,. Danica" izbaja v ki k petek ua cel« V tiskarniei sprejemana /a eelo leto 3 poli. in velj.i po poMi za eelo leto tri. r.O kr., za pol leta 1 gl. S<> kr., za 1 4 gl. 20 kr. za 4 leta 00 kr.. ako |0l lota 2 fd. 2«» kr. za zadene na ta dan praznik i »Vtett leta 1 gl. kr /ide ..Dani.-a dan poprej Tečaj XLIII. V Ljubljani, .'». vinotoku 1 »90. List 40. Hrepenenje po Jezusu. Mili Jezus, pridi, pridi! Glej, po Tebi hrepenim; Naj Te moja duša vidi. Pridi, v Tebi le živim! Kjer ni Tebe, vse je prazno, Temne vladajo moči, Serce trese se bojazno, Duša v sužnjosti bledi. Naj svitloba Tvoja rešnja Spremeni moj revni stan; Moja duša vboga, grešna Vidi milostni naj dan. Ljubeznjivo Solnce večno, Jezus, stajaj led serca. Kar ni tebi prav in všečno, Ven izženi vse do dna. O kako razveselila Se potem mi duša bo; Serčno, večno Te ljubila, Ti ji bodeš slaj, nebo. — Vsa v veselju in radosti Bo nevesta Tvoja spet, In vživala Te v sladkosti, Ti Marije čisti Cvet! Toraj, sladki Jezus pridi! Hrepenenje moje vse, Naj Te moja duša vidi, Naj objame Te serce. Radoslav. Modroversko kermilo zdrave omike. (Dalj.M III. Edinost prave vere.*) <1. Zakaj pa se poganja kerdelo modercev tako silno za versko terpnost? Na to zagonetko vejo samo človeške strasti praviti odgovor. Č lovek, da bi si vtešil vest. neče brez vse vere biti: pa ne priznava nobene posebne, da bi lajše brez nemira svojo poželjnost pasel. Osnuje si zato neko tenjo občne vere. s ktero pokriva vest zoper šibe, s kterimi bi ga tepla posebna vera. kedar se prelomi ja jo njene zapovedi. Tako ve zvita poželjnost obračati človeka na svoj namen. 7. Novi moderci trobijo samo terpnost, v veri pa nečejo sterpeti še domače vere ne. Kolika nedoslednost! Taki učenjaki niso posluha vredni, kteri po eni strani podirajo, kar bi radi od druge pozidali: vendar pa je ljudi, ki jih poslušajo. O spačen svet! 8. Prava vera je vsa poterpna do osob, ne-poterpna je do zmot. Zmoteno osebo objemlje z ljubeznijo, prizadeva si jo preveriti resnice, pa ne dela sile nikomur*): po serčni ljubezni hrepeni, prisiljene časti neče. Kdor je radovoljno ne priznava, je ne priznava nikakor. Kdor pak je v zmoti po nedolžnem, pa skerbno resnice išče in božjo vojo spolnuje, kolikor ve in more. tistega šteje med svoje otroke. Ne nezadolženi *) Gl. Dan. štev. .17. Piae religionis ost proprium 11011 cogere. sod s nadere. S. Athan. in Apol. 2. nevednosti, temuč hudi volji zapira tu in tam svoje kraljestvo, zunaj kterega ni zveličanja. Kdor pa je sam kriv. da jo zgreši ali ne najde, ga poinilujc kot na veke zaverženega. Pravilo njene terpnosti glasi se tedaj tako: rLjubi tudi zmotenega bližnjega zavolj Kristusa, pomagaj mu rad. kjerkoli potrebuje tvoje pomoči, ne sodi ga prederzno kot radovoljnega in krivega zmo-tenca: zmoteno osebo ljubi, njeno zmoto sovraži." Vsaka druga terpnost je Cerkvi ostudna.*) i). Prava vera se ne zametu je brez kazni. -Blagor človeku, kteri se sam rad resnici vda: gorje mu. kterega zmaga po sili: zmagala bo vsekako. ali jo zametu ješ, ali jo priznavaš." ..I>01111111 est bomini, ut eum veritas vincat volentem, iptia nialuni est bomini, ut eum veritas vincat invitum. Nam ipsa vincat necesse est, sive negantem. sive eonfitentem." 8. Augustin. 10. Prava vera je pravo časten je pravega Boga: je vezilo med Bogom in človekom, ki združi stvar s stvarnikom, ki je nad njo neznano vzvišen: ona nas uči spoznavati in čutiti, kar smo do Boga. kar je on do nas: in kar smo Bogu dolžni, in kar smemo od njega upati. Kje pa se zve pravo bogočastje ? Bi li za taisto po-z vedel i pri modrijanih? Nikakor ne, ker Bog vere ni izročil človeški termi. Sam je vravnal častje, ktero od nas pričakuje. 11. Prava vera se mora tedaj naznanjati po božjih znamenjih. Na svetu pa najdemo te-le vere- pagansko, judovsko, kerščansko in malio-medansko. Ktera izmed njih nosi na sebi znamenja božja? Poglejmo jih na drobno! 