih podjetjih uvedejo dobre delavne rasmere, ako se delavci organizirajo. Likarji eo organizirani In treba Je le de se Jim pridružijo ie drugi delsvel v pralnih podjetjih in kmalu bo tukaj močna organizacija. ki Jo bodo mortUl podjetniki vpoitevati. VREME. Chicago in okolica: oblačno, morda det} den veter. Temperatura _ njih 24 urah: najvišja 41, najnižja M. Solne* izide ob »>4H. zaide ob 0;O6, .. _L_i_ PROSVETA GLASILO SLOVBIfBKB NARODNE PODPORNE JEUNOTB Narototna. Z«dinJ«a» dri«v« (Uvm Chka*o) pot Uta Id $1J» m tri MU, 9146 u tri m«—, to m tnotnoi—tvo $tM. 96 JO m h ; Chlcfo to Clcero fSJO mhU, »M NmIw m vm, kar Um stik ■ tfetea -PROSVETA" W7 H B*. UvmUIi Atnm. CMcse*. taja Za obnovitev 1 ni nlkake prtotojb "THE ENLIGHTENMENT" ■ ■ ■ i—mil 111 M ■ 1 mfmt — ■■" 1" OVM4 br tk« NatlMMl BmtšiH MKy. Advertiting vstM on Sobacription. UnlUd Stat* (cze«pt Chicago) rt CkiM«o $tM, aad forcign eoontriM MEMBEB »f Jbt PEDERATED PRE88" UNION LABEL APPLIED FOR Dstuoi T oklepaju ». pr. (Marc IMt2ft) 4a VM I0 • U« m uUri ItoC. ■■■m IWrit« to VSAKI INDUSTRIJI SO NAJSLABEJE PLACAJtl NEORGANIZIRANI DELAVCL Naobratno imajo pa podjetniki velike dobičke. Najbolj bujno cvete dobičkarstvo tam, kjer delavci niso organizirani Dolg delavni čas, slabe mezde in težko delo so prikazni, katere spreihljajo neorganizirane delavce. To velja tudi za rudniiko industrijo. V zapadni rudarski zvezi mo se pred leti organizirali kovinski rudarji in plavžarji, Organizacija je rastla, postajala je močna in podjetniki so jo skuiali večkrat razbiti, toda vsi taki poizkusi so s* slabo obnesli. Ko so rv4-niški baroni spoznali, da ne uničijo Zapadne rudarske zveze z napadi odaunaj, so spremenili svojo taktika. Starejšim rudarjem se ie v spominu preganjanja proti Haywoodu, Pettibonu in Moyerju. Ali čim "bolj so jih preganjali, tojiko krepke j Ša je postajala Zapadna rudarska zveza. In ko so podjetniki uvideli, da so taka preganjanja udarci po vodi, so pričeli rovati odznotraj. V začetku je šlo počasi. Zasejali so najprvo seme sovraštva med voditelje, nato nezaupanje proti voditeljem med članstvom in končno je prišlo do žalostnega pojava v Buttu, Mont., ko so rudarji porušili svojo lastnd dvorano —svoj dom. 1 Rudniškim baronom je takrat vriskalo srce veselja, kajti videli so, da je seme nezaupanja dobro vzklilo in jim prineslo dober sad. Od tedaj je šlo z Zapadno rudarsko svežo nizdol. Nič več se ni mogla postaviti na krepko podlago in utrditi svojih postojank, kajti temu se je pridružilo še poeepljenje delavstva Danes se ltfhko reče, da so kovinski rudarji brez organizacije. r Ni se pit samo razbila organizacija kovinskih rudarjev, ampak poslabšale so se tudi njih življenske in delavne razmere. . To posebno najbolj občutijo rudarji, ki delajo v svinčenih rudnikih St. Joseph Lead kompanije v Missouriju. Ta družba je napravila v letu 1924 $11,212,483 čistega prebitka. Cisti dobiček je bil večji kot vse mezde, ki jih je izplačal* družba rudarjem, ki so znojili v zatohlem araku daleč pod zemljo in tvegali svoje življenje za borni zaslužek. Delničarji, katerim ni bilo treba potočiti ene znojne kaplje, so prejeli $4.87 dividende od vsake delnice, vredne deset dolarjev. To znese osem in štirideset odstotkov profita na leto. Se eno tako leto in delnica bo skoraj plačana s profilom in drugo naprej bo Čisti dobiček od čistega dobička. Poročilo kompanije nam pove, da je dobiček na funt svinca znašal 8.55 centov, vsi obratni stroški skupaj, vštevši delo pa samo 4.5 centov^ Stroški za delo so znašali približno 8 cente. 9 Ta kompanija vodi v produkciji svinca v Missouriju. Ona odloča. Delo v kovinskih rudnikih je slabo, mezde ao nizke, najslabejše razmere so pa v svinčenih rudnikih v Missouriju. Podobne so bolj peklenskim kot človeškim razmeram. * < * , '-j V letu 1919, to je eno leto po vojni in tik pred navalom privatnih in finančnih interesov za odprto delavnico in snižanje delavskih mezd, so rudarji v teh rudnikih skozi celo leto aaslužili povprečno po $1,242, medtem ko so v svinčenih rudnikih zunaj drŽave Missouri zaslužili po $1,400. To je zadnje štatistično poročilo, ki govotf o mezdah teh rudarjev, ki pa jasno razsvetljuje razmere teh rudarjev. Ako se vpošteva svinčena rudniška industrija v celoti, tedaj so rudarji prejeli malo več od vrednosti produkta kot štirideset odstotkov. V Missouriju (»vsoti vm potrebno podatke pa niso prejeli« več ko sedem in trideset in pol odstotkov, f1"1® i*1*" Torej več ko dva odstotka in pol manj kot v drugih rud-i ^,. 1 * nikih. In to ae že precej posn».pri delavski družini * ** tako ravna profiti. In Uko je St Joseph Lead kompanija na nikak način v zadnjih deset letih delničarjem v gotovini 154 odstotkov pa so njihova veljavnoat no mo. dividende od njih glavnice. To pojasnjuje, zakaj privatni bizijiški interesi in pri vilegtji tako naglas zahtevajo zase pravico do organizl ranja v t mate ln aindikate, odrekajo pa delavcem pravico!'