illliii 20. januar 1981 Leto XV.-št. 1 (125) Slavnostna podelitev diplom in značk delavcem inventivnih predlogov (foto: Borsan). Organiziranost inventivne dejavnosti pri SGP PIONIR V ponedeljek, 22. 12. 1980, je bila v sejni sobi DSSS majhna slovesnost. Komisija za inventivno dejavnost pri SGP Pionir je organizirala slavnostno podelitev diplom in značk delavcem inventivnih predlogov. Razen nagrajencev so se slavnosti udeležili tudi predstavniki samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij, diplo-me pa je podelil glavni direktor Slavko Guštin- V bodoče naj bi se tovrstna Prireditev organizirala vsako leto v mesecu decembru. Njen namen je v prvi vrsti tudi javno izraziti priznanje in zahvalo delavcem, ki so se aktivno in uspešno vključili v inventivno dejavnost, zraven pa upamo, da bo na ta način inovatorsko delo pridobilo na popularizaciji in da se bo razmahnilo na večji krog zaposlenih pri naši DO. Pojem inovacija je v svetu obrazložen v različnih inačicah, ki pa v končnem pridejo do iste definicije. Inovacija pomeni delati nove stvari ali delati stvari, ki so že narejene, na nov način. S tem se človeštvo zavestno ali podzavestno ukvarja že od svojega začetka. Prvo registracijo inventivne dejavnosti zasledimo v angleškem zakonu o monopolih iz leta 1624, ki omenja podelitev patentov. Organizirano spodbujanje, zasledovanje, registracijo in pravo zaščito inventivne dejavnosti pa je prvič opredelila Pariška konvencija izleta 1883. Pri nas se je začel vzpon inventivne dejavnosti po letu 1950, leto 1975 pa je bilo razglašeno za leto inovacij in zaščite pravic industrijske lastnine. V tem letu je tudi naša DO organizirano pristopila k vspodbujanju delavcev na področju inventivne dejavnosti ter začela sistematsko zbirati in registrirati inventivne predloge. Kot osnova za to je služil Pravilnik o inventivni dejav- nosti, sprejet 28. 2. 1975 na seji DS DO, 27. 12. 1976 pa je bila s sklepom DS DO imenovana strokovna komisija za inventivno dejavnost, kateri se ravno te dni izteka štiriletna mandatna doba. Komisija za inventivno dejavnost si je po svojih močeh prizadevala aktivirati inovatorsko delo, vendar o posebnem uspehu teh prizadevanj ne moremo govoriti. Kot je sicer značilno za našo družbo kot celoto, je tudi pri naši DO zapostavljenojastno tehnološko ustvarjanje. Če bomo hoteli v bodoče doseči boljše rezultate, se bomo morali bolje organizirati, predvsem pa pokazati več volje in truda, tako na področju raziskav in razvoja, kot tudi ovrednotenja rezultatov umskega dela in vpeljave inovacij v proizvodnjo. Glede na to, da se pri nas šele zadnjih nekaj let organizirano dela na inventivnem področju, rezultatov le ne moremo v celoti oceniti kot negativne, še posebej, ker je prav v zadnjem času čutiti večje zanimanje za inovatorsko delo. To nam daje slutiti prihajanje plodnejših obdobij na tem področju. Če številčno analiziramo rezultate dela na inventivnem področju v naši DO ugotovimo, da je v obdobju od leta 1976 — 1980 komisija prejela osem inventivnih predlogov, od katerih je bilo sedem pozitivno ocenjenih, en predlog pa je bil odklonjen. Glede na število zaposlenih v letu 1980, ki znaša povprečno 4000, je inventivne predloge pripravilo 1,75% delavcev ali vsak 571. delavec. Od osvojenih 7 inventivnih predlogov so bili vsi ocenjeni kot tehnična izboljšava medtem ko izumov in koristnih predlogov ni bilo. Kar se tiče realizacije uporabe v praksi je bilo 5 predlogov enkratno ali večkratno realiziranih, dva predloga pa sta v fazi preizkušnje oz. uvajanja. Izračun čiste gospodarske koristi je pokazal, da je naša DO do 1. 12. 1980 na račun realiziranih inventivnih predlogov prihranila 2.300.000,00 din, z razširitvijo uporabe teh predlogov pa bo ta vsota še narasla. Avtorjem inventivnih predlogov so bile izplačane odškodnine na podlagi pričakovanih gospodarskih koristi v skupnem znesku 99.805,30 din. Komisija za inventivno dejavnost želi ob tej priliki dati inovatoijem dvojno zahvalo in priznanje: prvič za koristi, ki jih ima naša DO na račun njihovega inovatorskega dela in drugič, zato ker lahko pričakujemo,da bo njihovo pionirsko delo za vzgjed in spodbudo ostalim bodočim inovatoijem, ki se do sedaj zaradi neinformiranosti, prevelike skormnosti ali iz1 drugih razlogov niso organizirano vključili v inventivno dejavnost. Za svoje delo na področju inovatorstva so diplome in značke INOVATOR prejeli: Ing. blavko Bračko za inventivni predlog „Razpiranje kanalov pri strojnem izkopu”: Inventivni predlog je ocenjen kot tehnična izboljšava. Avtor je v njem obdelal problematiko razpiranja kanalov z kovinskimi opaži pri strojnem izkopu do (Nadaljevanje s 1. str.) globine 5 m. Celoten postopek izkopa, nameščanje opaža in eventuelno polaganje cevi je strojno, pri meritvah pa je možna uporaba modernih sredstev, kot je npr. laser in uporaba hidravlične naprave za spajanje cevi. Razen ekonomičnosti je glavna odlika predloga v zagotovitvi varnega dela. Dipl. gr. ing. Jože Filipčič in Drago Rali n za inventivni predlog Izvedba armiranobetonskih plošč na večjih višinah. Inventivni predlog je ocenjen kot tehnična izboljšava. Bistvo predloga je v tem, da se izvede opaž plošč na večjih višinah, kjer podpiranje s cevnimi odri ni več ekonomično, na drug ustreznejši način. V tem primeru sta avtorja obesila opaž preko vešalk na montažno kovinsko konstrukcijo, položeno na betonske stebričke nad nivojem bodoče plošče. Z eliminacijo cevnega podpornega odra se je izvedba opaža bistveno pocenila. Dipl. ing. Stojan Norvat za inventivni predlog Dimenzioniranje temeljev žeijavnih prog. S predlogom je avtor načel perečo problematiko temeljenja prog v naši delovni organizaciji. Razen racionalnejšega načina dimenzioniranja temeljev žer-javnih prog je nakazal tudi način ustreznega pritrjevanja rog, odstranitve temeljev po ončanem obratovanju žerjava in ugotavljanje nosilnosti tal pod žerjavno progo. Z predlogom je avtor sistemsko obdelal problematiko temeljenja žeijavnih prog in dosegel znatne prihranke na tem področju. Ladislav Lavrič za inventivni predlog Konstruktivna in tehnološka rešitev kopalnice. Predlog obravnava montažni podstavek kopalne kadi in v povezavi s tem instalacijsko rešitev. Bistvo predloga je večja stopnja industrializacije kopalnice in s tem skrajšanje roka gradnje s čimer bo dosežen tudi določen ekonomski rezultat. Siniša Milijevič za rnventivni predlog Sistem odvajanja termalne vode v Dolenjskih Toplicah. Avtor predloga je učinkovito rešil problem odvajanja vode iz gradbene jame novih termalnih, bazenov kot tudi ostalo spremljajočo problematiko in s tem dosegel razen dobre tehnične rešitve tudi opazen ekonomski efekt. Stanislav Turšič za inventivni predlog Naprava za ceplenje silikatne opeke- Z napravo je avtor učinkovito rešil problem ceplenja silikatne opeke na gradbiščih. Osnovna odlika predloga je v enostavnosti in učinkovitosti, kar je dalo tudi dober finančni rezultat. FELIKS STRMOLE Od 31. 10. 1980 do 30. 12. 1980 so bili z investitorji dokončno dogovorjeni naslednji posli in podpisane ustrezne pogodbe: TOZD gradbeni sektor NOVO MESTO — s podjetjem Blagovno— transportni center Ljubljana -TOZD skladišče Novo mesto za izgradnjo hale „B” v Novem mestu — investicijska vrednost 43,478.719,00 din. TOZD KRŠKO gradbeni sektor — s podjetjem MERCATOR TOZD SREMIČ v Krškem za' adaptacijo gostišča POD GORJANCI v Kostanjevici - investicijska vrednost 5,328.328,99 din. TOZD gradbeni sektor LJUBLJANA — s podjetjem PLAVA LAGUNA v Poreču za izgradnjo I. etape turističnega kompleksa ClTADELA v Poreču — investicijska vrednost 247.426.623.00 din. TOZD TOGREL — s podjetjem GRADITELJ, iz Siska za montažno konstrukcijo objekta RADONJA Sisak -investicijska vrednost 11.935.745.00 din, — s podjetjem ADRIA-GRADNJAKOMERC iz Rijeke za montažno konstrukcijo hale v Spužu — investicijska vrednost 5,910.652,00 din — s TOZD gr. sektorjem NOVO MESTO za montažno konstrukcijo objekta hala „B” v Novem mestu za B. T. C. Ljubljana - TOZD Skladišče Novo mesto — investicijska vrednost 17,699.744,00 din. ANICA ORAŽEM V aprilu bo popis prebivalstva Od 1. do 10. aprila bo v naši državi spet popis prebivalstva. Tak popis smo imeli nazadnje Pred desetimi leti. Zanimivo je, da je prvi večji popis na našem področju izvedla že več kot pred dvesto leti 'avstrijska cesarica Marija Terezija. Seveda se bo tudi letošnji popis od cesaričinega, ki je imel predvsem vojaške namene, precej razlikoval. Izpolnjeval bo vse zahteve, ki jih za mednarodne statistike postavlja OZN, dal pa bo tudi kup zanimivih podatkov, za katere tudi občine na svojih področjih ne vedo. To so1 podatki o stanovanjih, poslopjih, kmetijskih površinah, ob-delanosti zemlje in podobno. S tem bodo zbrani podatki o' stanovanjskem standardu našega prebivalstva, še bolj pomembni pa bodo ti podatki za gospodarno kmetijsko politiko. Se en podatek: popis bo izpeljalo približno devet tisoč popisovalcev. Prem ogo vod med Poljsko in Avstrijo? Tudi Avstrija, kjer so se prebivalci z referendumom odpovedali jedrski energiji, se je znašla v velikih energetskih zadregah. Izhod iščejo Avstrijci v premogu, ki pa ga sami nimajo dovolj, ampak ga morajo uvažati. Zaradi manjših Prevoznih stroškov ga uvažajo največ iz Poljske. Zdaj se nekateri strokovnjaki ogrevajo za to, da bi zgradili kar pravi „premogovod" iz Katovvic do Linza. Drugi spet priporočajo, da bi začeli premog utekočinja-ti ali uplinjati in bi ga prevažali v takem stanju. Za kaj se bodo Avstrijci odločili, se še ne ve, zlasti ker nekateri menijo, da Preveč enostranska odvisnost od vzhodnega premoga ne bi bila dobra. Jok FILIPČIČ, dipl. gr. ing., prejema diplomo za inventivni predlog „Izvedba anniranobetonskih plošč na večjih višinah14 (foto: Borsan) Delo konference delegacij Pogovor s Kristino Frantar, predsednico konference delegacij za zdravstvo V aprila 1978 ste bila izvoljena za predsednika konference delegacij za področje zdravstva. Ker je od tedaj preteklo že dve leti in pol, prosim, če malo opišete delo konference, ki jo vodite? Kristina FRANTAR, predsednica konference delegacij za zdravstvo (foto: Borsan). — Pred vsakim zborom občinske zdravstvene skupnosti predsednik pregleda material in seznani ostale delegate z vsebino zbora uporabnikov. Preštudiramo morebitne pripombe in zavzamemo stališče, ki ga bo zastopal delegat na seji zbora, občinske zdravstvene skupnosti. Po vsakem zboru nas udeleženi delegat obvesti o sklepih zbora občinske zdravstvene skupnosti. Kako usklajujete stališča delegatov delegacij posameznih TOZD? — Stališča delegatov delegacij Posameznih TOZD vsklajujemo na sestankih pred zborom. 