12. Poganstvo nam razgrinja zmčs samih ukan-Ijivosti. laži in zločesti. stvari so vzvišene na prčstol Božji in češčene mesto Boga: bogove, krive najgerših hudodelstev:*) razuzdane cesarje, po božje češčene: človeka klečečega pred izdelki svojih lastnih rok: ter svetke, praznovane z nepoštenimi, večinoma kervavimi običaji, z nesramnostjo in pijanstvom..... Vera. ktera je tako pobožna razuzdanosti, ne more biti prava, ktere iščemo. (Dalje nasl.) ■» I:it*"rti«"ifi* errore.-. dili^ite eirantes. S. Aujr. * Pri Kinn ih hotljivca Jupitra. tatu Merkurja, nesramno Venus. pijanega Balta itd I>ri Slovanih razuzdanega Kurenta .........Inidnja itd. Nova šola omike, če ne — napake? Je pot. ki se človeku /di prava, toda nje konec pelje v smert. (Preji. 14. 12.) V sedanjem času, ko imamo obilno društev, čitalnic itd., ter so zato veselice prav pogoste, so tudi močno v navado prišle slovenske igre ali predstave glediščine. in sicer ne le po mestih, kjer imajo v to prirejene prostore in druga sredstva. temuč tudi po deželi, kjer se vse to pogreša za take „komedije1'. Pa kljubu temu to tolikanj bolj mika in vabi, kolikor bolj je ljud še pri prost, reč pa čisto nova. Ni naš namen, pretresati in dokazovati solnčno in senčno stran glediščinih iger po večih mestnih glediščih: tudi ne mislimo ocenjevati, ali vstrezajo svojemu vzvišenemu namenu, bodi si omika in poduk, nravni vpljiv ali kratek čas. Vse to je bilo že večkrat pretehtano, namreč po zasluženji hvaljeno ali šibano: tudi zato tega ni treba, ker dovolj očitno to priča dvomljivi sad, kteri izvira iz današnjih glumaških iger. Vsako dobro drevo rodi dober sad, slabo drevo pa malopriden sad: na njihovem sadu jih bote spoznali: navadno pa tisti niso ravno izgledni kristijani, kterim je gledišče — cerkev. Tudi ne govorim o glediščnih igrah po katoliških vsta-novali, n. pr. v rokodelski družbi, kjer igrajo le osebe enega spola. Ogledati hočemo nekoliko tiste nove predstave po deželi, v kterih navadno igrajo mlade osebe obojega spola, in se večkrat končajo s ponočnim plesom, ako ne še s hujšim. Iz raznih vzrokov jih nekteri narodnjaki vsestranske) širijo in podpirajo. Mi pa odločno terd imo, da so več v škodo, kakor v prid, in še bulji med njimi so podobni tistim gobam, kterim sv. Frančišek primerja ples. Nevarne so namreč take igre za mlade igra vce in tudi gleda vee (posluša vee). To so namreč dostikrat komaj šoli odrasli dečki in dekleta, ki »o doma, v cerkvi in šoli se svetih reči učili, ter so se jim kerščanske čednosti živo na serce pokladale in resnobno se zaterjevalo, da naj se varujejo sleherne slabe priložnosti, kjer koli si bodi, bolj kakor kužne bolezni. (Ako so pa tudi bolj polnoletni iglavci, so jim take priložnosti dostikrat prav doželjene zlorabe poprešnjih znanj.) Pri tacih igrah je pa dovelj slabe priložnosti, dostikrat perva priložnost slabega znanja in s tem pervi vir poznejših nerednost in nesreč. Tu je prava šola p os ve t-nosti, ker se išče svetu dopasti v obnaši, obleki, v vsem kretanji. Ta posvetna nečimurnost je pa navadno smert blazega pobožnega duha in živ- Ijenia. Popred je ta in ta rad vbogal. in molil, z veseljem v cerkev hodil in božjo besedo poslušal: neprevidnimi se je vse spremenilo! več nc mara za materno besedo, nc posluša skerbnega očeta, tudi duhovnega mVnika ne: ves mlačen postane za vse svete reči in kerščanske čednosti: „o t c m ne 1 o je zlato, p r omenila se j e naj lepši bar v a: popred vesel je starišev in zgled verstnikom, je zdaj tem spotika, onim žalost. Kakšni so bili prej. in kakšni so potem pogovori igravcev in gledavcev čez teden? Le to se menijo, kako se je ta obnašal, spretno ali nevkretno, kako je ona bila napravljena, kako je govorila — sploh mnoge nečimurne niarnje, ktere so malokdaj brez pregrešnega besedovanja, obrekovanja, tudi klafanja i. d. Vsi taki pogovori pa zaduše dobre vtise nedeljskega nauka in morijo veselje do svetih