* v***™ "M p*«™ Petnega do strokovne •rginiaaeije in gledajo a očmi mačehe na m fSTSlJrt delavsko politično in gosj 1 ------1—^ Čas ae bliža, ko mnogi natura-lizirani ameriški državljani želijo obiakati tvojo staro domovino in si morajo v to svrho priskrbeti potni list, prodno | i spravijo na pot. Nekatere evropske dežele ne zahtevajo nikak i h potnih listov od svojih prejftnjih *orojakov, ki so postali ameriški državljani; take dežele so Švedsko. Norveško in Dansko. Ali splošno pravilo je, da mora natu-ralizirani ameriški državljan i-meti ameriški potni list. ako hoče obiskati sVojo rojstno d o nt o -vino. Le one osebe, ki imajo ta kozvani drugi papir in so zata ameriški državljani morejo dobiti ameriški potni list Kdor i-ma le prvi papir, si mora priskrbeti potni list od konaulata one države, h kateri še spada. * Ti Združenih državah ima le državni tajnik (Secretary of State) pravico izdajati potne liste za a-meriške državljane; on j« vpra-vičen odreči potni list, ako se mu to zdi vpravičeno. Da dobi potni list, mora ameriški državljan vložiti pismeno prošnjo na državnega tajnika; prošnja je v obliki zaprisežene izjave (affidavit). Prosilec se mora podati na naturalizacijsko sodišče onega distrikta, kjer on ali njegova priča stanuje, in tu pod prisego podpisati prošnjo pred sodnim uradnikom (elerk of the court). Ako se v mestu samem nahaja zastopnik • (a-gent) državnega departmenta, treba napraviti prošnjo pred tem zastopnikom; taki agenti za potne liste se nahajajo v mestih Chicago, New Orleans, New York, San Franciscč in Seattle. Prosileč mora privesti pričo, a-meriškega državljana, ki )e po mogočnosti nastanjen v delokrogu dotičnega sodišča in tli izvršuje kak priznani poki i*, obrt ali posel. Odvetnik ali druga oseba, ki je plačana za to, da pomaga prosilcu dobiti potni list, fle sme biti priča. Ta mpra poznati prosilca vsaj tekom zadnjih dveh let, ali v izrednih slučajih se na-pravlja izjema, ako se more prosilec drugače identificirati. IVoh-nji treba prilofiti dva izvocla fotografij e, nalepljene na trdem papirju in ne večje od treh inč v širini In višini. Ena izmed teh slik se prilepi na obratno stran prošnje in čez drugo mora prosilec napisati svoj podpis, ali ne tako, da bi slika postala neraz- In^nn ločna. Oni ameriški državljani, ki so se rodili v Združenih državah, morajo pri prošnji predložiti svoj rojstni liat. NaturalMrani državljan pa mora vposlati svoje naturalizacljsko spričevalo (drugi papir) ali pa pravilno potrjeni prepis sodnega zapiska o njegovi naturalizaciji. Ta dokument se vrne takoj po vpogledu. Pod-pia na prošnji mora glede pravo-pisja biti istoveten z imenom prosilca, kakor je pisano v naturalizacija kem spričevalu; drugače treba razlagati, , zakaj je razlika v pisavi. Ženska, ki je bila i nožem ka in ki se je poročila ■ ameriškim državljanom pred dnem 22. septem6ra 1922 ter je zato postala ameriška državljanka vsled poroke, mora predložiti v pogled državljansko spričevalo moža ali potrjen prepis istega, izjaviti, da jo ona žena oziroma vdova dotičnika in navesti vse podatke glede moževemu rojstva, priselitve, naturalizacije i« na stanjenosti, kakoršne mora na-vesti oni, ki prosi za državljanstvo. Ženska pa, ki se je poročila z ameriškim državljanom po dnevu 22. septembra, ako ni kasneje sama vsled last no prošnje postala ameriška državljanka, Je inotemka ln ne mori dobiti ameriškega potnega lista. Prosilec, ki Je sin ali h« natura-lijuranotra ameriškega državljana in trdi. da je ameriški držav-IJan vsled očetovo naturalizacije, mora predložiti očetov drugi papir ali potrjen prepis i*t.»ga ln Državni tajnik iadaje potne II- delavd, tam morajo biti visoki]*6; ^^JL** A t U r . . JZiL i i** potni liati ae lahko enkrat aM se njihovi ro podaljšati M vel In* dvft M po izdaji. Treba plačat! pristojbino od 910 ($* sa potni Mit in $1 sa proAajo). Plačati as sme »e iHi^tftf*!' lista Naturalizirani državljan, ki je še poprej imel ameriški potni list in prosi sa nov predložiti stari potni liat mesto državljanskega »pričevala. V I-stem slučaju zadostuje za tukaj rojenega državljana, da se sklicuje na prejšnji potni list. Ako prosilec hoče odpotovati v spremstvu žene in nedoletnih otrok, zadostuje en sam potni list. V takem slučaju treba priložiti prošnji po dve fotografiji vsake osebe v njegovem sprem stvu, ali še bolje je, da se predloži skupna fotografija vse družine, ako so poteze v tej skupni stiki razločne. Ženska lahko vključi v svoj pasport svoje ne-doietne otroke. Nedoleten brat ali sestra je lahko vključen v pasport starejšega brata oziroma sestre. Vnuki in nečaki se lahko vključijo v potni list starejšega sorodnika. Državni department naznanja, da bo reševal vse prošnje Čim prej mogoče, ali priporoča, naj se prošnje vložijo zadosti zgo-ddj, tako da ima department nekaj dni časa, da jih uvažuje. Za naturalizirane državljane je j ako važno, da se pred svojim odhodom natančno informirajo o zakonih in predpisih, ki se na nje nanašajo v inozemskih deželah. Ameriški državljani tujega rojstva in njihovi otroci naj natančno poizvedo, dali je mogoče, da. jih bodo v stari domovini vtaknili v vojake ali jjh smatrali odgovorne, ker niso zadovoljili tamošnjim vojaškim predpisom. Cim Amerikanec pride v Inozemsko deželo, naj se takoj informira o potrebi prijave na policiji in drugih takih stvareh; take in formacije lahko dobi od lokalnih oblasti bodisi direktno ali potom najbližjega ameriškega konzulata. Kakor se poroča, se morajo ljudje, ki vstopijo v Finsko, Nemško, Ogrsko, Litvo, Luksem-burško, Nizozemsko, Norveško, Rumunsko, Švico in Jugoslavijo, prijaviti pri mestni policijski ob-lasti. V 4 Vlae. Večina inozemskih dežel zahteva vizo. Ameriški državljani, ki odpotujejo v inozemstvo, se morajo pred svojim odhodom pof dati na konzulat one države, kamor potujejo, in dobiti tam vizo, t. j. potrdilo na svojem potnem listu s strani inozemskega konzula. Pristojbine za take vize inozemskih konzulatoy ao različno, in se veliko menjajo} začetkom marca 1925 pa so znašale sledeče: Nemška vlada je pred