'lakšna so vaša mnenja glede vpliva na odločanje delavcev preko vas delegatov v zboru uporabnikov? — Delavci imajo vpliv na odločanje preko nas delegatov na zboru delegatov po večini mišljenj. Ali ste zadovoljni z gradivi, ki vam jih pošiljajo strokovne službe SIS? — Gradivo prihaja redno, obširno in pravočasno, tako, da ga lahko temeljito pregledamo pred zborom- Kakšna je pomoč DPD in strokovnih služb v naši DO? — Pomoč strokovnih služb v naši DO je zadovoljiva. Kako je s pritokom informacij preko delegatov v delegatsko bazo in kaj bi bilo na tem potrebno storiti? - Informacije preko delegatov v delegatsko bazo niso zadovoljive. Nekateri delegati TOZD so več dni odsotni z dela (terensko delo) in se ne morejo sestajati in pogovoriti o problemih, ki nastopajo v zdravstvu. Moje mnenje je, da se v bodoče v zbor zdravstva izvolijo delegati, ki so dosegljivi in pripravljeni delati. Glede na to, da je občinska zdravstvena skupnost v finančnih težavah, ste se! verjetno dokaj pogosto sestajali? - Sestajamo se zelo pogosto. Naše debate so zelo ostre, ker se prispevki DO, prav tako pa tudi osebna udeležba delavcev pri obisku zdravstvenih delavcev, stalno povečujejo. Le redko kdaj pa se naleti na zdravstveno osebje, ki se vsaj normalno potrudi okrog delavca. . . Delavcu glede na veliko denarno udeležbo premalo nudimo. Odnos zdravstvenega osebja do delavca bi se moral izboljšati, saj so delavci nemalokrat ogorčeni nad nepravilnim odnosom do bolnika- Taki problemi so bili podani na zboru občinske zdravstvene skupnosti uporabnikov. B. K. Predvsem potrebujemo delovne delegacije! Vi, tovariš Šlejkovec, ste predsednik konference delegacij za stanovanjsko gospodarstvo, pri katerem se delavec PIONIRJA pojavlja s širšimi interesi, to je kot izvajalec — graditelj stanovanj in uporabnik stanovanja. Prav zaradi tega mislim, da je to ena izmed konferenc delegacij, ki je bila glede na odprto vprašanje in interes v našem kolektivu in občini ena izmed najbolj aktivnih. Prosim, da poveste kako deluje ta delegacija? — Stanovanjska problematika je prav gotovo eno najbolj perečih področij, še zlasti za tiste, ki tega vprašanja nimajo zadovoljivo rešenega. Teh pa žal pri Pionirju ni malo, zato bi bilo pričakovati, da je temu primerno aktivna tudi konferenca delegacij za stanovanjsko gospodarstvo, ki zastopa inte- rese naših delavcev v zboru uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti Novo mesto. V konferenco so povezane delegacije vseh TOZD SGP Pionir na novomeškem področju ter delegacija Keramike. V tem mandatnem obdobju se je konferenca sestala šestkrat skupščina stanovanjske skupnosti pa je imala 7 sej. V zboru uporabnikov skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti imamo dve delegatski mesti in sta se skoraj vseh sej udeležila oba delegata, ki jih vsakokrat izvolimo pred sejo skupščine. Na sejah smo razpravljali o gradivu za sejo skupščine in nanj posredovali tudi nekatere pripombe, vendar s tem še ni rečeno, da je delegacija aktivna. Konferenca delegacij naj bi bila tista, ki bi uskladila pripombe delegacij posameznih TOZD in jih posredovala skupščini stanovanjske skupnosti, vendar s strani TOZD dobimo le redke pripombe- Pionir ima kot izvajalec stanovanjske gradnje svoje delegate tudi v zboru izvajalcev, vendar bi o tem lahko kaj več povedal predsednik zbora izvajalcev tov. Zupančič Pavel iz TOZD gr. sektor Novo mesto. Kaj bi bilo potrebno, da bi se njeno delo še okrepilo? — Da bi okrepili delo konference delegacij za stanovanjsko gospodarstvo je nujno, da najprej postanejo aktivne delegacije po TOZD. ki so povezane v to konferenco. Za neaktivnost so v veliki meri kriva tudi gradiva za seje, ki so preobširna. Delegat potrebuje precej časa že, da gradivo preštudira, če je to sploh utegnil, saj nekateri delegati po TOŽD izjavljajo, da sploh niso videli gradiva, čeprav ga stanovanjska skupnost redno pošilja vsem TOZD. Je usposobljenost delegatov ustrezna? Ali se pri tem pozna izobraževanje, ki smo ga imeli v letu 1979 za vse delegate delegacij? — Nekateri delegati so dovolj usposobleni za delo v delegaciji, drugi tudi ne. Žal so ravno tisti, ki so za delo sposobni, preveč vsestransko angažirani in se ne morejo dovolj posvetiti delu v delegaciji. Sodim, da izobraževanje delegatov v letu 1979 ni veliko pripomoglo k usposobljenosti, saj je bila udeležba na seminarjih izredno slaba in se jih niso udeleževali ravno tisti, ki bi jim seminarji najbolj koristili. Kako pripravljeni prihajajo delegati delegacij posameznih TOZD na samo konferenco? — Na to vprašanje sem deloma odgovoril že v začetku. Ravno to je najbolj kritična Miha ŠLEJKOVEC, predsednik konference delegacij za stanovanjsko gospodarstvo (foto: Borsan). točka, pa najbrž ne samo naše, temveč vseh delegacij. Večina delegatov o problematiki ne razpravlja v svojem ožjem krogu, zato ne morejo priti na sejo pripravljeni, čeprav ima vsaka TOZD v svojih samoupravnih aktih lepo opredeljeno vlogo delegacij. Ali ocenjujete, da imamo v naših samoupravnih aktih vlogo in mesto delegacij in konference delegatov dovolj vsebinsko opredeljeno, še posebej, če upoštevamo, da delegatski sistem deluje šele od leta 1974 dalje — delavski sveti pa že 30 let? — Menim, da imamo pravice, dolžnosti ter vlogo in mesto delegacij in konferenc delegacij dovolj opredeljene v statutih vseh temeljnih organizacij združenega dela in delovne skupnosti. Kakšna je pomoč strokovnih služb v naši DO in DPO vam? - Če se delegacija zanima oz. prosi za pomoč, jo tudi dobi, verjetno pa je tudi interes same delegacije na tem področju premajhen. Vsekakor bi bilo treba pri Honiiju delegatskemu sistemu, ki traja že drugo mandatno obdobje, posvetiti še več pozornosti, tako s strani služb in družbenopolitičnih organizacij, kot tudi delegatov samih, saj vemo, da delegatski sistem še ni zaživel tako, kot smo si to predstavljali. B. K. Na osnovnih šolah imamo 388 učiteljev Na osnovnih šolah v novomeški občini poučuje v šol. letu 1980/81 388 učiteljev. Od tega jih uči v razrednem pouku 181, enako število v predmetnem pouku, 26 pa v razrednem in predmetnem pouku. Še vedno je 9,2 % učiteljev brez ustrezne izobrazbe. Pogled na del slavljencev na decemberski prireditvi za jubilante in upokojence kije bila v Domu JLA v Novem mestu (foto: Borsan). Komunisti v boju za stabilizacijo Za nami je leto, ki je bilo zelo dinamično in po svoje zelo naporno. Leto, ki ga bomo pomnili po marsičem, ker so dogajanja v njem vplivala na naš način življenja. Komunisti smo v tem letu skušali biti čimbolj v sredini dogajanj in s svojo ustvarjalnostjo delovati in usmerjati družbene tokove k stabilizaciji gospodarstva in poglabljanju političnega sistema socialističnega samoupravljanja. Skrbno smo analizirali razmere ter si v skladu s splošno zastavljenimi cilji v družbi, zastavljali naloge, ki so bile dokaj uspešno uresničene. 300 komunistov, kolikor jih je v naši delovni organizaciji, je začelo bolj trdno biti bitko za doslednje uresničevanje tistega, kar je rečeno na 13. seji CK ZKJ in 8. seji CK ZKS. Samo dejstvo, da se posamezne OOZK sestajajo redno, vsak mesec, nam pove, da komunisti sproti spremljajo dogajanja in usmerjajo različna stremljenja v pravo smer. Precej močno je čutiti, da so komunisti začeli zaostrovati osebno odgovornost vsakega člana ZK za uresničevanje zastavljenih ciljev. Stabilizacijska prizadevanja v družbi zahtevajo korenite spremembe odnosov v vseh sferah dela in življenja slehernega delavca in občana in poglabljanje samoupravnih socialističnih odnosov ter bolj kreativnih odnosov do dela. Skratka, stabilizacija pomeni bolj dosledno uresničevanje Zakona o združenem delu v vseh njegovih razsežnostih. Komunisti smo in moramo pn uresničevanju teh nalog dati svoj prispevek. V preteklem letu nismo uspeli izpeljati zbora vseh komunistov delovne organizacije, na katerem naj bi zastavili enotno politično akcijo za uresničevanje skupnih ciljev, ki jih imamo v Pionirju. To bo potrebno uresničiti v začetku tega leta. Potrebno se bo dogovoriti, kako in kaj bodo komunisti delovali za uresničevanje nalog, kot so: področje planiranja, delitev po delu, odnosi med TOZD, razvoj, svobodna menjava dela, investicije, delo na tujem, splošni ljudski odpor, usmege-no izobraževanje, kadrovska politika nasploh, itd. Pred nami je vrsta zelo odgovornih nalog, ki jih bomo lahko uresničili edino, če se bo sleherni član kolektiva zavedal in obnašal tako, kot to narekujejo razmere in zahteve dobrega gospodarjenja. Danes se bo treba marsičemu odpovedati, da se bo omogočil ustrezen razvoj, ki bo zagotavljal boljši jutri. MARTIN PUNGERČAR Srečanje jubilantov in upokojencev Tako kot vsako leto, je bilo tudi na letošnjem slavju, ki je združilo mnoge delavce in upokojence, sicer raztresene po gradbiščih širom Slovenije in Jugoslavije, mnogo prisrčnih srečanj in stiskov rok. V soboto 13. decembra je bila v Domu JLA v Novem mestu svečana prireditev ob podelitvi priznanj za vse tiste, ki jim je v letu 1980 poteklo 10, 20, 25 in 30 let delovne dobe in za člane kolektiva, ki so se upokojili. Podeljene so bile tudi tri zlate plakete Pionirja, ki so jih prejeli tovariši Franc PUTERLE - Cure, Anton LJUBIČ, dipl. gr. ing- polkovnik in Franc DOLENC, dipl. gr. ing., polkovnik. Slavnostni nagovor je imel glavni direktor Slavko GUŠTIN, diplome in nagrade pa je skupaj z njim podeljaval s prisrčnim stiskom rok predsednik DS delovne organizacije Karel KOŠIR. 