Ano (Leto) XIV. (9) No. (Štev.) 16. “E SLOVENJA LIBRE” BUENOS AIRES. 18. APRILA (ABRIL) 1957 Velikonočno pismo Ko so jabolka obrana in trgatev končana, je v Argentini Velika noč. Jesensko cvetje bujno cveti, jutra so prijetno sveža — kadar ne dežuje __ sonce se. je nagnilo proti severu, ne žge več s tako neusmiljeno silo kakor januarja, da je tudi na soncu kar znosno. Ljudje zopet laže di¬ hajo. Takšno je velikonočno razpo¬ loženje na južni polobli. Na severu, v domovini, pa toplejše sape prina¬ šajo pomlad, prve skromne cvetke jo pozdravljajo. To je čas upanja, se vzbuja v naravi novo življenje. Tu na jugu pa se ljudje vesele obil¬ nih sadov, ki jih jim je prinesla je¬ sen; zime se ne boje, saj je ni toli¬ ko, da bi zamorila rast v naravi, limone že rumene, oranže in pomele se napenjajo in bodo kmalu začele zoreti. To ni čas upanja, ampak čas mirnega uživanja sadov brez stra¬ hu, da bi mraz uničil tisto, kar za¬ čenja še le zoreti in daje gotovost, da tudi v bodoče ne bo zmanjkalo svežih sadov. Oboje nam je primera velikonoč¬ ne skrivnosti. Prazen grob — vstali Zveličar, ki je zmagal in mu zmage nihče odvzeti ne more. Boj je kon¬ čan, izid je dokončen, zmaga večna. V tem imamo upanje, da bomo v veri vstalega Zveličarja in z njego¬ vo milostjo tudi mi svoj življenjski boj končali z zmago, ne iz lastne zmožnosti, ampak podprti z božjo močjo milosti, ki so sadovi Jezuso¬ vega trpljenja in nam jih po svoji zmagi daje na razpolago, kolikor jih potrebujemo in kadar jih hočemo sprejeti. Nobena jesen ni tako bo- gota žetve in sadov, kakor nam jih je prinesla prva Velika noč: vstaje¬ nje Gospodovo. Po njegovi dobrotlji¬ vosti si moremo prilastiti obilje du¬ hovnih nadnaravnih sadov odreše¬ nja. Toliko jih je, da jih vse člove¬ štvo do konca sveta ne bo moglo iz¬ črpati. Ni se nam bati, da bi jih kdaj zmanjkalo, ali da bi morali stradati. Strada le tista duša, ki teh zveličavnih sadov noče pobirati. Na severu in na jugu je Velika noč vesel praznik, poln optimizma iz zavesti odrešenja. Odtod veselje, ki je značilno za ta praznik. Tudi Bo¬ žič ima svoje duhovno veselje, a je čisto druge vrste kakor pa veselje zmagoslavnega Kristusa. O Božiču se veselimo božjega Deteta, ljubke¬ ga in ljudomilega — o Veliki noči se veselimo z Odrešenikom zmago¬ valcem, ki je sovražnike naših duš premagal in nam vliva moč in od¬ ločnost, da se z njim povezani bori¬ mo stanovitno zoper nje, ki jim je Križani odvzel večji del zlobne sile, da je njih bes bolj jeza onemoglosti. V tem veselju poje Cerkev "Ale¬ luja"'. Vedno in vedno ponavlja ta vzklik in se ne naveliča ga prepeva¬ ti v dolgih melodijah. Daši morda ne vemo točno, kaj ta beseda po¬ meni, izraz velikonočnega veselja je in ga ponavljamo tudi v svojih slovenskih pesmih. Glavno je melo¬ dija ne toliko beseda, kakor pojo ptiči in planinski pastirji v svojih jo- dlarjih. Aleluja je liturgični jodlar, v katerem Cerkev izraža vse veliko ve¬ selje. Naj nam bo vsem izliv notra¬ njega veselja, ki izvira iz duhovne združitve z vstalim Odrešenikom, s katerim smo se povezali, ko smo prejeli velikonočne zakramente. Škof Gregorij Rožman VSEM NAROČNIKOM, OGLAŠEVALCEM IN PODPORNIM ČLA¬ NOM TER VSEM SLOVENCEM V- ARGENTINI, PO SVETU IN DOMA ŽELI BLAGOSLOVLJENE PRAZNIKE KRISTUSOVEGA VSTAJENJA SVOBODNA SLOVENIJA GOSPODARSKI PRITISK NA KREMELJ Britanska vlada pripravlja sklicanje konference predsednikov držav britan¬ skega Commonvealtha za julij t. 1. Na konferenci namerava Macmillanova vla¬ da razpravljati o utrditvi vezi med dr¬ žavami brit. imperija, o reorganizaciji obrambe imperija v skladu z najnovejši- mi sklepi, sprejetimi na bermudski kon¬ ferenci in o finančnih problemih teh držav. Zapadna Nemčija je predložila silam NATO, naj sprejmejo v to organizacijo tudi Španijo, “ker bo tako dejanje po¬ menilo ne samo važno strateško potezo, temveč tudi privedlo bliže k cilju zdru¬ žene Evrope.” Sovjetski imperij, ki se razteza od Tihega oceana preko Sirije do Srednje Evrope in od severnih polarnih morij do Sredozemlja in Indijskega oceana, zajema v svojem ogromnem prostoru nad 800 milijonov ljudi. Ena tretjina člo¬ veštva trpi zasužnjena v verigah tega brezbožnega kolosa dvajsetega stoletja. Na tem prostoru, neizmerno bogatem na rudninah, lesu in živalstvu pa kljub to¬ likim milijonom rok primanjkuje vsem, razen nekaj odstotkov “izvoljenim”, naj¬ potrebnejših vsakdanjih sredstev za človeka vredno življenje. Skoro ena o- smira državljanov komunizma pričaku¬ je strahovito smrt od gladu in muk po koncentracijskih taboriščih tega suženj¬ skega sistema, katerega vodstvo sedi v Kremlju v Moskvi. V zadnjih letih, predvsem pa v zad¬ njih mesecih, se je ta rdeči kolos pri¬ čel krhati na mnogih občutljivih točkah. Upori na Poljskem, Madžarskem, ki jih je videl ves svet, prav tako upor v Vzh. Nemčiji, potem pa upori po koncentra¬ cijskih taboriščih po Sibiriji, v Bolgari¬ ji, v Romuniji, na Kitajskem, o katerih glas prodre v svet mnogokrat šele po več mesecih, ki pa niso v jedru nič manj pomenljivi, kakor upori v Nemčiji, na Poljskem in Madžarskem, so predznaki stvari, ki bodo prišle, ko se bo ta kolos pričel majati na vseh koncih in krajih in se zrušil na laži in prevari, ki jo sam seje po svetu. Strah pred bodočnostjo V Kremlju se tega zavedajo ter jih postaja strah pred bodočnostjo. Zato so Se podali na pot, ki jo je po Stalino¬ vi smrti začrtal Hruščev: pot navidez¬ nega popuščanja, pot navidezne decen¬ tralizacije oblasti in — odgovornosti. V senci teh prividov bodočnosti je Moskva sklenila popustiti verige, na katere ima priklenjene Varšavo, Budimpešto, Bu¬ karešto, Prago, Tirano, Beograd, Pe¬ king. Rdeče lutkovne vlade naj nosijo več odgovornosti za svoja oblastna po¬ dročja. Kjer in kadar potrebujejo pomo¬ či, jim Kremelj priskoči na pomoč. Vzh. Nemčija, Poljska in Madžarska so do¬ kaz za to. Poleg vojaškega vzdrževanja tega ve¬ likanskega imperija pa Moskvo stane ta kolos tudi gospodarsko ogromne vsote, Izmozgavanje satelitov, ki se je neusmi¬ ljeno začelo takoj po drugi svetovni vojni in je trajalo deset let, se je moralo delno ustaviti. ZSSR je požirala vse, sateliti pa so ostajali leto za letom bolj praznik rok. Stvar je prišla tako daleč, da je Kremelj uvidel, da bo tudi na tem polju komunističnega delovanja prišel do meje, ki je ne bo smel prekoračiti, če se hoče še obdržati pri življenju. Stvar je moral zasukati in je pričel segati v svoje napolnjene blagajne in dajati sa¬ telitom. Štiri tisoč milijonov rubljev V zadnjih nekaj mesecih so predsedni¬ ki vseh evropskih satelitskih držav, ra¬ zen Albanije, prišli v Moskvo, kjer so slavili Kremelj in dobili pomoč. Madžar¬ ski komunist Kadar je dobil dolgoroč¬ na posojila v vrednosti mnogo milijonov dolarjev. “Dosegel!’ je tudi, da so- mu črtali visoke dolgove “prejšnjega reži¬ ma”. Ko je poljski Gomulka prišel v Moskvo, je “dosegel”, da je Kremelj črtal dosedanje dolgove, ki naj bi jih Poljska dolgovala ZSSR. Poleg tega so mu navrgli razna trgovinska posojila in veliko posojilo za nakup žita, v višini več sto milijonov dolarjev. Vzh. Nemči¬ ja ne zaostaja v naklonjenosti, ki jo Moskva v zadnjih mesecih čuti do svojih podložnikov. Pred meseci so sovjeti pri¬ stali na to, da bo Vzh. Nemčija plače¬ vala samo polovico stroškov, ki jih ima ZSSR s svojimi okupacijskimi silami v Nemčiji. Nekaj tednov pozneje je Vzh. Nemčija dobila veliko posojilo v mate¬ rialu in denarju, v decembru pa še eno. Romunija .Bolgarija, Češkoslovaška in Titova Jugoslavija so dobile podobna sovjetska posojila, čeprav v manjših ko¬ ličinah. Vzhodnoevropski sateliti so tako Sov¬ jetsko zvezo v zadnjih mesecih stali nad štiri tisoč milijonov rubljev. Ta vsota ne bi bila tako visoka za tak kolos ka¬ kor je ZSSR, če bi bila to država z go¬ spodarskim nivojem zapadnih demokra¬ cij, predstavlja pa za kremeljske finanč¬ nike kljub milijonskim zastonjskim de lavnim silam težak glavobol, ker jo črpajo iz zakladnic, v katerih so dolga leta kopičiti material za gospodarsko tekmovanje z Zapadom, ker so uvideli, da Se bodo morali tudi na tem področ¬ ju nekega dne resno spoprijeti z demo¬ kratičnimi velesilami, če bodo hoteli za¬ sužnjiti svet. Te milijarde za Vzhodno Evropo pa so samo del celotnega finančnega pritiska, pod katerim se nahaja moskovsko fi¬ nančno podjetje. Velikanske količine de¬ narja in materiala požirajo nepregled¬ ne planjave rdeče Kitajske ter števil¬ ne gospodarske obljube, čeprav ne v ce¬ loti izpolnjene, na Srednjem Vzhodu in v južni Aziji. Na pragu nove živčne vojne Sovjeti so se vrnili v svetovno diplo¬ macijo z atomskimi grožnjami, kar po¬ meni, da se je živčna vojna znova raz¬ plamtela v poln razmah. Upi Zapada, ki so jih gojile želje, da je v Kremlju potegnil nov veter in da prihajajo časi medsebojnega zbližanja in sporazumov, hitro splahnevajo. Vzpostavitev stalini¬ stične teorije in prakse se hitro stop¬ njuje. Medtem ko se obroč raketnih iz¬ strelkov okoli ZSSR vedno bolj oži, Mo¬ skva grozi z notami ameriškim zavez¬ nikom in nevtralcem. V zapadnih prestolnicah podrobno študirajo resnost teh sovjetskih groženj in proučujejo, če pomeni sprememba sovjetske politike koTak bliže k vojni. Mnenje večine je, da nobena pogajanja in kompromisi s komunisti ne bodo na¬ predovali, dokler ne bo obrambna in po¬ vračilna sila svobodnega sveta na višku. Zapad je danes v toliko na boljšem, da je ZSSR sedaj prisiljena reagirati na poteze svobodnega sveta. Madžarski do¬ godki so ogromno pripomogli do odloč¬ nosti zahodnega sveta in odprli oči mnogim 'narodom. Zapad je še vedno deljen kljub začas¬ nim uspehom. Eisenhower in Macmi- llan sta položila temelje za tesnejše so¬ delovanje. Toda njuni vladi ostajata de¬ ljeni, če ne celo na razpotju v mnogih političnih vprašanjih. Sem spada nasto¬ panje v ZN, vprašanje postopanja z Nas- serjem in nacionalizmom na Srednjem Vzhodu, trgovanje s sateliti in prizna¬ nje rdeče Kitajske. Komunisti se trudi¬ jo, da bi te razlike še povečali. Ameriška odločnost samostojne politi¬ ke na Srednjem Vzhodu je odsev Eisen- howerjeve kritike londonske politike na tem področju. Uradno zmanjšujejo raz¬ like med obema vladama, toda prizna¬ vajo, da bodo morali i eni i drugi popu¬ stiti, predno bodo mogli doseči skupno smer. Ameriške vojaške in politične obvez¬ nosti so se v zadnjih tednih močno pove¬ čale. Bagdadskim državam je zagotov¬ ljena direktna ameriška vojaška pomoč. Dulles se je trudil dati novo življenje organizaciji SEATO. Nixon je vodil pre¬ ventivno vojno proti komunističnemu vplivu v Afriki. V Evropi so storili vse, da v NATO ni prišlo do razdorov. An¬ glija je pristala ;pa to, da bo počasneje zmanjševala svoje sile v Evropi. Zah. Nemčija postaja temelj zahodne obram¬ be v Evropi. Toda Nasserjeva kontrola sueškega prekopa ostaja nedotaknjena. Vse dotlej, dokler bo Egipt edini gospodar prekopa, bo zapadna Evropa živela v negotovo¬ sti. Menijo, da bo mogoče spremeniti po¬ ložaj z diplomatskim in gospodarskim pritiskom na Egipt, ali pa z vojno. Te¬ žava je le v tem, -da odločno skupno akcijo proti Egiptu slabi dejstvo, da Ev¬ ropa ni pripravljena tvegati najhujše. Evropa se trudi spraviti v življenje gospodarsko skupnost, ki naj bi ji sledi¬ la tudi politična. ZSSR je to dejstvo že ugotovila ter na svoji strani uvaja go¬ spodarske spremembe, ki naj bi bile protiutež zahodnoevropskemu prizade¬ vanju. Kampanja za moderniziranje in¬ dustrije z avtomatičnimi stroji je v ZSSR privedla do temeljnih sprememb. Britanski industrialci ki so se pred ne¬ davnim vrnili s potovanja po ZSSR so odnesli močne vtise. Vsa sovjetska in¬ dustrija je danes raztresena po državi. Produkcijske cilje so znižali na doseglji¬ vo višino. Moskva z vso hitrostjo hoče doseči trenutke ko bo ZSSR s svojimi sateliti v industrijskem pogledu postala prav tako učinkovita kakor Zapadna Ev¬ ropa. Orožje je samo delna obramba proti komunizmu; gospodarska moč je enako važna; iz te pa izhaja politična stabil¬ nost, ki je nujna za enotnost svobodne¬ ga sveta. CONVOCOSE A ELECCIONES DE CONSTITUYENTES PARA LA RE¬ FORMA DE LA CONSTITUCION El viernes pasado fue firmado el de- creto del Poder Ejecutivo que declara la necesidad de considerar la reforma par- cial de la Constitucion Nacional de 1853 y por el que se convoca a elecciones de convencionales de constituyentes para el domingo 28 de julio proximo. La convencion constituyente debera reunirse en la ciudad de Santa Fe an- tes del 1? de setiembre. Los convencio¬ nales seran 205 y decidiran sobre las reformas que el gobierno les somete, dandose por rechazadas les que no san- cionen antes del 14 de Noviembre y vi- gentes las que se hayan aprobado. El presidente de la Nacion el general Pedro E. Aramburu firmo el acta en el Salon Blanco de la Časa de Gobierno y para la firma se uso el escritorio que fue de Bernardo Rivadavia. RAZPIS VOLITEV V USTAVODAJNO SKUPŠČINO Prejšnji petek je predsednik republi¬ ke gen. Pedro E. Aramburu podpisal od¬ lok o razpisu volitev v ustavodajno skup¬ ščino za nedeljo dne 28. julija t. 1. Od¬ lok navaja, da je potrebno, da ustavo¬ dajna skupščina spremeni in dopolni nekatera določila narodne ustave iz leta 1853. Poslanci ustavodajne skupščine se mo¬ rajo sestati pred 1. septembrom v me¬ stu Santa Fe. Vseh bo 205. Razpravlja¬ li bodo o spremembi in dopolnitvi ustave iz leta 1853 na osnovi sprememb in do¬ polnil, ki jih bo k posameznim členom omenjene ustave pripravila vlada. Ve¬ ljavne bodo tiste spremembe in tista dopolnila, ki jih bo ustavodajna skupšči¬ na sprejela do 14. novembra. Predsednik republike general Pedro E. Aramburu je podpisal odlok o razpisu volitev v ustavodajno skupščino v Be¬ lem salonu vladne palače in sicer na pi¬ salni mizi, ki jo je imel predsednik re¬ publike Bernardino Rivadavia. IZ TEDNA V T E D EN Ameriški kongres je z nezadovolj¬ stvom spremljal štiridnevni obisk brit. kraljice Elizabete II. in princa Filipa v Franciji. USA je pred kratkim dovolila Angliji prenehanje odplačevanja dolga za letošnje leto z ozirom na kritično fi¬ nančno stanje države zaradi sueške kri¬ ze. Kraljica je v Parizu razkazovala svojo najnovejšo garderobo ter se pre¬ oblačila po štirikrat dnevno. Obleke so bile vse posute z briljanti in drugimi dragulji, vsaka cenjena na več kot en milijon dolarjev. Ameriški kongresniki so se razburjali, čemu USA podaljšuje Angliji odplačevanje dolga, če ima .ta država denar za razkošje, kakor si ga privošči britanski dvor. ZSSR je pričela groziti tudi arabskim državam, da bodo uničene s sovjetskimi atomskimi bombami, ker dajejo USA in njenim zaveznikom na razpolago svoja vojaška oporišča, “ki vsa naperjena pro¬ ti ZSSR.” Prva država, ki je odgovorila na sov¬ jetske atomske grožnje, je bila Norve¬ ška, ki trdi, da ima svobodna država pravico do lastne presoje o potrebah svoje obrambe. Norveška svojih oporišč ne daje pod pritiskom, pač pa popolno¬ ma prostovoljno, ker smatra, da ta o- porišča predstavljajo njeno najboljšo obrambo. Ker je ameriška petrolejska ladja “Kern Hills” zaplula skozi akabski za¬ liv in iztovorila svoj petrolejski tovor v Izrael, je Saudijeva Arabija vložila oster protest pri ameriški vladi. Saudijeva Arabija smatra akabski zaliv za svoje teritorialne vode ter je objavila, da bo streljala na sleherno izraelsko ladjo, ki bi skušala pinti po zalivu. Po tem za livu je tudi velik promet mohamedan¬ skih vernikov, ki romajo v Meko in Me¬ dino. Ameriški veleposlanik v Egiptu Hare se še vedno trudi, da bi omehčal Nas- serja glede vprašanja uprave sueškega prekopa. Nasser vztraja pri izključno egipčanski kontroli prekopa. Medtem se v zakulisju diplomatskih predstavništev USA, Anglije in Francije ter Izraela pripravljajo načrti, kako izolirati Nas- serja od njegovih arabskih sosedov. Pr¬ vi tak načrt je uspel v Jordaniji, kjer je mladi jordanski kralj Hussein odsta¬ vil dosedanjega prosovjetskega in pro- egipčanskega predsednika Nabulsija, šefa štaba istega kova Ali Abu Nayar- ja pa deportiral v Sirijo. Istočasno je u- kazal umik sirijskih čet, ki so ob sueški krizi prišle v Jordanijo “za vsak slu¬ čaj”, ter poveril sestavo vlade Abdel Halim Nimru, obrambnemu in notranje¬ mu ministru Nabulsijeve vlade. Ta na¬ loge ni mogel izvesti ter je dobil toza¬ devni ukaz Hussein Khalidi, ki je sesta¬ vil za zahodne velesile prijazno vlado, toda vključivši vanjo tudi odstavljenega predsednika Nabulsija. Menijo, da je Hussein moral pristati na kompromis, sicer bi državi grozila nevarnost, da jo zasede prosovjetska Sirija. Toda Nasserjeva tkzv. “Fronta svo¬ bodnih Arabcev” se je začela krhati. Ta skupina je doslej strnjeno nastopala proti bagdadskemu paktu in arabskim zvezam z Zahodom. Skupino sestavljajo Egipt, Sirija, Saudijeva Arabija in Je¬ men. Arabske države izven te skupine t. j. Libanon, Irak, Libija in Tunis, so bile ves čas na strani zahoda ter so o- dobrile Eisenhowerjevo doktrino. Prvo zagozdo v “Fronto svobodnih Arabcev” je zadala Saudijeva Arabija, ki je odo¬ brila Eisenhovverjevo doktrino. Nasser je medtem nad Jordanom še vedno imel močan vpliv ter mu je uspelo, da je to državo potegnil iz britanskega vpliva, ko je Nabulsijeva vlada izgnala brit. Glubb-pašo, poveljnika Arabske Legije in odpovedala brit. finančno vzdrževa¬ nje. Ker je Jordan vedno hitreje plaval v naročje komunizmu, kakor se to do¬ gaja s 1 Sirijo, pod vodstvom Nasserja, ki je popolnoma v rdečih vodah, je kralj Hussein izvedel udar, ki mu je trenutno uspel. Adenauer je zaradi svojih zahtev po atomski oborožitvi zahodnonemške voj¬ ske doživel hude napade opozicije in sko¬ ro vsega nemškega časopisja. Položaj se je tako zaostril, da je sklical konferen¬ co vlade z nemškimi atomskimi strokov¬ njaki, med katerimi so trije Nobelovi nagrajenci: prof. Otto Hahn, ki je pr¬ vi razbil uranski atom, Max Von Laue in C. F. von Weizsaecker. Razgovorov se bo udeležil tudi nedavno imenovani poveljnik suhozemskih sil NATO’ za Sredno Evropo gral. Speidel. Hruščev je na sprejemu albanske de¬ legacije v Moskvi ob prisotnosti jugo¬ slovanskih zastopnikov izjavil, da “mo¬ ramo sicer priznati, da so bili naši od¬ nosi z Jugoslavijo neurejeni, toda mi smo se borili proti Nemcem in Japon¬ cem, proti Jugoslovanom pa se nismo in se tudi ne nameravamo.” Cinično je pri¬ pomnil, misleč na zahodne velesile, da “bo prišel čas, ko ne bo ne NATO-a, ne SEATO a in ne Varšavskega pakta in ko bo vsakdo mogel živeti po svoji ve¬ sti.” Naročajte in širite Svobodno Slovenijo Stran 2. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 18. IV. 1957 Beseda dana, mož velja Škofu dr. Rožmanu v zahvalo in slovo Pred nedavnim smo prinesli pismo našega naročnika o slov. obrtnikih in klientih. Na to pismo smo prejeli od drugega naročnika naslednje vrstice. (Op. uredništva) Pred nekaj dnevi sem bral v Vašem listu pismo o slovenskih obrtnikih, njih delavnosti in odnosu do odjemalcev. Ob branju sem se spomnil na nek članek, ki ste ga objavili pred leti in ga je na¬ pisal OBA. Govora je bilo o kreditu. Ne o takem kreditu, kot ga dajo banke, pač pa o kreditu, kakršnega si vsak posa¬ meznik lahko naredi med svojimi rojaki. OBA je, če se prav spominjam, zapisal, da je človek s takim kreditom na nič do¬ bil posojilo, ker so vsi vedeli: kredit ima, vrnil bo, povrnil bo. To je bilo v tistih časih pred obema vojnama in tudi še v zlatih časih pred zadnjo vojno. Kljub temu, da smo menda Sloven¬ ci znani pravdarji, je vendarle premno¬ go trgovskih in obrtniških odnosov med našimi rojaki bilo opravljenih samo na besedo: brez zapisnikov, brez listov in brez potrdil. Ljudje so se med seboj poznali in vedeli, komu lahko zaupajo in do kolikšne višine. Nešteto hiš, mnogo obratov in precej kupčij je bilo skle¬ njenih na tak način, če pa seveda ena stran besede ni držala, sta se obe stran¬ ki zatekli vsaka k svojemu odvetniku. Kdor pa je besedo požrl, je prišel na nekak nezapisan zapisnik nesolidnih partnerjev. V Vašem listu ste že velikrat pisa¬ li, da je precej slovenskih stvari bilo opravljenih v emigraciji prav na osno¬ vi samopomoči. Rojaki so drug druge¬ mu obljubili delovno silo, posodili ma¬ terial, priskočili na pomoč z denarjem in podobno. Tako so nastale posamezne vasice slovenskih naselij sredi Velikega Buenos Airesa in mnogo idealizma je v njih zazidanega, mnogo dobre volje in smisla za skupnost. So pa tudi še vsakdanja naročila, ki jih slovenski rojaki napravijo pri svojih prijateljih, ne da.bi o tem naredili kak zapisnik. Gre morda za popravilo stre¬ he, preureditev notranjih prostorov v hiši, napeljavo luči ali vode, drobna po¬ pravila sanitetnih naprav, gre morda tudi za kratkoročna denarna posojila. Pogosto se vrše takšni posli brez vsa¬ kega zapisovanja: oba partnerja se po¬ znata,' sf pošteno' pogledata v oči, drug drugemu zaupata in dogovor je sklenjen. Še v roko si morda udarita, da bolj velja in lahko se zanesete, da bo zaprošeno delo ali usluga tudi storjena. Dogodi se pa, da ena stranka besede ne drži. Morda ne plača obljubljene in dogovorjene vsote, morda hoče višino predvidenih stroškov na ta ali oni način zmanjšati, češ saj smo se za manj dogo¬ vorili; zgodi, se, da vam obrtnik ne na¬ redi vsega tako, kakor ste vi želeli: vzi¬ da slabši material, naredi površno ali v naglici, ker ga drugod čaka bolje pla¬ čano delo: skratka — pride do te ali one zagozde, ki prej dogovorjeno besedo razvrednoti. Naj bo užaljen eden ali dru¬ gi, oba bosta vsakdo v svojem krogu pri¬ čela udrihati drug čez drugega. In čim večji je krog znancev ene stranke, tem Potekajo zadnji dnevi sedanjega obi¬ ska škofa dr. Rožmana Slovencem v Argentini. Med nami bo ostal še veliki teden. Tudi veliko noč bo prebil še med svojimi rojaki. V Lanusu bo blagoslovil temeljni kamen za prvo slov. cerkev v Argentini in Baragovo misijonišče, ki ju grade slov. lazaristi in so prevzeli tam v oskrbo slovensko vikarijo v Slovenski vasi. Na velikonočni ponedeljek se bo pa Prevzvišeni poslovil od nas in se z le¬ talom odpeljal proti Severni Ameriki. čeprav je bil tokratni škofov obisk slovenskim rojakom v Argentini časov¬ no mnogo daljši od prvih dveh, je na¬ šemu nadpastirju ostajalo zelo, zelo malo dni, če je sploh bil kateri, za pre¬ potrebni počitek. Vedno je obiskoval ro¬ jake, zdaj v tem, zopet drugič v drugem naselju. Slovenskim rojakom je maševal, jim pridigal, delil otrokom prvo sv. ob¬ hajilo in zakrament sv. birme. Govoril slov. mladini na sestankih, zborovanjih in jim dajal lepe nauke za bodoče delo. Ob zadnjem takem obisku fantom in de¬ kletom v Mladinskem domu v Ramos Mejia odn. v Moronu jim je tudi pove¬ dal, da vse svoje molitve ob torkih po¬ sveča slovenski mladini v domovini in iz¬ seljenstvu. Časovno je bilo nemogoče, da bi vse 1 rojake obiskal. Bil pa je med Slovenci v Mendozi in minuli teden je prebil na daljnjem argentinskem jugu, na obisku pri Slovencih v Bariločah. Za slovo so Slovenci na področju Vel. Bs. Airesa priredili svojemu škofu lepo akademijo. V zahvalo in slovo je bilo zapisano na vabilih. Prireditev je bila iz¬ raz iskrene vdanosti in ljubezni sloven¬ skih izseljencv svojemu škofu, obenem pa globoka zahvala za vso njegovo skrb, s katero spremlja po svetu razkroplje¬ ne sinove in hčere slov. naroda in ne¬ prestano skrbi za njihov dušni, pa tudi telesni blagor. Poslovilno prireditev so pod vodstvom Društva Slovencev in Slov. dušnega pa¬ stirstva pripravile vse slov. protikom. organizacije in vsa njihova društva, .pi¬ la je v nedeljo 14. t. m. popoldne v dvo¬ rani jezuitskega kolegija na Avdi Ca- llao 542 v Bs. Airesu. Pred akademijo je bila v zavodski cerkvi sv. maša. Škofova maša Bila je ob štirih pop. v jezuitski cer¬ kvi El Salvador. Imel jo je škof dr. Rožman' ob asistenci direktorja Antona Oreharja in semeniškega spirituala dr. Filipa Žaklja. Napovedano je bilo, da bo imel pridi¬ go med škofovo mašo Msgr. Albin Men- sa, tajnik škofijske komisije za emi¬ grante v Argentini. Msgr. Mensa Slo¬ vence dobro pozna in jih ima rad. Zato je tudi rad prevzel slavnostni cerkveni govor med škofovo mašo. Svoje obljube pa, žal, ni mogel izpolniti, ker je zaradi slabega vremena zbolel. Direktorju Ore- harju se je opravičil. Povedal mu je, da je hotel o našem škofu govoriti kot o do¬ brem pastirju, ki ljubi svoje ovce, jih pozna in hodi za njimi po vseh deželah, po katerih so razkropljene. To je pove¬ dal zbranim slov. vernikom direktor Ore- bolj bo očrnjena druga stranka, ki mor- 1 har, ki je tudi naglasil ,da se Slovenci da nima več prijateljev kot za eno o- s to mašo hočejo zahvaliti škofu dr. mizje. Rožmanu za vse delo, ki ga je z ogrom- Naj bo, kakor že hoče: iz neizpolnje- nimi žrtvami opravil ne samo v teh me¬ ne besede je prišlo do nasprotstva, iz u- secih sed. obiska, ampak, ki ga oprav- žaljenosti ali zagrenjenosti nad enim Ha vsa leta v begunstvu kot velik to- rojakom je prizadeti svoje mnenje o ro- lažnik duhovnikov in vernikov. Spomni- jakih posplošil kar na vse. ti se pa hočejo tudi njegovega zlato- Kar pa bi rad z današnjim pismom po- mašniškega jubileja, ki ga obhaja letos vedal, je pa kot zaključek tole: če ste se meseca julija. Trdno so prepričani, da dogovoril samo na besedo, potem jo mo- bo tudi za slov. narod prišel dan, ko bo rate držati; če ste obljubili plačati toli- znova doživel versko svobodo. Bog daj, ko in toliko do tega in tega dne, plačajte da bi bilo to pod vodstvom navzočega ob določenem roku; če svoje obveznosti škofa. Boga prosi naj mu da srečno pot ne morete izpolniti, potem se s svojim na drug del Amerike in naj nam ga partnerjem pošteno pogovorite, da se ohrani še dolga leta. vam ne bo treba izogibati nedeljskih zbi- Poslovilna in zahvalna akademija ranj po maši ali pa srečanju s prijate- p 0 škofovi maši so se rojaki podali šenim ploskanjem, ki se ni poleglo vse dotlej, dokler se škof ni obrnil proti dvo¬ rani. Rojakom se je zahvaljeval za to¬ pel pozdrav z mahanjem