opravil, bodi si douia ali v cerkvi: saj nihče ne more služiti dvema gospodoma. — Tudi uči skušnja, da se z malim z a č n c. z veliki m k o n č a : mala iskra, velik ogenj iz nje: kaj enacega se jc bati tudi pri omenjenih igrah. Od začetka se predstavljajo manj spotikljivc. polagoma se vest bolj zaduši, in pridejo na oder že bolj umazane, in ko se serce že čisto spridi, se vmuznjejo tudi take, ki so zoper vero, ali ki pregreho zagovarjajo in celo poveličujejo ipo zgledu „francoskih komedij"). Poslušavci, žc tudi razvajeni in sprideni. takim ostudnostim ploskajo, in ni jim več všeč, ako se ne nahajajo take spake in se nc kaže človeška hudobija, morebiti še v mikavni podobi, vendar v žalostni resnici. To bi bil pač čuden napredek, a nravno-grozen nazadek, kteri bi okužil narod, in ga dervil v strašen propad in pogin. Zato kličemo: Principiis obsta, sero medicina paratur . . . Vko-reninjeni plevel se težko zatare, ter veliko škoduje dobremu semenu. Take prepogoste veselice in igre tudi mošnje koljejo in hišni red motijo. Večina slovenskih družin prav skromno živi in pičlo shaja, tesno jim je za potrebni vsakdanji kruli. Po veselicah pa sc veliko potrebuje in zapravi za vedno novo obleko, za boljši jed in pijačo, ter se mladina navadi ne-zmernosti in zapravi ji vosti v te j novi šoli naše dobe: kajti komaj mine ena, že se napoveduje in priporoča po časnikih in vabilih druga, da bi kdo skoraj mislil, da ljudje nimajo druzega dela, razun kratkočasiti se, sicer pa vsega nepotrebnega v vsi obilnosti. Ker pa tega ni, se začne in privadi kmalu dolg delati in s tem si pripravlja ,,palica beraška." Da to vidiš, ti ni treba daleč hoditi, saj že skoraj po vsaki vasi boben poje, in ljudi iz hiš suje!— Kako je pa s hišnim redom onih, ki letajo po kerčniah. po veselicah? Hišni red jim je zoperu. vse hočej ► imeti po svojem in vedno prosto. Xi jih domu o pravem času. še manj pri delu: pozno v noči se pohajač domu priklati, zjutraj se mu nc ljubi vstati, še manj na delo iti. (ilava je težka, žep prazen, vse se mu pristudi. seboj 111 z drugimi jc nezadovoljen. To je veči del sad pogostili veselic in glediščinih predstav. Te čertice omenijo le nektere poinislikc in izgrede pri novošegnih iirrah in veselicah. Itegnc pa priti tudi do izvaurcdnih nerodnost, pretepov, sovraštev i. dr. Vendar žc navadne nedostojnosti dovelj pričajo, da ta pot omike narodne ni prava, je nevarna in pelje v pogin. Zato so sc tudi naš skerbni mil. knezoškot' pri letošnjih duhovnih vajah izrekli zoper take igre. Beseda višega pastirja pa mora biti mero-dajna za duhovne in vernike vse škotijc. T« prav živo priporoča v prevdarek. Želimo, da bi tudi gg. duhovni pastirji in drugi veljavni so-soskini možje v tem smislu delali zoper razširjanj«; tacih nepotrebnih predstav ali celo nespodobnih burk. (Jotovo bo to v veči blagor, poštenost in nravnost našega naroda, kteremu bo že cerkev in sola skerhela za potrebuo omiko in napredek. Kerš anski rodoljub. Marijino svetišče na Tersatu. (Dalje.) 7. Koda) seje preselila s. hiša V V teh viharnih časih je bil na kerščanskim svetu kotiček, ki je vžival mir. kolikor je t<» in<«goče na zemlji. Gospod je Bog miru, zato je izvolil ta kraj, na kterem na j s. hiša. rekel bi. poči je. in ga posvečuje. Šteli so i 2 1 po Mesijevem rojstvu. Xa s. Petra stolu je sedel Nikolaj IV. i/, reda s. Frančiška. na Vzhodu je cesaril Poleolog. v Avstriji j«' vladal Rudolf 1 i/, hiše Jastrebaroev. na Ogerskem je kraljeval Ladislav III. Bilo jo 1 o. maja. v soboto, v osmini Gospodovega vnebohoda. o tihem zraku, o vedrem nebu. o krotkem morju — ko moč Božja s temeljev dvigne sveto Marijino hišo v Palestini, ter jo postavi okolu polnoči na liavnico. na hribu Tersatu. streljaj od gradu, verhu Reke i. blizu obali Jadranskega morja, na zemljišču knezev Frank« panov. blizu dolinice - pri ondotnih dolac imenovani, ki je vdovi Agati služila za vert. in to