kratkim, znižala pristojbino na £0 centov za vizo, ki dovoli pre-POtovanje čez nemško ozemlje, in na $2 za šestmesečno bivanje v Nemčiji. Litva nalaga pristojbino od $10, sledeče države pa zahtevajo po |10: Švedsko, Finsko, Ogrsko, Cehoslovakija, Italija, Poljska in $10,50 Jugosla- je' aa kansu svojega drugega zasedanja sprejel zakon (Fish bill-H, H. 11957), ki vpravičuje predsednika Zdru ženih držav, da sme znižati pristojbino za vize ali jih popolnoma odpraviti za one nepriHeljon-ce, ki so podaniki držav, katere dovoljujejo isto ugodnost onim ameriškim državljanom, ki tja prihajajo na obisk. Pričakuje se, da gibanje za znižanje sedanjih visokih pristojbin za vizo, ki je sačelo s strani Združenih drŽav in Nemčije, se bo kmalu raztegnilo tudi mu druge države. Tedaj ne bo več treba ameriškim državljanom potrošiti toliko denarja za pravico, da obiščejo evropske države. V nekaterih slučajih mora oni, ki hoče dobiti vizo, priti osebno na konzulat ali diplomatično zastopstvo inozemske države. V drugih slučajih pa se viza lahko dobi po pošti. Nekatere države jako stroge z ozirom na vizo. Tako na pr. osebe, ki pridejo v Francijo na obisk, ne da so si poprej priskrbele francosko vizo, ae takoj deponirajo. Ako A-merikanec pride na Nemško brez nemške vit«, naj se takoj pri-glaai na policiji v svrho vize. Nekatero države napravljajo rasliko med potniki, ki samo pota jejo skozi njihovo ozemlje In onimi, ki tam ostanejo nekoliko časa. Tako na pr. ni treba nikake francoske vize za potnike tretjega razreda, ki potujejo skozi Francijo. Za prehod ukori Avstrijo J« le mala pristojbina, ako ae viza doM na avstrijski meji. l>ru*r države pa sploh ne delajo --y - tančno poduči, predno se spravi na pet Nekatere ameriške dežele ne zahtevalo potnih listov od državljanov Združenih držav. Med temi so Bahama in Bermuda otoki, Kanada in Kuba. Niti za direktni vstop v Mehiko ni tfeba Ameri-kaneem potnega lista, pač pa ako se vstopi skozi tretjo deželo. Vsak ameriški državljan, ki odpotuje iz Združenih držav brez potnega lista, naj ps ima pri sebi rojstni list oziroma naturali-zacijsko spričevalo. To je važno za povratek v Združene države brez daljnih sitnosti. y Končno treba opozoriti naturalizirane državljane, da lahko zgubijo svoje ameriško državljanstvo, ako ostanejo predolgo v inozemstvu. Ako je naturalizirani ameriški državljan ostal dve leti v inozemski deželi, od koder on izvira, ali pa pet let v kaki drugi inozemski deželi, a-meriška vlada smatra, da je on prenehal biti ameriški državljan. Kdor mora ostati dlje časa, naj se priglasi na najbližjem ameriškem konzulatu v svrho podrobnih informacij. — F. L. I. S. Predal za informaeiie S VWN Mi IHIVI^SSnP. Odgovori na vprašanja. W. Va., I. F. K. — Obrnite se sa pojasnilo na United States Ci-vil Service, Wasbington, D. C. Ker je za prošnje določena samo gotova doba, je najboljše, da se priglasite takoj, ako mislite,•drugače bo prepozno. Kolikor je nam znano, je prosiltu treba na rediti skušnjo iz jezikov, za katere se prijavi zmožnega prevar jati na angleški jezik ali obratno. — Pozdrav! Woodward, Iowa. —» Cisto določne črte ni na zemljevidu, ki bi ločila kraški svet na Notranj skem. Ljudje imenujejo Kras od Postojne naprej, tam, kjer prenehajo gozdovi, a v resnici pa je kraški svet povsod, kjer so podzemeljske jame. Rakek je torej še na kraškem Ivetu, ampak ne na Krasu, kakor je označen na zemljevidu. —- Ljubljana je na Gorenjskem. — Pozdrav! PuyaHup, Waah. — Torrensov sistem, za katerega vprašujete, je nekaj sličnega kakor je bilo zemljiško vknjiževanje v nekdanji Avstriji. Uta 1857 je v Av straliji sir Robert Richard Tor rens, član prvega ministerstva, predložil vladi zakonsko osnovo, ki je pozneje postala zemljiški zakon. Novi zakon se je hitro razširil po mnogih deželah, prvo po dominijih Anglije in drugod. Glavna razlika med Torrensovim sistemom za prenašanje lastnin skih pravic z osebe na osebo ter med sistemom, ki je povečini še v veljavi v Združenih državah, je v tem, da po Torrensovem-sistemu novi lastnik,ne dobi listine z lastninsko pravico, temveč se prepis na novega lastnika kar izvrši v -zemljiški knjigi. To je udarec za razne trustjanske družbe, ki hranijo in izdajejo ter potrjujejo zemljiške listine, kakor imajo radi tega tudi izgubo advokat je. Ce imajo pri vas juve^> Ijavljen ta sistem in so vam to zatrdili tudi na okrajnem uradu, ni treba, da bi vas stvar skr Pozdrav! HIZPR1M0RJA Smrtna kosa. V Gorici je umrla Ivana Kobal, žena posestnika Antona Kobala. Strahovita nesreča a streli-Dne 28. febr. je nabiral 27-»etni Alojzij Cibelj iz Dola-OtHce železje na pobočju Sv. Gore. Nepričakovano pa je naletel na naboj, katerega je vzel v roke in ga hotel odpreti. Pri tem se je šrapnel razpočil in Cibolja strašno razmosaril po rokah. Nesrečneža ao propoljaH v goriško bolnišnico, kjer so mu obe roki amputirali. Neurje v JHftanah. V Istrski občipi JelHane je pred kratkim divjalo neurje, ki Je napravilo mnogo škode. Pihal je močan jožni veter, ki Je lomil veje, ru-val drevesa is zemlje in odkrival streh«. Na Brdu pri Jelšanah Je ta način burja poškodovala 47 hiš. Po viharju se Je vsul mo-čan dež, ki je lil več dni zaporedoma. Siromašno domače prebivalstvo je vsled. te elementarno katastrofe potrto ia obupano. »vaJnJ| v Vipsv Vsled aneftnih žametov na hribih hi velikih nalivov Je reka Vipava tako narasla, da •e ljudje v vipavski dolini prav MAK O I , In njihova barva Je demokra Ljubijanski list, ki pravi, glasilo demokratov, je pri pol kolone dolgo vest, v pripoveduje v hahljajoČenT pestunje, kako je prestolom nik Petrček srečno shodil ■pregovoril prVo besedo tat Rojaki, ki greste v stari vzemite seboj gnojne vile! • • • Se ena srečna aominaci Prezident Kulič bi moral svojemu električnemu kon ime "Ekonomija." Konjič« m reč vsak dan skače in nik ne pride. In senat zdaj v zboruje. r 4-• ♦ • Kako se piečuti? Cenjeni K- T. B.!