rok. Slavnostno akademijo je v imenu vseh slov. protikom. društev in organi¬ zacij. začel predsednik Društva Sloven¬ cev ing. Albin Mozetič Imel je najprej govor v kasteljanšči- ni, zatem pa v slovenščini. V kasteljan- skem nagovoru je omenjal slovenski na¬ rod, njegov razvoj in globoko vernost. Opisal je nesrečo, ki so jo nadenj pri¬ nesli komunisti s svojo revolucijo ter vlogo škofa dr. Rožmana, ki jo je imel med njo kot najvišji cerkveni dostojan¬ stvenik. Mozetič je zatem navajal, da se v zgodovini ponavljajo razne napake, tudi zločini, razne zablode. Tudi sistemi, ki niso demokratični, prav tako nasilniki, ki svojo voljo vsiljujejo drugim. Toda za podlost, laži in prevare ter za zločine in nasilja, ki so jih komunisti povzročali in katerih so se posluževali za dosego oblasti, v zgodovini ni primere. In v tej nesreči, sredi teh komunističnih zloči¬ nov, je škof dr. Rožman prvi in javno povzdignil svoj glas proti komunistič¬ nim zverstvom. Zato so ga blatili, mu grozili s smrtjo in ga preganjali. On pa je neustrašeno branil trpeči narod in z njim delil vse gorje. Od leta 1945 je v izseljenstvu in v svobodnem svetu pri¬ pravlja od komunistov zasužnjenemu na¬ rodu lepšo bodočnost, slov. izseljencem je pa v veliko uteho in oporo v njiho¬ vem življenju v tujem svetu. V slov. govoru je omenjal, da je škof tokrat že tretjič med nami, da so vsi rojaki slehernega njegovega obiska ve¬ seli. Radi bi videli, da bi ostal med nji¬ mi. Ker to ni mogoče, ga vabijo, naj jih pride zopet čimprej obiskat. Končno se je Prevzvišenemu zahvalil za vse nje¬ govo delo med sed. njegovim obiskom med nami. Zahvalo mu je izrekel v ime¬ nu vseh društev in organizacij, v imenu vseh stanov, zlasti pa v imenu slov. o- trok, njihovih staršev in slov mladine. Z vzklikom “Prevzvišeni, kmalu zopet na svidenje” je zaključil svoja izvaja¬ nja. Koncert pevskega zbora Gallus Vsak njegov koncert je za slovenske rojake velik dan. Obuditev najlepših spominov na domovino, najlepših ču¬ stev, ki se porajajo ob nežni melodiji na¬ še pesmi. Tudi nedeljski koncert je bil. Koncertni spored je v prvem delu obse¬ gal Gallusov Kyrie, Glorio in Gavisi sunt, Adamičevi skladbi Tožba in Zapuščena, Premrlovo v Korotan in Tomčeve Vlahe. V drugem delu so bile na sporedu nasled¬ nje skladbe: šijanec Tam, kjer teče bi¬ stra Žila, Maroltova Pojdem u Rute, Mirkovo So še rožce v hartelnu in Ren- nerjev venček Naša zemlja. Zbor je nastopil polnoštevilno. Ko so začeli prihajati pevci in pevke na oder, so jih rojaki pozdravljali z navduše¬ nim ploskanjem. To so ponavljali po sle¬ herni odpeti pesmi. Zlasti so bili delež¬ ni iskrenega priznanja pevovodja dr. Julij Savelli, solistki Nuša Kristanova in Roza Golobova ter solista Silvo Lipu¬ šček in Ivan Rode. Ko so Gallusovi pevci odpeli Mirko¬ vo So še rožce v hartelnu s solistoma Lipuščkom in Kristanovo, je Prevzviše¬ ni vstal in se podal proti odru. Znova se je v dvorani sprožil val ploskanja in vzklikanja škofu. Ko je ploskanje prene¬ halo, se je škof dr. Rožman najprej za¬ hvalil vsem rojakom, ki so kljub tako slabemu vremenu prišli na to poslovilno slavnost, nato pa pevcem in pevkam Ga¬ llusa ter njegovemu povovodji dr. Sa- velliju za tako lep umetniški užitek, ki so ga vsem pripravili s svojim ubranim petjem. Škofova želja in prošnja Zatem je pa imel na vse enega naj¬ lepših govorov, kar jih je govoril roja¬ kom med svojim sedanjim bivanjem med nami. Dejal je, da hoče poudariti zlasti dve misli in sicer: 1. Že v svetem pismu je zapisano: Gorje samemu. Tudi življenska skušnja uči: Gorje samemu. Zato škof ponavlja tisto misel, ki jo je ob tokratnem obisku povsod naglašal: Držite se skupnosti, za vsako ceno se je držite, da se boste ohranili in si med seboj pomagali. Navezanosti na skupnost je pa več sto¬ penj. Nekateri so nanjo bolj, drugi zo¬ pet manj navezani. Nanjo naslonjen pa naj bo sleherni, da se ne ne pretrga ti¬ sta žila, ki teče iz slovenskega naroda v slehernega posameznika, v sleherno slov. družino, v slovensko udejstvova¬ nje, v slov. mišljenje. Držite se svojih društev, organizacij, berite slovenske knjige, slovenske časopise. Skromni so v primerjavi z listi v velikem svetu, toda naši so, v slovenski besedi so pisani. In kako človeku dobro de, ko dobi ob go¬ milici tuje literature, list v domači be¬ sedi. Rojakom polaga na srce, da mora¬ jo biti s slov. skupnostjo vsaj toliko po¬ vezani, da bodo hodili na njene priredit¬ ve, da se ne bodo čisto odtujili in izgu¬ bili. Zato skupnost za vsako ceno, pa če¬ tudi se kdaj med sabo malo skregate. Drugo misel je pa navezal na življen- sko geslo nedavno umrlega velikega slov. moža arhitekta Jožeta Plečnika: Delo, poštenje, posvečenje. Velike bese¬ de. Cel življenski program. Če je veljal že doma, velja še veliko bolj v tujini. Na delu sloni vse: življenje, razvoj, napre¬ dek, blagostanje, toda na delu, ki ga o- pravljamo v zavesti, da izpolnjujemo božjo voljo, ne pa na takem, ki človeka zasužnji. Obratno mora biti: človek mora gospodovati zemlji, ne pa ona nje¬ mu. Poštenje, če je katera lastnost našega naroda lepa, je gotovo ta, da nas imajo za poštenjake. Zato vse prosi naj to last¬ nost ohranjajo povsod: pri delu, v služ¬ bi, v javnosti. Poštenost povsod. Pošten mora biti vsakdo tudi tako, da bo sam sebi lahko priznal svoje napake. Zato poštenje povsod, ker to je, kar nam da¬ je samozavest. In pregovor tudi 1 epo pravi, da poštenje najdalje traja. Posvečenje: To pa izvira iz prvih dveh čednosti, kajti pošteno delo člove¬ ka posvečuje. Prevzvišeni je končno rojakom pono¬ vil obe misli ter jih prosil naj se njiho¬ vih naukov drže. Zahvalil se je tudi za povabilo, da bi znova prišel na obisk. Dejal je, da bo rad prišel, če bo to božja volja, če pa ne bo, bo pa tudi Bogu hvaležen, če bo mogel, bo prišel posvetit štiri slov. bogoslovce v mašnike, če pa ne, je šaljivo pristavil, pa od njih ne bo zahteval, da bi morali priti k njemu v USA. Burno odobravanje in ploskanje je vzvalovilo v dvorani, ko je škof govoril zadnje besede. Ljudje so vstali, vzkli¬ kali in mahali z belimi robci škofu v pozdrav in slovo. Za zaključek so Gallusovci zapeli pre¬ lep Rennerjev venček Naša zemlja. Vse je navdušil in odobravanje je bilo splo¬ šno. AHGENT1NA Predsednik republike general Pedro Eugenio Aramburu je prejšnjo soboto obiskal južno argentinsko provinco La Pampa. V glavnem mestu province San¬ ta Rosa je imel govor, ki je bila posla¬ nica vsem ameriškim državam pred praznikom dneva Amerik 14. t.m. V p 0 . slanici je naglašal trdno odločnost arg vlade, da bo sledila na poti demokratske obnove države. Poudarjal pa je, da de¬ mokracija mora biti povsod enaka. Pri¬ tožil se je glede nerazumevanja s stra¬ ni nekaterih južnoam. držav glede nji¬ hovega zadržanja napram nosilcu prej¬ šnjega režima v Argentini, za katerega je predsednik znova dejal, da se ne bo mogel nikdar več vrniti v Argentino. Poslanico predsednika so prenašale ra¬ dijske postaje skoro vseh ameriških dr¬ žav. Po odloku o razpisu volitev v ustavo¬ dajno skupščino bodo poslanci za to skupščino razdeljeni takole: Buenos Ai¬ res 32. prov. Bs. Aires 45, Catamarca 3, Cordoba 17, Corrientes 7, Chaco 6, Chubut 3, Entre Rios 10, Formosa 3, Ju- juy 4, La Pampa 4, La Rioja 3, Mendo- za 8, Misiones 4, Neuquen 3, Rio Negro 3, Salta 5, San Luis 4, Santa Cruz 2, Santa Fe 19, Santiago del Estero 7 in Tucuman 8. Argentina bo sodelovala na prihodnji svetovni gospodarski razstavi, ki bo aprila meseca v Bruslju v Belgiji. Vlada je izdala odredbo, po kateri je dobilo vojno ministrstvo zopet stari naziv: Ministerio de guerra. Državna ra¬ dijska postaja se pa odslej imenuje Ra- Dio Nacional. V Buenos Aires se je po večdnevni stavki vrnilo na delo vse mestno usluž- benstvo. Zaradi stavke čistilcev mest¬ nih ulic in pobiralcev smeti ter odpad¬ kov so bili po ulicah celi kupi smeti. Da bi preprečili izbruh nalezljivih bolezni, so zadnje dni stavke mestnih uslužben¬ cev začeli pobirati in odvažati smeti vojaki. SMRT MED SRBSKIMI POLITIKI Iz Beograda poročajo, da je tam umrl prvak srbske Radikalne stranke Miša Trifunovič. Dosegel je visoko starost 86 let. V Radikalni stranki je pred vojno igral precej vidno vlogo kot zaupnik sta¬ rega Ace Stanojeviča v glavnem odbo¬ ru stranke. Leta 194T je po -prevratu vstopil v Simovičevo vlado ter je z njo odšel tudi v emigracijo. Zunaj je bil ne¬ kaj časa tudi predsednik beg. jug. vla¬ de. Po vojni se je vrnil domov, misleč, da bodo komunisti držali sporazum, ki so ga sklenili s šubašičem. Pa se je preva¬ ral, kakor doslej še vsakdo, ki je komu¬ nistom kaj verjel. Po vrnitvi domov