službo opravlja sedaj obzidani Dolac še danes. Ko prebivali vstanejo. ter se razhajajo po vsakdanjih opravkih, zagle- *) lleki. I .Vrini voili so nekdaj rekli Tarsia. a Keki mest« s. V i <1. ali 15 e k a s. Vida. Fin men <. Viti. Fiiune. Voda ima l>oj«la to posebnost. da pomeni vedrino, kader se skali Ohmiur: Manus C'h. 377. — Po istem pisatelju st* je pa tudi mesto samo imenovalo Tarsia: .I«st llika s. Vida. ka u prosasne vike Tar-ia zvaSe se. (Glav. O.vit. «4). dajo Tersat v veliki .svetlobi. Ostermeli se povprašujejo. kaj bi pomenjala ta nenavadna svetlost, pa reko — kakor pred tisoč leti - pastirji v Betlehemu: Pojdimo in poglejmo! Pozabivši opravkov hitč kerde-loina od vseh strani na svetišče. Pa odkodi bi bila ta stavbica? kdo jo je semkaj postavil? Se strahom vnid»*jo. Notri opazijo kamenit oltar, lesen križ, podobo Matere Božje s Sinkom v naročaju, in koj spoznajo. da poslopjiče je svet .. in da je rabilo v svete stvari, pokleknejo, s strahom in z veseljem hvalijo Boga in njegovo Mat« r Povsodi pripovedujejo, kaj so videli. Njih glas se raznese po vaseh, po mestih, po vsi okolici, po vsi deželi rim dalje več je prihajalo ljudstva, t-, pobožnega, to radovednega, da bi videli čudo, sveto poslopje, o kterem se je toliko govorilo. Kteri so bili prišli z bogoljubnim namenom, prejemali so res nenavadne milosti in nebeške darove: bolni zdravje, žalostni oveseljenje. z grehi ob-teže n i s preobernjenje. Kam se je preselila s. hiša — in zakaj? Ta srečni kraj. to oblagodarjeno mesto je bil hrib Tersatski. Takrat je bilo še dosti ravnice dru-godi. pripravniših krajev za tako poslopje. Pa višava ima že n« kaj posebnega na sebi. nekaj mikavnega, nekaj višega. Lezerčini je dobro na tleh, letečina se ziblje v zraku. Težak rije pod zemljo, zvezdoznanec občuduje velikanske svetove na višavah. V višavah y nekaj božjega, nekaj svetoznamenitega. To je čutilo več poganskih narodov, ki so na hribih postavljali templje >. ali pa hodili gori malikom darovat, misleči, da so tako bliž j bogovom, da bodo toraj tudi poprej uslišani. Zatoraj nahajamo, kako preroki grajajo Izraelce, ker darujejo na višavah, t. j. malikom. Na gori Ararat je bila obstala Noetova barka, ki je rešila > duš vsega človeštva iz vesoljnega potopa. Pravičnemu Lotu je bilo velevano, naj se reši na goro. Na gori Horeb se je prikazal Gospod Mojzesu, kjer je videl goreči germ. Na gori Sina ju je govoril Gospod z Mojzesom in dal mu je lo zapovedi. — Takisto vidimo glavniše dogodke iz Jezusovega življenja na hribih ali gorah. Na Oljsko goro je hodil molit, tam se je jokal nad terdovratnim Jeruzalemom, na gori je ponižano umeri, pa tu li na gori častitljivo v nebesa šel. Na gori Sion je postavil s. Rešnje telo. poslal apostolom s. Duha: na gori je učil očenaš. S blagrov. izvolil apostole. — Tudi Devica in Mati Marija si je najraje izbirala visoke kraje ko sedeže, na kterih je odpirala zaklade nebeških milosti. Ko je slišala angelov pozdrav in spočela od s. Duha. hitela je v gore, da pozdravi teto Klizabeto. in še pred rojstvom posveti njega, ki je bil odmenjen za predhodnika. Na hribu Eskvilinu je padel v 1. stoletju sneg, ko gospoduje največa vročina, 5. avgusta, na kraj, ki ga je pokazala Mati Božja nekima zakonskima, da sta ji zidala cerkev leeclesia Mariae Majoris. ad Nives) Tudi na hribu K a p i t o 1 s ke m je presloveča Marijina cerkev v Nebeškem Altarju (eccl. s. Mariae in Ara Coeli k tako imenovana zavoljo tistega oltarja, ki ga je bil nekdaj cesar Avgust dal postaviti: Ne znali e m u P. o g u. Sredi tega oltarja je podoba Božje • Ovid. Fasti. v. .'{1."»: Dii sumu.