—Naper Žarkoraet na tabor, v kat se nahaja cerkvcna vlačug je bila kupljena za $20. Rj vedel, kako se počuti po najstletnem svobodomiselst revolucijonarstvu. — Rad« než iz Bellaira, O. • • • Is hiše ialosti. Oficijelno poročilo: V dnoti je 18 generalov, 12 nikov, 80 duhovnikov, 1 po nik hi 1 kralj.—Kadar gei pripeljejo naše vojskine ;k Piavi in zdravniki naše težke rane in duhovnik namažejo, tedaj pogrebnik Ši svojo dolžnost in potem ja v Holandljo. Kdor ho« lovati z nami vred, naj pr svečo seboj/jB -- ■ • • ♦ . Zopet glas iz Collinwoo Pragi Žarkomet, preišči kote po London roadu in Ho a ve. in giorda najdeš tistih ki spadajo Slov. del. domu. dan z našo lastnino!—Se | Spiritisti v Collinwoodu zda ko zaslužijo $10,000, Če dol Jo, da je mogoče govoriti z tveci. Na dan, blufarji, ne vajte se! — Spokornica, wood, O. * • • • "Kaj je moja dolžnont: Cenjeni K. Tt B.I—Mr. iz Chicaga mi je poslal pisn nekak znak. V pismu pripoi naj pomagapi nabrati tisoč vih naročnikov za nazadnjaš zSvajalni frančiškanski list sem se kajpada takoj odi poslal sem celoletno narož na Prosveto! Pa se nisem zmotil. Bratje, storite še kol To je naša dolžnost!-^ Z. 3. Z., Pueblo, Colo. * * • Mali Lojsal*| — Mama, ali so tisti kosi ljudje na Sumatri tudi pot« Adama in Eve? — Da, Lojzek. — Ali sta bila Adam in tudi kosmata kot kožuh? —To vprašaj gospoda žu ka, saj vendar hodiš v šolo.—M. P., Yukon, Pa. • * Sola za rebeljone. Marec je mesec raznih lucij, toda naša naselbina je ko tretjo nedeljo v meseca! anarhistične revolucije. Cjj že, da se pri nas odpre njen tarna šola.—Sovražnik arhije, Waukegan, BI. i*M Dogodek ftt. 16. (Hruške.) Nekega večera smo roko ski ftčenci v Metliki /aklj da gremo v Rosalnice nad ške. Sli smo. Kmalu sem na vrhu hruške, tedaj pa se plazi gospodar in me prim nogo. Moji tovariši so tel v temi, jaz pa sem kopitAl Kami in zlomil gospodarju p ko sem ga udaril. Vseeno i dobil vrv okoli noge in gospo me je potegnil na tla. Ojoj, magajte! V hipu je bils ' okolica pod hruško in mels je pcaveata bitka. Ena str ka je vpila: **V zapor s tatom druga pa: "Pustite ga, čem« Jiko krika radi par gnilih h ruš Modtom, ko to se prepirali, rt jaz ušel. Drugi dan sta d^ i darja potrkala na vrata Hnt nega kmeta ln vprašala, kje voliča, katera je vtihotapil i hrvaško mejo. K sreči Je * meja Še odprta in mož Je oh žal voliča. Ampak jaz sem le vedno vočji "zločinec* » on.—Martin Panian, Gilbc Mhm. E.T.* cljek, KOV postaj* rsšarji žrtrt JARNOST podjetni SE SEVEDA ZAGOVARJA. KAZIMIRJEVA F LIK A ZAGOVARJA SUROVE NAPADE. Taka j« moraja, ki jo Sirijo Kazimirji. ^mpak tak zagovor ne drži. tfi*Jiingtoa, D. C. (F. P.) — je zastopnik Federalizirane- iu intervjuvai inženirje pri ukem biroju Združenih dr-' !estoji le v vaših pravljicah in o laterem naštevate same slabe astnosti, ako bi res eksistiral, bi se sramoval take morale. Kazi-mir j i se pa ne sramujejo take morale, saj zagovarjajo pobojni-ške čine. In taki ljudje hočejo bi-učitelji morale. Kakšne? Satanove? ■ Članstvo S. N. P. J. je v preteklosti pokazalo Kazimirjem, da se zaveda svojih pravic in prav zanesljivo jih o svoji zavednosti tudi poduči v bodočnosti, ako ne spoznajo, da se zastonj zaletavajo \ S. N. P. J. To si naj Kazimirji zapomnijo. Kadar jih bo še kaj šegetalo, naj te zopet o-glasijo in izblebetajo še druge svoje skrivnosti, ki jih skrbno čuvajo pred slovensko javnoftjp. Kazimirji, le Še udarite! Tako vas slovensko ljudstvo vsaj spoznava od vieh strani. p itožiti zaradf slabega stropa. Kompanija v Falrmontu se je hotela s čednim izgovorom rešiti ix zadrege. Dejala je, da je eksplozijo jKjvzro^la bomba, Id jo je ilab človek vrgel v jamič. Dr-hvni nadzornik je seveda takoj fcj»l, da je to zelo lepa pravljica, W pa nima nobene realne podla-tf Rudnik ni bil organiziran. 8tavkovnih nemirov ni bilo. Eks-PMo je povzročil treskajoči plin, ki je zapalil premogov prah, mo da je bila še bolj uči^kovi- COOUDGE JE IMENOVAL ZOPET WOODLOCKA. Washington, D. C. — Ko je Predsednik Coolidgc imenoval Thos. VVoodlocka, bivšega ured "Wall Street Journala", čla-Dom meddržavne trgovske komike na tisti dan, ko je imel se-JJt ukiniti svoje zasedanje, so »i flani, ki so porazili Warrena, J t*ko jezni, da bi odklonili tudi (w°odlo< ka. Oni niso hoteli sklicati odseka za meddržavne zade-g. da uvažuje njega. Vedeli so, J* K« | i < dnednik imenuje ob po-Anicah, toda z njim bodo Imeli »Pet opraviti v mesecu decembru 1. R^no ob tem času j« došla 4 na tla. V tem trenotku je Dajčarjeva žena sgrabila za "floserko" in s njo udarila svojega moša. Nato je zgrabila Še za sekino in udarila moža dvakrat po glavi, da je obetal nezavesten na tleh. Krvavi dogodek se je zgodil okrog S. ponoči. Katarina Dajčarjeva priznava svoje dejanje zagovarjala patie je. da nikakor ni mislila M moriti svojega moža, ampak ga , o hotela le omamiti, da ne bi bil sposoben za nadaljnejiapade. Porotniki so spoznali Dajčar-evo za krivo z 9 proti S glasovom in je fella obdolženka obsojena na smrt na vešalih. Umrl jo v Mariboru dr. Anton Medved, duhovnik in profesor na Mariborski gimnaziji. Svojega očeta ublL Druga