so ga komunisti zaprli ter kot ameriškega vohuna obsodili na 8 let zapora. Zaradi visoke starosti so ga po 18 mesecih iz¬ pustili. V Windsorju v Kanadi si je pa vsled neozdravljive bolezni in v globoki za¬ grenjenosti vzel življenje Adam Pribiče- vič, brat pok. Svetozarja Pribioeviča. Po I. svet. vojni je odšel na Kosovsko po¬ lje in živel tam kot kmet. Posegal je tu¬ di aktivno v politično živjenje, pisal po¬ lemične članke in branil srbsko stališče v odnosih med Hrvati in Srbi, tudi v emigraciji. SLOVENSKI NARODNI PLESI OB DRUGEM SLOVENSKEM DNEVU Iji in znanci; če z opravljenim delom niste bili zadovoljni, ne mečite vseh v isti koš in tudi ne devajte v nič vaše¬ ga sopartnerja vpričo ljudi, ki jih vaši problemi ne zanimajo. Svoje mnenje pa povejte samo takrat, kadar vas bo kdo drug prišel vprašat, ali se vam zdi, da ta in ta, ki je vam snedel besedo, zaslu¬ ži kredit ali ne. Tako bomo počasi sami z lastno močjo ustvarili v naši sredi — osebnosti s kreditom. Potem bo tudi naša delavnost plodnejša in bolj siste¬ matična, ker se ne bomo drug drugega bali, ampak drug ob drugem gradili nov dom na tujem. Popravi: V zadnji štev. sta se v čla¬ nek o 75. let. ravn. Bajuka vrinili napa¬ ki: članek se mora pravilno začeti: “Ta leta je... ” V drugem stolpcu prvi od¬ stavek, druga vrsta mora biti pravilna letnica 1882 in ne 1892. v veliko zavodsko dvorano, v kateri je bila slična prireditev ob prvem Rožma- novem obisku Argentini. V dvorani so bili v Argentini živeči člani NO za Slovenijo, predstavniki slov. demokrat¬ skih političnih strank, zastopniki vseh slov. protikom. društev in organizacij, listov in revij ter veliko, veliko rojakov. BRo jih je toliko, da so zasedli vse pro¬ store v veliki dvorani. Če bi pa ne bilo tako slabo vreme ■— neprestano deževje smo imeli že tretji dan — bi jih bilo to¬ liko, da za vse ne bi bilo niti prostora. Navzoči so bili tudi predstavniki drugih emigrantskih narodnosti v Argentini. Navajamo samo predstavnika Hrvatov direktorja Stjepana Rade-ja, ki je prišel s p. Bogdanom. Rusko kolonijo je pa za¬ stopal slov. duhovnik vzhodnega obreda dr. Peter Krajnik. Ko je Prevzvišeni vstopil v dvorano, so ga rojaki pozdravili stoje in z navdu- Slovenska mladina bo ob drugem Slovenskem dnevu prvič v Buenos Aire¬ su prikazala slovenske narodne plese. In sicer bo nastopila s črnomeljskim in metliškim kolom skupina požrtvovalnih deklet in fantov, ki se kljub zaposleno¬ sti in buenosaireškim razdaljam niso ustrašili truda, da so naštudirali nave¬ deni narodni igri. Obe koli sta po sodbi strokovnjakov ostanka starodavnih slovenskih običajev in najdemo v njih delne ostaline nekda¬ njih svatbenih, pogrebnih in drugih obre¬ dov, ki so se pod raznimi vplivi v toku sto in tisočletij spreminjali, krajšali in se končno strnili v sedanjo obliko, ki danes največ po napevu spremljevalne pesmi kaže, da je nastala iz raznih se¬ stavin. Oba plesa se začenjata s pre¬ prostim ritmičnim rajanjem v kolu, na¬ to pa se prevržeta v serpentinasto vrsto, ki se končno pod “mostom” razleti. Oba plesa sta kot večina slovenskih iz sta¬ rodavnih obredov izhajajočih plesov brez glasbene spremljave — vsi gibi se vrše ob petju nastopajoče skupine. Metliško kolo je mešano, črnomaljsko pa je de¬ kliško. Skupina bo nastopila na Slovenskem dnevu v originalnih belokrajinskih (čr- nomaljsko-metliških) narodnih nošah. Seveda sta navedena nar. plesa le del programa folklorne skupine, ki bo na daljevala s svojim delom in bo pozneje prikazala tudi nar. plese iz drugih slo¬ venskih predelov (Ziljska dolina, Go¬ renjska, Prekmurje in drugi). GORIŠKA IN PRIMORSKA V Trstu so imeli nedavno proces pro¬ ti komunističnemu županu v Dolini Lo- vrihi, ki je v dolinski župni cerkvi ob pogrebu nekega domačina povzročil iz¬ grede. Sodišče ga je obsodilo na en me¬ sec dni zapora. Državni tožilec je pred¬ lagal šestmesečni zapor. “Venec spominčič možu na grob” je najnovejša pesniška zbirka znane gori¬ čke pesnice Ljubke Šorli. Izšla je v nu- merirani bibliofilski izdaji 300 izvodov s podpisom pesnice. Obsega 15 sonetov, spletenih v sonetni venec. Posvečeni so pesničinemu pokojnemu možu organistu Lojzetu Bratužu, ki so ga leta 1936, dva ATENTAT NA DR. ANTE PAVELIČA Dne 9. aprila t. 1. se je dr. Ante Pa¬ velič, poglavnik Hrvatske države med drugo svetovno vojno, okoli 21. ure vra¬ čal domov v svojo vilo v mestu Lomas de Palomar na področju Vel. Bs. Airesa. V bližini doma sta pa 2 neznanca iz te¬ me oddala nanj več strelov, od katerih sta ga zadela 2, ki pa nista nevarna. Atentatorja sta nato zbežala. Ranjene¬ ga Paveliča so prepeljali takoj v Sirij- eko-libanonsko bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč, nato so ga pa posla¬ li na dom. časnikarjem je dr. Pavelič izjavil, da je prepričan, da so atentat nanj organizirali komunisti z jug. po¬ slaništva. Dr. Paveliča, ki živi v Bs. Airesu, je titova kom. vlada zahtevala kot vojnega zločinca. Zahtevo po vrnitvi je argent. vlada zavrnila, ker ni med obema drža¬ vama nobenega sporazuma o izročanju zločincev. Na titovem poslaništvu ko se¬ daj znova pohiteli z izjavami, da bo ti¬ tova vlada obnovila svojo zahtevo po iz¬ ročitvi ne samo dr. Paveliča, ampak tu¬ di dr. Vrančiča. Nekateri listi v Bs. Ai¬ resu so to priložnost porabili za obnovo očitkov proti dr. Paveliču in ustašem. lili, vda je izpil kozarec ricinovega in strojnega olja, kar je povzročilo njego¬ vo smrt. Uvod v zbirko je napisal prof. dr. Anton Kacin, opremil jo je pa Maks dni po Božiču, fašisti z orožjem prisi- | Komac. SVOBODNA SLOVENIJA Stran 3. Buenos Aires, 18. IV. 1957 Ilovice vz Movenije^ V Beogradu bo od 25. do 27. junija zasedal kongres delavskih svetov Jugo¬ slavije. Kot doslej bodo tudi tokrat sle¬ pili svetovno javnost o neki navidezni demokratizaciji tudi v gospod, življenju, .samo, da bi prikrili diktaturo kom. stranke tudi na tem področju. V Ljubljani je bil nedavno III. kon¬ gres Zveze filmskih delavcev Jugosla¬ vije. Na njem so razpravljali o vseh vprašanjih, ki so v zvezi z jug. film¬ sko proizvodnjo. Neki Mitrovič se je pritoževal, da vpliv domačega filma v primerjavi sHujim ni zadosten. Domače filme namreč letno gleda samo okoli 10 milijonov ljudi, tuje po okoli 100 mili¬ jonov. Tuji filmi, da so tudi “škodlji¬ vi” zaradi svoje “tendenčnosti” in bi bilo treba po njihovem mnenju poostriti kontrolo nad njimi. Letošnje Levstikove nagrade so dobi¬ li: Prvo nagrado 100.000 din Miško Kranjc za mladinsko povest Čarni na¬ smeh, drugo nagrado 50.000 din pisa¬ teljica Ela Peroci za zbirko pravljic “Tisočkrat lepa.” Prvo nagrado za mlad. ilustracije je prejel akad. slikar Fran¬ ce Mihelič za ilustracije v knjigi Mire Miheličeve “Štirje letni časi”, Akad. .slikar Maksim Sedej je prejel drugo na¬ grado 50.000 din za ilustracije v Langu¬ sovi knjigi “Potovanja v tisočera mesta”. Drugo Levstikovo nagrado za poljudno znanstveno mladinsko delo je dobil prof. Janez Matjašič za svoje delo” Iz življe¬ nja najmlajših”. Na skupščini Društva arhitektov Slo- ' venije so se slovenski arhitekti zavze- . mali za čimprejšnje izdanje zakona o gradbeništvu. Indijski književnik Sisir Chaterjee, prcf. v Kalkuti, bo iz Lavrinove anto¬ logije , slovenske poezije v angleščini prevedel kakih 40 slovenskih pesmi v belgalščino. So to pesmi Prešerna, Gre¬ gorčiča, Cankarjevi Dunajski večeri, Ketteja, Župančiča, Gradnika, Seliškar¬ ja, Ceneta Vipotnika, Udoviča, Kocbeka in drugih. Slovenci v Argentini POZDRAV DINKA BERTONCLJA IZ ANTARTIDE Dinko Bertoncelj se je znova oglasil po telefonu iz Antartide. Vsem prijate¬ ljem in znancem želi vesele, in blago¬ slovljene velikonočne praznike. Pravi, da bo zelo vesel, če ga bo kdo od prija¬ teljev in znancev poklical po telefonu. To stori lahko vsak dan po 23.30 uri potom Radio Pacheco. ..BITI NA SVOJI ZEMLJI SVOJ GO¬ SPOD je razumljiva želja mnogih lju¬ di; tudi Slovencev. Zato ni čuda, da je večina že od prihoda v Argentino na¬ prej s takim veseljem kupovala lote in si gradila hiše. Vprašanje pa je, ali je pametno, da bi se prvemu lotu pridružil še drugi. Ko si boš na primer kupoval boljše pohištvo ali pa ko boš klical zdravnika, če te zgrabi bolezen, ali boš tedaj z lotom plačeval? Pri vsem svojem premoženju boš moral prositi denarja drugje; z de¬ narjem je pa tako, da ga najteže do¬ biš, kadar ga najbolj potrebuješ. Skrbi torej sedaj za svojo plačilno sposobnost. Naloži vsaj del svojega pre¬ moženja tako, da Ti bo vedno na razpo¬ lago in da z njim obenem še lepo za¬ služiš! Vprašaj pri PROMET-u SRL, Cap. m$n. 100.000. — (edina družabnika brata Krištof) 25 de Mayo 533-III., Bs. Aires, T. E. 