304et dela so praznovali: — iz TOZD gradbeni sektor Novo mesto Marjan Mesarič, — iz TOZD gradbeni sektor Krško Vladimir Kežman in Tudi Tomše, — iz TOZD Lesni obrat Jože Retelj, — iz DSSS Jožica Volk in Ljubo Propadalo. 25 let dela so praznovali: — iz TOZD gradbeni sektor Novo mesto Jože Blažič, Anton Gačnik, Alojz Glavič, — iz TOZD gradbeni sektor Ljubljana Ivan Zorenč, Franc Zupančič, Jože Žugelj, — iz TOZD gradbeni sektor Krško Avgust Kovač, — iz TOZD Strojno prometni obrat Slavko Hočevar, — iz TOZD Mehansko kovinski obrat Marjan Drenovec, Anton Kraševec, Herman Povše, — iz TOZD Lesni obrat Franc Oštir, Ivan Plantan, — iz DSSS Ivanka Martinovih, Marica Panker in Alojz Hribar. 20 let dela so praznovali: — iz TOZD gradbeni sektor Novo mesto Franc Bačar, Cveto Blagojevič, Alojz Gorjanc, Alojz Hrastar, Franc Hrovat, Alojz Kocjan, Martin Kosec, Salih Lakič, Alojz Lindič, Anton Nučič, Alojz Ovniček, Stanko Poslek, — iz TOZD gradbeni sektor Ljubljana Andrej Čavlek, Hasib Hadžalič, Blaž Kujavec, Aleksander Kundih, Drago Pavičič, Josip Poslek, Valentin Pečaver in Rifel Zenkič, — iz TOZD gradbeni sektor ’h*ško Karel Bratanič, Mijo Droždan, Martin Kodrič, Ivan Kovačič, Anton Leskovšek, Franc Predanič, Anton Račič, Edvard Šekoranja, Franc Vidmar, Maks Žižek, — iz TOZD TOGREL Ivan Bračun, Justin Kodrič, — iz TOZD Strojno prometni obrat Marjan Hribar, Josip Količ, Alojz Marolt, Lado Osolnik, Viktor Per, — iz TOZD Mehansko kovinski obrat Anton Becele, Stanislav Hočevar in Jože Kic, — iz TOZD Lesni obrat Marjan Bukovec, Franc Miklič, — iz TOZD Projektivni biro Rudolf R>bič — iz TOZD Tehnična komerciala in inženiring Bogdan Hren, Nkolaj Jaklič in Jože Lukan, — iz DSSS Jožefa Sintič in Miha Hervol. 10 let dela so praznovali: — iz TOZD gradbeni sektor Novo mesto Devad Bajrektare-vič, Jože Bele, Agan Delič, Djemal Delič, Vlado Došlič, Velija Dukič, Ibrahim Džanano-vič, Uzeir Jakupovi, Ivan Jenič, Franc Jereb, Pero Jukič, Milan Marič, Milovan Milanko-vič, Mehmed Mujič, Maralin Mujič, Dušan Nikolič, Juso Ostrvica, Viktor Pavšič, Josip Progomet, Leopold Saje, Alojz Starič, Dragomir Stojičič, Ivan Štokič, Ivan Vertuš, Ljubomir Vujčič, Ibrahim Durakoviič, — iz TOZD gradbeni sektor Ljubljana Ismet Babič, Ned-željko Bajič, Omer „Baltič, (Nadaljevanje s 4. str.) Ljudvik Beč, Ibrahim Cižmič, Slavko Djaduh, Štefan Horvat, Besim Hrnič, Eniz Hmič, Jakub Humič, Živojin Ilič, Dragoljub Ivanovič, Zekerijah Kaijaševič, Ismet Kurbegovič, Ivan Lakner, Stojan Ljubinkovič, Hasan Mahi č, Rajko Matkovič, Svetozar Miljkovič, Mitar Milovanovič, Kasim Mujegič, Munib Muminovič, Borko Nedakovi, Avdo Nukič, Munib Nukič, Hamid Porčič, Ljubo Savič, Smajo Smajič, Ilija Spasojevič, Marko Stojčević, Derviš Trnjanin, Feud Velič, DžulagaVilič, Slavko Žučko, Vjekoslav Žučko, — iz TOZD gradveni sektor Kr§co Ivan Bratanič, Anton Deržič, Franc Galič, Mehmed Gluhič, Maks Godler, Muharam Hamuhč, Mustafa Hodžič, Franc Ivanjšek, Joviča Jovanovič, Grga Jurlina, Franc Kržan, Dimitrije Milenkovič, Radosav Milovanovi, Hasib Nadarevič, Stanislav Nikolič, Ibrahim Omerovič, Mehmed Omerovič, Mihajlo Panič, Aleksa Pedič, Vekoslav Petek, Anton Prah, Janez Prišelj, Hasan Ramič, Snil Ramič, Martin Stanič, Dragomir Stankovič, Jovan Stojanovič, Bajro Subašič, Franc Škofljanc, Dragoljub Trivunović, Čedo Vasič, Miloš Vidakovič, Rihard Voljč, Franc Yolk, Ivan Žabkar, Niko Živkovič, — iz TOZD gradbeni sektor Zagreb Karel Cepin, Tomislav Jovanovič, Ljubko Lovrič, Sa-bit Omerovič, Niko Sičanica, Boško Živkovič, Ante Nenadič, Omer Mujakič, Marjan Šalamun, Ivan Batista, — iz TOZD TOGREL Jože Jelovšek, Ignac Kolman, Alojz Koprez, Jože Tomažin, Med jubilanti 30—letniki je vletu 1980 tudi tovarišica Jožica VOLK (foto: Janez Pavlin). — iz TOZD Strojno prometni obrat Franc Bobnar, Franc Henigman, Anton Kastelic, Jovan Lužija, Martin Novak,! Željko Popovič, Maijan Seni-čar, Franjo D urni č, — iz TOZD Mehansko kovinski obrat Alojz Bračko, Štefan Vovko, Franc Zorič, — iz TOZD Lesni obrat Zofija Cimprič, — iz TOZD Tehnična komerciala in inženiring Franc Kuzma — in iz DSSS Kristina Bartolj, Cita Bračko, Darinka Krevs, Amalija Tomšič, Miha Šlejkovec. Priznanje za dolgoletno delo na področju informiranja je dobil Miloš Jakopec, zunanji sodelavec. Glavni direktor Slavko Guštin, Anton Ljubič, dipl. gr. ing., polkovnik, dobitnik zlate plakete, in Karel Košir, predsednik DS DO (foto: Borsan). V 1980 so se upokojili: — iz TOZD gradbeni sektor Ilovo mesto Martina Babič, Marija Luzar, Franjo Antolaš, Jasim Dautovič, Franc Frlan, Vašo Janjilovič, Pavel Krištof, Bogosav Stanimirovič, Anton Šušteršič, — iz TOZD gradbeni sektor Ljubljana Karel Časar, Derviš Matrič, Jurij Podrepšek, — iz TOZD gradbeni sektor KiSco Rozalija Dernikovič Julijana Ivič, Mijo Lozančič, Radosav Milovanovič , Abdulah Šibonjič, Ljubomir Trailovi, — iz TOZD gradbeni sektor Zagreb Stipe Pavlovič, — iz TOZD Lesni obrat Sergej Sekač, — iz TOZD Projektivni biro Ana Erpe, — iz DSSS Jožica Bednaršek, Mihaela Mihič, Terezija Sinrajh in Ana Pavlin. Prireditev je spremljal pester kulturni program, ki so ga izvedli znani umetniki. B.K. Anton Ljubič, dipl. gr. ing., polkovnik Posamezniki ne pišejo zgodovine, vendar vplivajo nanjo, jo pospešijo. Z njihovo pomočjo lahko preskoči celo obdobje. To velja tudi za delovne organizacije. So ljudje, ki so s svojo osebnostjo in svojim delom spremenili tok našega razvoja. Se veliko večje zahvale je vredno to, da so ti ljudje izven našega kolektiva. To so ljudje, ki so se usodno povezali z imenom delovne organizacije Pionir. Eden tistih, ki so s svojim delom pripomogli k tako hitremu razcvetu našega kolektiva, je ing. Ljubič Anton, do pred kratkim načelnik investicijske gradnje Vojne pošte Ljubljana- Njegovo ime se je pričelo zarisovati v zgodovini našega kolektiva v letih, ko je bilo nujno uvajati nove tehnologije, ko je napredek in čas zahteval hitre korake k tehnološkemu vzponu. Le malokdo je zaupal novemu, nepreizkušenemu. Pre-nekateri so se izogibali riziku, povezanim z novotarijami v tehnologiji, z nepreizkušenim in nepotrjenim .. . Vendar so posamezniki, ki verjamejo v napredek, ki zaupajo in sodelujejo pri uvajanju tehnoloških revolucij. In za našo delovno organizacijo je bil to ing. Anton Ljubič, človek, ki je s svojimi dejanji Pionirju vlil zaupanje in gotovost, da le tehnološki napredek pelje k večjim uspehom in nenehnemu napredku. Z njegovim sodelovanjerr smo v naše poslovanje uvedi tehnologijo litega betona velikopanelnimi opaži, ki so tistem času pomenili veli) korak v napredku slovenskeg gradbeništva. Zaupanje je rodil sadove: rasla so naselja M ostali, rasli so domovi, katerih je našla dom prenekat ra družina. Čas hiti, mi j ostajamo in hvaležnost storjeno ne sme izostati, za kolektiv SGP Pionir izre najglobljo hvaležnost tov. LJ BIČU s tem, da mu daje najvi priznanje kolektiva — PLAK TO Z ZLATIM ZNAK( PIONIR. Prisrčne čestitke glavnega direktorja Ivanki Martinovič za 25 let dela pri Pionirju (foto: Borsan). Franc Dolenc, dipl. gr. ing., polkovnik Pionirje po letu 1965 pričel preraščati republiške meje. Nagli razvoj slovenskega gradbeništva in še posebno Pionirja, kot enega izmed vodilnih gradbenih kolektivov v slovenskem prostoru, je silil vstop v jugoslovanski gradbeni prostor. To ni bila lahka naloga. Težko je bilo pridobiti zaupanje in v delu ni uspehov, če v njem ni porok pristni človeški odnos, ki pogojuje uspeh. Vendar so ljudje, ki znajo prerasti birokratizem fn formalizem, so ljudje, ki s svojim osebnim prizadevanjem in delom lomijo kopja nezaupanju in napuhu . .. Eden teh je prav gotovo polkovnik FRANC DOLENC, dipl. gr. ing. Skorajda brez pretiravanja lahko zatrdimo, da je tovariš DOLENC med prvimi, ki je Pionirju zaupal in mu dal možnost, da se izkaže izven slovenskih meja. To zaupanje ni bilo majhno, saj je tovariš DOLENC pri tem Pionirjevem delu na področju Zagreba in širše Hrvatske sodeloval ustvarjalno in vzpodbudno. V tem času je pričel Pionir uvajati in razvijati TOGREL hale tudi v stanovanjski izgradnji in objektih infrastrukture. Nov, velik korak v tehnološkem napredku. Kdo bi si tedaj upal trditi, da bo le nekaj let zatem sistem TOGREL hal uveden takorekoč v vseh zvrsteh gradnje. Na tisoče in tisoče kvadratnih metrov teh hal stoji in služi svojemu namenu širom Jugoslavije. Vrtci, šole, upravne zgradbe, stanovanja, športne dvorane, razstavni prostori. ■ - uporabnost teh hal je postala neomejena. Tovariš DOLENC je s svojim osebnim prizadevanjem prerasel čiste komercialno tehnološke odnose, odnose investitor — izvajalec, njegovo delo je bilo' polno osebnega čutenja, človečnosti in zaupanja. V tem je veličina polkovnika FRANCA DOLENCA, kateremu kolektiv Pionirja s hvaležnostjo izreka najvišje priznanje delovne organizacije v obliki PLAKETE Z ZLATIM ZNAKOM PIONIR. Franc Puterle -Cure Bila so težka leta po drugi1 svetovni vojni. Naše gospodarstvo, rojeno iz uničene in porušene Jugoslavije, je zahtevalo odločne ljudi, na katerih „ , , c^rpmlinvi ramena je bilo položeno breme Prvak ljubljanske Opere Ladko Korošec je pel ob spremljavi napredka, korenite preobrazbe harmonike na srečanju vDomu JLA (foto: Borsan). gospodarstva in družbene ureditve. To niso bile lahke naloge, saj je bil celotni dmžbeni razvoj posledica teh težkih in krčevitih začetkov. Mimo lahko danes trdimo, da je tovariš FRANC PUTERLE - CURE eden izmed nosilcev oziroma1 pionirjev slovenskega gospodarstva. V letu 1958, v času, ko je slovensko gospodarstvo moralo dokazovati svojo zrelost, je tovariš FRANC PUTERLE prevzel nadvse odgovorno nalogo