-. a_Tf>stes et »jui domiiiamur iu altis Montibus: arbitrinm c>t iu bita tccta Jovi. porodnice, tudi od s. Luka. ktera slovi po brezštevilnih čudežih. Na hribu Gvardija pri Bolonji čas te prastaro in lepo podobo Matere Božje. Da je brezbožniki in neverniki ne ogerde, prenesel jo je neki svet puščavnik iz templja s. Modrosti v Carigradu v Talijansko. Od tega časa obilno pomaga nesrečnikom. — Tuli avstrijske dežele niso brez milosti polnih Marijinih krajev na hribih. Znano je Marijino Celje na Štajarskem. znana Sveta Gora na Goriškem. slavna božja pota na Kranskem. V najnovejšem času so na glasu Lurdi na Francoskem. Še mnogo je hribov po svetu, posvečenih z Marijino prikaznijo. Tersatski hrib pa je doletela — do zdaj — največa čast. ta namreč, da je na njegovi zemlji 3 leta in 7 mescev stala ona hiša. v kteri se je včlovečila Beseda Očetova zavoljo našega zveličanja. — Da je s. hiša Marijina res stala naj popred na hribu Tersatskem in dotični kraj na njem posvetila, pričajo vsi pisatelji, ki to stvar korenito obravnavajo. pričajo odloke papežev, pisma apostoljska, spominki na Tersatu. Tersačani sami, romanja Hervatov na Talijansko, njih goreče molitve in prošnje, da bi se vernila njih hiša. 0 tem pozneje. (Dalje nasl.) Olikovanje Bulgarov v Drinopolju (Adrija- nopolu). (Kruec.) V poprejšnih poročilih popisavali smo zelo natančno načela, po katerih izgojujemo nam izročeno mladino, in način podučevanja. Zatoraj hočem tu le še ponoviti, da glavna skerb našega vzgojevališča je v tem, da vtisnemo v serca učencev verske resnice, brez katerih ne more biti nobene stanovitne in vsem skušnjavam kljubujoče nravnosti. Strah Božji je začetek modrosti, katera mu pomaga pridobiti si notranji mir in plačilo za storjene dolžnosti proti Bogu in bližnjemu, katera mu navda ljubezen, spoštovanje in hvaležnost do starišev, spoštovanje in dolžno pokorščino do duhovskovladnih (hierar-hiških) postav in spoštljivost do gosposke, privodi red in premožnost v njegovo življenje. V naši vstanovi skerbi se po očetovsko, pri ohranitvi potrebnega reda zraven duševnega, znanstvenega in nravnega razvitja, tudi za telesni razvoj. Skušamo pa učence tako odgojati, da si morejo po doveršenih gimnazijskih študijah svoj poklic po svoji volji dobro izvoliti ali pa višje študije pričeti na vseučilišču. Žali nas, da ne moremo sprejemati v našo napravo vsih učencev, kateri za sprejem prosijo. Vzrok tega je v tem, da so naše denarne razmere premajhne in da moremo že obstoječo število učencev le z največjimi žertvami in s previdnostjo brezplačno vzderžavati. Posebno sedaj, ko moramo pričeti z zidanjem novega šolskega poslopja, potreba je v tej zadevi še več previdnosti. Nasledki našega prizadevanja pa nas navdajajo s serčnostjo. Kakor med duhovnimi, tako so tudi med svetnimi na različnih mestih naši nekdanji učenci, kateri opravljajo človeštvu zelo koristne službe. Če pogledamo na te srečne nasledke, moramo priznavati, da bi ne bili tega dosegli brez dobrot- nikov iz Evrope. Je tedaj naša sveta dolžnost iz vsega serca izreči našo največjo hvaležnost prečastitim duhovnim oblastnikom, pod katerih varstvom in blagoslovom obdelavamo polje Gospodovo. Nadalje hvalo naznanja francoskemu narodu, vsem dobrotnim družbam, avstrijanskemu cesarju vladi in družbam, soderžavljanom in dobrotnikom, kateri so z denarjem in z molitvijo pomoč delili, z učenci vred dobrotljivega Boga prosijo, da bi vsim skazane dobrote tisučkrat povemil. Sklepa poslednjič govor z gorko zahvalo do sultana Abd-ul Hamida in turške gosposke, do deželnega poglavarja Hadži-Iset-pašata. do ministra naukov beja Edem-Surura, ki s svojo dobro volj nostj o do katol. vzgojevalnice v naj veči meri zadostujejo vi-sokodušnemu sultanovemu dobromišljenju. Nekoliko iz šolskega programa. V pripravnici za bogoslovje se uči: Cerkveno pravo in cerkvena zgodovina, latinski, francoski, bulgarski, staroslovenski jezik, in obredoslovje s cerkvenim petjem. V U. tečaju bogoslovja pa: Verna, nravna, cerkvena zgodovina, sv. pismo. V pripravnici sploh: Kerščanski nauk. zgodbe sv. pisma, številstvo, bulgarščina. staroslovenščina. francoščina, risanje in lepopisje. Na gimnaziji se zraven že imenovanih jezikov uči