31-6435. V titovini bodo letos nad vse slove¬ sno proslavljali 40. letnico sovjetske oktobrske revolucije. Proslave se bodo vršile po vsej državi več kot pol leta. Izdati nameravajo tudi poseben zbornik ruski komunistični revoluciji. V Beogradu je umrl pianist in prof. beograjske glasbene akademije Ciril Li¬ čar. Po končanih glosbenih študijah v Ljubljani in Pragi je priredil vrsto sa¬ mostojnih koncertov doma in v inozem¬ stvu, še večkrat je pa nastopal kot spremljevalec znanih violinistov Jana Kubelika in .Jaroslava Kocijana v Češko¬ slovaški, Avstriji, Poljski in Bolgariji. Nastopal je tudi z Zlatkom Balokovičem, Jurom Tkalčičem in Josipom Rijavcem. V Zagrebu bo koncem junija II. kon¬ gres Zveze združenj pravnikov Jugosla¬ vije. V pripravljalnem odboru sta od Slovencev dr. Maks Šnuderl in univ. prof. dr. Gorazd Kušej. Organizatorji kongresa pravijo, da je njegov namen ugotoviti bilanco znanosti, zakonodaje in prakse na pravnem področju ter naj¬ ti nove poti in oblike za razvoj, obrav¬ navanje in izpopolnjevanje znanosti, za¬ konodaje in prakse. “Bloško starosvetno smučanje in bese¬ dje” je naslov knjigi, ki jo je za 45 let¬ nico organiziranega smučarstva v Slo¬ veniji napisal Rudolf Badiura, izdala pa Državna založba Slovenije. Umrli so. V Ljubljani: Ivanka Pirc, roj. Jančar, Alfred Tvrdy, žel. uslužb., Neža štular, biv, trgovka, Ferdinand Pišorn, dijak, Adela Večaj, Franc Tom¬ šič, uslužb. drž. žel., Josip Modic in Avgust Bercieri v Cerovci pri Litiji, Franc Sitar, žel. upok. v Stožicah, Te¬ rezija Stante, roj. Kumerc v Celju, Je¬ la Rahne, roj. Hoeffern-Saalfeld na Brdu, Marija Rabič, roj. Vovk v Meng¬ šu, Franc Kalan, gozdarski tehnik v Dobrniču, Andrej Balon, biv. trgovec na Jesenicah, Anica Grm, roj. Gerbec, taj¬ nica zadruge v čirčah pri Kranju, Dra¬ gica Kepa, roj. Brkljačič, v Dobu, Franc Lipovšek, upok. v Celju, Rafaela Pe- harc v Logatcu in Ivan Aberšek v št. liju. • - VSEM ČLANOM IN ČLANI¬ CAM TER VSEM SLOVENCEM V ARGENTINI ŽELI BLAGOSLOVLJENO VELIKO NOČ Društvo Slovencev XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXS! BUENOS AIRES Slovenska kapela v Slovenski hiši na Ramon Falcon 4158, Bs. As., je dobila sv. križev pot. Je ze¬ lo lep in je delo g. Jožeta Žirovnika. Blagoslovil ga je v torek zvečer škof dr. Gregorij Rožman. Sv. križev pot je molil direktor A. Orehar, škof dr. Rož¬ man je pa pred vsako postajo poljubil križ in podobo dotične postaje, ki so jo nato obesili na steno. Škof dr. Rožman častni član Gallusa Po blagoslovitvi Križevega pota v Slov. kapeli na Ramon Falcon 4158 se je škof dr. Gregorij Rožman podal h Gallusovcem v njihovo pevsko sobo v Ramos Mejia. Ob tej priložnosti ga proglasili za častnega člana in mu izročili lepo diplo¬ mo. Poročilo o tem lepem večeru, ki ga je škof prebil med Gallusovci, bomo ob¬ javili v prihodnji številki. Kaj bo na Slovenskem dnevu? Ob 10. uri: Sv. maša na prostem na Pristavi, ulica Monte, med katero poje Slov. pevski zbor Gallus; Ob 11. uri: Proslava 40. 'letnice Maj¬ niške deklaracije; Od 12. do 14.30 ure: kosilo, oddaja slo¬ venskih pesmi po zvočnikih. Od 14.30 ure dalje: Razni nastopi: Prvi nastop slovenske folklorne skupine (belokranjski plesi); nastop otrok; na¬ peta tekma za prvo mesto v odbojki med moštvoma SFZ Moron in Naš dom v San Justo; razdelitev diplom zmagoval¬ cem. Nato: prosta zabava ob veselih zvokih priznanega slovenskega orkestra Har- mony Jazz. Pri tej celodnevni prireditvi pomaga¬ jo in sodelujejo vsa slov. društva kot n. pr. dekleta ŠDO v kuhinji, fantje SFZ Moron, Mladinskega doma in SFZ Lanus pri mizah, “Naš dom” iz San Justa v krčmi in pri “krijoški pariži”, Sloven¬ sko planinsko društvo v svojem tabori¬ šču, Društvo biv. slov. borcev na stre¬ lišču, Kegljaški klub pri šaljivi pošti, krajevni odbor DS Ramos Mejia pri ri¬ bolovu itd. itd. Prav vsa slov. društva pomagajo pri pripravah in bodo sodelo¬ vala pri prireditvi. Slovenski dan hoče vsaj enkrat na le¬ to združiti prav vse Slovence vseh pre¬ pričanj ,ki so dobre volje, v veliko na¬ rodno skupnost. Čisti dobiček prireditve in tudi nabirke med sv. mašo je name- nje socialnemu skladu Društva Sloven¬ cev, ki pomaga vsem potrebnim Sloven¬ cem brez vsake izjeme in ne glede, ali je potrebni član DS ali ne. Naj omenimo, da bo ves dan na Pri¬ stavi odprta pletilska razstava, ki jo pripravlja Gospodarska zadruga. Šah za Slovenski dan Zadnji dve soboti, so se v Slovenski hiši spoprijeli tudi šahisti štirih moštev v boju na šahovnicah. S tem četverobo- jem smo v glavnem zaključili sodelova¬ nje športnikov za čim večji uspeh Slo¬ venskega dneva. Takrat bodo tudi raz¬ deljene spominske diplome zmagovalnim moštvom posameznih športnih disciplin. V šahu je zmagalo moštvo Mladin¬ skega doma, sledijo pa Naš dom (San Justo), SFZ Moron in SFZ Lanus. Ško¬ da je le, da je od Lanuščarjev zadnjo soboto prišel le eden; kaj neki je osta¬ le zadržalo: Morda izredno slabo vreme. Tako so izgubili točke, morda bi pa ka¬ ka zmaga tudi mogla vplivati na vrstni red. Brez dvoma je imel Mladinski dom najmočnejše moštvo, kot celota; bilo bi pa zanimivo preveriti moč posamezni- Na Velikonočno nedeljo popoldne z začetkom ob 4. uri bo prevzvišeni g. škof dr. Gregorij Rožman blagoslovil TEMELJNI KAMEN PRVE SLOVENSKE CERKVE V ARGENTINI IN BARAGOVEGA MISIJONIŠČA K tej izredni slovesnosti z bogatim sporedom, vljudno vabi vse rojake Slovenska vikarija v Lanusu. kov na kakšnem “slovenskem turnirju.” Podroben pregled četveroboja moštev: Mladinski dom: Lanus 3:1 — Buda: Kunc 0:1, Marolt: Černak 1:0 (dobil Marolt prekinjeno igro, ker černak ni prišel nadaljevat), Poštajner: Mehle 1:0, Šinkovec: Košane 1:0. Naš dom: SFZ Moron 3:1 — Krištof: Dacar 1:0 (v nadaljevanju končana), Benko: Štan¬ cer 1:0, Golmajer: Tušek 0:1, Kosančič: Skvarča 1:0. Mladinski dom: Naš dom 3:1 — Marolt: Krištof 1:0, Poštajner: Benko 1:0, Šinkovec: Golmajer %:%, Buda: Košančič %:%. (Zadnji dve par¬ tiji, prej prekinjeni, brez nadaljevanja). SFZ Moron: SFZ Lanus 3:1 — Tušek: Mehle 1:0, Štancer: Kunc 1:0, Skvarča: Černak 0:1, Dacar: Košane 1:0. Naš dom: SFZ Lanus 3:1 — Benko: Kunc 0:1, ostale tri igre dobil Naš dom p. f. Mladinski dom: SFZ Moron 2:2 — Ma¬ rolt: Štancer 0:1, Poštajner: Volovšek Vsak teden ena PADLA JE, PADLA SLANICA ... Padla je, padla slanica, zvenela moja rožica. Žalost je, žalost v srce šla, dekle je vzela druzega. Padla je, padla slanica, zvenela moja rožica. Pomlad bo cvetna spet prišla, žalost bo znova v srce šla. V 2 : V 2 , .Šinkovec: Vodnik 1:0. Dacar %:%, Buda: Z 2 2 1 0 N 1 VESELO ALELUJO PODPORNIM ČLANOM IN VSEM ROJAKOM želi '"GALLUS” Mladinski dom Naš dom SFZ Moron SFZ. Lanus Po igrah so dosegli naslednje število točk: Mladinski dom 8 (Poštajner 2%, Šinkovec in Marolt po 2, Buda IV 2 , Naš dom 7 (Kosančič 2 V 2 , Krištof 2, Golma¬ jer IV 2 , Benko 1); SFZ Moron 6 (Tu¬ šek 2, Štancer 2, Dacar IV 2 , Volovšek 1/2 (v 1 partiji), Vodnik 0 (1 partija), Skvarča 0 (2 partiji); SFZ Lanus 3 (Kunc 2, černak 1, Mehle 0, Košane 0). OSEBNE NOVICE Družinska sreča. V družini Mirka žit¬ nika in njegove žene ge Marije, roj. Po- deržaj v Lanusu se je rodila hčerka, ki bo pri krstu dobila ime Ančka. V Barrio San Jose je družino Ivana Levarja in njegove žene ge Justine, roj. Otono raz¬ veselil sin Jože Alojzij. V družini Fran¬ ca Likozarja in njegove življenske dru¬ žice ge Mare, roj. Jenko, se je rodila hčerka Marija Julija; v družini Oskar¬ ja Preglja in njegove žene ge Stane, roj. Močnik so dobili sina Oskarja; dru¬ žino Martina Urbanije in njegove žene ge Marije, roj. Novak je pa osrečila hčerka Marija. Srečnim družinam naše čestitke. i Dr. Matija Lavrenčič. Iž Ljubljane je prišlo žalostno sporočilo o smrti Dr. Matije Lavrenčiča, sodnega starešine v p. Rajni dr. Lavrenčič se je rodil 26. okt. 1878 v Vrhpolju pri Vipavi. Gimna¬ zijo je študiral v Ljubljani, pravo pa na dunajski univerzi, kjer je bil kot aka¬ demik član SKAD Danica. Po končanem pravnem študiju se je posvetil sodstvu. Njegova službena mesta kot sodnika nazadnje pa tudi sodnega starešine so bila: Cerknica, Novo mesto, Kozje, Ko¬ čevje, odkoder je bil pod diktatorskim režimoni zaradi svoje načelne odločnosti kazensko prestavljen v Žužemberk in nato tudi predčasno upokojen. Po vr¬ nitvi SLS na oblast je bil reaktiviran in je služboval v Mariboru, kjer so ga zatekli vojni dogodki. Pred Nemci se je moral umakniti v Ljubljano in je vojna leta preživel za Bežigradom. Zadnje njegovo službeno mesto je bila Kosta¬ njevica. Smrt ga je zatekla 27. III. t. 1. v Ljubljani, kjer so ga 29. III. t. 1. tudi položili k zadnjemu počitku. Rajni sodni