glavnega direktorja živilskega kombinata ŽITO Ljubljana- To ni bila lahka naloga, vendar je tovariš Puterle s svojimi življenjskimi izkušnjami in partizansko prekanjenostjo iz dneva v dan, iz leta v leto bil bitke s težavami, katerimi ni hotel priznati premoči- Skorajda dve desetletji je nalagal breme odgovornosti na svoja ramena in ni štedil s svojimi močmi- Minevala so leta, tovariš Cure pa ni priznaval in tudi poznal ni porazov. Življenje mu je nalagalo dolžnosti in on jih je premagoval z vztrajnim delom in velikim samoodrekanjem. Vseh teh dvajset let je njegovo delo tesno povezano s slovenskim gradbeništvom. Danes lahko z veseljem ugotovimo, da je tovariš PUTERLE usodno posegal tudi v razvoj naše delovne organizacije, saj je kot glavni direktor Žita Ljubljana, kot človek, ki je zaupal v slovensko gradbeništvo, v veliki meri pripomogel k razvoju našega kolektiva in njegovega tehnološkega napredka- Nešteto objektov je zraslo v tem sodelovanju, še posebej pa smo veseli žitnih silosov, pri katerih smo prav na iniciativo tovariša PUTERLA uvedli v našo tehnologijo drsne opaže. To so bile kratke in skromne iniciative, a veliki koraki za naš tehnološki napredek in z njim je neizbrisno povezano ime tovariša FRANCA PUTERLA — CURETA, kateremu se, kolektiv SGP PIONIR zahvaljuje s podelitvijo najvišjega priznanja delovne organizacije - PLAKETO Z ZLATIM ZNAKOM PIONIR. II. memorial Ivana Kočevarja Kegljaška sekcija pri Sindikalnem športnem društvu Pio nir Novo mesto je 13. in 14. decembra 1980 na kegljišču Loka v Novem mestu organizirala kegljaško tekmovanje II-memorialni turnir Ivana Kočevarja v borbenih igrah. Tekmovanje se je pričelo zi otvoritveno slovesnostjo v prisotnosti soproge pok. Ivana Kočevarja in ostalih gostov. Prisotne tekmovalce in goste je pozdravil predsednik izvršnega odbora SSD „Pionir” Novo mesto tov. Alojz Jožef, ki je obudil spomin na pokojnika s krajšim govorom in otvoril prireditev. V imenu udeležencev letošnjega tekmovanja je delegacija ponesla spominski venec na grob pok. Ivana Kočevarja. Po končani otvoritveni slovesnosti so ekipe pričele tekmovanje, katerega se je udeležilo 20 ekip. Te so dosegle naslednje rezultate in uvrstitve: 1. KONSTRUKTOR Maribor, (442, 418) 860 kegljev 2. INGRAD Celje,; (401, 445), 846 kegljev 3. IMV Novo mesto, (425, 405) 830 kegljev 4. PIONIR Novo mesto, (440, 388) 828 kegljev 5. ZARJA Kamnik, (412, 385) 797 kegljev 6. GROSUPLJE Grosuplje, (396,389) 785 kegljev 7. KK ŽELEZNIČAR Novo mesto, (397, 382) 779 kegljev 8. CEMENTARNA Trbovlje, (360,411) 771 kegljev 9. NOVOTEKS Novo mesto, (365, 398) 763 kegljev 10. RUDAR Črnomelj, (388, 373) 761 kegljev 11. OBNOVA Celje, (354, 405) 759 kegljev 12. SLOV. CESTE - TEHNIKA Lj., (376, 381) 757 kegljev 13. VETERANI Novo mesto, (394, 357) 751 kegljev 14. TEHNIK Škofja Loka, (350,397) 747 kegljev 15. BETON - ZASAVJE Zagorje, (374, 364) 738 kegljev 16. ZIDAR Kočevje, (315, 420) 735 kegljev 17. PARTIZAN Brežice, (369, 366) 735 kegljev 18. STAVBENIK Koper, (342, 369) 711 kegljev 19. GRADIŠČE Cerknica, (333,349) 682 kegljev 20. BEŽIGRAD Ljiljana, (341, 332) 673 kegljev f Udeležba povabljenih ekip je bila dobra, tako da je bila glede na pomen tekmovanja zagotovljena številnost in kvaliteta. Tudi samo tekmovanje je bilo organizirano tako, da se je' kvaliteta rezultatov in tekmovalno vzdušje stopnjevalo od nastopa do nastopa in je bil nastop zadnje skupine resnični finale tekmovanja, saj se ob glasnem šprotnem navijanju do zadnjih metov ni vedelo, kdo bo končni zmagovalec in kdo uvrščen na ostala mesta. Tekmovanje samo je potekalo ob vzorni organizaciji in brez zastojev, v zadovoljstvo vseh sodelujočih ekip, ki so zagotovile, da se bodo tudi v bodoče odzvale našemu pozivu in se udeležile tekmovanja. Po končanem tekmovanju je bila zaključna slovesnost zl razglasitvijo rezultatov in podelitvijo priznanj. Pokale za L, II. in III. mesto sta podelila kapetanom ekip predsednik delavskega sveta tov. Karel Košir in tov. Vida Kočevarjeva, vsem ekipam pa tudi spominsko priznanje za sodelovanje. Ob zaključku je bil tov. Vidi Kočevarjevi predan spominski album in cvetje, kar so vsii prisotni nagradili z dolgotrajnim aplavzom. To je bil iskren in prisrčen dokaz, daje letošnja Prireditev v celoti lepo uspela. Športniki so tako še enkrat na najlepši in najbolj neposreden način počastili spomin na Mojega velikega vzornika. IVAN ROVAN Kaj berejo srednješolci? Profesor Tone Fink je na novomeški poklicni kovinarski šoli izvedel kratko anketo o tem, katere časnike in časopise bere mladina v prostem času (in morda tudi med poukom). Iz ugotovitev ankete je razvidno, da največ učencev, kar 61 odst., bere Dolenjski list. Sledi mu Antena z 32 odst., in Zabavnik z 31 odst. Časopis Mladina je z 10 odst. na predzadnjem mestu. V drugi Polovici lestvice popularnosti je tudi naš osrednji dnevnik DELO. V komentarju prof. Fink razlaga, da Delo zelo malo berejo v nižjih razredih, se pa odstotek bralnosti močno poveča v višjih razredih, kar je predvsem posedica učnega načrta, da se učenci seznanjajo s tekočimi političnimi in gospodarskimi dogajanji po svetu. Občni zbor strelske družine PIONIR 12. decembra 1980 smo se zbrali strelci in strelke na vsakoletnem občnem zboru, ki se je uvodoma začel z družinskim tekmovanjem z zračno puško. Po končanem tekmovanju in razglasitvi rezultatov je tov-Alojz Jožef predsednik SD Pionir, odprl občni zbor. Poudaril je pomembnost strelskega športa za rekreacijo v delovni organizaciji in za SLO ter izkazal zaskrbljenost zaradi ukinitve tekmovanj, saj so se organizatorji in društva znašla v finančnih težavah. Tehnična komisija je podala poročilo o delu in strelskih uspehih v letu 1980: — SD Pionir se je kot najuspešnejša panoga SŠD Pionir udeležila vrste tekmovanj občinskega, medobčinskega ter republiškega merila in dosegla vrsto odličnih rezultatov ter dva občinska rekorda v ekipni konkurenci,' — na medobočinskem tekmovanju v Črnomlju z ekipami iz Trebnjega, Duge Rese, Črnomlja in Novega mesta (ekipa Pionirja) je zasedla obe ekipni prvi mesti, tako moško kot žensko, ter prva dva mesta v moški in ženski konkurenci posameznikov, — na strelski ligi za ženske v Kočevju 2. mesto. — na republiškem tekmovanju v. Slovenskih Konjicah 2. mesto za žensko ekipo, — na najbolj pomembnem tekmovanju Pionirjevih strelcev na športnih igrah gradbenih delavcev Slovenije: 1. mesto moški in 1. mesto ženske ter najboljša ekipna rezultata — občinska rekorda: moški 877 krogov in ženske 525 krogov — v jesenskem delu zmagovalci delavskih športnih iger ter prva dva mesta v moški in ženski konkurenci posamezno. Našteti so le najpomembnejši rezultati, ki so plod marljivega treninga in resnega dela samih strelcev in vodstva. Za strelsko družino Pionir so v letu 1981 tekmovali: _ moška ekipa: Čelesnik Stane, Židanek Franc, Poljak Bahrija, Kos Dušan, Kovačevič Hasan, Fink Lojze, Mahmič Husein, Mrvar Igor, Zupančič Miran, Pelko Jože, Ribič Jože ženska ekipa: Šega Štefka, Bučar Metka, Bračko Martina, Medle Sonja, Kos Smiljana Tehnična komisija je Sprejela plan dela za leto 1981: treningi strelcev dvakrat tedensko po' dve uri, udeležba na tekmovanjih v okviru Novega mesta, v medobčinskem merilu in republiških tekmovanjih. Po končanem tehničnem poročilu so bile volitve v nov upravni odbor in sicer za dobo dveh let: Predsednik: Jožef Alojz Tehnično vodstvo: Ribič Jože, Bučar Metka Tajnica: Šega Štefka Vodja moške ekipe: Židanek Franc Vodja ženske ekipe: Bračko Martina Po podanem poročilu predsednika in tehnične komisije ter po končanih volitvah se je razvnela diskusija o bodočem delu SD Pionir, o novih tehničnih strelskih pripomočkih in o dosedanjem delu strelske družine. JOŽE Martina Krpana bi potrebovali.. . Menda vsi mlajši Sovenci dobro vedo, s kakšno obrtjo se je ukvarjal legendarni Martin Krpan. Dokler ni premagal krutega Brdavsa, je sol tihotapil, potem pa jo je s cesarskim dovoljenjem uvažal . . . To počnemo še danes. Jugoslavija bo letos uvozila 480.000 ton te surovine, ki pa vendarle v neizmernih količinah pljuska ob našo kamenito obalo vzdolž Jadranskega morja. Pridobivanje soli v Jugoslaviji je zastarelo, načrtovano tovarno soli v slovenskem Primorju pa bi v srednjeročnem planu zaman iskali — kljub temu, da projekt ustreza vsem predpisanim merilom za naložbe. Samo Slovenija zdaj porabi na leto 80.000 ton soli, do leta 1985 pa bodo te potrebe še veliko večje- Učni uspeh v šolskem letu 1979/80 Po podatkih, ki jih je zbral komite za družbeni razvoj o novomeških srednjih in poklicnih šolah za leto 1979/80, je bilo na vseh šolah 111 oddelkov s 3358 učenci. Od teh učencev jih je 3163 ali 94,2 % uspešno zaključilo šolsko leto, padlo pa jih je 5,9 %. Naša ekipa na II. Memorialu Ivana Kočevarja. Organiziranost inventivne djelatnosti u SGP PIONIR U ponedjeljak 22. 12. 1980 bila je mala svečanost u sobi za sjednice RZZS. Naime, komisija za inventivnu djelatnost u SGP Pionir organizirala je svečanu podjelu diploma i znački radnicima inventivnih prijedloga. Osim nagrađenih na svečanosti su učestvovali i predstavnici samoupravnih organa i druš-tvenopolitičkih organizacija, a same diploma podijelio je glavni direktor drug Slavko Guštin. Ubuduće bi se priredba takve vrste trebala svake godine organizirati u mjesecu decembru. Njena je svrha u prvom redu javno izraziti priznanje i zahvalnost radnicima koji su se aktivno i uspješno uključili u inventivnu djelatnost, a usput se nadamo da če na takav način inovatarski rad dobiti na popularizaciji i da če sa razmahati na veči krug zaposlenih u našoj RO. Pojam ,inovacija" u svijetu je obrazložen u različitim varijantama koje na kraju dođe do iste definicije da inovacija znači „raditi nove stvari ili raditi stvari, koje su več napravljene, na nov način". Time se svjesno ili nesvjesno čovječanstvo bori več od svog početka. Prva registracija inventivne djelatnosti može se nači u en-gleškom zakonu o monopolima iz 1624 godine koja pominje podjelu patenata. Organizirano podsticanje, praćenje, registraciju i pravu zaštitu inventivne djelatnosti prvi put je odredila pariška konvencija" iz 1883 godine. Kod nas je uspon inventivne djelatnosti počeo poslije 1950 godina, a 1975 godina bila je proglašena za godinu inovacija i zaštite prava industrijskog vlasništva. Ove je godine i naša RO organizirano pristopila podsti-canju radnika na području inventivne djelatnosti te sistematski počela skupljati i registrirati inventivne prijedloge. Kao osnova za to služio je „Pra-vilnk o investivnoj djelatnosti" koji je učvojen na sjednici RS RO 28. 