tudi nemški in turški jezik. Učenikov je duhovskih lo, svetna 2, pomočniki 3. Vodja je P. Luka Wrono\vski. Bulgarščina ima naj več ur v tednu, t. j. 29, staroslovenščina 0 ur (učenik g. J. Golčev), turščina 8 ur (učenik g. M. Garabetian). Nadzornik v tiskarni je Br. Jan. Vidne, bolniški strežnik pa Br. Feliks Piehota. — Telovaja, petje in glasba se verši v prostih urah. Pametno. Abiturienti z diplomi so: Ivan Kesnako\v, Grocio Ivanov, Stofl Dimičev. Ogled po Slovenskem in dopisi. V Trebnjem so napravili prav lep in častitljiv križev pot, ki tudi s Šenklavškim tekmuje; po S čevljev visoke in po 4 čevlje široke so table. Zraven tega so tudi staro zaprašeno cerkev za farno šest-stoletnico prav lepo osnažili in popravili, okna vernih nazaj v gotiški zlog in napravili jim barvane šipe v veršičih. Vrata in še marsikaj druzega so vravnali, ter je cerkev res prav zala in častitljiva, vredna imena dekanijske cerkve. Slava! Iz Vipave. (Nekaj novega.) Vipavce čaka velika časna sreča, ako pridejo do živega srebra, ki na več krajih pri vasi Mančah na. dan sili, to je. nahaja se v kamenju v krogljicah! Že je dobil neki viši vradnik iz Celja od više oblasti pravico kopati; ta misli dobiti od tako imenovane .. Landerbank-e" denarja v poravnavo stroškov pri kopanju Tudi je že tukaj iz Idrije rudokop. ki kopanje nadzoruje. Kaj pa dežela, oziroma deželni odbor, k temu pravi ni znano? Na vsak način bi bilo najbolj prav, ako bi se deželni odbor za to stvar pobrigal, in skerbel. da bi rudnik prišel v deželno last, ako bi tudi dežela kaj potrosila, ne pa v kake judovske roke, ki bi uboge delavce stiskali, sebi žepe polnili. Sicer pa Bog daj, da dospejo do rude, kar bi bilo nezmerne važnosti za vipavsko dolino, pa tudi za vso deželo. Iz Gorice naznanja dober prijatelj svojemu so-rojaku to-Ie: „Po vsi Goriški okrajini, kakor tudi po Krasu gospoduje strašna suša. in silno pomanjkanje vode. V Gorici je polno vodnjakov suhih; mi v našem oddelku imamo sicer še en vodnjak z vodo, ki začenja tudi že kalna biti. Pripoveduje se o nekih Komenskih krajih na Krasu, kjer morajo ljudje ur daleč hoditi po vodo. — Tudi nadškofov vodnjak, kamor je cela množica meščanov hodila po vodo, je — suh. Tako tudi vodnjak na velikem tergu -Travniku. Pri vsem tem se ne prikaže nobena meglica na obnebji in ravno danes (2*. sept.) je e len naj bistrejših dni celega leta. Kmečki pridelki so letos silno žalostni: vino ed en glavnih pridelkov naše provinci je. je čisto pod nič. Kmetje, ki so sicer prodajali po 5 do 0 sodov vina. so ga dobili komaj po V. soda! Splošnje »»božanje. prehuda lakota se napoveduje. Bog se usmili ubozega ljudstva." Peš-potovanje z .lujfa skoz Slovenijo v Rim. (Daljo.) Sla sva s tovaršem preko -Foro Romano" v orjaški Kolisej. amfiteater. Molila sva pri sredinji velike okrogle ravnice tega gledišča poganskih Rimljanov, na tistem mestu, kamor so izpostavljali svete spričevalce Kristusove vere pred divje zverine. Molila sva Boga trojnojedinega in častila ss. marternike, ki so tu pod kremplji in zobmi ljute zverine kri prelili in življenje dali v slavo in iz ljubezni do Jezusa Kristusa in v spričevanje njegove jedino-prave sv. vere. O. kako dostojno in prijetno bilo je one čase, ko sem na tem mestu premišljeval Kristusovo in njegovih ss. marternikov terpljenje in smert, od postaje do postaje sv. križevega pota. ki bil je razpostavljen v 14 kapelicah znotraj okrog «»b zidu pervih galerij, po glediščni ravnici. Sedaj ni ga več. Poderla in proč spravila ga je italijanska veri sovražna vlada, vredna sestra nekdanjih verskih preganjavcev! Dala je pol ravnice izkopati, da je našla spodaj ozke podzemske obzidane in obokane, skrivne' hodišča poganske. Vzel sem kamen iz sredinje prostora, mah. pod poveršjem nasipa, tain, kamor so obično nastavljali ss. marternike zverim, v spomin na ta znameniti kraj. Potem se podava po Apijevi cesti iz mesta proti