starešina dr. Lavrenčič je bil globoko veren in načelen mož v vsem svojim privatnem in javnem delu, neumorno delaven v kat. prosvetnih in dobrodelnih organizacijah, ljubeč mož in skrben ter vesten družinski oče. Naj počiva v miru, vsem njegovim preosta¬ lim — zlasti njegovima hčerkama go¬ spema Marjani, por. Marn in Barbari, por. Dolinar, ki živita v Argentini, pa naše iskreno sožalje. BARILOCHE Planinska nesreča 7/4 se je na grebenu med campin- gom in dolino Castana Overa na Trona- dorju smrtno ponesrečil slovenskim planincem znani gorski vodnik in usluž¬ benec bariloškega planinskega kluba Wenceslao Clerch. Omenjeni gornik je v družbi z D. Je¬ rebom in V. Arkom tovoril nekaj bre¬ mena za bivak, ki ga bariloški andinisti gradijo ob robu gornjih ledenikov vrh campinga. Pri prehodu čez lahko steno, ki se dviguje nad prvim sedlom, se pla¬ ninci niso navezali, in Clerchu, ki je | plezal zadnji, se je verjetno utrgal opri¬ jem ali pa ga ie spravil z ravnotežja težki nahrbtnik. Strmoglavil je čez ste¬ no v grapo, ki vodi v dolino Castana Overa. W. Clerch, po rodu Katalonec iz oko¬ lice Barcelone, se je pojavil med bari¬ loški planinci pred dobrim letom in ne¬ mudoma postal znan po svojem vzponu na Slovenski zvonik, ki je štiri leta ča¬ kal ponovitve prve ture. V vseh nasled¬ njih mesecih je Clerch neutrudno sode¬ loval pri vseh planinskih pobudah v okviru CAB-a, pa najsi bo že pri izletih, plezalnih turah ali organizacijskem de¬ lu. Slovenski planinci, ki so jih & pokoj¬ nim družile številne prijateljske vezi, bodo bridko izgubo prav tako težko ob¬ čutili kot vse bariloško gorništvo. Naj v miru počiva! SLOVENCI PO SVETU USA Dramatsko društvo “Lilija” je za pustno nedeljo postavilo na oder veselo¬ igro “Ubogi samci”. Igralci so se po¬ trudili, da so gledalce spravili v veselo razpoloženje in dobro voljo. Dramski odsek Sovenskega društva “Triglav” v Mihvaukeeju je dne 10. marca nastopil prvič s svojim “bralnim gledališčem”, ki ga vodi kot režiser Vla¬ dislav Kralj. Pred zbranim občinstvom so igralci tega gledališča brali Novača- novega “Hermana Celjskega”. O pisa¬ telju Novačanu in o celjskih grofih je govoril prof. Janez Grum. Ta predstava je bila hkrati poklonitev spomina dra¬ matiku, pisatelju in pesniku dr. Anto¬ nu Novačanu, ki je leta 1957 umrl v Argentini in je pokopan na pokopališču v mestu Alem v argent. provinci Misio- nes. ANGLIJA V mestu South Shiellds je dne 9. fe¬ bruarja napravila slovesne redovne ob¬ ljube v kongregaciji zdravnic misijonark dr. Gabriela Ehrlich iz Žabnic v Kanal¬ ski dolini. Nova sestra, ki je študirala medicino v Ljubljani, doktorirala pa na medicinski fakulteti v Padovi v Italiji, je redovni noviciat dovršila na Angle¬ škem. Zanimivo je, da je njen starejši brat jezuitski p. Janez tudi misijonar in sicer že več let v Calcutti v Indiji. DAN SLOGE, EDINOSTI, MEDSEBOJNEGA RAZUMEVANJA IN SODELOVANJA JE KI GA PRIREDI NA BELO NEDELJO, 28. APRILA T. L., NA PRISTAVI V MORONU DRUŠTVO SLOVENCEV OB SODELOVANJU VSEH SLOVENSKIH ORGANIZACIJ. Stran 4. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 18. IV. 1957 Pripornik številka 6880 OBVESTILA Milovan Djilas, bivši Titov podpred¬ sednik, obsojen na tri leta prisilnega dela in zapora, ker je zapisal, da ma¬ džarska protikomunistična revolucija “pomeni začetek konca komunizma”, je zaprt v zaporih v Sremski Mitroviči in nosi priporniško številko 6880. V istih zaporih so v bivši Jugoslaviji že sedeli Tito, Djilas, Rankovič in Pijade. Ta¬ krat so imeli pozimi kurjene celice, za¬ dostno hrano in toliko svobode, da je Tito imel čas temeljito preštudirati Le¬ nina in Stalina, Pijade pa je prevedel Marksov “Das Kapital” in ga skrivaj spravil ven in v tisk. Rankovič, ki je dobro poznal znotraj te zapore, se je sedaj, ko je na oblasti, potrudil, da njegovi obsojenci ne bodo mogli uživati takih olajšav. Obiski pri¬ pornikov so redko kdaj dovoljeni, prav tako ni mogoče prinašati hrane od zu¬ naj. In Djilas se je sedaj znašel v tako prirejenih zaporih. Letošnjo zimo je prebil brez kurjave, a pičlo hrano ter je že dobil hude ozebline po rokah in otekline po kolenih. Ker je komaj 46 | SLOVENSKI 'i BOJEVNIKI - DOMOBRANCI $ » žele vsem prijateljem veselo s VELIKO NOČ! | Dr. L Berce bo ordiniral od 23. aprila t. 1. na Rivadaviji štev. 3729 T. E. 88-8239 ob torkih in četrtkih od 4. do 7. ure, ob sobotah od 3. do 7. ure let star, so mu tovariši prisojali, da bo brez težav prestal robijo, ker je bil ved¬ no krepkega zdravja, toda ugotavljajo, da so pozabili, da sedaj zapore vodi Ran¬ kovič in ne žandarji stare Jugoslavije. Nekateri tuji časnikarji sestavljajo prošnjo na Tita, da bi Djilasu olajšal robijo. Dvomijo, če bodo imeli uspeh. Djilas sam da optimistrično prenaša ka¬ zen ter da je izjavil: “To dokazuje ju¬ goslovanskim narodom, da nisem komu¬ nist.” Ugotavlja pa v samoti ledeno mrzle celice, da je po toči prepozno zvo¬ niti. PORAVNAJTE NAROČNINO SVOBODNE SLOVENIJE Vesele in blagoslovljene veli¬ konočne praznike želi vsem ce¬ njenim odjemalcem in sovaščanom Despensa TRIGLAV Slovenska Vas, Lanus. Družina Staničeva SIMON KAJE1I URADNI PREVAJALEC (Traductor Publico) URUGUAY 654, pis. 709 Buenos Aires (Poleg Tribunales) Vsak dan — tudi ob sobotah — od 9. do 11. ure. NAPRODAJ: DAMSKI FRIZERSKI SALON z izložbo v Belgrano, s stanovanjem 2 sob, kuhinja, kopalnica, dvorišče; telefon, nizka najemnina. Novince se vpelje. DAMSKI FRIZERSKI SALON v Olivos z modernim enosobnim stanova¬ njem, telefon, kopalnica, zmerna najemnina. KROJAŠKI SALON z izložbo v Belgrano, z dvosobnim stanovanjem, telefon, dvorišče; pripravno za kakršnokoli trgovino ali obrt. J a n h o Žirovnik DORREGO 2645 p 19 D Matr. Prof. 1321 T. E. 71-1223 Poverite mi prodajo Vaše hiše, trgovine, delavnice, stanovanja, stavbišča Vabimo slovenske starše, katerih o- troci imajo veselje in posluh za petje, da jih vpišete v “Gallusov mladinski pev¬ ski zbor”. Pripeljite jih k preizkušnji v Gallusovo pevsko sobo v soboto po beli nedelji (4. maja) popoldne katero koli uro od treh do šestih. Naslov: Necochea 440 (“sanatorij”), Ramos Mejia. Družabni večer Slovenske kulturne ak¬ cije bo v soboto dne 4. maja 1957 ob o- smih zvečer v salonu Dekleva (Jorge Newbery in Cordoba). Na sporedu je uprizoritev Goldonijeve komedije “Sko¬ puh” in žrebanje III. umetniške loterije (nad 20 originalnih umetnin). \ VOŠČILA ZA VELIKO NOČ! | J Krojaška Delavnica ! I NOVAK CERRITO 2245 \ ? Lomas del Mirador ? : MOLDAVIA S. A. I. C. išče dobre tkalce Prijave sprejem vsak dan od 8. do 15. ure pop. v pisarni ESTRADA 1827 - VILLA DIEHL SAN MARTIN BLAGOSLOVLJENE VELIKONOČNE PRAZNIKE želi VSEM ROJAKOM Vlado Telič Alvarado 875 Ramos Mejia JAVNI NOTAR Francisco Raul Cascante Escribano Publico Uruguay 387 T. E. 40 - 1605 Buenos Aires Hišno pomočnico iščemo k slovenski družini z odraslimi otro¬ ki v novo hišo z vsem udobjem. Na razpolago sobica s kopalnico. Dobra plača po dogovoru in zmožnosti. Predpogoj: Samo zdrava in zna¬ čajna oseba pride v poštev. Naslov v upravi Svobodne Slove¬ nije. 1 Prvi kulturni večer Slov. kult. akcije bo v soboto dne 27. • aprila ob sedmih zvečer v salonu Bullrich, Sarandi 41, Ca¬ pital. Predaval bo dr. Vinko Brumen: Ob majski deklaraciji. Prireditev bo v okviru historičnega odseka. Opozarjamo da se bo prireditev začela točno ob na¬ povedani uri, to je ob sedmih. Občni zbor Družabne Pravde bo na praznik sv. Jcžefa Delavca dne 1. maja t. 1. ob 8.30 uri v prostorih v Slovenski hiši na Ramon Falconu 4158, v Buenos Airesu (in ne na Diaz Veiez, kot prej¬ šnja leta). Točno ob 9 uri bo v kapeli Slovenske hiše sv. maša za žive in mrtve člane Družebne Pravde. K sv. maši in na občni zbor vabimo poleg članov D. P. vse slovenske rojake. Družabna Pravda 26. aprila ob 18. uri bo rojak g. An¬ gel Hrovatin priredil koncert v Rosario v gledališču Circulo (ex-Opera). Ob kla- ESLOVENIA LIBRE Redaccion y Administracidn: Ramon Falcon 4158, Buenos Aires; Argentina virski spremljavi g. Antona Soler Bi- ljenskega bo zapel tudi -nekaj sloven¬ skih pesmi. Brez posebnega obvestila! t. Prijateljem in znancem sporočava čalostno novico, da je dne 2. aprila v Graz-u prenehalo biti zlato srce najine ljubljene mame, gospe A M A L t J E L O H vdove po art. podpolkovniku v starosti 83 let. Maše zadušnice so se brale v Graz-u in J. L. Suarez-u, v slovenski kapeli na Ramon Falcon-u pa se bo darovala sv. maša v nedeljo dne 14. julija t. 1. ob 9.30 uri pri običajni slovenski maši. Sin Maks in žena T Žalostni naznanjamo vsem prijateljem in znancem, da je Vsemogočni poklical k sebi našega dragega očka, brata, starega očka, strica