2.1975,a 27.12. 1976 bila je zaključkom RS RO imenovana stručna komisija za inventivnu djelatnost, kojoj upravo ovih dana ističe četvo-rogodnji mandatni rok. Komisija za inventivnu djelatnost je u svojim mogućnostima nastojala aktivirati inovator -ski rad, ali o posebnom uspjehu tih nastojanja ne možemo govoriti. Kao što je karakteristično za naše društvo kao cjelinu, i u našoj RO zapostavljeno je vlastito tehnološko stvaranje. Ako ubuduće budemo htjeli postići bolje rezultate, morat čemo se bolje organizirati, a prije svega pokazati više volje i rastojanja kako na području istraživanja i razvoja, tako i na vrednovanju umskog rada i uvođenja inovacija u proizvodnju. Obzirom na to da se kod nas tek zadnjih par godina organizi- Med jubilanti 1980 je bil tuđi direktor TOZD gradbeni sektor Krško Vladimir KEŽMAN, ki je slavil 30—letnico dela pri „PIONIRJU” (foto: Borsan). rano radi na inventivnom području, rezultate ne možemo u cjelini ocijeniti ako negativne, a posebno jer se upravo u zadnje vrijeme osječa veče interesova-nje za inovatorski rad, što nam daje naslutiti nadolazak plodnijih razdoblja na tom području- Ako brojčano prenaliziramo rezultate rada na inventivnom području u našoj RO, konstatiramo sljiđeče: u razdoblju od 1976 — 1980 godine komisija je dobila osam inovacijskih prijedloga, od kojih je sedam bilo pozitivno ocijenjenih, a jedan je prijedlog bio odbijen. Obzirom na broj zaposlenih u 1980 godini koji pro- sječno iznosi 4000, inventivne je prijedloge pripremilo 1,75 % o radnika ali svaki 571. radnik. Od usvojenih 7 inventivnih prijedloga svi su bili ocijenjeni kao „tehnološko poboljšanje", dok izuma i korisnih prijedloga nije bilo. Što se tiče realizacije upotrebe u praksi bilo je 5 prijedloga jedno mili više pute realizirano, a dva su prijedloga u fazi ispitivanja odnosno uvođenja. Obračun čiste privredne koristi pokazao je da je naša RO do 1. 12.1980 na račun realiziranih inventivnih prijedloga uštedjela pribl. 2,300.000,00 din, a s proširenjem upotrebe tih prijedloga ta če svota još porasti. Autorima inventivnih prijedloga bile su isplaćene odštete na temelju očekivanih privrednih koristi u zajedničkom iznosu 99.805,30 din. Komisija za inventivnu djelatnost želi ovom prilikom da inovatorima da dvostruku zahvalnost i priznanje: prvo za koristi koje naša RO ima na račun njihovog inovator-skog rada, i drugo zato, jer možemo očekivati da će njihov pionirski rad biti za ugled i pod-sticaj ostalim budućim inovatorima koji se do sada zbog neinformiranosti, prevelike skromnosti ili iz drugih razloga nisu organizirano uključili u inventivnu djelatnost. Za svoj rad u području inovatorstvo diplome i značke INOVATOR dobili su: 1. Bračko ing. Slavko za inventivni prijedlog „Otvaranje kanala kod strojnog iskopa”. V kulturnem programu na srečanju jubilantov in upokojencev je sodeloval tudi Šentjemejski oktet Inventivni prijedlog je ocije-(foto: Borsan). njen kao tehničko poboljšanje. Autor je u njemu obradio problema dku otvaranja kanala metalnim oplatama kod strojnog iskopa do dubine 5 m. Cijeli postupak iskopa, namještanje opiata i eventualno polaganje cijevi je strojno, a kod mjerenja je moguća upotreba modernih sredstva, kao što je npr. laser i upotreba hidraulične naprave za spajanje cijevi. Osim ekonomičnosti glavna karakteristika prijedloga je u osiguranju bezbjednog rada. 2. Filipčič Jože, dipl. gr. ing., i Kalin Drago za inventivni prijedlog izvođenje armiranobetonskih ploča na večim visinama.” Inventivni prijedlog je ocijenjen kao tehničko poboljšanje. Bit prijedloga je u tome da se izvode opiata ploča na večim visinama, gdje podupiranje cijevnim skelama više nije ekonomično, na drugi način koji više odgovara. U datom primjeru autori su objesili oplatu preko vješalica na montažnu metalnu konstrukciju položenu na betonske stubiće iznad nivoa buduće ploče. Eliminacijom cjevnog potpornog skela bitno je pojeftinila izvedba oplate. 3. Horvat Stojan, dipl. gr. ing. za inventivni prijedlog »Dimenzioniranje temelja diza-ličnih pruga”. Autor je ovim prijedlogom načeo gore ču problematiku temeljenja pruga u našoj radnoj organizaciji. Osim racionalnijeg načina dimenzioniranja temlja dizaličnih pruga naznačio je i način odgovarajućeg pričvršćivanja pruga, uklanjanje temelja poslije završenog rada dizalice i utvrđivanje nosivosti tla ispod dizalične pruge. Autor je ovim prijedlogom sistematski obradio problematiku temeljenja dizaličnih pruga i postigao znatne uštede na tom području. Poleg vsega drugega je v Pionirju začela letos tleti in se razraščati tudi lastna kulturna ustvarjalnost, o čemer pričajo domači izvajalci na gornji sliki, ki s0 nastopih v programu proslave za 29. november (foto: Borsan). panja silikatne opeke na gadili-štu. Osnovna karakteristika prijedloga je u jednostavnosti i efikasnosti što je dalo i dobar financijski rezultat. FELIKS STRMOLE 4. Lavrič Ladislav za inventivni prijedlog „Konstruktivno i tehnološko rješenje kupaone”. Prijedlog obrađuje montažni podmetač kade za kupanje i s tim u vezi instalacijsko rješenje. Bit prijedloga je veči stupanj indistrijalizacije kupaone, a time i skrčenje roka gradnje preko čega če se postići i određeni ekonomski rezultat. 5. Milojevič Siniša za inventivni prijedlog „Sistem odvoda termalne vode u Dolenjskim Toplicama”. Autor prijedloga efikasno je riješio problem odvoda vode iz građevinske jame novih termalnih bazena kao i ostalu prateću problematiku i time je osim dobrog tehničkog rješenja postigao i vidljiv ekonomski efekt. 6. Turšič Stanislav za inventivni prijedlog ,.Naprava za cijepanje silikatne opeke”. Autor je ovom napravom efikasno riješio problem cije- 30 let dela pri PIONIRJU se je izteklo v letu 1980 tudi Ljubu PROPADALU. V letu 1981: več odgovornosti Delo je v novoletni številki objavilo zelo zanimiv pogovor s članom predsedstva CK ZK Jugoslavije Stanetom Dolancem. Ko mu je uredništvo časopisa med drugim omenilo, da vedno rad pove, da se v Jugoslaviji premalo zavedamo, kako dobro živimo, je tovarišš Dolanc odgovoril: „ . . . To lahko ponovim tudi za leto 1980, še vedno namreč ne delamo dovolj in dovolj dobro. Zato bo ena od nalog v prihodnjem letu tudi ta: več odgovornosti in discipline pri delu. Zdaj razpravljamo, ali je treba spremeniti norme o odgovornosti delavcev. Ne mislim samo na proizvodne, ampak na delavcev vseh inštitucijah in delovnih organizacijah. Imamo novo ekonomsko logiko in novo moralo, ki nastaja iz položaja delavca v proizvodji, ki sili v to, da bomo morali resno razpravljati o odgovornosti ne samo z nesposobnimi funkcionarji v politiki, ampak tudi s tistimi ljudmi v gospodarstvu, od delavca do direktorja, od političnega do kulturnega delavca, ki ne dela, od kmeta, ki ne obdeluje svoje zemlje, do novinarja, če hočete, ki slabo opravlja svoje poklicne dolžnosti." Ko je nadaljeval, je tovariš Dolanc med drugim omenil, da nas do junija 1982 čaka 27 kongresov, od tega 9 kongresov zveze komunistov, 9 kongresov sindikatov in 9 kongresov zveze borcev. Čaka nas kongres samoupravljalcev, popis prebivalstva, volitve pomladi 1982 in prihodnje leto proslava 40. obletnice vstaje. Tu vztrajamo na eni osrednji proslavi s tem, da bi dali prihodnje leto večji poudarek še 22. decembru kot rojstnemu dnevu JLA. Pri tem je poudaril, da bo treba kongrese razporediti tako, da bo zgubljenega čim manj delovnega časa, da jih bo treba skrajšati, kolikor je mogoče- Pred organiziranimi političnimi silami bo ogromno dela in to delo mora biti kvalificirano, vsebinsko eksaktno, jasno in kolikor je mogoče ekonomično. To ne bi smelo biti obdobje sestankarstva, kar seveda ne bo lahko. Komunisti u borbi za stabilizaciju Iza nas je godina, keja je bila vrlo dinamična i vrlo naporna. Godina, koju ćemo pamtiti po mnogočemu, j er su događaji u njoj upecali na naš način života. Komunisti smo se u prošloj godini trudili biti u žiži događaja i sa svojom kreativnošću djelovati i usmjerivati društvene tokove ka cilju stabilizacije u privredi i produbljivanju političkog sistema socijalističkog samoupravljanja. Pažljivo smo analizirali događaje i u skladu sa općim ciljevima u društvu zastavljali zadatke, koji su dosta uspješno sa konkretnim akcijama realizirani. 