baziliki ss. Fabijana in Sebastijana. Došla sva do vhoda, ki od ceste vodi na vertove. pod kterimi so sloveče podzemeljske rimske katakombe sv. Kalista. Prejšnje čase je bilo težje dojti v te katakombe, ker je njihov čuvaj stanoval v mestu. Sedaj je pa vsaki dan lahko v nje iti; kajti sv. Oče Leon XIII so vravnali, da so se č. v. redovniki Trapisti naselili na poveršje zemlje katakomb, ter so tudi katakombe v njihovi oblasti. Prijazen korni brat trapist. bivši v Banjaluki, v Bosni, v trapistovskem samostanu Marija-Zvezdi. naju je vodil pod zemljo v katakombe Kalistove in nama je vse staroslavne znamenitosti razkazoval. Molili, hvalili in častili smo Boga v teh svetih po<(zemeljskih prostorih med grobovi svetih pervih kristijanov in marternikov, v svetiščih, globok« • pod zemljo. kj--r se je opravljala presveta daritev novega zaveta : kjer so pervi verni kristijani z rimskim biskupom - ssv. Očetom in drugim svečenstvom iskrene molitve in svete pesme pišiljali v nebesa k prestolu Božjemu iz pod zemlje, skrivaje se pred krutimi poganu O, kako vzvišeno in dobrodejno je tu moliti v duhu zjedinjen z zbirališčem pervih svetih rimskih kristijanov! Molili smo v slavonskem jeziku Naj se razlega in odmeva od grobov svetih hvala in slava p,ožja tudi sla vensko, v prostorih, kamor se je skrivala naša ljuba mati sv. Cerkev pervih tristo let svoj. ga početka v Rimu. Časti vredni redovnik trapist dal nama je kosce marmorne plošče, s ktero bil je zapert grob sv marternika. in zemlje iz groba, v spominek na te svete podzemeljske kraje. Sedaj sva se podvizala nazaj v mesto na Ara-oeli. k slovesni večernH in k mesečnemu shodu tretjega reda sv. Frančiška S^raf Večerna slovesna služba Božja začela S" je o poli petih. Pervo bile so sl< vesne redovn«»-cerkvene pevane večernice. spremljavam; /. lepoglasnimi orgijami. Ljudstva svetovnega Hirala je polna velika cer-ke\ : med tre:j»-r«*. oktobra v jutro za rano bila sva pri sv. maši v Kampo Santo. v cerkvi žalostne Matere Božje. J)aljo na-1.) Slovo od 31 a rije. (Narodna romarsko, nekoliki t opiljena.) Moja duša hrepeni. Da Marijo še časti. Se enkrat želi zapet', Od Marije slovo vzet'. Žalostno nam je serce: Romar od Marije gre; Še recimo vsi na glas: Ne zapusti Mati nas! Vsak nas prišel je željan, Počastiti Te ta dan; Že se moramo ločit', Tebe. Mati, zapustit'. Kratek čas je tukaj bil, Bog nam gnade je delil; Rešil mnoge iz nadlog: Bodi hvaljen, večni Bog! .Dokler jezik govori, Naj Te hvali in časti, — O Marija polna gnad, Počeščena tavžentkrat! Stopil rad bi pred oltar, Nimam dati kaj za dar; Moje serce žalostno Naj prijeten dar Ti bo!J „„Ne žaluj, moj romar ti,a" Tak' Marija govori; „„če prav nimaš darovat', Saj boš prišel še večkrat."" — „0h jaz k Tebi še želim, Da Te zopet počastim; Pa ne vem, kaj se zgodi, Smert lahko me pokosi'. Koljko jih je lani b'lo! Dans ne vidi jih oko; Truplo v černi zemlji spi, Duša njih je v večnosti'" B,.0 preljubi romar moj! Ne žaluj preveč necoj; Če ne prideš več kedaj, Boš predjan pa v sveti raj."" ,.0 Marija vsmiljena, Si me potolažila; Zdaj bom pa še bolj vesel Tebi serčno hvalo pel. Vsako dete joče se, Kadar gre od matere: Ti pa me razveseliš, Brez tolažbe ne pustiš!" Zdaj ko jemljemo slovo, Se z Marijo spravimo: Smo žalili Jezusa, Sina nje preljubega! O Marija, spravi nas. Blagoslavljaj vsaki čas, Da nobeden noč in dan V greh ne bo več zapeljan. Kdor učaka še kaj let, Se poverne k Tebi spet; Če ga smert pobere prej, Sprosi njemu sveti raj! Razgled po svetu. Šibe. „Že kažejo mnoga znamnja, da zaslužen^ šibe nastajajo, in ravno to poterjuje sedanje stanje po deržavah." (Okrožn. Leona XIII, 10. pros. 1890.) Naj le omenimo nektera novejša znamnja: Kakor so bile po naših krajih nedavno grozne povodnji, tako je bilo tudi na Jutrovem; na Kitajskem, toda še veliko hujše, ker samo v eni provin-ciji. Čihli, je vsle^l povodnji do štiri milijone ljudi' brez