razprava se je vršila pred novomeško poroto proti dvajset etnemu posestnlkovemu sinu Antonu Ogulinu is Hriba pri Ce-rovcu, ki jo t8. novembru ubil svojega očeta. Ubiti Janez Ogulin je imel ženo in šest nedoraslih otrok. Bil o dober gospodar, toda posestvo bilo močno zadolženo. Zato je pred 13. loti odšel v Ameriko, da si od pomore. Ponovno je poslal domov denar, zadnjič mpd vojno dOO dolarjev. Njegova žena pa je bila jako slaba gospo-dir1 se kje kaj poznalo. Posestvo je vedno bolj propadalo, otroci pa so popolnoma podivjali, ker jim je daiala mati potuho in ni ič skrbela za njihovo vsgo jo. Po prevratu se je Janez Ogu lip vrnil iz Amerike In prinesel s, seboj okrog četrt m 11 Jona kron Popravil je hišo, izboljšal posestvo in strogo pazil na svoje o-troke, da jih spravi zopet na pravo pot. Razvajeni otroci pa so sijno težko prenašali očetovo nadzorstvo. Najbolj surov je bi Anton, ki je silno zasotraŽU svojega očeta. Ko Je 26. novembra Ogulin pokaral svojo hčerko Marijo, ker jo na vasi zmerjala neko sosedo, se. je mati brž poteg, nila sa hčerko, nakar je nasta običajni krog. Ogulin je v jez porinil od sebe skledo, da je padla na tla in ae razbila, nakar jo i ser. IU4N0II. R. f. d. t, OLAVVfl gT&Jti SOS7-SS BO. UtWVIOALI A»R~ CHtCAGO, IzvrSevalni odbor: UPRAVNI ODSKKt PMiMfrtV ?bwrt Cslsksn podpredsednik A .rirs* Bo* I SI, J«hpalm. Pa. t SL Ujnlk Maltk«w Turk: U|«H Blai Novaki «L blaffajnlk Joln tsfrlskl sr«A»Ur «lsslls Ješs •sr.riull dssUs ruti OWlaa. 1 ' ' POROTNI O DOKI t __ ^ T • U rh»r^tatr' CL "iuiirt AtTI' ( h!c » * o.7 lit «4» 11 alaftoa. An. Wmt Park. Oklo; M.ry l ilorick, ttts ft. IMftnr Ats, CU-eai«, UL| Idi TnMJ, Bos tt, BlrsUa«, Pa. BOLNIŠKI OMRKt _ Niši zftstopnlkl so vil društveni tajniki in dragi ss-stopnild, pri luterih lahko NiroMm m celo leto Je CtoA P. L pMiJo M pol leto 91 Ji In si eelo leto $3 JO. Zi bmbIo CkleiffB In Cl* cero si leto HJO, pol leto $3^5, zi flme JO. UI4J0, zi rse leto ps |8 JO. Tednik stone u $1.70. Člani depUfije ml poiljeto m naslov: UPEAVTflflTVO -PROSVETA začelu iona še bolj rassajati. V tem tem trenotku pa Je vstal Anton od mlse, vsel lx skrinje kuhinjski noš in ga dvakrat sasadil svojemu očetu v levo stran prsi. Vsled vnetja mrene in poškodbe pljllt Je stari Ogulin čes 11 dni umrl. i Porotniki so soglasno potrdili vprašanje glede umora, nakar je bil Ogulin obsojen na 5 let teike jote. . ior v Zagrebu. Dne 1, marca se je ustrelil v stanovanju svojega o6eta v Zagrebu Anton Glad, privatni urednik is Dolnjo Dobrave, ki je bil na 14*dnev nem dopustu v Zagrebu. Nadaljnje aretadje komuni •tov. — Beograjsko sodišče Je o-dobrilo zapor profesorice Desan-ke CvetkovMeve. Policija je na* dalje aretirala Vladimira Mirl6i, bivšega komunističnega narodnega poslanca. Is Zagreba Je bil pripeljsn v Heograd ter isročsn upravi grada Kamilo llorvatln, ki je bil aretiran povodom odkritja tajne komunistične tiskar Mnogi komunistični voditelji so Izginili ls Beograda nesnano kam. Umrli v LJubljani. — Jera Boršnik. posestnlca, 68 let. — !-vana Vodnik, posestnlca, TO let. —. Pran Clk, lelesniški priprav nik, 22 let. — Angola Stelman, Ivalka, 26 let. — Viktor Oil-trgovskl potnik, 41 let. — Joelplna Rogelj, kovačeva hči, mesec. preši llch, "glas SVOBODE" PRODAN. I M*ry Konda Je prodala "Glas Svobodo" in tiskarno M r«. Ust Albinu H. SkuMcu in Štirim 6o-Šklm tiskarskim delavcem. Nova drušba ae "Atlantic Printing ing Co." Mr. Hkublft Ust, ki dobi sopet unljskl snak. Za Ust In tiskarno so dali $7500. n imenuje WKm bo vodil AlHiraJti ia "Promlo"! ....................... KOŽNE BOLEZNI povtrešalo mnogo trpljenja v tsh slušajih Js treba jemati 8EVERA'0 ESKO Cena 60 osntov. ALI ČITATE dobra knjige? tedej naročile knjige književne mitioe 1i.p.j. < Človeku Je potrebna duševna hrana kakor telo večje slo sa dolavca jo neznanje. Čimbolj jo deUvoc tembolj gz izkoriščajo od vseh strani. Dobra knjig hrana kakor telesna. Nsj- orlščajo od vseh strani. l>obrs knjiga js^naj! včjl sovražnik nevednosti in duševno teme. Delavec ss mora učiti; vsoti si mora sam, česar mu nI dala revna šola. Citati mora dobre knjigo. . Ako sto ukaieljnl, če hrepenite po Isobrasbl In dušev-nem raavcsrllu. ako telite Č1UU povesti Is deUvskega Siv-| jen Js. sposnati nekatere naravno reonice in če so hočete so-snaniti s temeljnimi pogoji angleškega jeslka, naročite si sledeče knjige t Btovensko-sflglešks slovnice..... , , %2M Zejedtid ...................... tU Zakon hlogeneilje ,,.«,,«..,,,,14P / 1M IM Jlmmie Hifffine......... Peter MftUventorft Kdor naroči Zajodoloe in Zakon MogencrtJe skupaj, dobi obe knjigi sa tri dolarja. Vss te knjige so USno In fftteta. Naročilu prOotlie dea Naročila ia vso pori omenjene Injlge prejema KiJttHM mm t a 1.1 8* Lewndftle Areno« javna govornica (Cišmri Oanor & N. P. J. io ♦ tttateljer ProsveU.) Collinwood, Oh i«. — Zagrizeni klerikalci ne znajo piaati stvarno. Le poglejmo za primero dopis v Edinosti it. 36, kjer dopisovalec v odgovoru nima drugega kakor zbirke živalskih besed. To je čisto razumljivo, kajti kakor človek govori, tudi pite. katoliški dopisovalec namreč tudi svoje otroke nazivlja z Živalmi. Pesnik med zbirko crknjenine in živalskih imen vključuje v svoj "spev" tudi človeka, ki ga imajo na cerkvenem krmilu, ki /t postavljen po "božji volji, da orje ledino v CoHinwoodu", Ta mož pa je vsaj za par desetletij priiel prepozno, čeprav po božji volji, je on ne< bo dosti oral. ie kar je zoranega se opušča. To vedo cerkvenjaki sami predobro. Koliko ledine pa