300 komunista, koliko jih ima u našoj radnoj organizaciji, započelo je sa jačom akcijom na svim područjima rada i života na dosljednom prodođenju onog, šta je rečeno na 13. sjednici SK ZKJ i 8. sjednice SK SKS. I dejstvo da se pojedine OOSK sastaju redovito svaki mjesec, pokazuje nam da su komunisti u toku događaja i preventivno usmjeravaju neke događaje u pravi smjer. Osječa se da su komunisti počeli zaostri-vati ličnu odgovornost svakog člana SK za realizaciju postavljenih ciljeva. Provođenje stabilizacije u društvu zahtjeva korenite promjene odnosa u svim sferama rada i života svakog radnika i građana i to krz produbljivanje samoupravnih socijalističkih odnosa te kreativ-nijim odnosom do rada. Ukratko, stabilizacija znači dosled-njije provođenje Zakona o udruženom radu. Komunisti smo i moramo u provođenju tog smotra dati svoj udeo. U prošloj godini nismo uspjeli izvesti zbora svih komunista radne organizacije, na kojem bi postavili jedinstvu političku akciju za provođenje zajedničkih ciljeva, koje imamo u okviru Pionira. To čemo realizirati u početku ove godine. Potrebno je dogovoriti se kako i šta če komunisti uraditi na provođenju zadataka kao što su: područje planiranja, raspodjele po radu, odnosi između 00UR, razvoj, slobodno izmjena rada, investicije, rad u tuđini, usmjereno obrazovanje, obči ljudski otpor i kadrovska politika uopče, itd. Pred nama su odgovorni zadaci koje čemo sprovesti jedino, ako se bude svaki član kolektiva ponašao kako iziskuju razmjere i zahtjevi boljeg privređivanja. Več danas je potrebno štediti, da bi omogućili razvoj, koji če nam dati bolji sutra. MARTIN PUNGERČAR Rad konferencije delegacija Razgovor sa Kristinom Frantar, pretsednicom konferencije delegacije za zdravstvo U mjesecu aprilu 1978 izglasali smo vas za predsednika konferencije delegacija za područje zdravstva. Od tog vremena prošlo je več dvije i pol godine, pa vas molim ako mi opišete rad konferencije keju vodite. — Prije svakog zbora općinske zdravstvene zajednice predsednik pregleda materijal i upozna ostale delegate sa sadržajem zbora potrošača. Preštudiramo primjedbe i zauzmemo stav, kojeg če zastupati delegat na sastanku zbora općinske zdravstvene zajednice. Poslije svakog zbora delegat nas upoznaje sa odlukama zbora općinske zdravstvene zajednice. Kako usklađujete stavove delegata delegacija pojedinih OOUR? — Stavove delegata delegacija pojedinih OOUR usklađujemo na sastancima pre zbora. Kakvo je vaše gledanje na odlučivanje radnika preko vas delegata u zboru ; otrošača? — R adnici imajo mogućnost odlučivanja preko nas delegata na zboru delegata po večini mišljenja. Jeste li zadovoljili sa materijalom kojeg vam šalju stručne službe SIZ? - Materijal dolazi redovno, opširno i blagovremeno, tako ga možemo temeljito pregledati pred zborom. Kakva je pomoč stručnih službi u našoj RO i DPO vama? - Pomoč stručnih službi u našoj RO je zadovoljiva. Kako je sa pritokom informacija preko delegata u delegatsku bazu, i šta je još potrebno na tome urediti? - Informacije preko delegata u delegatsku bazu nisu zadovoljavajuće. Neki delegati OOUR su po više dana odsutni sa posla (terenski rad), pa se ne mogu sastajati, i razgovarati o problemima koji se pojavljaju u zdravstvu, oje miljenje je da se ubuduće izaberu delegati u zbor zdravstva, koji če prisustvovati sastancima i koji su spremni za ozbiljni rad. S obzirom da je opštinska zdravstvena zajednica u financijskim poteškoćama vjerovat-no ste se češče sastajali? — Sastajemo se često. Naše debate su vrlo ostre jer su doprinosi RO kao i lično prisustvo radnika ni zdravstvenim radnicima stalno u porastu. Maloka-da sretnemo zdravstvene radnike, koji se bar normalno potrude oko radnika. Radniku se obzirom na visok novčani prilog malo nudi. Odnos zdravstveno osoblje prema radniku morao bi se izboljšati jer su radnici često ogorčeni na nepravilni odnos do bolesnika. Takvi problemi bili su podani na zboru općinske zdravstvene zajednice potrošača. B. K. Knjižnice na osnovnih šolah Vse šolske knjižnice v novomeški občini imajo bolj ali manj dobro založene police. Na njih je 117.848 knjig, na novo pa so lani kupili 6369 knjig. Za učiteljski kader je od te skupne zaloge na voljo 31.211 knjig. Za strokovno poslovanje šolskih knjižnic skrbi 9 knjižničarjev, kar pa je še vedno premalo. “Prije svega trebamo aktivne delegacije! Vi, druže Šlejkovec, ste predsednik konferencije delegacija za stambenu [ rivredu, pri kojoj se radnik PIONIRA pojavljuje sa širim interesima, to je ako izvođač — graditelj stanova i potrošač stanova. Upravo zbog toga mislim, daje to jedna od konferencija delegacija, koje je bila, gledajući na otvoreno pitanje i interes u našom kolektivu, ijedna od najaktivnijih, pa molim da mi kažete, kako djeluje ta delegacija. — Stambena problematika je zaista jedno od najznačajnih područja, posebno za one koje to pitanje nemaju zadovoljavajuće rešeno. Takvih kod Pionira nema malo, zato se očekuje da je tome primerno aktivna i konferencija delegacija za stambenu privredu, koja zastupa interese naših radnika u zboru potrošača skupštine stambene zajednice Novo mesto. U konferenciju su povezane delegacije svih OOUR SGP Pionir na području Novog mesta te delegacija Keramike. U ovom mandatnom razdoblju sastali smo se šest puta; skupština samoupravne stambene zajednice imala je 7 zborova. U zboru potrošača skupštine samoupravne stambene zajednice imamo dva delegatska mesta. Skoro na svim zborovima sudjelovala su obja delegata, koje izglasujemo pred svakim zborom. Na zborovima smo razpravljali o materijalu za zbor skupštine te posredovah smo i neke primjedbe, ah sa tim nije rečeno da je delegacija aktivna. Konferencija delegacija morala bi biti ona, koja bi usklađivala primjedbe delegacija pojedninih OOUR te jih prenela skupštini stambene zajednice ah mi sa strane OOUR rjetko dobivamo primjedbe. Pionir ima kao izvađač stambene izgradnje svoje delegate i u zboru izvođača, o tom bi mogao više kazati predsednik zbora izvođača drug Zupančič Pavel iz OOUR GRADBENI SEKTOR Novo mesto. Staje potrebno uraditi, da bi se njen rad ojačao? — Da bi ojačah rad konferencije delegacija za stambenu privredu, nužno je da najprije aktivišemo delegacije po OOUR, koje su povezane u Vse smo ti dali, vilo, avto, premije, vikend ... Kaj še hočeš? Ne vem! (Nastavak sa prij. stranice) konferenciju. Za neaktivnost u velikoj mjeri su krivi materijali za zborove, koji su preobširni pa je dele^tu potrebno duže vreme, da materijal preštudira ako mu je to uopšte uspije, jer neki delegati po OOUR izjavljuju da uopšte nisu videli materijal iako ga stambena zajednica redovito dostavlja svim OOUR. Dali je usposobljenost delegata zadovoljavajuća, dali je vidno obrazovanje, kojeg smo imali u godini 1979 za sve delegate delegacija? - Neki delegati su dovoljno usposobljeni za rad u delegacijama, drugi ne. Na žalost su upravo oni, koji su za rad sposobni previše angažirani, pa se ne mogu dovoljno posvetiti radi delegacije. Zbog toga smatram da obrazovanje delegata u godini 1979 nije mnogo propomog-lo usposobljenosti jer je bila prisutnost na seminarima jako slaba i upravo oni, kojima bi seminari najviše koristili, nisu dolazili na predavanja. Kako dolaze pripremljeni delegati delegacija pojedinačnih OOUR na konferenciju? — Na to pitanje sam djelomično več odgovorila. Upravo to je najkritičnija tačka vero-vatno ne samo naše, več svih delegacija. Večina delegata o problematici ne razpravlja u svojem užem krugu. Zbog toga delegati na sastanke ne dolaze pripremljeni, i ako ima svaki OOUR u svojim samoupravnim aktovima opredjelenu ulogu delegacije. Kako ocjenjujete: imamo li u našim samoupravnim aktovima ulogu i mjesto delegacija i konferencije delegata sadržajno opređjeljene, posebno ako gledamo da delegatski sistem djeluje tek od 1974 dalje, a radnički savjeti več 30 godina? - Smatram da imamo prava, dužnosti te ulogu i mjesto delegacije i konferencija delegacija od izglasovanja do njihovog djelovanja dovoljno opređjeljene u statutima svih osnovnih organizacija udruženog rada i radne zajednice. Kakva je p omoč stručnih službi u našoj RO in DPO vama? — Gledajuč na pomoč stručnih službi našoj delegaciji ovoliko: ako se delegacija zanima ih zamoli za pomoč, dali je, a vje-rovatno je i interes delegaciji sami na tom području premalen. Svakako je potrebno pri Pioniru delegatskom sistemu, koji traje več drugo mandatno razdoblje, dati više pažnje tako sa strane službe i društveno političkih organizacija, kao i delegata samih, jer znamo da delegatski sistem još nije zaživeo, kao što smo očekivah. Anton Ljubič, dipl. gr. ing., pukovnik Pojedinci ne pišu povjest, ali utječu na nju, ubrzavaj u, je, njihovom pomoći može da preskoči čitavo razdoblje. To također važi i za radne organizacije. Postoje ljudi koji su svojom ličnošću i svojim radom izmijenili tok našeg razvoja. Još je mnogo veće zahvalnosti vrijetno to da so ti ljudi izvan našeg kolektiva. Ljudi, koji su se sudbinski povezali sa imenom radne organizacije Pionir. A jedan od tih koji su svojim radom pripomogli tako brzom procvatu našeg kolektiva, je ing. Anton Ljubič, do nedavno načelnik investicijske gradnje Vojne pošte Ljubljana. Njegovo se je ime počelo za-crtavati u povjesti našeg kolektiva u godinama kada je bilo neophodne uvođenje nove tehnologije, kada su napredak i vrijeme zahtijevah brze korake u tehnološkom usponu. Samo je malo njih vjerovalo novom, neispitanom. Mnogi su izbjegavali rizik, koji je bio povezan sa novotarijama u tehnologiji, ne-isprobanim i nepotvrđenim ... Ah postoje pojedinci koji vjeruju u napr edak, koji imaju povjerenja i koji su sigurni da samo tehnološki napredak vodi večim uspjesima i neprekidnom napretku. Sa njegovom suradnjom uveli smo u naše poslovanje tehnologije livenog betona sa velikopanelnim oplatama, koje su u to vrijeme značile veliki korak u napretku slovenskog građevinarstva. Povjerenje je urodilo plodom: rasla su naselja u Mostama, rasli su domovi u kojima je našlo dom mnogo obitelji. Vrijeme žuri, a mi ostajemo i zahvalnost za učinjeno ne smije izostati. Zato kolektiv SGP Pionir izriče najdublju zahvalnost drugu Ljubiču time što mu daje najveće priznanje kolektiva — PLAKETU SA ZLATIM ZNAKOM PIONIR. Franc Puterle Cure Bile su to teške godine poslije drugog svijetskog rata. Naša provreda, rođena iz uništene porušene Jugoslavije, zahtijevala je odlučne ljude na čijim je ramenima bio položen teret napretka, korjenite izmjene privrede i društvenog uređenja. To nisu bili laki zadaci, jer je qelo-kupni društveni razvoj bio posljedica ovih teških i grčevitih početaka. A danas mimo možemo trditi, da je drug FRANC PUTERLE - CURE jedan od nosioca odnosno pionira slovenske privrede. U 1958 godini, u vrijeme kada je slovenska privreda morala dokazivati svoju zrelost, drug FRANC PUTERLE je preuzeo nadasve odgovoran zadatak glavnog