strehe. Tudi kolera ondi razsaja; razun domačinov je pobrala tudi mnogo Evropejcev. — Iz Dubice v Bosni pišejo „Slovencu", da take suše še niso imeli, kakor je zdaj; vsa pokrajina je že rumena, živina nima paše: sploh letina slaba. — Na Goriškem je enako grozna suša. pomanjkanje vode, slaba letina. (Gl današnji dopis.) — Enako je na Notranjskem. V Kimu framasoni rohnijo kakor popolnoma obsedeni zoper Kristusa in njegovega namestnika. Razne nesreče in žalostne dogodbe. strašne po-goriša, posutju rudnikov, nesreče po železnicah, velikanske tatvine in sleparije, ter mnogotere pokonča-vanja človeštva se slišijo dan na dan. ki se vedno bolj množijo, kolikor bolj brezbožniki peklijo Cerkev in papeža. II Bratovske zadeve N. lj. Gospč presv. Jezusov. Serca. V molitev priporočeni: Na milostljive priprošnje N. lj. (i. presv. Jezusovega Serca, sv. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Hermagora in Fortunata, naših angeljev varhov iu vsih naših patronov liog dobrotno odverni od naše dežele poboje, umore in samomore, odpad in brezverstvo. prešestvanje iu vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne pregrehe in velike nesreče. — Prosim, blagovolite dati v Danien" ponižno priporočilo k sv. Antonu Padovanskemu za zgubljeno zdravje v idavi. ako bom, kar za terdno upam, uslišana, boni po ..Dauiei- razglasila zahvalo s polnim imenom. V ta namen darujem tudi sv. Antonu na Šmarni gori 1 gld. miloščine, da mi b<» bolj gotovo močim potrebno milost izprosil, in priporočim se tudi Mariji, naj še ona zame prosi: obljubim ji večno hvaležnost. — Pomoč pri domači živinici. Listek za raznoterosti. Ljubljana. Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov je preteklo nedeljo-večer napravilo prav prijetno veselico s petjem, z igro: zgubljena stava, in s tombolo. Veljalo je to zlasti v spomin in slovo enemu družnikov. ki je šel potem odsluževat svojo vojaščino. Soba je bila polna, zlasti ljudi iz rokodelskega stanu. Kdor le enkrat vidi. kako prijetno imajo gg. rokodelski pomočniki v tem svojem lastnem prelepem poslopji, ne vemo, kako bi se mogel zderžati, da bi sam ne postal družbenik. Iz Ljubljane. Duhovske spretne m b e. — Dobili so čč. gg.: Ferd. Kogej vikarijat Černi verh nad Idr.; Lj ud. Jenko faro Knežak; Andr. Petek S. Križ pri Lit.; Al. Kumer Reteče; Jan. P leva nič Boštanj. Premeščeni so čč. gg : Jož. Laznik z Verhnike v Podlipo za oskerbnika; Peter Bohinjec na Verhiiiko: I v. I) o b n i k a r z Lašč v Dobrčpolje I; Jož. Kos za farnega oskerbnika na Selu pri Šutnb.; Jak. P o renta z Leskove a v Košano; Anton Sin i d iz St. Jerneja v Leskovec. Na novo nastavljeni čč. gg.: J an. Piber, sem. d., v št. Jernej; F r. F i k (n. m. i v Toplice; J a n. P f a j f a r < n m. i v Dobrepolje II; Sim. Š m i t e k (n. mi v Lašče. V pokoj gresta čč. gg.: župnik Fr. Valdeker in vik. A n t. D o in ice 1 j. V semenišče so sprejeti še naslednji gg. a bitu -rijenti: Marčič Valentin, iz Boh. Bistrice; Medved Janez, iz Št. Vida pri Litiji; Mezeg Anton, s Trate pri Poljanah; Peharec Stanislav, iz Teržiča; Traven Frančišek, iz Smlednika; Vinkler Rafael, iz Idrije. Vs«*h pervoletnikov je 24. Novosti. Koledar katol. tiskovnega društva v Ljubljani za leto 1MJ1 je že na svitlem in ima zraven navadnega koledarja prav koristn«' tvarine. kakor so: Rodopis ces. rodovine. Evrop. vladarji: Slov. vladikovinj; Vojaški duhovni; Poštne določbe: Pojasnila o kolkovinah: Ocena slovenskih knjig za mladino; Pravila in imenik kat. tiskovn. društva; Vozni red deržavno železnico. Obrazi za imenik učenc»-v. za obiskovanje bolnikov. Vsa oblika je prav prijetna in knjižica »lobro rabna. Teresien-Jahr oder peistliche Lesungen filr alle Tngo d« s J.vhres v Fr Bruno a S. Teresia. Drugi n- Oraz 1-*.»o — Za du>e. ki žel«' popolnoma I:« au služiti Lepo v-zana knjiga s 151 str. stane si s» Mkov. vredna je pa M ranjškov. Zirche uni Schule, eine Beleuchtung