in tasta Dr. MATIJA LAVRENČIČ-A , sodnega starešino v pokoju Umrl je 27. marca 1927 od 15. uri, položili so ga k zadnjemu počitku 29. marca pri Sv. Križu v Ljubljani. Počivaj v miru, dragi očka, in Bog naj Ti' bogato poplača skrbi in prizadevanja za nas. Žalujoči Žena: Marija, roj. Silvester, Otroci: Dr. Nace, Marija, por. Marn z možem in hčerko, Barbara, por. Dolinar z možem in otrokom, Agna; Sestra Francka z otroci Zvonkom, Heleno, Marjanco in Francem, Brat Janez z družino in''nečak Jože Curk. Ljubljana, Kirchdorf, Buenos Aires, Cuzco. "EUROPAK” CANGALLO 439, oficina 119, I nadstropje T. E. 30 - 5224 Buenos Aires pošilja v domovino iz svojega skladišča v Trstu vsakovrstne pakete 7 . živili, šivalne stroje, dvokolesa, radijske aparate, škropilnice za vinograd in podobno. Pošiljamo pakete, ki so po najnovejših predpisih oproščeni carine. Pošiljamo tudi vse vrste zdravil z letalsko pošto in pakete iz Argen¬ tine z živili in blagom, ki jih stranke same prinesejo. Paketi prispejo iz Trsta v roke prejemnika v okoli 25 dneh in so v celoti zavarovani. Prodaja ladijskih in letalskih voznih kart za vse ladijske ter letalske družbe po uradnih cenah. Uradne ure od 9.30 do 19, ob sobotah od 9. do 12.30 Naročila in denarna nakazila pošiljate na- EUROPAK - CANGALLO 439, of. 119, 1-er. piso - Buenos Aires FRANC WERFEL — Prevedel: KAREL MAUSER (32) PESEM O BERNARDKI S. Fischer Verlag^ Frankfurt am Main “Če je ne bom več videla, bom umr¬ la. . Soubirous prime Bernardko za roke in jih nežno dvigne. “Videla jo boš, moj otrok, prisežem ti. .. Nihče te ne sme ovirati... In če me zapro, pa naj me. Toda ti jo boš vi¬ dela...” Na poti domov pa je Francois Soubi¬ rous vendarle potrt, ker se je dal zape¬ ljati sočutju in je toliko obljubil. Da bi svojo težko nejevoljo nekoliko potlačil, je zavil mimo Cachota k Babouu. Sedemnajsto poglavje J. B. ESTRADE PRIDE OD VOTLINE Po tem žalostnem ponedeljku je obha¬ jala Bernardka že drugo jutro čudovi¬ to svidenje z Gospo. Tako ji je, kakor da ločitev ni trajala samo en dan, tem¬ več celo večnost, ki jo je bilo moč iz¬ raziti samo v potrtosti in trpljenju. Tu¬ di Gospa je bila videti zavoljo svidenja zelo srečna. Čeprav je nosila taisto ob¬ leko kot vedno, je bila videti lepša in mi¬ lejša kakor drugekrati. Lica so ji bolj sveža kot ponavadi, svetlorjavi kodri ji bolj svobodno silijo spod tančice in zla¬ ti roži na brezkrvnih nogah naravnost žarita. Moč in prijaznost modrih oči pa je tako močna, da Bernardka tokrat takoj pride v zamaknjenje, ki traja ce¬ lo uro. Ni prišlo več kot dvesto ljudi, samo ožji krog, med njimi seveda šivilja in gospa Millet, ki se v svoji veri ni dala omajati ne zavoljo izostanka prikazni, ne zavoljo orožnikove šale. Orožništvo je bilo tudi navžoče in sicer v osebi brigadirja d’Angle, ki je bil od oblasti določen, da zadevo nadzoruje. D’Angla je upal, da bo prejel pohvalo predstoj¬ nikov, če jim bo mogel sporočiti dokon¬ čni neuspeh teh neumnosti. Na svojo je¬ zo pa je opazil, da se bo igra celo v redu končala. Kakor vedno, kadar je zamaknjenje spremenilo Bernardkin o- braz, in je deklica izvrševala pred votli¬ no svojo naivno pobožnost, je vse kleče¬ če ženske spreletelo- nekaj kakor elek¬ trična struja. Čeprav je spremstvo t} splošnem omahljivo, čeprav je hitro pri¬ pravljeno pri najmanjši nerodnosti iz¬ bruhniti v zasmeh, čeprav “La Potite Voyante” skuša prikazati Gospo kot ne¬ kaj navadnega, vendar se vpliv deklice ne umakne. Brigadir, prijatelj in gost Duranov, spreminja barvo ob tem, kar vidi. Zdaj se prične neumnost od začet¬ ka, premišlja jezno. Dutour in Jaco- met sta slapi. Nista mu dala dovoljenja, da bi nastopil, kakor je navada ob poli¬ tičnih zborovanjih. Tedaj zgrabi D’An- glo sam vrag, tako, da napravi hudo napako. Na ves glas zakliče: “Da je v devetnajstem stoletju še to¬ liko norcev!” Skoz množico gre jeza. V odgovor pričenja nekdo peti pribljubljeno Mari¬ jino pesem, ki jo povzame cel zbor. Mi hočemo Boga! Devica Marija usliši naše prošnje glas: kličemo i te, o ljuba Marija, pridi v pomoč in reši nas. O, blagoslovi, sladka Mati te naše vere vroči klic... Bernardka vsega tega prav nič ne ob¬ čuti. Priklanja se, poklekuje, vsta-ja, se smehlja, prisluškuje z odprtimi usti, prestrašeno stoji, se pomiri in je spet prestrašena in misli, da se pogovarja v času, ki nima mej. Prava ženska ljube¬ zen jo razjeda v neprestanem poskusu, da bi dognala do dna tuje bistvo ljublje¬ ne osebe. Ne zavoljo radovednosti, tem¬ več zato, da bi se mu potlej lahko po¬ polnoma predala. Bernardka je do zdaj spoznala že marsikako posebej poudar¬ jeno Gospejino lastnost. Ve, da Gospa ne razmetava z besedami, da nikoli ne reče besede, ki ne bi imela določenega namena. Ve — in to jo boli — da Go¬ spa ni prišla samo k njej, da bi jo vžga¬ la v ljubezni, temveč iz posebnega name¬ na, ki ga Bernardka ne pozna in ki ni-, ma z njo prav nobene zveze. Veruje, da Gospe ni prav lahko priti vsak dan v votlino. Gotovo se mora prav premago¬ vati. Ve v svoji veliki ljubezni, da Go¬ spa nekaj skriva kljub veselemu pozdra¬ vu, kljub odobravanju in kljub smehlja¬ ju. Rahel gnus nemara pred vsem, kar mora gledati. Bernardka sluti Gospejin gnus iz lastne skušnje. Vsakokrat, ka¬ dar se po zamaknjenju vrne v življenje, se oprime tudi nje obenem z začudenjem nad odtujenostjo sveta. Nemara se ta¬ ko Gospe gnusi tudi ona, le da tisočkrat bolj, kot se je gnusila njej takrat sestra Marija. Od tod tudi gotova odobravanja in zavračanja, ki jih Gospa ne skriva. Tako na primer ji ni všeč, če ji kdo ho¬ če priti preblizu. Samo v največjih tre¬ nutkih pokliče Bernardko do pečine, sa¬ mo takrat stopi na skrajni rob in se skloni k njej. Zato ne sme biti vsiljiva. Gospej tudi ni všeč, če si kdo razlaga njeno prikazanje kot napovedano in sa¬ mo po sebi razumljivo. Svobodna je, no¬ bena dolžnost je ne veže. Pride in odi¬ de, kakor se ji zdi, Bernardka ji zato prav nič ni očitala zavoljo včerajšne- ga izostanka. Gospa si nič ne domišlja, natančno ve, koliko je vredna. Zavoljo tega je edina prava drža pred njo kle¬ čanje, po možnosti z gorečo svečo v roki. Če kdo po votlini teka sem in tja ali če ji celo obrne hrbet, ji po celem obrazu vse zadrgeta od nemira. Če pa nasprot¬ no kdo napravi nekaj napornega — to je Bernardka že opazila — na primer, da po kolenih predrsa kamnito votlino, te¬ daj Gospejin obraz sije od veselja. To je najbrž v zvezi z besedo, ki jo je Go¬ spa že nekajkrat šepnila predse: Poko¬ ra. čeprav je sestra Marija to poglavje v katekizmu že razložila, vendar si Ber¬ nardka pod to besedo ne ve nič prave¬ ga predstavljati. Samo njeno nemirno navdušenje, ki je Gospej všeč, ji da slu¬ titi, za kaj gre pri celi stvari. Pokora je vse, kar je najtežje, nadležno in bo¬ leče, naperjeno proti lastni lenobi in u- dobnosti. Če so kolena od drsanja krva¬ va, je to prav posebna pokora. V' takem slučaju napravi Gospa prav posebno ge¬ sto. Videti je tako, kakor bi s samimi rokami zajemala vodo (nevidno vodo pokore) in jo nato proseče darovala: Dokaz, da je ne misli obdržati zase. Neutrudno ljubeče prizadevanje, želje, da bi Gospo do dna spoznala, vse to jo je vleklo še k ostrejšemu vpogledu. Ned¬ vomno imata pokora in gnus neko zve¬ zo, kar je mogoče opaziti včasih na mi¬ lih Gospejinih potezah. Zato ji je Go¬ spa pred nekaj dnevi ukazala: “Moli za grešnike!” In skoraj neslišno, kakor sama zase, pristavila: “Za bolni svet." Pri teh besedah se ji je zdelo, da vidi stvari pred seboj, stvari, ki ji stopnju¬ jejo grozo do popolne bledice. S tem, da spoznava svoje ljubo Gospo, se zdaj u- či. In to znanje odgovarja njenemu last¬ nemu občutku, da to hudo, to zlo ui nič drugega kot tisto najgrše, ki vzbuja vi¬ den gnus prelepe Gospe. Po pokori bo gnus v Gospej omiljen, mogoče celo vzroki gnusa... Danes je videti Gospa pripravljena naprositi Bernardko, da bi od zbranih terjala pokoro. S solzami v očeh se za- maknjenka obrne proti množici in tri¬ krat zašepeče besedo “pokora”. To je prvo, kar se je zgodilo ta torek. Drugo* je bilo neodpustljiv napad na Gospo, ki je Bernardko spravil v grozo in v ne¬ mir. Nek mož hodi po votlini in trka z dolgo palico po stenah. Zraven tiho žvižga. Bernardka se je svojega stanja že tako privadila,, da ji ni ušla nobena reč, čeprav tega na zunaj ni bilo m° e spoznati, žvižgajoči mož se je bližal P rl svojem raziskovanju vdolbini. Začel j e s palico drezati v trnjev grmič. Deklici je zastalo srce, zakaj nesramnež je u- daril nežne Gospejine noge. Gospa se j e umaknila nazaj. “Pojdite proč!” zavpije Bernardka p re ' zirljivo. “Gospo vendar boli. Zdaj je u- žaljena.”