direktora prehrambenog kombinata ŽITO Ljubljana. To nije bio lak zadatak, ali je drug PUTERLE svojim prehrambenim iskustvima i partizanskom prekaljenošču iz dana u dan, iz godine u godinu, vodio bitke sa teškoćama, kojima nije htio da prizna premoć. Skoro dva desetljeća tovario je teret odgovornosti na svoja ramena i nije štedio svoje snage. Prolazile su godine, a drug Cure nije priznavao, a ni upoznao poraze. Žvot mu je tovario dužnosti, a on ih je pobjeđivao ustrajnim radom i velikim samoodricanjem. Svih ovih dvadeset godina njegov rad je tijesno povezan sa slovenskim građevinarstvom. Danas sa veseljem možemo potvrditi da j e drug PUTERLE B. K. (Nastavak sa prij. stranice) sudbinski posegao i u razvoj naše radne organizacije, jer je kao glavni direktor Žta Ljubljana, kao čovjek koji je vjerovao u slovensko građevinarstvo, u velikoj mjeri pripomogao razvoju našeg kolektiva i tehnološkog napretka. Nebrojeno je objekata izraslo u toj suradnji, a posebno se radujemo žitnim silosima, kod kojili smo upravo na incijativu druga PUTERLEA uveli u našu tehnologiju klizne oplate. To su bile kratke i skromne inicijative, ali veliki koraci za naš tehnološki napredak i sa njim je neminovno povezano ime FRANCA PUTERLEA-CURE, kojemu se kolektiv SGP Pionir zhvaljuje i dodjeljuje naj-višje priznanje radne organizacije - PLAKETU SA ZLATNIM ZNAKOM PIONIR. Franc Dolenc, dipl. gr. ing., pukovnik Pionir se je poslije 1965 godine počeo razvijati preko republičke granice. Nagli razvoj slovenskog građevinarstva a posebno Pionira kao jednog od vodečih građevinskih kolektiva na slovenskoj teritoriji, tražio je ulaz u jugoslovenski građevinski prostor. To nije bio lak zadatak. Bilo je teško steći povjerenje a u radu nema uspjeha ako u njemu nije jamac ljudski odnos koji uvjetuje uspjeh. Ali postoje ljudi koji znaju prerasti birokratizam i formalizam, postoje ljudi koji svojim osobnim nastojanjem i radom lome koplja nepovjerenju i nadutosti... Jedan od tin sigurno je pukovnik FRANC DOLENC, dipl. gr. ing. Skoro bez pretjerivanja možemo potvrditi da je drug DOLENC među prvima koji je poklonio PIONIRU povjerenje i dao mu mogućnost da se potvrdi izvan slovenskih granica. To povjerenje nije bilo malo, jer je drug DOLENC stvaralački i s potstrekom sudjelovao u tom Pionirovom radu na području Zagreba i šire Hrvatske. U to vrijeme Pionir počinije uvoditi i razvijati TOGREL hale također u stambenoj izgradnji i objektima infrastrukture. Nov veliki korak tehnološkog napretka. Samo tko bi se tada usudio tvrditi da će samo nekoliko godina kasnije sistem TOGREL hala biti uveden takoreći u svim vrstama gradnje. Na tisuće i Na sliki ing. Jerman, tehnični direktor ŽITA Ljubljana, sprejema plaketo, katero podeljuje SGP Pionir Francu PUTERLU — Curetu,ki se zaradi bolezni ni udeležil podelitve (foto: Borsan). tisuće kvadratnih metara tih hala stoji i služi svojoj svrsi širom Jugoslavije. Vrtići, škole, upravne zgrade, stanovi, sportske dvorane, izložbeni prostori ..,. upotrebljivost tih hala postala je neograničena. Drug DOLENC je svojim osobnim zalaganjem prerastao čiste komercijalno tehnološke odnose, odnose investitor — izvođač, njegov rad bio je pun osobnog osjećaja i čovječnosti, povjerenja, kojem je nemoguće lagati. A u tome je upravo veličina pukovnika Franca Dolenca, kojem uz veliku zahvalnost kolektiv Pionira izriče najviše priznanje radne organizacije u obliku PLAKETE SA ZLATNIM ZNAKOM PIONIR. II. memorial Ivana Kočevara Sekcija kuglača Sindikalnog sport&og društva ,JPionir” Novo mesto je u danima 13. i 14. decembra 1980 na kuglani Loka u Novom mestu organizirala kuglačko takmičenje U. memorijalni turnir Ivana Kočevara u borbenim igrama. Takmičenje je započelo sa svečanošću u prisutnosti supruge pok. Ivana Kočevara i ostalih gostiju. Prisutne takmičare i goste pozdravio je predsednik izvršnog odbora SSD Pionir Novo mesto drug Alojz Jožef, koji je obudio sjećanje na pokojnika sa kraćim govorom i otvorio takmičenje. U ime učesnika ovogodišnjeg takmičenja delegacija je ponela spomen venac na grob pok. Ivana Kočevara. Po završenom uvodnom delu ekipe su počele sa takmičenjem, na kojem je sudjelovalo 20 ekipa, koje su osvojile sljedeće razultate i uvrščenja: 1. Konstruktor Maribor (442,418) 860 kuglova 2. INGRAD Celje (401,445) 846 kuglova 3. IMV Novo mesto (425, 405) 830 kuglova 4. PIONIR Novo mesto (440, 388) 828 kuglova 5. ZARJA Kamnik (412, 385) 797 kuglova . 6. GROSUPLJE Grosuplje (39, 389) 785 kuglova 7. KK ŽELEZNIČAR Novo mesto (392, 382) 771 kuglova 8. CEMENTARNA Trbovlje (360,411) 771 kuglova 9. NOVOTEKS Novo mesto (365, 398) 763 kuglova 10. RUDAR Črnomelj (388, 373) 761 kuglova 11. OBNOVA Celje (354, 405) 759 kuglova 12. SLOV. CESTE - TEHNIKA Lj. (376, 381) 757 kuglova 13. VETERAN I Novo mesto (394, 357) 751 kuglova 14. TEHNIK Škofja Loka (350,397) 747 kuglova 15. BETON - ZASAVJE Zagorje (374, 364) 738 kuglova II. MEMORIAL IVANA KOČEVARJA - december 1980 (foto: (Nastavak sa prij. stranice) 16. ZIDAR Kočevje (315, 420) 735 kuglova 17. PARTIZAN Brežice (369, 366) 735 kuglova 18. STAVBENIK Koper (342, 369) 711 kuglova 19. GRADIŠČE Cerknica (333,349) 682 kuglova 20. BEŽIGRAD Ljubljana (341, 332) 673 kuglova Brojčanost nastupajučih ekipa je bila tako dobra da je bilo s olzirom na značaj takmičenja zagarantirana masovnost i kvaliteta. I takmičenje samo je bilo tako organizirano da seje kvaliteta rezultata i takmičarska atmosfera mijenjala od nastupa do nastupa pa je bio nastup zadnjih ekipa istinit finale takmičenja jer se uz glasno sportsko navijanje do zadnjih bacanja nije znalo ko če biti pobed-nik i kako če biti razvrščenje na ostalim mjestima. Takmičenje je teklo uz osnovnu organizaciju i bez prekida u zadovoljstvo svih sudjelu-jučih ekipa, koje su potvrdile da če se i u buduče odazivati našem pozivu i sudjelovati na takmičenjima. Po okončanom takmičenju bila je zaključna svečanost, i proglašenje rezultata, po cijeljenje priznanja. Pokale za I., II., i HI. mesto podelili su kapetanima ekipa predsednik radničkog aveta radne organizacije drug Karel Košir i drugarica Vida Kočevar, a svim ekipama još spomen priznanja za sudjelovanje. Na zaključku bio je drugarici Vidi Kočevar predan spomen album i cvijeće što su svi prisutni nagradili dugotrajnim aplauzom. To je bio iskren dokaz da je ovogodišnje takmičenje u potpunosti liepo uspjelo. — streljačka liga za žene u Kočevju: 2. mesto, — republičko takmičenje u Slovenskim Konjicama: 2. mesto za žensku ekipu, — najznačajnije takmičenje Pionirevih streljača bilo je na sportskim igrama građevinskih radnika Slovenije: 1. mesto za muškarce i 1. mesto za žene te najbolji ekipni rezultat - općinski rekord i za 20 muškarca 877 krugova i za žene 525 krugova. — U jesenjem delu bili smo pobjednici radničkih sportskih igara i dobili prva dva mesta u muškoj i ženskoj konkurenciji pojedinačno. Nabrojani su najznačajniji rezultati, koji su plod marljivog treninga i ozbiljnog rada streljača i vodstva. Za streljačku družini pionir” su se u godini 1980 takmičili: muška ekipa: Čelesnik Stane, Židanek Franc, Poljak Bah-rija, Kos Dušan, Kovačič Hasan, Fink Alojz, Mahmić Husein, Mrvar Igor, Zupančič Miran, Pelko Jože i Ribič Jože, ženska ekipa: Šega Štefka, Bučar Metka, Bračko Martina, Medle Sonja i Kos Smiljana. Tehnička komisija je usvojila plan rada za godinu 1981: treninzi streljača dvaput tjedno po dva sata, sudelovanje na tamiče-njima u okviru Novog mesta, na međuop činskim i republičkim takmičenjima. Po okončanom tehničkom izvještaju bilo je glasanje za nov upravni odbor za dobu dvije godine: predsednik: Jožef Alojz, teničko vodstvo: Ribič Jože, Bučar Metka, tajnica: Šega Štefka, vođa mušice ekipe: Židanek Franc, (Nastavak na si. stranici) Pokal za skupno uvrstitev - III. mesto na DŠI za leto 1980 občine Novo mesto (foto: Borsan). Športaši kuglači su tako još jednom na najljepši i najnepo-sredniji način počastili uspomenu na svog velikog uzora. IVAN ROVAN Opči sabor streljačke družine PIONIR 12. decembra smo se našli članovi streljačke družine na tradicionalnom saboru, koji je započeo sa familijamhn takmičenjem sa zračnom pultom. Po završenom takmičenju i proga-šenju rezultata je drug Jožef Alojz, predsednik SD Pionir, otvorio opči sabor. Naglasio je važnost streljačkog sporta u smislu rekreacije u radnoj organizaciji, važnost u SLO i uopće i izkazao zabrinutost budućeg rada zbog ukidanja takmičenja, jer su se organizatori i društva našli u financijskim poteškoćama. Tehnička komisija je iznjela referat o radu i streljačkim uspjesima u godini 1980: - SD „Pionir” je kao naj- uspešnija panoga ŠŠD Pionir sudjelovalo na mnogim takmičenjima: općinskom, među- opčinskom te republiškom i postiglo odlične rezultate te dva općinska rekorda u ekipnoj konkurenciji, — na međuopčinskom takmičenju u Črnomlju sa ekipama Trebnje, Duga Resa, Črnomelj, Novo mesto (ekipa Pionira) osvojilo je oba ekipna prva mjesta tako muškarci kao i žene te prva dva mesta u muškoj i ženskoj konkurenciji pojedinaca, Popolnoma se je spremenilo ravnanje naših ljudi... „Nikoli doslej se nismo hitreje, ne bom rekel tudi laže, brez posebnih političnih pritiskov in strahov, sporazumeli o petletnem načrtu, kot smo se letos. Ne rečem, da ni bilo tudi reagiranj, takšnih in drugačnih, vendar že dolgo, odkar obstaja nova Jugoslavija, nismo hitreje našli skupnega jezika. To dokazuje, da je prišlo do preloma v zavesti ljudi. Prišlo je do streznitve in do jasnega spoznanja, da tako ne gre več naprej, da je treba vse podrediti stabilizaciji gospodarstva, to pa hkrati pomeni večji izvoz, večjo produktivnost dela, zadovoljevanje življenjskih potreb ljudi, pa tudi prizadevanja, da bi življenjski standard ostal vsaj na tej ravni, pomeni, da bi se počasneje dvigal kot zadnja leta, pa kljub temu naraščal. In če se nam je v mesecih stabilizacije kaj posrečilo, se nam je to, da se je občutno, ne bom