je 'sveti mož' izoral pri svetem Vidu? Znano je, kakor tudi dobro vemo, da jo bo ravno toliko v Collinwoodu. Njih mož na cerkvenem krmilu orje samo dolarje; kaj se on bri- ga ia ledino, samo da je malha vedno polna. Pri svetem Vidu so' farani v zahvalo za tako oranje c ulico povezali prečastitemu in njegovi kuharici. Takrat je Domovina prinesla kratek spev od hajajočemu; O, ti Vjtus, kam jo pihal? Kam namenil si se zdaj ? • Ves utrujen komaj dihal; pa zakaj? Minilo je že sedemnajst let, pa le pesmico na pamet znam on, ki mu tla mar, jo je gotovo pozabil. Nič čudnega ni bilo če je moraJ iti, saj takega oderuha, pravijo, da le ni imftl Cleveland, kakor je bil ta mož po "božji volji". Za eno samo malo jim je računi) $12,50, kar je gotovo le zapisano iz leta 1906. Dne 80. januarja je bral tako malo ob pol enajstih. Podrobnosti so na razpolago. Ravno istega dne je od petih poročenih parov zahteval od vsakega $2.50. Nadalje le naglala na! dopisnik, da on živi polteno življenje ter ne zapije zaslužka. Tudi ene hiše v Collinwoodu ne morem i-menovati, kjer bi bilo vse tako narobe In toliko ravs in kavsa kakor bal pri Pijančevanje, preklinjanje, pretep in večen prepiH N§j na kratko omenim prizor, ki s mu bila slučajno priča. Žena je sedela pri napol mrzli peči, dasi je bilo pozimi, otroci so skakali bosi po hiti. Jokaje je žena tožila, da nimajo niti peščice premoga, drva so pod snegom nenase-kana, grocerist noče več dajati na upanje in salunarji terjajo na vseh koncih in krajih. Žemt je rekla: "Bojim se, da bom znorela. Življenje sem si mislila že nettetokrat končati, pa radi o-trok trpim." In dopisovalec, ki je gospodar take družine,, si zdaj drzne imenovati to polteno življenje. Ali se je čuditi, če je žena vsa obupana, jto vpričo tako nemarnega pijanca pričakuje le I>omnoženje svoje družine, da bo te en stradavec več pri hiti. No, pa naj se le pobaha katoliški mož s svojim vzornim življenjem v spevu v Edinosti, s tem le pomaga, da se sam razkrinka in da naša javnost izve, kaki »o takoimenovani stebri nalih »To-venskih župnišč. t Na to pisanje mi bo morda od- l IZZA KONGRESA T __ Zgodovinski roman. Spisal dr. Ivan Tavčar. 55*5 V torek, dne 27. februarja je odpotovala vojvodinja Floridija, soproga neapolitanskega veličanstva. Gotovo je rada odrinila iz mesta, kjer ji ni bilo nič prijetnega. Na dvoru so jo pisano gledali, ker so ji v zlo Iteli, da je vzela starega kralja. Bila je sicer iz stare in ponosne obitelji, ali cesar Franc je vzlic temvl kar videti ni mogel. Med ljudstvom pa je veljala za pri-ležnico, in to prepričanje ljubljanskega božjega glaaa ni hotelo izginiti le dolgo po kongresu ne. Imela je Ljubljana torej skoraj vsak dan priliko, pasti oči ter brusiti jezike. Za vitje sta-nove, tako'imenovano nobleso, je bilo istotako dobro preskrbljeno, le bolje, ker se Je poleg tujega plemstva bilo nabralo v Ljubljani precej domaČega plemstva. Takrat kranjsko plemstvo le nI bijo tista suha egipčanska. kravica, kakor je dandanes; takrat je bilo v deželi le nekaj ponosnih in petičnih plemičev, ki so imeli kaj cvenka, ki so ic tvojih gradov prihajali i natrpanimi motnjami v belo nate mesto. Ti magnftje so prilli večinoma vsi h kongresu ter ao tu zapravljali svoj denar in svoje zdravje. Z diplomati in drtavniki so tekmovali, kar se tiče soarsj, pojedin in drugega kratkočasja. NI ga bilo skoraj dneva, da bi se ne bili shajali vabljeni gostje v to ali ono aristokratsko hilo. Bila j« ta družba skrajno ekskluzlvna; človeka me-Ičanskega pokolen> niso vabili medse, ker so bili prepričani, da se onečedijo, če bi v svoji hiti sopli zrak, v katerem Je dihal človek brez grba. Samo pri Rothschildu se je ie v tistih dneh delala izjema, kar j« bil knez v kraljestvu cekinov. Kakor znano, Ji stralil interesantni ta Žid tudi po kongresni Ljubljani ter lovil zaae neko posojilo, ki ga Je iskalo kraljestvo obeh Slcillj. Za Bothschllda pa so se tudi ljubljanski plemeni-talki krogi trgali ter ga vabili na svoje obede, plese In večere. Da ni bil plemič in da niti pre-krtčen ftld ni bil, mu pri nalih aristokratih jnfrv nič Ikodilo, nasprotno, te bolj zanimiv je bil radi tega. Vzrok njegove zanimivosti pa je najbolj tičal v tistih mnogottevilnih Rothschil-dovih milijonih, v katere je verovala Že tedanja Bvrojpal^. ___ Da je knez Metternich docela sadolčafre-prezentadjpkim svojim dolžnostim, o tem ni treba posebej piaati. Ravno februarja si Je bil nekaj novega Izmislil: takozvane damlke veče* re. Vabil je k sebi na čaj ali pa tudi na popoln supe same dame, bodisi domače, bodisi tuje. Pri tem je vabil po svojem lastnem preOdaektr; tu Je vsel hčer. tam mater, ne da bi se držal kakih posebnih predpisov. Če je to ali ono prezrl, se radi tega ni mogel nihče jeziti, ker je bilo mnogo drugih tudi prezrtih. Vsekakor pa je vsaka aristokratsks obltelj koprnela, da bi pri-llo vabilo v hilo; bilo je namreč veliko odlikovanje za dckliča, gosjK) ali gospodično, ako jo je povabil Metternich na (Jamski svoj večer. Tak večer je bil napravil knez Metternich dne 14. februarja, pred vsem na Čast distlngvl-ranlm ruskim damsm. ki so bivale tisti čas v Ljubljani in v kater«* so bili, kakor se izraža Metternich v svojih spisih, vsi Avstrijei zaljubljeni. Bila je to gospa Hltrova s svojima hčerkama, ki sta sloveli radi izredne lepote. Govorilo se je. da eno vzame avstrijski stale v Rimu; drugo pa Je snubil grof Bombelles, ki je bil tedaj avstrijski poslanik v Fierencl. Že nekaj sUrlkaat moi, \m dobrega diplomatskega