rekel popolnoma, spremenilo ravnanje ljudi. . STANE DOLANC (v novoletnem pogovoru za Delo) PIONIR 14------------------ (Nastavak sa prij. stranice) vođa ženske ekipe: Bračko Martina. Poslije izvještaja predsednika i tehničke komisije te po završenom glasovanju došlo je do diskusije o budućem radu SD Pionir, o novim tehničkim streljačkim pomagalima i o dosadašnjem radu strljačke družine. JOŽE Takmičenja povodom 22. decembra - Dana JNA Pre 22. decembra kada svi pripadnici armije, svi naši radni ljudi očekuju Dan armije, dolazi do brojnih takmičenja i prijateljskih susreta. Ovogodišnja sportska takmičenja tekla su u sljedećim panogama: šahu,kug-ljanju te streljanju u organizaciji garnizona Milana Majcena. Pionirevi sportaši so djelovali su u takmičenjima u kuglanju i strijeljanju. U kuglanju su posle vrlo izjednačene borbe pobjedi-li i osvojili prvo mjesto kuglaši Pionira. Isto tako uspješni bili su i streljači i streljačice Pionira i osvojili su oba prva mesta. Po-sebno bi pohvalili rezultat Staneta Čelesnika sa 187 krugova. U ženskoj ekipi najbolja je bila Bučar Metka sa 177 krugova. Osvojena prva mjesta su rezultat ukupnog zbroja, u kojem su Pionirevi sportaši primili veliki prehodni pokal, koji je bio podeljen sa još ostalim priznanjima na svečanosti u kasarni za 22 decembar. U čast praznika JNA je občinski streljački savez Novo mesto organizirao općinsko streljačko takmičenje sa zračnom puškom u sportskoj dvorani Marof. Nastupilo je preko 50 strelja ča i streljačica iz cele opčine Novo mesto. Kao što se očekivalo sva prva mjesta osvojili su strijelci SD „Pionir”. REZULTATI: muški ekipno: 1. SD Pionir 705 krugova 2. SD „13. maj” UNZ 668 krugova 3. SD Krka 636 krugova Ženske ekipno: 1. SD Pionir 480 krugova 2. SD Krka 443 krugova Muški pojedinačno 1. Ribič Jože SD ,pionir” 181 krugova 2. Šobot Ranko SD ,Krka” 177 krugova 3. Židanek Franc SD „Pionir” 177 krugova Žiie pojedinačno: 1. Bučar Meta SD „Pionir” 175 krugova 2. Aš Štefka SD „Krka” 166 krugova 3. Šega Štefka SD ,pionir” 163 krugova Prvoplasirane ekipe dobile su preliodni pokal i diplomu, a pojedinci praktične darove. JOŽE Tekmovanja v počastitev 22. decembra -dneva JLA Pred 22. decembrom 1980, ko vsi pripadniki armade in vsi naši delovni ljudje pričakujejo dan armade, se zvrščajo številna* tekmovanja in prijateljska srečanja. Letošnja športna tekmovanja so potekala v naslednjih panogah: šah, kegljanje in streljanje. Organizator je bil garnizon Milan Majcen. Pionirjevi športniki so se udeležili tekmovanja v kegljanju in streljanju. V kegljanju so po zelo izenačenih borbah zmagali in osvojili prvo mesto kegljači Pionirja. Ravno tako uspešni so bili strelci in strelke Pionirja, ki so tudi osvojili oba prva mesta. Hvale vreden je rezultat Staneta Čelesnika, ki je pristreljal 187 krogov. Pri ženskah je bila najboljša Metka Bučar s 177 krogi. Osvojena prva mesta so tudi rezultat skupnega seštevka, v katerem so Pionirjevi športniki prejeli veliki prehodni pokal, ki je bil podeljen še z ostalimi priznanji na svečanosti v kasarni. V počastitev praznika JLA je Občinska strelska zveza Novo mesto organizirala občinsko strelsko tekmovanje z zračno puško v športni dvorani Marof. Nastopilo je preko 50 strelcev in strelk iz vse novomeške občine- Po pričakovanju so osvojili vsa prva mesta strelci SD Pionir. Rezultati: MOŠKI EKIPNO: 1. SD „Pionir" 705 krogov 2. SD „13. maj“ UNZ 668 krogov 3. SD „Krka" 636 krogov ŽENSKE EKIPNO: 1. SD „Pionir" 480 krogov 2. SD „Krka" 443 krogov MOŠKI POSAMEZNO: 1. RIBIČ Jože SD „Pionir" 181 krogov 2. ŠOBOT Ranko SD „Krka" 177 krogov 3. ZIDANEK Franc SD „Pionir" 177 krogov ŽENSKE POSAMEZNO: 1. BUČAR Metka SD „Pionir" 175 krogov 2. AŠ Štefka SK „Krka" 166 krogov 3. ŠEGA Štefka SD „Pionir” 163 krogov Prvoplasirane ekipe so dobile prehodni pokal in diplome, posamezniki pa praktična darila. JOŽE O lanskih pokojninah v Soveniji Julija 1980 je bilo v Soveniji 223.003 upokojencev, od tega 107.491 starostnih, 54.936 invalidskih in 60.576 družinskih. Varstveni dodatek je uživalo 25.554 upokojencev. Poprečna pokojnina v Sloveniji je znašala ob lanskem polletju 5.367 dinarjev. Poprečna starostna pokojnina je bila najvišja, saj je znašala 6.311 din, sledila ji je invalidska s 4.940 din in družinska s 4.077 din. Pri družinskih pokojninah jih je 29,8 odst. nižjih od 3.000 dinarjev, pri starostnih pokojninah pa jih je bilo kar 37,5 odst. višjih od 7.000 dinarjev. Dizel tudi na premog? Ko zdaj, v času energetske krize, premog zopet prihaja v ospredje, bi se nekaterim proizvajalcem težkih dizelskih motorjev morale pravzaprav tresti hlače, ker bi morala biti po vseh predvidevanjih njihova proizvodnja ogrožena. Pristaši dizlovega pogona pa so mirni, saj menijo, da se da tudi iz premoga pripraviti kurivo za, dizlove motorje. Kot zanimivost navajajo, da je že prvi Dieslov stroj pravzaprav gnal premogov prah. Ti smučarji so trapasti, trenirajo celo leto, dosegli so svetovne rezultate in vse to za revno štipendijo. VI UREDNIŠTVU UREDNIŠTVO VAM Pozdravi in dobre želje DRAGI TOVARIŠI! Lepo se zahvaljujem za tovariško srečanje 13. 12. 1980 v Domu JLA v Novem mestu, za nagrado in še posebno za gasilo, katerega zelo rad Prebiram. Vesel sem vsakega vašega uspeha ter vam v letu 1981 želim veliko delovnih uspehov. Lepo pozdravljeni! FRANJO ČULIA Bubnjaci 22 TOVARIŠI! Zahvaljujem se vam za vabilo za srečanje upokojencev. Žal se nisem mogel udeležiti, ker sem bil takrat bolan. Delovni organizaciji SGP Pionir želim veliko delovnih uspehov ter vas tovariško Pozdravljam. KE V A C HAMDIJA Kevljani Srečno ter polno uspeha v letu 1981 želi celemu kolektivu PIONIR je glasilo kolektiva SGP „PIONIR" Novo mesto. Izhaja enkrat na mesec v nakladi 3500 izvodov. Odgovorna urednica: Katjuša BORSAN, namestnik Ivan ILIJANIČ, člani uredniškega odbora: Pavle HOLO-ZAN za TOZD gradbeni sektor Ljubljana, Ivan MARKOVIČ za TOZD gradbeni sektor Krško, Peter BRAČKO za TOZD strojno prometni obrat, Erna LOGAR za TOZD mehansko—kovinski obrat, Rudi ROBIČ za TOZD Projektivni biro, Bruno POTOKAR za TOZD TOGREL, Milosav PETROVIČ za TOZD gradbeni sektor Zagreb, Alojz LENARČIČ za TOZD lesni obrat in VIDA SAJE za DSSS. Naslov uredništva: PIONIR, glasilo kolektiva SGP „PIONIR", 68000 Novo mesto, Ljubljanska 3. Stavek, filmi in prelom: DITC Novo mesto, TOZD Dolenjski list, tisk: TOZD Tiskarna Novo mesto. SGP Pionir, še posebno pa glavnemu direktorju Slavku GUŠTINU, Alojzu JOŽEFU in Marjanu FILIPČIČU, z željo, da se v tem letu ponovno vidimo na srečanju upokojencev in jubilantov. MUSLINO VIČ ALIJA Ježinac ŠPIONICA živa kronika V času od 26. 11. 1980 — 25. 12. 1980 je prišlo do: naslednjih kadrovskih sprememb: DELOVNO RAZMERJE SO SKLENILI: TOZD SPO: Muren Samuel — strojni tehnik, Bukovec Irena — ekonomski tehnik, Rovšek Franc — delavec, Brzin Miroslav — strojnik, Žura Mihael — delavec, Zalokar Tomaž — strojnik, Rupar Jože — voznik, Zupan Jože — delavec. TOZD MKO: Papež Stanka — blagajnik likvid. TOZD PB: Jagozdinska—Sta-kič Grazyna — gradbeni tehnik, Kuralt Marjan — tehnični risar. TOZD TKI: Lunder Karolina — čistilka. KOT PRIPRAVNIKI SO BILI SPREJETI: Železnik Vojko — gradbeni tehnik iz TOZD gr. s. Krško, Poredoš Ervin — abs. ekon. fakult. v DSSS, Železnik Janez — grad- ing. v TOZD TKI. IZ JLA SO SE VRNILI: Žele Boris — gradbeni tehnik v DSSS, Kovačič Tomaž — gr. ing. v TOZD PB, Tomljanovič Gorazd — dipl. gr. ing- v TOZD TKI, Selak Peter — obrat, elektr. v TOZD MKO, Rakuša Zdravko — grad. tehn. v DSSS. Novosprejetim delavcem in tistim, ki so se vrnili iz JLA želimo dobro počutje v naši delovni organizaciji ter veliko delovnih uspehov. Veliko delovnih uspehov v letu 1981 nam želi ing.Boris TRUSK, delavec TOZD TKI, ki je zaradi bolezni že dve leti odsoten z dela (foto: Borsan). Največji osip je v poklicnih šolah Če si pobliže ogledamo učni uspeh na novomeških srednjih šolah, takoj lahko opazimo, da z največjim osipom prednjačijo poklicne šole. Med temi je prva Poklicna administrativna šola, na kateri v šol. letu 1979/80 od 56 učencev kar 12 oz. 21,4% ni izdelalo razreda. Na drugi strani lestvice, se pravi z najmanjšim osipom, si delita prvo mesto gradbena tehnična šola in poklicna gostinska šola, ki imata samo po 1,9% osipa. Gostincev: kar 70 več kot lani Novomeške srednje šole je z zaključnim izpitom v žepu zapustilo junija 1980 kar 436 učencev, poklicne šole pa 369. Največ je bilo gostincev, 149, in gimnazijcev, katerih je bilo 147. Če prir. erjamo vpis v prve letnike teh šol za leto 1980/81 pa takoj opazimo, da se je na gimnazijo vpisal en učenec manj kot jo je zapustilo, na poklicno gostinsko šolo pa kar 70 več. Naftaš? Ne, nogometaš! DRAGI SODELAVCI! Akcija „TISOČ DELAVCEV - SODELAVCEV” se uradno zaključuje, vendar želimo, da postanete dopisniki glasila PIONIR in da k sodelovanju pritegnete čimveč delavcev iz neposredne proizvodnje. UREDNICA \___________________) NAGRADNA KRIŽANKA NAGRADNA KRIŽANKA NAGRADNA KRIŽANKA J. a r> - 5 | >$ IT? — ^ 5- f I 3 % i to *7 n ,'5 3 o <3 o u- 5? M- -j n2 £ 3 rš i * Hu. KM Ij R %£. * 0 3 t- 3 i £ O ■a’to 51*4 5 2 S? 0 (3 1- 01 ^»0 er ^ ><£ - f- o J c« & rt O <3 ~> a ai II U>^to lil 4 9 to ta X => 7 3.«“ < % o o~ tj 1 §5 fg o er U> c* ft' oJ f !K 3 to -? «■ 2:^ Z a ct — > > — u> 1- O % S8 si đ: ^ $ "i 53 S £ «^1 Ol r» u> ^ i 5 o O ^ a5 a s* I • to &<•* -2 ^ J s. s 3 v * * £ id o 3 - & II d* 53 o ris 0 S a ^ *®«y to 2 . "D : i« ^ a S ID 5? Si s 51 5 >5 -j — a. »=! 1 i d A c 2': s s|2 o/ šf ff* rx> -r> *Sti i — E’ e 'šls. » » f Q »O 0 j i ^ > 11) > ^ O J> j. y, ,1 M tin .. ViJ , . (i to I! ! - -*w % \ š lD ! j j r- */. 'sSBaa' j. !*, v v -h <- ,v- . if Ii ž "* i § E j ž a 3 3- 2 7 ! — I J O Uj & i o.5 u> 3 •is < *“ 0 s - S ^ t= 'i ? ‘ 3 S ; 5|3 Jji 1 < ^ « 3 : S 0 0 li Ul Rešitve nagradne križanke pošljite na uredništvo glasila Pionir, Ljubljanska cesta 3, 68000 Novo mesto, čakajo vas lepe nagrade.