Imena. Gosplca Hltrova, katero je hotel Itiri-desetletni grof vieti. ni imela niti šestnajst let In zatorej Je naravno, da je vse to prav zelo zanimalo kongresno javnost. Gospa Hltrova Je bila zanimivost prve vrste in ni se čuditi, ds jo je sam knet Mettamich i»očastil z damskim ve-Čerom! Povabljenega Je bilo precej lenstva. doma-čega In tujega. Orofica Giulajova Iz Zagrebs grofica Turjalka, grofica Lichtenbergova In pred vsemi grofica Molly Esterhsijjeva. Tudi nala znanka, drobna Kva Luiza Thumova. je bila povabljena. V beli svoji obleki je bila kakor spomladi metnljček. ki so ravnokar v življenje zbudili prvf solne ni žarki. Velike sreče, da je bila vabljena k današnjemu večeru, nI mogla prikriti: sijala Ji je it oči, žarela it lic. Da bo ravno ta večer vir vsej nesreči njenega življenja, da bode vzrok njeni prerani smrti, o km M Ji pač sanjalo ni, ko j* sedela na ru- menem fotelju in s pogledom neprenehoma sledila knezu, ki je galantno sprejemal dolle dame, ponudivli vsaki topek bujnega cvetja. Eva Lujiza Je bila v nebesih! Vabljena ni bila niti grofica mati, niti sestra Molly I Njo pa je vabil knez Metternich, in takoj, ko je vstopila, ji je bil podaril topek rdečih rož. Te je sedaj stiskala v drobni ročici ln domov jih je hotela vzeti in populiti, da bi ji bile ie na stara leta v spomin na srečni, presrečni ta večer! Med povabljenimi je vzbujala pozornost grofica Lichtenbergova, zastopnica veljavne rodbine. Ti Lichtenbergi so takrat le cvetli, dandanes, ko od tedaj niti sto let ni preteklo, je razbit in v prah zdrobljen le eelo dvorec, v katerem je nesrečna ta obitelj v ponosu In bogastvu preživela dolgo, dolgo vrsto let. Grofica Lichtenbergova je bila imenitna lepotica; dasi je bila na desni nogi nekoliko hroma, je to ni posebno kazilo. Nekateri so te celo trdili, da ta hromost celo poviluje pikantnost njene osebe. Imela je precej strupen jeziček in rada je videla, Če se ji je dvorilo. In na kongresu se ji je I 0 o Grofinja Turjalka pa je bila bolj dolgo-časna in iskala je svoj ponos v pobožnosti < in veliki afektaciji. Na kongresu ni bila posebno priljubljena. i V družbi teh nežnih in lepih dam Je tičal knez Metternich kakor petelinček med pilkami. Dasi oženjen in ne premlad, je njegova svetlost le vedno rada lazila okrog tujih ograj ter spu-tčala čeznje ognjevite svoje poglede. Kronisti nam ne vedo povedati, je li it tega nastala kaka Ikoda, in tudi mi glede ljubljanskega kongrissa nismo mogli zaslediti ničesar, kar bi senco metalo na njegovo zakonsko zvestobo. Bil je pač mol, ki je raje dihal v družbi Cvetočih mladih žensk, nego dolgčas prodajal v družbi stari* In velih ženic. Takih poltenjakov pa ima tudi da-nalnjp bela Ljubljana obilo. Sicer pa ne smemo misliti, da je bil knez pri teh večerih edini molki. Vselej je povabil kakega mladega plemiča, ki mu je pomagal ho-nerje delati. Tisti večer je bil povabljen grof Oton Barbo. Okrog desetih je bila zbrana vsa družba. Takoj je se je začel živahen razgovor, ki se je najbolj sukal okrog eksotičnih gostov iz obitelji Hltrove. "Kako ste potovali, Marija Vladimirjev-na?H Je vpralal knez priljudno. Koketno — je ravnal pri svojem razgovoru po ruskem običaju. "Dobro in srečno,M Je odgovorila gospa Hitro va, "kolikor se v zimi dobro ln srečno potovati more." "Zveze s Rimom in Flrenco so le vedno Ši-vahne?" je vpralal Metternich hudomulno. Pri tem je pomenljivo namežikaval, na kar sta go-spiel Hitrovi zardeli kakor dve rdeči jagodi. "V danalnjih časih,M se Je oglasila M0lly Esterhazyjeva, "ko je vsa Italija v plamenu, Je težko vzdrževati zveze z Rimom ali s Firenco." Grofica se je smejala, da je zvenelo po sobi. A knez je dostavil: "Sicer je pa prosil Bom-belles dopusta in morda se ne motim, da bode-mo kmalu imeli Čaat, pozdraviti ga v kongresni Ljubljani!" &> je dostavil: "Izvrsten nal diplomat Je to.M Gospa Hitrova je kar pokala od ponosa. Esterharyjeva je hotela nit med prsti obdriteti, zategadelj je vpratala intimno: "In kako si drugače zadovoljen z diplomati, Klemens? Cu-Je se. da ti delajo sitnosti, jezo ln skrbi." Knezu ni bilo vleč, da bi se govorilo o politiki in posebno ne o kongresnih diplomatih. Tudi nI znal. bi II morda ta ali ona ženica ne ujela kake besede ter je ne zanesla na mesto, kamor ni bila namenjena. . t Odgovoril j^ hladno: "Veruj mi, * grofica Molly, da je vse v na j bol j tem redu!" . Ona pa le ni hotela odnehati: "Kaj pa Capo d'Istria, her "Pri nas," Je Izrfregovorila gospa Hitrova, "se Itak govori, da vala svetlost In grof Ctapo ri'Istri* nista posebna prijatelja.** "Kaj se na svetu vse ne govori, Marija Vladimirjevna?" Eet4ThazyJeva se nI dala otresti: 'Tako nas, ljubi knez ne odpravil. Se enkrat vpralam. kaj pa Capo d lttria? Me dobro vemo. da bi ta griki irrof rad zlorabil ljubljanski kongres. d» N P"*Umiral neodvisnost Grike ter zanesel plamen na strehe evropske. Zvijaj obras. kolikor bočet, pa je vendar tako!" tOsUs ippu govoril kak frančitk posvečen menih, da mora biti žena tiho. Kajpada, molčati mora in gledati, kako moi zapije v sa-lunu, kar ne ostane za izdatke za cerkev in farovž. Ona mora molčati kakor sužnju in med stradanjem vzrediti možu kopico otrok, kateri se od očeta tudi ne morejo naučiti drugega kakor kletvine in nespodobnega obnašanja. Človek ne ve, bi se li smejal ali klel. Pijanec, zatiralec svoje žene in pohujtevalec svojih o-trok, ki morajo radi njegove po-žretnosti stradati in zmrzovati, pa se upa hvaliti v listu s svojo "čednostjo". Ta, ali ni nobenega pametnega človeka med poltenimi farani collimvoodske župnije, ki bi prepovedali tako pisanje, s katerim dopisovalec smeli sebe ia vso svojo faro. In učilci morale v Chicagu tudi nimajo toliko spoštovanja do svojih Čitateljev. da bi vsaj zakrili ime zapitega, ki znese sleherni cent, lulteri ne ostane pri stroških za cerkev, za jerut, njegova družina pa umira lakote. Bil je bazar pred cerkvijo Marije Vnebovzete, tipično barantanje pred slovenskimi cerkvami Ameriki, ki ima namen izpuliti iz ljudi čimveč denarja v župnikov dobrobit. Tudi sama sem tla pogledat. In takrat sem videla natega "pesnika", ki je kakor mogočen gospodar razmetal za ničevosti pet (tolarjev (slišala sem, da sle je pobahal, da jih je zapravil $20 do $25), samo zato, ker je llo za cerkev. Ce bi šlo za obučo njegovih lastnih .otrok, za premog, gorko obleko družini, tedaj pa ne bi imel centa. Dasi ne zasluži tega, prosim dopisnika naj preneha s strelnim nastopanjem proti svoj družini. Saj vendar pravijo, da je krščanska dolžnost skrbeti za družino. Prosim ga, naj skrbi za svojo družino iz usmiljenja do njegove žene, ker reviea ,si bo res v obupu vzeli življenje, če ne bo prenehal. Skrbi naj tud kot oče za svoje otroke, da ne bd imel kupa siromakov. — Članica društva Mir. ako bi bilo umestno in dobiti potom politike delo za e-nega ali več članov, bodisi v mestu, okraju ali državi. Klub bi moral sam izbrati izmed svojih članov osebe, za katere bi zahteval gotova mesta. * * H koncu naj ie omenim, da, a-ko bi bilo mogoče res kaj storiti v tej zadevi, bi moral vsak Slovan pristopiti k lokalnemu klubu ter tudi biti zvest Član v vseh zadevah. Ni zadosti biti sem<\ član, treba se je udeleževati sej redno in tako dati klubu pravo politično življenje. Večina naj bi odločevala in manjšina bi se morala držati skfepov večine, čeprav bi ji mogoče tisti ne bili po K<>du. Osebnosti in mržnje bi morale od pasti, potem je mogoč u-speh, drugače bo pa fiasko. Kakor sem že prej omenil, je to le moja ideja. Kdor ve za boljii sistem, se naj oglasi. Več ljudi več ve. Torej na dan z idejami, da se enkrat v resnici kaj napravi. — Jacob Muhvic. MAI Slovensk ■vwl ganu, III. g Naznan je! Sklep del seje z dne 15. marca! se daje naznan je vsimt čarjera, da se vrši Izve na delničarska seja dn marca t leta toje zadnj deljo v mesecu marcu p dne ob fcgi uri v dvora L Na dnevnem reduff stava novih pravil, čarji! Pridite za gotov da nebode potem nobe pritoževanja, da se V; obvestilo! — Z združe močmi za D. Slov. Nai Dom! M. C. Warsek, ta J) Gilbert, Minn. — Diskuziji, katero je sprožil rojak Louis yessel v njegovem dopisu^o političnem gibanju med Slovani Messaba in Vermilion Rangih St. Louis Countjr, Minn., se pridružim tudi jaz, ter, hočem podati svoje mnenje. Ideja je dobra & potrebna za nas Slovane, živeče v tem okrožju, in čas je že, da se v tem kaj dobrega in pravilnega ukrene. Hoj nasvet je, da se v vsakem mestu, oziroma naselbini, kjer je več Slovanov, ustanovi političen klub ter se izvolita predsednik in tajnik. Slednji je lahko ob enem tudi blagajnik. Vsak tak političen klub deluje le v svojem krogu, oziroma mestu, kjer obstoji. Vsak klub bi moral imeti sejo vsaj enkrat na mesec, ob časa volitev pa večkrat, ako bi bilo potrebno. Na teh sejah bi se odločila smer politike in drugih potrebnih stvari v dobrobit našemu narodu. Vsi lokalni klubi, dbstoječil raznih naselbinah ali mestih, kot Duluth, Ely, Tower, Aurora Bi-wabik, McKinley, Gilbert, Eve-leth, Virginia, Mt. Iron, Buhl, Chisholm, Hibbing Keewatin itd., bi morali poslati dva ali več zastopnikov od svojega kluba na splošno posvetovanje ali konven cijo, katera bi se vršilk v enem zato izbranih mest najmanj iti-rikrat v letu. Recimo enkrat na Ely, drugikrat na Chisholmu potem na Evelethu itd. Na teh po-svetovanjih bi razpravljali o o-krajni (county) politiki, kakor tudi o državni. Seveda sklepi takih posvetovanj bi se morali tudi izvesti, v kolikor bi bilo mogoče. Vsak Slovan bi bil lahko član tdLfclubov, neglede, Če je držav-Ijantli ne. in vsak bi imel enake dolžnosti in pravice. Ampak gledati bi morali, da se ne bi preveč govorilo v javnosti o sklepih kluba ali klubov kot enote. Vsak kdor bi bil mogoče slučajno vprašam od kakšnega kandidata ali druge osebe o sklepih kluba ali konvencije, bi moral dotične-ga vpralevalca poslati k tajniku kluba ali predsedniku za politični« informacije. Edino ta dva naj M imela pravico dajati informacije ali izide posvetovanj rasnim kandidatom ter ob enem podati svoje zahteve v imenu kluba, Utereg« zastopata. Uradniki klubov bi morali biti neodvisni molje, ako bi bilo mogoče. ne pa taki, ki ilčejo kakšno posebno korist za svojo oeebo. Pani kluba sami naj M odločili, * . . _ "HIS MASTER S VO Prave, glasne VICTROLE CENB od $22.50 do $250.00. Prava Vtotor pMk iH m ilwih floe piano-roll« dobi's pri $iss ^ KOVS*VJCTOS PLOte« VS« fO 1U CLSVELANMKIH PEVK IN ICiRALCEV NA BABMONIKS. lini Strunam, Mlaa Lo»«ch« in MU> Udo-vleh.—Sirot«, Miaa LovMta« in MIh Udovlek 77M8 Sv. Lucij«, MU« Mlini In Jnalpina < Planin«ricn. Miu Mini in Jatipina MIUtm. 77»U Slovanski p I«, Balkan OrcWrm. Cukarlftko kolo, B«ik«n Orche.tr«. 77918 Sonja Sonja. Bariton. L«o Balek.— Ko araaio trm morje. Baieh in 77MS Na poakok, polka, rojak Hoyor na harmoniko.—TanUka. vnllak. rojak , Hojror na harmonik«. 77916 Urno akakaj. valtak. L. 8poh«k.— M. Anko. harmonik«.—Ljubimako v«, aalj«. lotil. L. Hpeliak.—M. Anko, harmonik«. To ao plot««. n«k«J nov«s« ia v«aal«ca, Pot« In irraiM od nalih Cl«veland